Še v, 48 TRST, v petek 17. februvarja 1911 Tedaj XXXV| IZHAJA VSAK DAN todl ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob •. ijutrnj. Posamične Itev. se prodajajo po 3 nv6- (6 sto t.) t mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petna, Postojni, Sežani, Kabreiini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-ftčini. Dornbergu itd. Zastarele ttev. po 5 dvć. (16 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T fcrokoati 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • at. »»*», osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarmb *avodov po ao st. mm Za oglase v tfkstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka nad&ljna vrsU K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprav« .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo in uiolljivo o Trstu. = PINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. «a celo leto a« k, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlano naročnino, se oprava ne ozira. lantelnt m Mdiljtk« IsluU« „KDIHOSTI" ctuai M 9«le 1*U Kroo 5-ao, am p«| Uta Kron S-OO. Yei dopisi naj ae poiiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In mkoplel »e on vračajo Naročnino, oglase in reklamacije j* pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO s ollea Giorgie Galatti 18 (Narodni doa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista »Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga a omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. - Poitno-hranllnltnl račun St 841*652. TELEFON It 11-57. BRZOJflUNE VE5TL Otvoritev deželne blaznice v Gorici. GORICA 16. Danes ob 10. uri pred-poludne je bila slovesno otvorjena nova deželna blaznica, v kateri je pcstoia za 350 blaznih. Blaznica je stala milijon in pol kron. Kapelo je ob obilni asistenci blagoslovil knez in nadškof dr. Sedej, nakar je opravil tiho sv. mašo. Navzoči so bili namestnik princ Hohenlohe, deželni glavar vit. Pajer z velikom številom deželnih poslancev, goriški župan, vsi zastopniki goriških civilnih in vojaških oblastnij, mnogo županov z dežele, vpok. general pehote, Teuffenbach itd. Po službi božji v cerkvi so se vsi udeležiteljj podali v eden bol-■iških paviljonov, kjer se je v eni dvoran vršiia prava slavnost otvoritve. Deželni glavar je v dolgem govoru opisal zgodovino stavbenega vprašanja deželne blaznice, je omenil vse one može, ki so si pridobili za to posebnih zaslug, zahvalil se je namestniku princu Hohenlohe, ki je šel tozadevno deželni upravi vedno na roko. Namestnik je na to odgovoril v dolgem govoru. — Deželni glavar je potem izročil zavod no-voimenovanemu ravnatelju dr. Fratnichu. Zatem so si gostje ogledali prostore zavoda. Ob 1. uri je bil pri voditelju okr. glavarstva dvornemu svetniku grofu Attemsu obed, na kateri so bili povabljeni namestnik, knezonadškof, deželni glavar, goriški župan, vojaški poveljnik in vsi načelniki civilnih oblastnij. Popoludne se je namestnik vrnil v Trst. Delegacije. BUDIMPEŠTA 16. Na današnji plešami seji je pričela ogrska delegacija razpravo proračun ministerstva za unanje stvari. Poročevalec grof Wickenburg je na-glašal, da je podlaga naše unanje politike ■egovanje trozveze in da so naši odnošaji do drugih držav dobri. Naša balkanska politika se giblje v tradtcijonelnem okvirju. Govornik je izrazil nado, da bo znala Turčija premagati vse težkoče. Poročevalec je predlagal zaupnico za politiko ministra za unanje stvari. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 16. Zbornica je nadaljevala debato o podaljšanju bančnega privilegija. Nadaljevanje debate jutri. Bosanski deželni zbor. SARArEVO 16. Deželni zbor je enoglasno vsprejel v drugem čitanju zakon o ljudskem šolstvu. — Prihodnja seja v soboto. Hrvatski sabor. ZAGREB 16. Sabor se je bavil danes z interpelacijami. Avdijence pri cesarju. BUDIMPEŠTA 16. Danes je cesar v prvič delil splošne avdijence odkar je v Budimpešti. Na avdijencah je bilo mnogo državnih in vojaških dostojanstvenikov ter ileni visoke duhovščine. Odlikovanja povodom sklepa avstro-ogrske-srbske pogodbe. BEL1GRAD 16. Povodom sklepa trgo-thiske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo je kralj Peter podelil veliki križ reda belega orla ministrom za unanje stvari frofu Aehrenthaulu, ministerskemu