GtASIlO TEKSTHME TOVARNE NOVO MESTO mr NOVOTEKS ŠT 7 -letoVIII—MAJ 1980 Dobra spodbuda za nove uspehe 1. Proizvodnja Plan Izvršitev Indeks Izvršitev (TABELA: ..DOMAČI TRG'1 V primeijavi s planom za 1. trimesečje je bilo prodanih za 18 % več tkanin, konfekcijskih izdelkov pa za 9 % manj, kot je bilo planirano. Izpad prodaje TOZD Fnota mere I-III 79 I-III 80 I- -III 80 80/79 80/plan konfekcijskih izdelkov je pov- 80 zročila temeljna organizacija Pred. Metlika B kg NM 40 294 650 303 744 307 248 104 101 Trebinje, saj je svoj prodajni Tkanina metri 913 938 912 456 935 855 102 10 3 plan dosegla le s 66 %. Konf.M.m. minute 3 744 228 3 989 564 4 127 917 110 103 4. Nadure Konf.Vinica »t 3 954 658 4 150 583 4 339 593 110 105 Število nadur je v primeijavi Konf.Trebinje It 4 173 343 6 375 600 4 929 324 118 77 z istim obdobjem lanskega leta zmanjšalo za 7800 nadur ali 23%. domači trg izvoz Skupaj 5. Rezultat poslovanja za DO Novoteks za I-III 1980 Tozd Tkanina metri 923 295 140 802 1 064 097 Najvažnejše podatke o po- Konf. Novo mesto komadi 108 675 17 978 126 653 slovanju v tem obdobju bomo Konf. Vinica 695 primerjali z istim obdobjem It 85 316 1 379 86 lanskega leta in s planiranimi Konf. Trebinj e tt 99 408 99 408 podatki za 1. trimesečje. Trgovina din 20 108 386 20 108 3 86 Primeijava z istim obdobjem anskega leta nam pove, da smo (Tabela: CELOTNI PRIHODEK) I- III 79 Plan I-III 80 Izvrš . I-III 80 Indeks 80/79 Indeks izvrš.80 plan 80 Celotni prihodek 262 673 005 334 682 159 329 513 711 125 98,4 Dohodek 88 591 767 115 639 186 116 282 237 131 100,5 Čisti dohodek 61 179 369 82 857 491 83 095 424 135 100,2 Del ČD za oseb.doh. 47 441 014 62 106 152 57 406 001 121 92,4 Del ČD za skl.sk.por. 7 649 486 8 687 273 10 403 648 136 119,7 Del ČD za akumulacijo 6 088 869 12 064 066 15 285 775 251 126,7 po vseh kategorijah, še posebno pa to velja za akumulacijo, boljše poslovali. V primeijavi s planom, ki je bil letos prvič narejen tudi po kvartalih, z upoštevanjem dinamike v prodaji, pa vidimo, da celotni prihodek ni dosežen. Vzrok za to je velik delež neplačane realizacije, ki se ne upošteva v celotnem prihodku. Masa osebnih dohodkov ni dosežena zato, ker smo v prvih dveh mesecih letošnjega leta morali izplačevati osebne dohodke v isti višini kot lani v novembru, saj je bil tak odlok izdan v SR Sloveniji. 36- 32- 30- ?8— >6- 24- 22- >0- 18- »— 14- 2— 0- o- D 0-1 > dohodek 1 - 3 1979 |____________________| 1 - 3 1980 K ^>1 čisti dohodek osebni akumulacija dohodki POSLOVANJE DO NOVOTEKS V PRVEM TRI MESEČJU 1980 Prva četrtina letošnjega poslovnega leta je končana. Kako smo poslovali, nam bodo prikazali naslednji podatki: (TABELA: „1. PROIZVODNJA") Čeprav so bili vsi proizvodni plani za leto 1980 postavljeni na izvršitvi planov leta 1979, so vse temeljne organizacije, razen Trebinja, plan dosegle in presegle. 2. Zaposleni Poprečno je bilo v tem obdobju zaposlenih 2397 delavcev, Var je za 118 delavcev izpod plana. 3 Prodaja V prvem trimesečju leta 1980 smo prodali sledeče količine naših izdelkov: Več sredstev smo razporedili v ddad skupne porabe (topli obrok, regres za letni dopust, stanovanjska sredstva) in za akumulacijo (poslovni sklad in rezervni sklad). Da si bomo te velike številke lažje predstavljali, jih poglejmo tudi na grafikonu v tem poročilu. Sklep: Ugodni rezultati v trimesečju naj nam bodo spodbuda za naša nadaljnja " prizadevanja, saj se moramo zavedati, da je le od naših lastnih naporov odvisna rast dohodka, rast dohodka pa nam po zvezni resoluciji kroji tudi naše osebne dohodke. TEODORA KOVAČIČ ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem splošnega sektorja za venec in vsem tistim, ki so mi izrekli sožalje ob smrti mojega očeta. BARI NOVAK Stabilizacijski ukrepi za DSSS Podobno kot so sprejemali stabilizacijske (ustalitvene) ukrepe v temeljnih organizacijah, je bil sprejet tudi predlog stabilizacijskih ukrepov za delovno skupnost dcupnih služb. Ta sprejete naloge že uresničuje. Dolo-čfla teh ukrepov zadolžujejo vse delavce naše delovne '•ganizacije, zato jih na željo zaposlenih objavljamo v našem glasilu. De lo vseh služb mora biti podrejeno stabilizacijskim prizadevanjem za večjo proizvodnjo in prodajo ter doseganje maksimalnega dohodka. V skladu s tem načelom naj stabilizacijski program DSSS poleg upoštevanja stabilizacijskih programov tozd vsebuje še naslednje : 1. fiksni stroški: prav tako kot za temeljne organizacije velja tudi za delovno skupnost zakonska omejitev v trošenju nekaterih stroškov: dnevnice, kilometrina, reprezentanca, intelektualne storitve, reklama, avtorski honorarji. Da pa bi dosegli večjo odgovornost pri trošenju tudi ostalih sredstev, predlagamo, da se doseganje fiksnih stroškov v DSSS in v temeljnih organizacijah vkomponira v sistem nagrajevanja. Tako bi vsake tri mesece ugotavljali doseganje plana fiksnih stroškov po stroškovnih mestih in njihovo odstopanje od planskih postavk. Za izpeljavo naloge sta zadolžena služba za nagrajevanje in plansko—analitska služba. Rok: maj. 2. Posebno pozornost moramo posvetiti obračanju kapitala,pa naj bodo to surovine, pomožni material, rezervni deli, nedovršena proizvodnja ali gotovi izdelki. V zvezi s tem bomo tudi proučili možnost, kako spodbujati obračanje kapitala skozi nagrajevanje. Nabavni in prodajni sektor sta zadolžena, da preanalizirata z aloge po posameznih skla diščih in pripravita predlog za odprodajo nekaterih materialov. Rok: april. 3. Tehnično razvojni sektor je pripravil predlog, po katerem bi nekatere uvožene barve zameniali z domačimi barvami, ki jih izdeluje Kutrilin v Zagrebu. S to zamenjavo bi prihranili (po trenutno veljavnih cenah) 1,652.000 din deviz. 4. Delovne sile v DSSS ne bomo povečali. Plan za leto 1980 predvideva 329 zaposlenih. Prehajanje delavcev iz proizvodnje v delovno skupnost se v načelu ustavi. Splošni sektor je zadolžen, da pripravi podrobno analizo delovne sile v skupnih službah, zasedenost po posameznih stroškovnih mestih in predlog za izboljšanje kadrovske strukture. Rok: april. 5. De lavci v DSSS morajo nuditi delavcem v temeljnih organizacijah kvalitetne in ažuine uduge. Zato so direktorji sektorjev in vodje služb zadolženi, da pripravijo rokovnike posameznih uslug, kdaj in komu morajo biti posredovane. Rok: april. 6. Večjo pozornost bomo posvetili delovni disciplini. Vodje stroškovnih mest morajo omejiti privatne izhode rned malico in delovnim časom. Zlasti,, se mora poostriti kontrola odhodov med malico. Predlagamo tudi, da se ure v dobro in dopusti koristijo najmanj po 4 ure skupaj, ne pa kot doslej razdrobljeno po urah. Dopusti iz preteklega leta se '^hko koristijo do konca februarja. Nadure se priznavajo le v skrajnem primeru; ure v dobro se koristijo v razmerju 1:11. 7. Pod stabilizacijo moramo razumeti tudi prizadevanja za zmanjšanje transportnih stroškov. To pomeni, da' se morata prodaja in nabavna služba organizirati tako, da bodo lastna prevozna sredstva čimbolj izkoriščena. 8. Va si moramo prizadevati, da bomo z dobrim delom čim več prispevali k dobremu poslovanju naše delovne organizacije in da bo varčevanje naše osnovno vodilo v letu stabilizacije. Novo mesto, april 1980 Za DSSS; DORA KOVAČIČ 50-letnica tekstilne šole v Kranju Konec aprila smo slavili tekstilci častitljivi jubilei: 50-letni-co tekstilnega šolstva na Slovenskem. Zbrali smo se v prostorih šole na skromni, vendar prisrčni slovesnosti, ki so nam jo organizirali učitelji in dijaki tekstilnega in obustvenega šolskega centra v Kranju. Slavnostni govornik, predsednik izvršnega odbora splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije mae. Rino Simonetije opisal vlogo in pomen te šole, ki je ob ustanovitvi edina vzgajala strokovnjake za tekstilno stroko. V letu 1930 ustanovljena šola je v času svojega petdesetletnega obstoja večkrat menjala ime: sprva je bila to državna tekstilna šola tedstilni tehni-kum; srednja tekstilna šola deluje danes v okviru tekstilnega in obutvenega centra v Kranju V posebnem zborniku, ki so ga za to priliko izdali, lahko preberemo, da se je na tej šoli v predvojnem času izšolalo 208 tekstilcev in da je vsak peti padel za svobodo. Do vojne je šolo zapustilo 10 generacij. Vsi učenci so bili napredno usmeijeni. Na to je vplival predvsem socialni izvor in stik mladih ljudi z naprednim delavskim gibanjem, katerega so imeli že pred vstopom v šolo, saj so učenci pred pričetkom šolanja morali imeti dve leti proizvodne prakse v tekstilnih tovarnah. Predvojni tekstilni tehniki so skupaj s prvimi povojnimi generacijami kranjske tekstilne šole postali nosilci povojne obnove in izgradnje tekstilne industrije, tekstilnega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Prispevek teh