predsedniku baronu Bienerthu, trgovinskemu mi- nistru dr. Weisskirchnerju, ogrskem trgovinskem ministru pl. Hieronymi in ogrskemu poljedelskemu ministru grofu Serenyi-ju; veliki križ reda sv. Save sekcijskemu načelniku v poljedelskemu ministerstvu vitezu Popu, avstrijskemu odposlancu v Belem-gradu grofu Forgachu, sekcijskem načelniku v trgovinskem ministerstvu Riedlu in državnemu tajniku v ogrskem ministerstvu za trgovino Kalmanu. Ogrski ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary ni bil odlikovan, ker že poseduje najviši srbski red, veliki križ reda belega orla. Srbski kralj Peter v Rimu. RIM 16. Kralj Peter in kralj Viktor Emanuel sta si ogledala danes vojašnico 81. pešpolka in karabinijerjev, kjer sta prisostvovala vežbam. Kralj Peter se je potem podal v Panteon, kjer je položil srebrna venca na groba kraljev Viktorja Emanuela in Humberta. Popoludne sta napravila vladarja izlet v rimsko okolico. RIM 16. Srbski minister za unanje stvari, dr. Milovanović se je podil predpol. v konsulto, kjer je imel daljši pogovor z ministrom za unanje stvari, markizom San Giuliani. _ Černovice 16. V Bukovini vlada že teden dni pravi sibirski mraz, ki je v noči od 14. na 15. t. m. dosegel — 31 stopinj R. Včeraj o poludanskih urah je kazal toplomer ob solnčnem sijaju 18 do 22 stopinj mraza. London 16. Angleška banka je znižala diskont na 3l/t0/.. Berolin 16. Cesar Viljem se je popoludne peljal v avtomobilu v Grunewald. Kalkuta 16. V letu 1910/11 se je pridelalo za 70/° manj bombaža nego lani. Rim 16. Danes ni papež delil avdijenc. Papež nima mrzlice in je za nekoliko ur vstal iz postelje. Zdravniki so papeža prosili, naj se čuva. Avdijence pričnejo zopet prihodnji teden. Petrograd 16. V minoli noči je izbruhnil ogenj v Putilovih tovarnah, ki bi se bil razš ril, da ga niso pravočasno omejili. Škode je 80.000 rublje v. PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal 1. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. V TRST? (Potreben odgovor na nepotrebne besede.) Spisal sem bil minolega novembra članek pod zgornjim naslovom za dijaški časopis „Omladina". Ko je ta začetkom tega meseca izšla, je „Ed nost" prinesla ponatis tega članka v celoti. O predmetu, ki sem se ga bil dotaknil v tem članku, da-li je namreč zdravo, da skoro vsi mladi juristi, ki prihajajo v Trst, krenejo naravnost v odvetniško pisarno, so se razni različno izrazili. Predvsem je „Grazer Tagblatt" prinesel precej izčrpen ekscerpt mojega članka. In moram biti gospodu tržaškemu dopisniku omenjenega časopisa le hvaležen, ker je na ta način poskrbel, da so bili o mojem članku informirani oni Slovenci, ki pač čitajo nemški graški dnevnik, ne pa slovenskega tržaškega. Oni, ki so se o omenjenem članku izrazili nasproti meni ustmeno, so se izrazili v smislu, da je tam razmotrivano stališče glede tržaških slovenskih odvetnikov in njih števila, — pravo. Med temi je bil tudi neki slovenski odvetniški kandidat tržaški. — Ne tako oni gospod, ki je v ljubljanskem »Naj se ne srdi, vaša milost," je pričel Domjanič ponižno. „Ko bo čula vaša milost ?so resnico iz mojih ust, mi oprosti, da delam oprezno v tej stvari. Pro primo: jaz ■imam nič lastnega premoženja; vse je le očetovo in dokler on živi, nimam službe; pro secondo: imam dolg, ki največ pada m moje rame, iz časa, ko sem bil še čast-»ik . . ." „Kaj mi to pravite, to že vse od preje itm," je rekla baronica jezno. „Hotel sem prepričati vašo milost, da imam mnogo razlogov za opreznost." „Čemu ste pa potem prišli ?" se je zadrta skoro surovo baronica na plemiča, ki gn pa ni nič zmotilo. „Prišel sem, da stavim vaši milosti nek drug predlog," je odgovoril Domnajič z mirom, ki je imponiral baronici. „Kakor sem vas razumel, noče imeti vaša milost posla z •pravo posestev. Naj vaša milost poveri to upravo meni za leto dni. V tem času se natančno poučim o vaših posestvih in morda se takrat pomeniva o zakupu. Kar se pa tiče vaše milosti, to vam jamčim, da dobite največje dohodke, kar je sploh le možno. In to bo znašalo gotovo več nego 2000 forin-tov, ki bi jih dobila vaša milost od zakupa." j „Ali znate gospodariti?" je vprašala baronica naglo. „Že od mladih nog sem se bavil z gospodarstvom," je odgovoril Domjanič, „in kakor častnik sem imel v Belgiji