generacij k razvoju povojne tekstilne industrije in celotne naše družbe je neizmerljiv. Za marsikoga, ki ne pozna ali noče poznati naše preteklosti, pa je ta delež tekstilcev tudi neverjeten, posebej zaradi njihove velike delovne vneme in zagnanosti, kakršne nam danes često primanjkuje. Med okupacijo slovenska tekstilna šola ni delovala. Veliko dijakov predvojne generacije se je priključilo narodnoosvobodilnemu gibanju. Pouk se je spet pričel prvo leto po osvoboditvi in do danes se je na tej šoli izšolalo 2789 tekstilnih tehnikov, 2530 dijakov je končalo poklicno tekstilno šolo, 31 absolventov je bilo na delovodski šoli in 38 absolventov šole za kvalificirane tekstilne delavce. Skupaj se je na šoli izšolalo za tekstilno industrgo 5388 delavcev, za obutveno industrijo 840 delavcev, skupno torej 6228 delavcev. Šola je doživela po osvoboditvi močan razmah. Večkrat se je selila iz stavbe v stavbo. Razmišljati je bilo potrebno o novi, sodobni šoli. Že pred vojno je bil sestavljen gradbeni odbor, tudi načrti so bili gotovi, vendar zaradi vojne ni prišlo do uresničitve zamisli. Po vojni se je pred vojno začeto delo nadaljevalo in novo, so- dobno šolsko poslopje je buo izrečeno svojemu namenu na občinski praznik leta 1958. Slovesnost je bila združena z odkritjem spomenika pred šolo; posvečen je znameniti tekstilni stavki leta 1936. Danes, ko praznujemo 50-letnico tekstilnega šolstva na Slovenskem, praznujejo tudi delavci obutvene industrije 20-letnico tehnične čevljarske šole. Ob tej priložnosti je bil odprt nov prizidek, v katerem bodo učenci obutvene stroke dobili nove, sodobne učilnice za teoretični in praktični pouk. To je nova pridobitev, to je nova delovna zmaga. Vsem učencem in učiteljem čestitamo ob 50- in 20-letnem jubileju! OBČUDOVANJE Ljudstvo Združene arabske republike občuduje in visoko ceni boj velikega jugoslovanskega ljudstva ter njegovo odločno stališče za svobodo in neodvisnost pod Titovim vodstvom. Vi ste nam dali najboljši zgled, kako varovati in braniti svobodo. G. A. NASER, predsednik ZAR, 1959 Nekaj misli s seminarja o obveščanju Na seminarju za obveščanje (informiranje) smo ocenili dosedanje mesto informiranja v OZD ter se dogovorili za delo v no vili pogojih, kijih predvideva zakon o obveščanju, ki bo sprejet do konca letošnjega leta. Izhajali smo iz dejstva, da je obveščanje dejavnost posebnega družbenega pomena in opredeljeno v republiški in zvezni ustavi ter v zakonu o združenem delu ter aktih v organizacijah združenega dela. Sistem obveščanja je nujno in v kar največji možni meri treba odpreti delavcu, ki mora postati nosilec samoupravnega obveščanja. Iz prakse vemo, da navkljub prijaznim vabilom v našem glasilu in v osebnih stikih preko organizatorjev obveščanja, da naj delavci v svojem glasilu sodelujejo, ni bilo pravega odziva. Zato ni nič presenetljivo, da smo prav mi, člani izdajateljskega sveta, najglasneje opozarjali, ker so pač delovno največ srečujemo s tem vprašanjem, kako delavca vključiti v srstem obveščanja. Nemara bi bilo prav, da bi bili tako prizadeti tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, ki so odgovorni za dobro obveščenost delovnih ljudi Pred nami je vprašanje, kako uveljaviti delavca kot nosilca obveščanja? Odgovor na to vprašanje je: s spodbujanjem in z vključevanjem delavcev v proces obveščanja, bodisi s pisano, bodisi z govorjeno besedo. Skratka, delavci morajo več pisati! O čem? O vseh dogajanjih o dobrih rešitvah, pa tudi o problemih, o zamislih in pobudah — na kratko: o vsem, kar je tako ali drugače povezano z uresničevanjem družbenoekonomske in samoupravne vloge vsakega delavca. Vemo, da se mnogi težko odločajo za pisanje, ker menijo, da svojo misel ne bodo znali dovolj učeno napisati. Ta strah je treba premagati, saj tudi iz okorno oblikovane besede veje pristnost in prepričljivost. Sodelavci ga bodo nemara bolje razumeli kot marsikatero izumetničeno besedičenje. Vsaka TOZD ima svojega organizatorja obveščanja, pa jih napišimo še enkrat: Bojan Pureber - v tozd Tkanina Moica Peroci — v tozd Trgovina Martina Vidic -v tozd Predilnica Jože Klobučar -v tozd Konfekcija I. Mladen Rad oj čin — v tozd Konfekcija II. Mirko Albijanič v tozd Konfekcija III. Jana Jovič v DSSS. Obračajte se na organizatorje obveščanja! Povedali vam bodo, kako lahko svoj prispevek objavite. Prav tako vam bodo tudi pomagali z nasveti pri začetnem oblikovanju pisanih prispevkov. Poleg le-teh lahko v oddelku najdete še koga, ki je vešč oblikovanja misli, pa vam bo prav rad pomagal. Za glasilo smo vsi enako odgovorni, prav posebno pa so zanj odgovorni samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Tako je dolžnost sanroupravnih organov, da informirajo delavca s področja odločanja, delegati interesnih skupnosti vsak s svojega področja ter družbenopolitične organizacije, ki skrbijo za ustrezno obliko informiranja. Tu pa je še tajništvo samoupravnih organov, so poslovod- ni organi, izdajateljsKr svet, organizatorji informiranja v TOZD in službah, strokovne službe, avtomatska obdelava podatkov, INDOK center skupščine, časopisi in glasila ter vsi ostali viri, ki so dolžni informirati. Delavci morajo vedeti za vse kar se doggja v DO, TOZD, oddelku in krajevni skupnosti. Zato je prav, da jim zagotovimo popolno informiranje preko sistema obveščanja v delovni organizaciji. Do konca leta bo sprejet nov zakon o izdajateljski službi in informiranju na sploh. Ta bo prinesel dosti novosti in izboljšav. Ena izmed novin je tudi predlog, da se v vseh organizacijah združenega dela morajo oblikovati SVETI ZA INFORMIRANJE iz delegatov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in uredniškega odbora. Svet za informiranje naj bi vodil politiko obveščanja, uredniški odbor (pri nas izdajateljski svet) pa naj to politiko uresničuje. Na žalost zakona še nisem videl, niti ne kot osnutek. Ko bo izšel, se bomo verjetno nekako drugače postrojih, pa tudi v naše splošne akte nekaj več napisali. D. K. Obveščanje - odločanje Obveščanje v združenem delu postaja iz dneva v dan pomembnejše. Ne zgolj zato, ker nas zanj obvezuje ustava, zakon o združenem delu ter kongresni dokumenti ZK in sindikata, pač pa predvsem zato, ker je redna, pravočasna, resnična, popolna in vsem delavcem dostopna informacija pomemben dejavnik v samo upravnem sistemu odločanja. Čas po sprejetju zakona o združenem delu je prinesel korenite spremembe v miselnost o funkciji samoupravnega obveščanja, pa tudi o vlogi glasil v združenem delu. To opažamo tudi v našem glasilu, saj postaja glasilo iz meseca v mesec boljše - lahko pa bi bilo še boljše, če bi vsi upoštevali določila zakona o združenem delu, ki točno opredeljujejo obveščanje. Nič ne bo narobe, da še enkrat navedemo člene 546, 547, in 550 zakona o združenem delu, ki obravnavajo obveščanje delavcev. Veseli bomo, če jih bodo prebrali prav vsi, posebno pa še tisti, ki jih zakon posebej obvezuje, da morajo zagotavljati delavcem dobro obveščanje. Tako pravi člen 546, Organi organizacije združenega dela morajo zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev o celotnem poslovanju organizacije združenega dela in njenem materialno-finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev iz minulega dela v vseh oblikah združenega dela in sredstev, o pripravah za splošno ljudsko obrambo in o uresničevanju družbene samozaščite, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole. Delavci imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljne organizacije, sestavljene organizacije in drugih organizacij in skupnosti, v katere so združili delo in sredstva Sindikat lahko zahteva, da so delavci obveščeni o delu in izvrševanju sklepov iz drugega odstavka tega člena. Člen 547. Organi organizacije združenega dela morajo obveščati delavce tako, da je vsakemu delavcu omogočeno seznaniti se njihovimi poročili, jih poučiti in zavzeti svoja stališča. Člen 550. Neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, delavcev in sindikata pomeni kršitev pravic delavcev. S tem, da ne izpolni dolžnosti obveščanja delavcev in sindikata, stori poslovodni organ hkrati kršitev delovne obveznosti. Če zaradi opustitve obveščanja ali zavestnega dajan- ja neresničnega obvestila ne bi bil sprejet sklep ali pa bi bil sprejet škodljiv sklep, odgovarja poslovodni organ tudi materialno." Tako pravi zakon o združenem delu. Nič novega pa ni, vsaj pri nas ne, da ostanemo organizatorji obveščanja kot odgovorni družbenopohtični delavci in pomembni dejavniki v samoupravnem sistemu odločanja, v svojih prizadevanjih ponuditi delavcu za odločanje pravočasno, razumljivo, celovito in resnično informacijo, večkrat osamljeni, Pri vsem tem pa moramo vedeti, da so tovarniška glasila često edini časopis, ki ga preberejo delavci (republi&a analiza je pokazala, da kar 1/3 zaposlenih delavcev prebere le tovarniško glasilo). Prav zavoljo tega je nujno potrebno temu področju posvetiti kar največjo pozornost. Danes izhaja v SR Sloveniji že kakih 600 tovarniških glasil v nakladi 800.000 izvodov ene številke. Priznati moramo da je to ogromna sila in za to je potrebno tej dejavnosti posvetiti posebno pozornost. Ob sprejemu Titove štafete v Novem mestu smo še trdno upali, da bo tovariš Tito izbojeval boj z boleznijo in da ga bomo videli na proslavi dneva mladosti na stadionu v Beogradu. Štafetno palico so odnesli, TITO nosilci so hiteli po predvidenih poteh naprej, s palico pa so šle želje vseh Jugoslovanov: ozdravi, dragi naš tovariš Tito, vodi nas naprej in vsi Ti bomo sledili! Toda utrudilo se je srce velikega človeka in prenehalo biti v junaških Titovih prsih. Utrudil se je korak nosilcev štafete in žalost je preplavila ves svet. Tito pa v naših sicih živi kot živijo in bodo večno živela vsa njegova dela. •w Štafeta mladosti v Novem mestu Praznično okrašena in polna mladostnega vrvenja je Dolenjska 26. aprila pričakala štafeto mladosti. Osrednja proslava je bila v Novem mestu na Glavnem trgu, kjer se je zbralo na stotine mladih, delovnih ljudi in občanov. Naši nosilci so štafeto prevzeli na Vah ti, kamor so jo prinesli Metličani Od tu so štafetno palico nosili skozi krajevne skupnosti Regerča vas, Šmihel, Drska, Kandija—Grm na Glavni trg v Novem mestu. Vso pot so nosilce štafete pozdravljali krajani krajevnih skupnosti, skoz katere je vodila pot do slavnostnega proštom na trgu. Na tre so poleg zvezne štafete prihajale tudi lokalne. Tako so tudi iz naše tovarne mladi delavci nosili štafetno palico na trg, kjer so se pridružili zvezni štafeti. Iz pozdravnega pisma v štafetni palici je iz venela ena sama ljubezen in vroča želja: „Ozdra- Naša mladinka Zdenka Židanek je v Novem mestu predala zvezno štafeto, s katero je poslala vsa Dolenjska vso svojo iskreno ljubezen in spoštovanje tovarišu Titu. Uredili smo otroško igrišče Delovna akcija članov mladinske organizacije v TOZD Tkanina, ki so se ji pridružili tudi mladi delavci iz TOZD Konfekcije in posamezni starši Prihaja čas mladinskih delovnih brigad in brigadirskega življenja na mnogih deloviščih v Sloveniji in Jugoslaviji. Mladina bo tudi letos kot vsa leta doslej izkazala svoja hotenja, moč in ljubezen do domovine. Vključevali se bodo tisoči v prostovoljne mladinske delovne brigade, v katerih se bodo razen dela učili, spoznavali med sabo, utijevali bratstvo in enotnost, sklepali nepozabna prijateljstva ter gradili trajne dobrine sebi in svojemu narodu v ponos. Poleg krajevnih, republiških in zveznih delovnih akcij se mladi organizirano lotevajo manjših delovnih akcij na vaseh, v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah z eno samo željo: da bi bilo življenje v okolju, kjer živimo danes — jutri lepše. Prav o tem smo se pogovarjali tudi na sestanku mladinske organizacije v TOZD Tkanina. Ideali smo možnost, da organiziramo prostovoljno delovno akcijo in jo tudi našli. Opazili smo, da zunanje igrišče pri našem otroškem vrtcu po dolgi zimi kaj klavrno izgleda. Potrebno bi bilo nekaj pridnih rok, da bi bilo igrišče lepše in varnejše, predvsem pa mikavnej-še za naše malčke. Sklenili smo, da bo to naša prva delovna akcija v letošnjem letu. Bila je prosta sobota, zbralo se nas je kakih 15. Porazdelili smo si delo in že smo hiteli, nekdo z lopato, drugi z grabljami ali s samokolnico. Ko smo očistih in odstranili travo, ki je tu in tam silila iz zemlje, smo prekopali peskovnik. Za tem smo se razdelili v dve skupini: prva je po igrišču razvažala pesek in ga lepo poravnala, druga skupina pa se je odločila, da bo vse prepleskala vsa igrala, pa tudi ograja je zahtevala osvežitev. To ni bilo lahko delo, saj smo morali z brusilnim papigem in razredčilom najprej odstraniti staro barvo, nato pa smo vse z živimi barvami prepleskali. Tako so ograja, gugalnice, kozolec, uta, mizice, klopi in drugo kaj hitro dobili lepšo podobo. Odločili smo se, da bomo ta dan delali, dokler naloga ne bo dokončana. Hiteli smo, drug drugemu smo pomagali in po petih urah trdega dela je bilo vse opravljeno. No, priznati moramo, da nismo bili sami — na pomoč so nam prihiteli tudi mladi delavci iz TOZD Konfekcije in nekateri starši, ki imajo malčke v vrtcu. Vsem gre za koristno sodelovanje še posebna hvala! Preden smo se po končani akciji veseli vrnili domov smo sklenili, da bomo podobno akcijo ponovili v maju v počastitev dneva mladosti. Kje in kaj bomo delali, pa bo po tehtnem premisleku odločil mladinski odbor. DUŠANKA ŠKEDEU vi nam, tovariš Tito!” Imeli smo tudi izjemno čast, da je z vezno štafeto prinesla in pre dala na slavnostnem prostoru predsednici OK ZSMS Novo mesto naša mladinka iz konfekcije, tovarišica Zdenka Židanik. Da je bila pmv ona izbrana za predajo štafetne palice s pozdravi maršalu Titu, je odločila njena dosedanja aktivnost na družbenopolitičnem in samoupravnem področju. Slavnostna govornica na osrednji proslavi je bila predsednica predsedstva Zveze socialistične mladine Novo mesto, tovarišica Darja Colarič. K slavnostnemu vzdušju je prispeval lepo okrašen prostor na trgu, borbena in narodna pesem mladih pevcev združenih osnovnih in srednjih šol Novega mesta, malčki otroško varstvenih ustanov, recitatorji in godbi na pihala iz Stmže in Novega mesta. Po končani slovesnosti so štafetno palico odnesli proti Bršljinu, kjer so v kasarni Milana Majcna pripravili sprejem in krajši kulturni progmm, nato pa je štafeta nadaljevala pot proti Mimi peči Štafeta je potovala iz kmja v kraj z mislimi in dobrimi željami tovarišu Titu. Mi pa tovarišu Titu in njegovemu spominu čvrsto obljubljamo, da bomo mladi vedno zagnano hodili po začrtani poti naše samoupravne socialistične družbe. DUŠANKA ŠKEDEU 2ITAZA VSE SE PREMALO Lani so na svetu pridelali manj pšenice in drugih vrst žita kot leto poprej (pri pšenici padec s 449,1 milijona ton na 423,5 milijona, pri drugih žitih padec s 758,6 milijona ton na 741,1 milijona ton). Povečal pa se je izvoz žita in tudi letos pričakujejo večje povpraševanje uvoznikov. Pet glavnih izvozme — Argentina, Avstralija, Kanada, Južnoafriške republike in ZDA, špekulira z izvozom in ga včasih povezuje s političnimi vprašanji. Vedno večji je pritisk iz dežel v razvoju, ki zaradi vedno dražje nafte ne bodo mogle obdržati pridelka svojega žita na dosedanji ravni, prehrambena varnost sveta” torej ni zajamčena. Izrečeni disciplinski ukrepi v obdobju od 26. 2. 1980 do 26. 3. 1980 Ukrep prenehanja delovnega razmerja je bil izrečen naslednjim kršiteljem delovne discipline: 1. Balentinu Brezarju (1953), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela 7 delovnih dni. Odločitev disciplinske komisije je po vloženi pritožbi obdolženca potrdil tudi delavski svet TOZD Tkanina. 2. Martinu Pleskoviču (1927), delavcu TOZD Tkanina, ker je dvakrat zaporedoma prišel na delo vinjenem stanju. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta. 3. Antonu Ribiču (1959), delavcu TOZD Tkanina, ker ni opravil dela, ki mu ga je dal predpostavljeni, s čimer ;e huje oviral nadaljnji delovni proces v oddelku oplemeni-tilnice. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta. Predenje... 4. Martinu Pustu (1939), delavcu TOZD Konfekcija I. Novo mesto, ker je oddal v skladišče osnovnega in pomožnega materiala 11 m več svilene podloge kot je bilo napisano na oddajnici materiala. Komisija ga je spoznala za odgovornega hujših kršitev delovnih obveznosti, in sicer nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi in mu izrekla disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja, pogojno odloženo za dobo 6 mesecev. 5. Alojzu Gorencu (1957), delavcu TOZD Konfekcija I. Novo mesto, ker je zaradi njegove malomarnosti pri delu bilo oddano v skladišče 11 m več svilene podloge kot je bilo registrirano na oddajnici materiala. Hkrati pa je bilo v njegovem paketu ugotovljeno 3 m svilene podloge več kot je bilo napisano na ovitku in v oddajnici materiala. Komisija ga je spoznala za odgovornega hujših kršitev delovnih obveznosti, in sicer malomarnosti pri delu in nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi, ter mu izrekla disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, pogojno odloženo za dobo 3 mesecev. Disciplinska komisija seje prvič odločila za denarno kazen, in sicer: 6. Jožetu Mavsarju (1957), delavcu TOZD Tkanina, ker je bil povzročitelj nereda v oddelku, se neprimerno obnašal do sodelavcev in ni opravil dela, ki mu ga je dal predpostavljeni. Komisija ga je spoznala za odgovornega hujših kršitev delovnih obveznosti in mu izrekla disciplinski ukrep: denarno kazen, in sicer 5 % zneska enomesečne akontacije osebnega dohodka. Na druga dela oz. naloge za določen čas je bJ razporejen: 7. Jože Kranjčič (1955), delavec TOZD Tkanina, ker je spal med delovnim časom in ni opravil dela, ki mu ga je dal predpostavljeni. Ukrep je izrečen za dobo 1 leta. 11 JAVNIH OPOMINOV 8. Viktorju Papežu (1937), delavcu TOZD Tkanina, ker je malomarno opravljal svoje delovne naloge s tem, da po končanem delu ni vrnil odvečnega materiala v skladišče oz. v oddelek, temveč ga je spravil v svojo garderobno omarico. 9. Francu Kovšci (1958), delavcu TOZD Tkanina, ker je malomarno opravljal svoje naloge s tem, da materiala, ki mu je ostal pri delu ni vrnil v oddelek, temveč ga je spravil v svojo garderobno omarico. Odločitev disciplinske komisije je po vloženi pritožbi obdolženca potrdil tudi delavski svet TOZD Tkanina. 10. Stanetu Tutinu (1935), delavcu TOZD Tkanina, ker je malomarno opravljal svoje delovne naloge s tem, da po končanem delu ni vrnil odvečnega materiala v skladišče, temveč ga je spravil v garderobno omarico. 11. Sievi Sekuliču (1957), delavcu TOZD Tkanina, l'er je dva dni neopravičeno izostal z dela. 12. Francu Kastelicu (1950), delavcu TOZD Tkanina, ker je malomarno opravljal svoje delovne naloge s tem, da po končanem delu ni vinil rezilne plošče v IVS, temveč jo ie spravil v svojo garderobno omarico. 13. Stanetu Kovaču (1949), delavcu TOZri Tkanina, ker je malomarno opravljal svoje delovne naloge s tem, da po končanem delu ni vrnil odvečnega materiala v IVS, temveč ga je spravil v svojo garderobno omarico. 14. Dušanu Periču (1955), delavcu TOZD Tkanina, ker je spal med delovnim časom in kadil v oddelku. 15. Gojku Joviču (1959), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela in ker je spal med delovnim časom. 16. Jožetu Pirhu (1947), delavcu TOZD Tkanina, ker je malomarno opravljal svoje delovne naloge s tem, da po končanem delu ni vrnil odvečnega materiala v IVS, temveč ga je spravil v svojo omarico. 17. Stojanu Blagojeviču (1952), delavcu TOZD Konfekcija I. Novo mesto, ker je malomarno opravljal svoje delovne na to ge in je zaradi njegove malomarnosti bilo oddano v skladišče osnovnega in pomožnega materiala 11 m svilene podloge več kot je bilo registrirano na oddajnici materiala. 18. Marjanu Riflju (1948), delavcu TOZD Konfekcija I. Novo mesto, ker je malomarno opravljal svoje delovne naloge in je zaradi njegove matomamosti bilo oddano v skladišče osnovnega in pomožnega materiala 11 m svilene podloge reč kot je bilo registrirano na oddajnici materiala. DOPISUJTE V GLASILU NOVOT E KS - . Kaj vemo o odškodninski odgovornosti v naši DO Odškodninska odgovornost je odgovornost delavca za škodo, ki jo utrpi na delu ali v zvezi z delom, in odgovornost temeline organizacije za ikodo, ki jo delavec utrpi na delu oz. v zvezi z delom. O odškodninski odgovornosti delavcev ali temeljne organizacije v naši delovni organizaciji odloča kupna disciplinska komisija, lahko pa oškodovanec uveljavi odškodninski zahtevek neposredno pred sodiščem združenega dela v Novem mestu brez poprejšnjega postopka v delovni organizaciji. Odkodninski postopek lahko začne razen oškodovanca vsak tisti, ki je opravičen začeti disciplinski po- stopek, pa naj gre za postopek pred skupno disciplin-sko komisijo ali pa pred sodiščem združenega dela. Upravičeni predlagatelji po našem pravilniku o obveznostih in odgovornostih delavcev temeljne organizacije združenega dela so: delavski svet, individualni poslovodni organ ali predsednik kolegijskega poslovodnega organa, organ samoupravne delavske kontrole, zbor delovne enote, sindikalne organizacije kakor tudi zunanji organi: družbeni pravobranilec samoupravljanja i ostali pristojni organi družbenopolitične skupnosti. Ce utrpi škodo delavec na delu ali v zvezi z delom (npr. v delovni nesreči), mu kodo morajo povrniti delavci temeljne organizacije, če se ne dokaže, da jo je povzročil delavec sam. V tem slučaju se odgovornost temeljne organizacije domneva že po samem zakonu. Na temeljni organizaciji je torej dokaz, da se te odgovornosti razbremeni, če meni, da je delavec zanjo odgovoren oziroma soodgovoren. Kadar gre za odgovornost delavca za škodo, ki jo je povzročil temeljni organizaciji, mu morajo drugi delavci dokazati, da je kriv povzročene kode, to je, da jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Zakon o združenem delu uvaja pavšalno odškodnino, ki se s samoupravnim sploš- nim aktom lahko določi za kodo, ki so jo povzročili delavci, če je škoda vplivala na delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev, natančnega zneka pa ni mogoče ugotoviti. V takih slučajih se odškodnina določa v pavšalnem znesku. Če se le malo ozremo okoli sebe bomo ugotovili, da je kode dovolj povsod, vendar si ne prizadevamo, da bi le-ta bila saj delno povr-njena. V današnjem času stabilizacije se moramo vsi zavzemati, da do kode sploh ne pride. Če bi se to že zgodilo, je nujno, da vemo za pravilen postopek glede po vrni tre, kakor delavcu, tako tudi delovni organizaci-ji- MARIJA HODŽIČ, iur. Tončka Bukovec, delavka predflnice TOZD Tkanina: po 17 letih dela v N ovoteksu je bfla zdaj prvič na okrevanju v zdravilišču Dolenjske Toplice. Tako ona kot njene sodelavke, ki so se vrnile z okrevanja, so izrazile toplo zahvalo in zadovoljstvo za zgledno skrb sindikata za delovne ljudi. S _^ Naši delavci na oddihu no, našim starejšim delavcem in delavkam, ki so zaposleni v naši tovarni skoraj že od samega začetka. Zavedamo se. da so ravno oni dali vse svoje moči in znanje, da imamo danes to kar imamo. Te akcije bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, seveda v okviru možnosti in sredstev, ki jih bomo imeli na razpolago. Letos je v drugi polovici aprila in v začetku maja odflo na oddih v Dolenjske in Šmarješke Toplice 24 naših delavk in delavcev, in sicer samo iz novomeških TO in DSSS. Seznam delavcev, ki so bili na okrevanju od 15. aprila do 25. aprila 1980 v Dolenjskih Toplicah: 1. Turk Miha, 2. Skubic Štefka, 3. Kacin Mara, 4. Lahajnar Ana, 5. Ponikvar Mara, 6. Seničar Anica, 7. Bukovec Tončka, in 8. Mežan Rozi. Od 16. do 26. aprila 1980 so bili v Šmarjeških Toplicah: C'// '4>. f /ll 1 ‘ <.yuc /Z{ st/ Sol// c7 č'c'Zf crc ‘ y fr 71 3/1 c cc/z. *y. -l* ZS- 7‘ ^McOA/ jj, C/L Ji ^ lu y / ^? J\ C>4 £ -0 Ji ^3Tw7 ž CN co o ^ •Is II 5 oc Predsedstvo konference 00 sindikata v naši delovni organizaciji je na seji, ki je bila v marcu, med drugimi sprejelo tudi sklep, da se pošlje na okrevanje oziroma oddih nekaj naših starejših delavcev. Te naše sodelavce in sodelavke, kateri so že vrsto let zaposleni v naši tovarni, je izbrala socialna komisija po že znanih in sprejetih merilih! Predvsem moram poudariti, da naše sindikalne organizacije že vrsto let pošiljajo v razne toplice najbolj zaslužne in potrebne delavce'na ta sicer kratek, vendar še kako potreben oddih. V sindikatu ugotavljamo, da so te in podobne akcije zelo potrebne, saj se na tak način skušamo oddolžiti, sicer skrom- 1. Vidic Jože, 2. Grgič Jože, 3. Gorenc Jože, 4. Vidic Lado, 5. Galič Milena, 6. Pezelj Fani, 7. Čanželj^ Helena, 8. Avsec Rezka, 9. Švener Mara in 10. Macele Pepca. Od 26. aprila do 6. maja 1980 pa so bili v Šmarjeških Toplicah: I. Zupančič Fani, 2. Ljubi Tončka, 3. Blatnik Angela, 4. Anžlovar Pepca, 5. Dragman Lojzka in 6. Gričar Bosiljka. Razen navedenih bo v poznejšem roku šel na okrevanje v zdravilišče Dolenjske Toplice še tovariš Slavko Polak. BOJAN PUREBER MdA 3ČXI SKXHT0A 3ANA »MC Babilonija in Asirija Od leta 3000 do 1400 pr. n. št. je v južnem delu Mezopota-nije obstajala babilonska država. Babilonci so bili trgovci, poljedelci in pastirji. Državi je vladal kralj, ki je bil hkrati tudi svečenik. država je bila kulturno zelo razvita. Imeli so knjižnice. astronomske observatorije in šole, katere so obiskovale tudi ženske. Glavna surovina za izdelavo tkanine je bila volna, predelovali pa so tudi lan. Volnena tkanina je bila precej groba; barvali so jo z naravnimi barvami (rdečo, rumeno, modro, vijoličasto). Velike razlike med ženskimi in moškimi oblačili ni bilo. Njihova telesa je ovijalo dolgo oprijeto krilo, imenovano KAU-NA rES. Krilo je žensko teh v celoti pokrilo, zapenjalo se je m rami. Stkano 'e bilo iz raznobarvne volnene preje (sl 1). Pastirji in poljedelci so nosili ,,predpasnik" ovit okoli bokov in ie segal do kolen. Bil je raznobarvno stkan (sl. 2). Ženske< in moški so nosili dolge lase, katere so skrbno negovali. Kralj in dvorjani so nosili turbane. Glavno obuvalo so bile jermenaste sandale, večinoma pa so bili bosi. V 14. stoletju pred našim štetjem je oblast nad dolino (Nadaljevanje na 8. str.) stran 7 Avtomatska obdelava podatkov včeraj, Računalniki in z njimi povezana avtomatska obdelava podatkov (AOP) so del sodobne elektronske znanosti. Preden bi govorili o računalnikih ter o AOP nasploh in pri nas v delovni organizaciji, si poglejmo kaj je računalnik ter kod in od kdaj izvirajo njeeovi začetki. (Nadaljevanje s 7. str.) Evfrata in Tigrisa prevzela asirska država. Asirsko cesarstvo je bilo strogo vojaškega značaia. Osnovno oblačilo je bila volnena obleka ali srajca, ki je segala pri ženskah do tal, pri moških do kolen in bila prepa-sana s pasom Ta oblačila so bila bogata okrašena z raznobarvnimi v zi (sl. 3). Pri vojakih - lokostrelcih je bil pas širok, obložen z bronastimi ploščicami, katere so bile pritrjene tudi na vrhnji del oblačila zaradi zaščite. Vojaki so imeli koničaste čelade, obuvalo Računalnik bi lahko primerjali s sodobnim strojem, s ■raterim upravlja ena ali več oseb in katerega glavni namen je, da človeku olajša delo oziroma v določeni meri nadomesti njegove fizične in umske sposobnosti. Sestavljen je iz niza elektronk in integriranih vezij, ki so med seboj povezani v celoto. so nosili preko nogavic (sl. 4). Kralj in svečeniki so bili oblečeni v obleke z dolgimi rokavi, ki so segale do tal, bogato vezene in okrašene. Bogatila jih je tudi draperija, ki se je spiralasto ovijala ob telesu navzgor (sl 5). Z nakitom so se krasili moški in ženske; uhani, zapestnice, ogrlice iz zlata, bakra ter poldragih kamnov so jim zalj-šale življenje. Oblačila so se razlikovala od egipčanskih, ideal telesa pa je ostal isti: široka pleča, ozki boki in dolga stopala. Njegov najmanjši sestavni del pa je magnetno jedro — bit, ki je hkrati tudi najmanjši del spomina oziroma „možga-nov” računalnika. Poleg spomina, ki je srce računalnika, pa ima sodobni računalnik še vhodne enote (čitalnik-luknjanih kartic, luknjanega traku, magnetnega traku, magnetnih diskov) ter izhodne enote (vrstični tiskalnik—printer, luknjač luknjanega traku ali luknjanih kartic, magnetne trakove, diske ali bobne-valj e ter terminale kot vhodno—izliodne enote z ekrani ter printerji). Da pa lahko računalnik dela kot stroj, ga moramo ustrezno „nakrmiti” z naj rali čnej širni programi, ki jih izdelujejo programerji po navodilih organizatorjev AOP. Organizatorji AOP se s strokovnjaki posameznega področja, ki ga žele avtomatski obdelati n.pr. (osebni dohodki, spremljanje proizvodnje, spremljanje zalog surovin, nedokončana in dokončana proizvodnja, planiranje, prodajni plani, obdelava naročil v povezavi s proizvodnimi plani in nalogami itd.) dogovore, kaj naj se na računalnikih obdeluje in kakšne željene podatke naj računalnik poda v končni fazi. Ti končni obdelani ter izračunani podatki služijo potem strokovnjakom iz posameznih področij za hitrejše, boljše in točnejše poslovne odločitve. Od klasičnih do procesnih računalnikov Prve poizkuse z elektronskimi stroji, ki bi delno razbreme- danes, jutri nili človekovo umsko delo, predvsem pa, da bi hitreje prišli do točnih željenih podatkov, so naredili Angleži pred pričetkom druge svetovne vojne, nadaljevali pa so nedokončno delo Nemci v času vojne. Za računalnik takratnega časa bi lahko rekli, da je omogočil polavtomatsko obdelavo podatkov, saj je še vedno polovica dela odpadla na človeka. Tudi njegova zmogljivost in velikost nista bili primerljivi s sedanjimi računalniki. Po drugi svetovni vojni, zlasti v šestdesetih letih, je bliskoviti razvoj elektronike omogočil hiter napredek na področju računalništva. Računalniki so dobivali vedno večje zmogljivosti spomina, hkrati pa so vse manjši na pogled. Danes si napredka na vseh področjih ne moremo več zamisliti brez uporabe računalnikov. Uporabljajo jih v proizvodnji in neproizvodnji sferi, za potrebe znanosti sodobne medicine, pri urejanju prometa, za vojaške namene in še in še. Razen klasičnih računalnikov poznamo še tako imeno vane procesne računalnike, ki krmilijo (vodijo) tehnološke) procese v najrazličenjših panogah gospodarstva in s pomočjo katerih je delo izredno modernizirano, strojne kapacitete optimalno zasedene, kontrola) nad proizvodi popolnejša, stopnja produktivnosti pa večja pril manjšem številu zaposlenih delavcev. (Nadaljevanje na 9. str.) (Nadaljevale z 8. str.) Tudi v sodoDnem prometu ne gre brez elektronike. Za primer nai povem, da ie ŽTP Ljubljana moderniziralo progo med Ljubljano in Zidanem mostom z namestitvijo sodobne prometne elektronske cen'rale, ki vodi, spremlja in nadzira ves promet na tej progi. Pri tem je možnost nesreč ali napak, povzročene s človeškim faktorjem, zmanjšana na naimanjšo mero. In kje je Novoteks v avtomatizaciji proizvodnje in računalništva? Odgovor ni preprost, lahko pa takoj povemo, da smo v Novoteksu že pred enajstimi leti bili v koraku z razvojem računalništva. 12 let naših izkušenj z računalniki Leta 1969 smo namreč kupili računalnik (PHILIPS — DATA 8000) s kapaciteto 16 KB (16.000 decimalnih mest), ki je ustrezal dotedanji razvojni stopnji elektronike ter tedanjim potrebam komercialne in finančne službe in delno tudi proizvodnje. Imeli smo najrazličnejše aplikacije, od osebnih dohodkov, spremljave zalog, spremljave proizvodnje, kadrovske evidence itd. do spremljave naročil za konfekcijske izdelke. Vedno večji obseg dela ter večje zahteve zakonodaje in tržnega gospodarstva pa je narekoval večjo ažurnost podatkov, hitrejše in točnejše poslovne odločit ve, čemur pa računalnik zaradi majhne kapacitete spomina, ročnega vnosa podatkov in majhne hitrosti izpisa podatkov ni bil kos. Zato je delovna organizacija v začetku sedemdesetih let kupila dva računalnika tipa BORROUGS in pozneje še enega tipa DARO. Omenjeni računalniki so bili namenjeni predvsem za potrebe finančno—računovodskega sektorja in spadajo v rang malih računalnikov. S tem je bila delno zapolnjena vrzel glede kapacitet računalniškega spomina, ne pa tudi zahteva po ažurnosti — hitrosti obdelave podatkov. Hitrost obdelave je na malih računalnikih omenjena zaradi ročnega vnosa podatkov s pomočjo magnetnih kartic ali preko pisalne tastature. S tem je izguba efektnega časa 5 do 10 krat večja kot pri sodobnih računalnikih. Prav tako je tudi sam izpis, denimo pri spisih zalog gotove proizvodnje, izredno počasen in traja 12 efektivnih ur. Enak spisek bi sodobni računalnik izpisal v 15 do 20 minutah. Glavna pomanjkljivost Novo-teksovih računalnikov pa je vi tem, da so najrazličenjši podatki in obdelave razdrobljeni in tako ni moč dobiti hitrega pregleda nad njimi, sai se enak podatek vodi na različnih kartotekah podatkov in ga je prav zaradi tega težko spremljati. Posledica tega pa je, da z obstoječimi računalniškimi kapacitetami ni moč dobiti hitre in točne slike nad n. pr: posameznimi fazami v procesu proizvodnje tkanin, kijih potre-bujejo tehnična priprava, komerciala ali finančne službe. Tako se dogaja, da posamezne službe zajemajo enak podatek na različnih mestih, s pomočjo računalnika ali pa ročno in pri tem se kaj lahko zgodi, da pride do napak zaradi človeškega faktorja. Posledica tega in delno tudi preventiva pa ie, da pride do zamudnih usklajanj — primerjav enakih podatkov med seboj na ravni dveh ali več oddelkov ali služb. Največia izguba vsled tega je v tem, daje ažurnost slabša, kar v končni fazi onemogoča posameznim s užbam hitrejši pregled nad podatki, ki jih nujno potrebujemo za hitre poslovne odločitve Slednje so prav sedaj, v letu splošnega varčevanja in stabilizacije gospodarstva, še kako pomembne za dobro poslovanje TOZD kot tudi DO kot celote. Kje je rešitev? Predvsem menim, da rešitve ne smemo iskati s pomočjo obstoječih računalniških kapacitet, za katere vemo, da ne ustrezajo sedanjim poslovnim potrebam, ne tehnološko še manj pa ekonomsko. Rešitev je samo v uporabi sodobnega računalnika srednjega razreda, ki bi s svojimi kapacitetami s pomočjo terminalov pokril vse potrebe TOZD in njihovih strokovnih služb ter DSSS. Jasno, da se problema ne da rešiti čez noč, saj je vsako poslovno leto brez načrtnega dela v tej smeri vsaj dvakrat izgubljeno v boju s časom in z razvojem računalniške tehnologije v svetu in pri nas. Potrebno bi bilo intenzivno delo v enotni službi AOP, ki bi imela za izhodiščni položaj enotno datoteko podatkov (prostor, kjer bodo zajeti vsi podatki, ki nastopajo v poslovnem procesu samo enkrat); s tem bi bila polovica trdega dela že opravljena. Iz te datoteke podatkov pa bi potem izhajale kot nadgradnja posamezne obdelave za potrebe DO. Jasno pa ie, da bi bilo pri tem nujno tesno sodelovanje s strokovnjaki posameznih služb pri obrav-navanju in reševanju njihovih potreb po avtomatski obdelavi podatkov. Prav tako bi se bilo potrebno lotiti posameznih nalog globalno, načrtno in pri tem disciplinirano spoštovati tako dogovorjeno vsebinsko kot organizacijsko plat. Da bi bilo to mogoče uresničiti, bi bilo nujna povezava s katero izmed delovnih organiza-cij, ki že ima računalnik, s pomočjo katerega bi posamezne aplikacije pripravili ter izdelali in tudi že izvaartizani. ,4)ragi tovariš TITO, radi Te imamo in hvaležni smo Ti za vse, kar si nam dal - svobodno, socialistično samoupravno in neuvrščeno domovino bomo ljubili in branili tako, kot si nas Ti učil... (s podpisovanja v žalno knjigo v naši delovni organizaciji). Ko smo se nekega večera sešli na Glavnem trgu Janez Majnik-Džems, Liko in jaz, je prišel k mm Ivan More-Žan ter dejal, da moramo takoj prenesti od Vinka Beleta tri puške, ki jih je imel doma skrite, m določeno mesto na Marofu. Ker je bilo že hladno, sva bila z Likom oblečem v površnike, Džems pa je imel plašč. Nastale so težave. Kako puške skriti, da jih ne bi opazila straža za osnovno šolo, mimo katere smo morali iti Midva z Likom sva cevi zatlačila za hlače, kopita pa stiskala pod površnikom. Džems pa jo ie skril pod plašč. Ker je bila puška daljša kot plašč, je cev gledala izpod plašča, ker nama cevi nista dopuščali upogibanja kolena. Zanesli smo se m temno noč in srečo. Srečno smo prišli mimo stražarja. Že smo si oddahnili, ker smo mislili, da smo m varnem, ko menkrat pred seboj zagledamo italijansko patrolo, ki je kakšnih 20 m pred nami nekoga legitimirala. Da bi se umaknili je bilo prepozno, ker so nas že opazili. Hitro smo se dogovorili, da udarimo po njih, če ms bodo hoteli legitimirati. Brez obotavljanja smo nadaljevali pot. Ko smo prišli do Italijanov, so nas ti „korajžno“ pozdravili in šli mimo nas. Prav gotovo se jim ni zdelo varno, da bi nas ustavili. Imeli so srečo. Ko smo na dogovorjenem mestu puške oddali in se vračali v mesto, seveda po drugi poti, so nas najmanj petkrat legitimirali. BREZA Nobeno drevo ni tebi emko, čeprav ima liste in veje vsako. Zelem od zumj, notranjost bela, kako lepo te je mrava odela. O pomladi, ko še drugo drevje spi, Jurij zeleni k tebi hiti. Vejice tvoje prinese v vas, to je veseli jurjevski čas. Na tankih vejicah se z listi, rahel vetrič poigravat želi. A v mročju tvojem ptiček v mehkem gnezdu spL Kot vile pravljični raj krose breze naš kraj. Če odšla bi kdaj v tujino, zaradi njih bi želela nazaj. Konec oktobra 1941 smo izvedeli, da bosta odšli Novomeška in Belokranjska četa na od Nemcev okupirani del Dolenjske, ker so hoteli preprečiti preseljevanje naših ljudi v Srbijo in Nemčijo. Pripravili smo nekaj orožja, municije in ostalih potrebnih reči in jih poslali iz Novega mesta. Zal smo čez nekaj dni izvedeli, da Belokranjska četa zaradi velikega snega ni mogla nadaljevati poti, zato se je pri Otočcu obrnila in vračala proti Beli krajini. Ko so na Lazah prespali, so jih po zaslugi domačega izdajalca obkolili in m padli. V neenakopravni borbi je padla skoro vsa Belokranjska četa. Zvedeli pa smo tudi, da je Novomeška četa mpadla nemško postojanko m Bučki Napad sicer ni uspel, vendar pa je imel velik moralnopolitični uspeh. Protestne akcije proti okupatorjem Razen zbiranja orožja, vojaške opreme, sanitetnega materiala, napisnih in trosilnih akcij je vodstvo OF organiziralo tudi razne druge akcije, ki so okupatorju dokazale mšo enotnost in prezir do njih in do domačih izdajalcev, ki so počasi pričeli dvigati glave. Gibanje prebivalstva je bilo takrat omejeno. Določena je bila policijska ura, ki je običajno trajala od 20.30 do 6. ure zjutraj. V tem času ni smel brez posebnega dovoljenja nihče iz hiše. Če so Italijani v tem času dobili koga izven hiše brez dovoljenja, so ga zaprli. Včasih pa so začetek ure prestavili m 18. ali celo m 16. uro popoldne. Ta čas je bilo mesto kot izumrlo. Po ulicah so tudi na ta način, da smo obvestili Novomeščane, da v času pred policijsko uro izpraznijo za eno uro vse ulice, pol ure pred začetkom policijske ure pa pridejo množično na ulice. Te akcije so nam vedno dobro uspele. Ob določeni uri so bile vse ulice in javni lokali eno uro prazni. Nato so ljudje množično pritisnili na ulice. V januarju 1942 pa so tako akcijo v protest proti delovanju OF in KP organizirali Italijani v sodelovanju z belogardističnimi voditelji. Takoj smo zasumili, da nekaj pripravljajo, ker smo opazili vsepovsod veliko več in močnejših patrol kot običajno. Po kratkem posvetu smo se s trga umaknili v Kumrovo gostilno, ki je bila v sedanjih prostorih gostinskega centra nasproti sindikalnega doma., Tam je bila tudi skupina italijanskih vojakov, s katero smo se dobro poznali. V gostilni nismo bili niti četrt ure, ko je tja prišla italijanska patrola. Ko so nas legitimirali, so nas vprašali, zakaj ne spoštujemo italijanskega ukaza, da od 19. do 20. ure ne smemo biti na javnem prostoru. Izgovarjali smo se, da smo prišli na večerjo in da nismo vedeli, da v gostilni ne smemo biti. Italijani v gostilni so nas zagovarjali, češ da smo v gostilni stalni gostje. Na njihovo intervencijo nas niso aretirali, zahtevali pa so, da se iz lokala takoj odstranimo. Da nas na poti ne bi aretirala druga patrola, so nam dali dovolilnico. Ker smo imeli v rokah dovolilnico, nismo odšli naravnost domov, temveč smo šli pogledat na Glavni trg, kaj se tam dogaja. Na trgu je bilo še vedno polno italijanskih patrol, (Nadaljevanje na 14. str.) Breza, breza ti bela, simbol si mojega kraja. Moja se Bela krajina s tvojo belino prepaja. MARIJA SIMČIČ krožile le italijanske patrole. Večkrat smo se dogovorili in organizirali protestne akcije (Nadaljevanje s 13. str.) ki so aretirale vsakega civilista, ki se je tam prikazal Ko smo prišli do Rotovža, je bil tem italijanski civilni komisar, ki ruje dal seveda takoj aretirati, ko sem mu pokazal dovolilnico, jo je raztrgal, ne da bi jo sploh pogledal. Tako so nas odpeljali na karabinersko postajo na sedanjem Kidričevem trgu. Ko smo prišli tja, smo videli, da so v tem času aretirali že več sto ljudi. Vsi prostori postaje so bili dobesedno nabiti z aretiranimi Po dolgem času se je začelo zasliševanje. Zasliševanje je vodil civilni komisar Ekiuselin. Sodelovali so tudi bivši jugoslovanski žandarji, ki smo jih poznali kot okupatorske sodelavce. Med zaslišanjem je padla tudi marsikatera klofuta ali brca. Večino aretiranih so po zaslišanju izpustili. Nekako 50 pa so nas uklenili in odgnali v zapore. Tam so nas po ponovni preiskavi razporedili po celicah, v katerih so že prej bili nekateri naši prijatelji, ki so jih polovili v akcijah. Tu pa so bili zaprti tudi nekateri kriminalci. Ni nam bilo všeč, da smo zaprti skupaj z njimi Dosegli smo, da so jih naslednje jutro premestili. Preko jetniških paznikov, ki so bili sodelavci OF, smo takoj navezali stike s političnimi ietniki, ki so bili zaprti v drugih celicah. Ker je bilo mrzlo, v zaporih pa so slabo kurili, so nam dovolili, da smo od doma dobili odejo, da nas vsaj ponoči ni zeblo. Uspelo nam je tudi, da smo domače pravočasno obvestili, da so pospravili material, ki bi nas lahko bremenil V celici, kjer sem bil zaprt, nas je bilo 18 prijateljev, ki smo vsi bili mladoletniki. Po nekajkratnih zaslišanjih so nas po petih dneh izpustili. Nalog za odhod domov smo dobili kasno zvečer, tik pred pričetkom policijske ure. Zato so nam v spremstvo dali patrolo treh Italijanov. Da smo jim nagajali, smo vsi skupaj spremili domov najbolj oddaljenega v Bršlin, nato smo odšli v Žabjo vas, pa zopet v Bršlin, nato v Irčo vas in tako dalje. Jaz sem bil doma kakšnih 200 m od jetnišnice, domov pa sem prišel šele okrog 6. ure zjutraj. Italijančki v kratkih in tankih plaščih so skoro zmrznili, mi pa smo bili dobro oblečeni, poleg tega pa smo se ogrnili z odejami, ki smo jih vzeli s seboj. Srečanje v Mimi peči V začetku januarja 1942 je odšla iz Novega mesta v partizane skupina komunistov. Tovariš, ki bi jih moral odpeljati v partizane, ni prišel na dogovorjeno mesto, sami pa niso dobro poznali poti. Zato so poskrili orožje in odšli brez njega proti Prati. Za zvezo pa je v Novem mestu ostal moj prijatelj Grbec, ki je bil vodja naše skupine. Sporočil mi je, naj pridem k Ferliču, kjer me je čakal. Po kratkem posvetu mi ie pokazal, kam so skrili orožje. Naročil mi je, da to sporočim vodstvu OF in poskrbim, da bo orožje poslano na Frato. Dogovorila sva se tudi, da se popoldne odpeljeva z vlakom v Mimo peč, kjer bo dobil zvezo. Peljala sva se v istem vagonu, toda vsak v svojem kupeju. Jaz sem imel njegov nahrbtnik, v katerem je bil sanitetni material in cigarete, kar je bilo namenjeno partizanom. V Mimo peč sva prišla srečno. Odšla sva v Rupenovo gostilno, kjer nas je že čakal partizan Edi. K nam. sta prišla tudi domačina Adi Osterc in Jože Saje. Ker je bil tisti dai praznik, je bilo v gostilni precej ljudi, med njimi tudi pel Italijanov. Sedeli smo v drugi sobi in se razgovarjali. Jaz sem hotel na vsak način z Grbcem na Frato, da ostanem v partizanih. Toda Edo ni hotel o tem nič slišati. Dejal je^ da ima nalog, da moram oditi domov, ker sem tam trenutno bolj potreben zaradi popravita orožja. V gostilni je igrala godba in Italijani so plesali z našimi dekleti. Zaradi sovraštva do njih, delno pa tudi zaradi zaužitega alkohola in treh pištol, ki smo jih imeli, smo postali bojeviti Ker Italijani niso ugodili naši zahtevi, da z našimi dekleti ne smejo plesati, smo jih enostavno zmetali iz gostilne. Za njimi smo zmetati tudi njihove puške Na prošnjo lastnika gostilne, ki je bil naš človek, smo odšli iz gostilne. Grbec, Saje, Osterc in Edo v partizane, jaz pa s težkim srcem nazaj v Novo mesto. Konec januarja sta prišla v našo delavnico dva neznanca. Prišla sta k meni ter povedala, da ju pošiljata moja znanca Jože Slak—Silvo ter Dušani Švara-Dure. Jožeta Slaka sem poznal kot starega komunista še pred začetkom vojne, Dušan Švara pa je odšel v partizane v začetku januarja. Švara mi je poslal pismo s prošnjo, da ga oddam na njegovem domu. Slak pa mi je v pismu naročil, naj izdelam nekaj udarnih igel za pištolo in nekaj delov za puškomitraljez. Takoj sem se lotil dela ter kasno ponoči izgotovil naročene dele. Zjutraj je ponje prišel partizan Čiro in takoj odšel nazaj na Frato. K sreči se v Novem mestu ni zadrževal Italijani so zanj izvedeli ter ga iskali po vsem mestu. Prvo nedeljo v marcu smo imeti v gostilni Kalčič v Šmihe-. lu sestanek s šmihelskimi mladinci. Proti večeru smo se vračali domov, ko smo prišli na kandijski most, smo srečali nekega Italijana v civilu, ki je šel z nekim dekletom. Na nedolžno opazko enega izmed nas se je nenadoma obrnil ter me močno udaril. Vpil je, da me nič ne briga, s kom hodi dekle. Pri tem me je udarjal naprej, tako da sem mu komaj ušel. Braniti se nisem mogel, ker sta se na kraju dogodka takoj znašla stražarja mostu z name namerjenima puškama. Ko sem o tem dogodku govoril z nekim Italijanom, ki je delal za nas, mi je svetoval, naj ga kot civilista prijavim civilnemu komisarju. To sem takoj drugi dan tudi storil. Na obrazu sem imel več modric od udarcev, zato sem odšel k zdravniku. Ta mi je izstavil zdravniško spričevalo. Civilni komisar me je večkrat klical na zaslišanje. Ko so posledice udarcev izginile, me je vprašal, kaj sploh hočem. Ko sem mu povedal, da zahtevam odškodnino za uro, ki sem jo v pretepu izgubil in bolečine, je rekel, da ni nikjer r;č videti kakšnih poškodb. Ko sem mu povedal, da imam zdravniško spričevalo, je rekel, da je zanj zadeva končana, in ker vztrajam na odškodnini, bo zadevo predal sodišču. Odhod v partizane Drugi dan ie bila nedelja. Dopoldne je naša skupina imela veliko dela. V ponedeljek bi morala oditi v partizane večja skupina mladincev. Zato je bilo treba iz Novega mesta spraviti na Frato njihovo opremo. Zbirališče opreme je bilo v stavbi, kjer je danes restavracija „Pri vodnjaku". Opremo naj bi iz Novega mesta na določen kraj odpeljal neki voznik. Ko sem se opoldne vrnil domov, mi je mama povedala, da me je iskal neki Italijan. Naročil ji ie, da bo prišel ponovno in da ga moram počakati. Res je kmalu priše l. Bil je tolmač s sodišča. Povedal mi je, da je prišla na sodišče ovadba proti meni, zato je zame najbolje, da izginem iz Novega mesta. Na vprašanje, koliko imam časa, mi je obljubil, da bo zadržal ovadbo, vendar v noči od ponedeljka na torek ne smem biti doma. Po kosilu sem hitro zbral nekaj najnujnejše opreme ter jo odnesel na zbirališče. Seveda sem v naglici pozabil nekaj drobnih, a v partizanih zelo potrebnih reči, kot je n. pr. žlica, porcija itd. Dogovorili smo se tudi, da gre v ponedeljek v partizane cela naša skupina, ker nam je v mestu postalo že prevroče. V nedeljo popoldne smo obiskali nekaj prijateljev, ki se še niso odločili za odhod v partizane. Da so odlašali ni bilo nič čudno, saj je še ves mesec po hribih ležal visok sneg. Uspelo nam je nagovoriti še nekaj fantov. Tako je v ponedeljek odhajala iz Novega mesta grupica za grupico mladih fantov, ki so se odločili boriti se okupatorju. Razen partizanov, ki so bili v gozdovih že prej, so ti fantje tvorili osnovo I. Dolenjskega bataljona. JOŽE UDOVIČ Sprostitev in oddih delavcev med delovnim časom Mnoga raziskovanja delovne sposobnosti med delovnim dnem so pokazala, da je delovna storilnost na začetku dela zelo nizka in da šele čez pol ure do ene ure pride do normalne delovne sposobnosti. Najboljše sredstvo, da pred pričetkom dela ,,ogrejemo" živčni sistem, ki je odgovoren za vsako delo človekovega organizma, so telesne vaje. Nekoliko vplivajo na prebujanje organizma in pripravo na delovna opravila preko pogojnih refleksov tudi delovno okolje, oprema, prostor delovni tovariši in slično. Ugotovljeno je tudi, da so telesne vaje koristne med eno in drugo vrsto dela, ker mnogo hitreje sprostijo tiste centre, ki so bili aktivni pri prejšnjem opravilu, sedaj potrebni centri pa se za novo vrsto dela mnogo hitreje ogrejejo. Vsako delo utruja organizem, predvsem pa težko ali enolično delo. Če je organizem utrujen, potrebuje počitek, da si pridobi novih moči. Znano je, da se pri prekinitvi dela organizem bolj / \ Srečanje v Metliki in na Frati Program komisije za rekreacijo in šport za proslavo 30 let samoupravljanja na Frati 15. 4. 1980 se je sestala komisija za rekreacijo in šport in pripravila program iger za proslavo 30 let samoupravljanja, ki bo v avgustu na Frati. Igre v sklopu tekmovanja športni dan Novoteksa" bodo maju v Metliki (šah, streljanja, atletika). Na Frati pa bo tekmovanje v vlečenju vrvi in tehtanje tekmovalcev. Pripravili smo tudi program družabnih iger in sicer 3 igre (pikador, boj petelinov in igra v krogu na izpadanje). Sodeloval bo lahko vsak udeleženec pohoda na Frato. Ravno tako brano na Frati podelili pokale in diplome najboljšim ekipam—TOZD, ki so sodelovale v tekmovanju športni dan Novoteksa". Komisija za rekreacijo in šport v______________________ in mnogo učinkoviteje spočitje s kako aktivnostjo nasprotnega značaja od konkretnega dela kot pa s pasivnim počitkom. Zaraditega v svetu in pri nas poudarjamo koristnost telesne vadbe pred pričetkom dela ali med delom, vendar pod pogojem, da so telesne vaje ustrezno izbrane ter časovno in po intenzivnosti optimalno pripravljene. V omenjenem delu so kot najvažnejše naloge proizvodne gimnastike navedli naslednje: 1. preprečevanje in zmanjšanje utrujenosti ter hitro vzpostavljanje normalne delovne sposobnosti; 2. izboljšanje splošnege zdravstvenega stanja delavcev; 3. vpliv na boljšo organizacijo in disciplino pri delu; 4. pridobivanje delavcev, da se vključujejo v množične teles-nokultume organizacije. Rezultati tekmovanja v odbojki (telovadnica OŠ Bršljin, 16. 4. in 23. 4. 1980) Komisija za rekreacijo in šport pri konferenci ZS DO Novoteks je v sklopu tekmovanja ..športni dan Novoteksa'1 organizirala tekmovanje med TOZD v odbojki Pokrovitelj tekmovanja je bila DS skupnih služb. Pri ženskah sta se od šestih možnih ekip odzvale samo dve ekipi: ekipa TOZD Tkanine in DSSS. Zmagale so igralke DS skupnih služb z rezultatom 2 : 0. Tekmovalke skupnih služb so dobile 6 točk, TOZD Tkanina pa 1 točko. Več udeležbe je bilo v moški konkurenci. Odzvale so se tri ekipe: TOZD Tkanina, TOZD Konfekcija I in DSSS. Rezultati moški: DSSS : TOZD Konf. 12:0-TOZD Tkanina: TOZD Konf. 12:0 - DSSS : TOZD Tkanina 2 : 1. Prvo mesto je zasedla ekipa DSSS 9 točk, drugo mesto TOZD Tkanina 4 točke in tretje mesto TOZD Konfekcija I 1 točka. Tekma med DSSS in TOZD Konff. 1 se je končala z rezultatom 2:1, vendar zaradi nekompletne ekipe TOZD Konf. I (igrali so samo 4 igralci) se tekma registrira z rezultatom 2 : 0. Ravno tako velja za igro v ženski konkurenci. Po treh disciplinah ..športni dan Novoteksa” vodi pri ženskah DS skupnih služb s 26 točkami pred TOZD Tkanino 8 točk, TOZD Konf. I 7 točk, TOZD Konf. II 1 točka, TOZD Trgovino in TOZD Pred. Medika 0 točk. Pri moških vodi ekipa TOZD Tkanina s 30 točkami pred DSSS 22 točk, TOZD Trgovino 11 točk, TOZD Pred. Metliko 8 točk. Tozd Konf. I 4 točke in TOZD Konf. II 3 točke. V skupnem seštevku moški in ženske vodi DSSS z 48 točkami pred TOZD Tkanino 38 točk, TOZD Konf. I in TOZD Trgovino po 11 točk, TOZD Pred. Metlika 8 točk in TOZD Konf. II 4 točke. MoSkl kegljanje TOZD Tkanina 13 DSSE 5 TOZD TRGOVINA 8 TOZD PRED.METLIKA 3 TOZD KONF.I 1 TOZD KONF.II 2 Ženske DSSS 11 TOZD TKANINA 6 TOZD KONF.I 3 TOZD KONF.II 1 TOZD TRGOVINA / TOZD PREDvMETLIKA / namizni -tenis 13 8 3 5 2 1 9 1 4 / / / skupaj 26 točk 13 točk 11 točk 8 točk 3 točke 3 točke 2o točk 7 točk 7 točk 1 točke / / Skupni seštevek po dveh tekmovanjih - kegljanju in namiznem tenisu, nam pokaže gornji pregled; obširneje smo o tekmovanju že poročali v 5. številki NOVOTEKSA. Na podlagi praktičnih izkušenj in teoretičnih izsledkov 2porabljamo proizvodno gimnastiko v dveh različnih oblikah: - kot uvodno gimnastiko pred delom, ki vzburi centralni živčni sistem, da se organizem laže in hitreje vključi v delovni proces; — kot odmor za rekreacijo, ki ga postavimo v čas, ko se pojavi večja utrujenost, raztresenost pri delu in ko se zmanjšajo rezultati dela. Tako ločimo pri nas tri oblike rekreacije čed delom: uvodno gimnastiko pred pričetkom dela; v aktivnosti, ki jih izvajamo v času že obstoječega 30 minutnega odmora za malico, ki ga v ta namen razdelimo na dvakrat po 15 minut ali 20 + 10 minut, in na poseben odmor kot aktiven počitek. Ta odmor pa postavimo v tisti čas delovnega dne, ko se pojavi prevelika utrujenost in so učinki dela občutno zmanjšani. Tako moramo v bodoče v naši DO izvajati ta način rekreacije, kajti s tem bomo dosegli boljše zdravje, počutje in večje delovne sposobnosti zaposlenih, to pa se bo poznalo pri rezultatih dela. Uspešno smo odpravljali napake Socialistična Jugoslavija je v dosedanjem razvoju dosegla ogromen napredek. S tem se je v praksi uveljavil naš sistem samoupravljanja, družbeni razvoj, ki ga je spodbujala in usmerjala naša zveza komunistov. Ne želim trditi, da v našem razvoju nismo begali in delali napak. To ni prizanešeno nobeni družbi. Prav ta odprtost, s katero smo vselej obravnavali tudi takšne pojave, je v marsičem pomagala, da smo jih uspešno odpravljali. TITO (1978) Socializem za človeka, za ljudi... „... Mi smatramo, da socializem ni nekaj abstraktnega, temveč da se gradi za človeka, za ljudi, za sedanje in prihodnje generacije. Želeli bi, da že zdaj ta generacija danes občuti bla-godati izgradnje socializma in nam je žal, ker jih ne čuti še v zadostni meri. Vendar, kaj hočemo, ta generacija mora pač prenesti največje breme v izgradnji socializma in smo zaradi tega morali marsikaj žrtvovati ter nam je zato tudi mnogo teže, kakor bo prihodnjim rodovom . Predsednik Tito 23. 11. 1958 v Novem mestu Iskrene čestitke Alojzu Blažiču Alojz Blažič, delavec barvar v predilnici TOZD tkanina, do-1 bitnik srebrnega znaka sindikatov Slovenije. Na podelitvi priznanj ob letošnji proslavi Osvobodilne fronte slovenskega naroda so pod Ijevali zaslužnim delavcem tudi priznanja zveze sindikatov. Med odlikovanci je dobil srebrni znak Zveze sindikatov tudi naš delavec Alojz Blažič. Kdo Alojza ne pozna? Menim, da ga poznamo prav vsi delavci DO Novoteks v Novem mestu, saj ga stalno srečujemo, ko prevaža material iz skladišča do barvarne. Poznamo ga tudi kot aktivnega družbenopolitičnega delavca na sestankih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ko se s svojo preprosto, vendar 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 r \ Vreteno L J 1 2 1 1 3 K 1 T 1 | i i 7 6 1 1 1 3 10 n 1. mednarodna kratica za stran neba 2. simbol kemijske prvine NOBELU 3. plačilo 4. počasno, brezvoljno 5. nekompletno 6. umetno tekstilno vlakno — z lastnostjo ovčje volne 7. tkanina za težja zimska obličila 8. republiško glasilo SZDL 9. agregatno stanje vode 10. ime črke 11. drugi samoglasnik v abecedi učinkovito besedo vključuje v razpravo. Alojz se je rodil leta 1929 v Brusnicah. Mladost je imel težko, odraščal je v pomanjkanju. Zaposlil se je po osvoboditvi leta 1947. Delal je povsod, kjer so potrebovali njegovo moč, voljo in željo, da bi bil koristen. Tako je delal na Gozdnem gospodarstvu, v Kremenu, komunalnem podjetju, v železarni na Jesenicah, v Iskri, Inisu in na kraju se je zaposlil v Novoteksu kjer dela še danes. Povsod, kjer je bil zaposlen, je bil aktiven. Prevzemal je vrsto nalog, katere je vse vestno opravljal. Tako je bil sekretar mhdinskega aktiva v Podsteni-cah, predsednik DS v komunalnem podjetju, blagajnik sindikata v železarni na Jesenicah, član OBK ZKS Novo mesto, delegat v klubu samoupravljavcev, član Člani društva, ki smo zaposleni v DO Novoteks in Labod, smo imeli 25. aprila v Krškem redni občni zbor, ki ie po našem statutu vsaki dve leti. Pregled o delu društva v preteklem dve-letnem mandatnem obdobju je podal dosedanji predsednik ing. Franc Kovačič. V razpravi po poročilu je bilo predvsem poudarjeno, da moramo v društvo zajeti čim večje V 30 letih: 250 milijonov vozil več Letos bo na svetu v prometu že pribl. 300 milijonov vozil, leta 1950 pa jih je bilo 50 milijonov. Da bi zadovoljili vse kupce, bodo morale avtomobilske tovarne izdelati letos 8 milijonov vozil več kot lani. Po ocenah strokovnjakov se bo povpraševanje po avtomobilih v svetu v tekočem desetletju večalo za 3 odst. na leto. Marsikaj je pri tem seveda pod znamenjem besedice „če . če ne bo prišlo do gospodarske krize v avtomobilski industriji zaradi dražje nafte; če ne bodo države omejevale potrošnje goriva s prepov.-dmi vožnje; če ne bodo uvedle večjih davkov na vozila itd. Ameriškim in evropskim proizvajalcem avtomobilov delajo sive lase Japonci: še vedno prodirajo na evropske trge. Čez 2 leti bodo proizvedli verjetno že 11 milijonov vozil nasproti 9 milijonom v letu 1978. Japonci izvozijo vsako leto stokrat več avtomobilov kot jih uvozijo. DS Tozd Tkanina in član DS Novoteks - pa kdo bi se še spomnil, kje vse je Alojz deloval Vseskozi se je kot komunist in sindikalni aktivist s svojimi doslednimi stališči in predlogi potegoval za uveljavitev delavca v sistemu samoupravnega socializma in za tovariške medsebojne odnose. Prepričani, da je OO ZS pravilno ocenila prizadevanja tovariša Alojza, ko ga je predlagala za to visoko priznanje menimo, da bi bilo prav, da tudi v bodoče ne pozabimo na tiste skromne in marljive ljudi, ki za stroji prispevajo svoj veliki delež za lepši jutrišnji dan. Tovarišu Alojzu iskreno čestitamo! število članstva, kar bi povečalo aktivnost in prodornost pri odločitvah, ki so pomembne za tekstilce tudi izven naših DO. Direktor Laboda tov. Petan je podčrtal pomen povezovanja in sodelovanja tekstilcev v dolenjskem prostoru in z enotnim nastopom povezovanje v širšem proštom tekstilne in oblačilne panoge. Po razrešitvi starega odbora je bil predlagan in potrjen novi izvršni odbor s predsednikom ing. Todorjem Stanojevičem, tajnico Anico Petrič in blagajničarko Mojco Peroci. Na občnem zbom so bila podeljena priznanja članom društva za večletno strokovno in društveno delo. Priznanja so kot zaslužni člani DITT Dolenjske prejeli Andrej Smuk, Stane Jelenčič, Peter Kumer, Franc Pavlin, Stanislav Dolenc, Zvone Bavčar, Ivo Ivkovič, Ratomir Pešič in Branka Je-dlovčnik. Pred leti so že prejeli priznanja Franc Kovačič, Danilo Kovačič in Avgust Fajfar. Za častnega člana DITT Dolenjske je bil imenovan Zdravko Petan. Člani so sprejeli tudi sklep o predlogu zaslužnih in častnih članov Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije za tovariše Andreja Smuka, Branko Jedlovčnik in Zdravka Petana. S sprejemom novih članov se je deupno število članstva povečalo na 190 članov iz DO Novoteks in Labod. Po občnem zboru smo si ogledali zanimiv film o gojenju in predelavi avstralske volne. BRANKA JEDLOVČNIK dipl. ing. / ‘ Ob letošnjem praznovanju 39. obletnice Osvobodilne fronte je krajevna konferenca SZDL Bršljin podelila priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda delovni organizaciji Novoteks za razvijanje in utrjevanje krajevne samouprave. To visoko priznanje, katerega smo prejeli, je priznanje Priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda delovni organizaciji NOVOTEKS slehernemu delavcu in delovni organizaciji v celoti za dosedanje delo, hkrati pa nas to priznanje obvezuje, da se bomo še bolj kot doslej vključevali v delo krajevnih skupnosti. Prepričani smo, da bodo rezultati tega sodelovanja v okviru frontne organizacije v mnogočem pripomogli k reševanju nalog za lepši in boljši jutrišnji dan. V________________________ \ Naša sodelavka (V ^ Marija Travižan A l je 11. aprila 1980 diplomira-\ i la na prvi stopnji visoke šole \ i za organizacijo dela v Kra-\ [ nju. ' Iskreno čestitamo! ¥ OUSaOTMtTMMiTOMMMi NOVO MKTO JM’' NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Iz haja vsako zadnjo sredo mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet v sestavi: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič, Mladen Radojčin, Martina Vidic, Mojca Peroci, Jana Jovič, Bojan Pureber, Jože Klobučar in Mirko Albijanič. Glavni in odgovorni urednik: Danilo Kovačič. — Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foer-sterjeva 10. — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto. SODELA VCI Novo vodstvo društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Dolenjske