in Holan-diji prilike mnogo videti in se mnogemu priučiti, o čemer še drugi ničesar ne slutijo. Priporočam se vaši milosti; moram odkritosrčno reči, da mi izkaže vaša milost veliko dobroto, če mi izroči upravo svojih posestev, a zopet moram izreči, s svojo plemiško besedo, da se vaša milost ne bo nikdar ke-sala, da je to storila..." Baronica Pudencijana je bila očividno omehčana s tem Domjaničevim razlaganjem. Govoril je tako ponižno in vedno je vpletal v govor besedi: vaša milost, da je to čez mero ugajalo gospe baronici. Na to se je skliceval na njeno velikodušje, rekši, da bi bila to zanj velika dobrota, če mu izroči upravo posestva. Prava kavalirka ne sme nikdar kaj takega prezreti. * „Jutru" z dne 15. t. m. priobčil „dopis v odgovor „Edinosti". Moje stališče, ko sem pisal omenjeni članek, je bilo sledeče: Ker je advokat neodvisen človek, je advokatski stan za nas Slovence velike važnosti. Tembolj je važen za nas, čimbolj vihra v dotičnem kraju (torej v tem slučaju v Trstu) narodnostni boj. Iz tega vzroka je želeti, da se ta stan v Trstu primerno množi; a zopet lahko nastane usodopolen položaj, če se toliko odvetnikov v istem kraju nakopiči, da si delajo občutno konkurenco. — Skušnja nas namreč uči, da si mnogi slovenski advokati predstavljajo, da jim je obstoj zagotovljen le tedaj, če imajo za seboj posebno stranko, ali vsaj svojo posojilnico. Iz tega nastajajo potem v dotičnem kraju take razmere, kakor so danes po večih krajih na Slovanskem, in ki so vse prej nego zavidanja vredne. Ker pa je bil moj članek namenjen dijaškemu listu, v katerem je tudi izšel, smatral sem za svojo dolžnost, opozoriti one, ki so mislili v Trst k advokaturi, da naj si izberejo kaj druzega, ker tu da bo konkurenca kmalu prevelika. K temu me je navelo posebno dejstvo, da se — kolikor vem iz privatnega občevanja — misli v najbližji bodočnosti poplaviti Trst naval odvetniških kandidatov. Će pomislimo, da bo v Trstu v kratkem do 30 slovenskih odvetnikov, mislim, da je upravičen strah, da jih bo preveč. Ne le preveč radi njih samih, ker bi si drug drugemu odjedali kruh, temveč — kakor sem že v „Omladini" omenjal — tudi zaradi naše narodne stvari v Trstu. Gotovo je namreč, da v Trstu Slovenci nismo še na tem stališču, da bi se smeli cepiti. In Bog nas obvaruj pred tistim časom, ko nas bi obvladovale take politične razmere kakor obvladujejo danes Kranjce in druge Slovence! V tem oziru popolnoma pritrjujem besedam „Jutrovega" dopisnika: ...„bognedaj, da bi zanesel kak „tujec" tudi le trohico izventržaškega (reete: kranjskega oolitičnega) duha v skoraj polstoletne tradicije tržaške slov. politike 1" Pred tem prenapolnjen jem Trsta z odvetniškimi pisarnami, sem hotel opozoriti v interesu onih mladih juristov, ki so imeli namen priti v Trst, in pa v interesu onih mladih juristov, ki so že odvetniki ali odvetniški kandidati v Trstu. Tem poslednjim v obrambo, prvim pa, da se lahko pravočasno premislijo. Toda nehvaležnost je plačilo sveta, pravi star pregovor. In evo za njega, v katerega interesu je bilo tudi pisano, ki me neuljudno in robato v „Jutru" zavrača! S poštovani gospod dopisnik je gotovo „mladin", in bi zato pri njem najmanje pričakoval, da ne čita „Omladine". Sicer mu se ne bi zdelo čudno, če kdo v dijaškem časopisu piše, da bo (!) v Trstu potreba slovenskih zdravnikov in profesorjev ; še manj čudno izgleda v dijaškem časopisu poziv na kolege, naj se kdo za informacije obrne na dobro informiranega kolego! Gospod dopisnik pravi dalje: „Advokat mora biti, kakor pravi g. Čok, prihranjen za domačine". To jednostavno ni res, da jaz kje kaj takega pravim. Izvolite si še enkrat prečitati članek, gospodine, in uve-rite se, da ste ali slabo čitali, ali pa da Vas spomin zapušča. Dejal sem le, da bodo pri eventuelni konkurenciji imeli pred- „Dobro, torej, zadovoljna sem z vašim predlogom," je rekla baronica, ne da bi dolgo pomišljala. „Vi ste moj direetor ho-norum (upravitelj posestev) za eno leto; Če bom videla, da niste na svojem mestu, smo takoj narazen. Jaz sem že takšna. To si zapomnite dobro." „Vaša milost, nadejam se, da boste z menoj zadovoljni," je rekel Domjanič odločno. „Tem boljše, videli bomo. In o vaši plači vam že pove moj odvetnik- Zadovoljni boste; mi Patačiči ne skoparimo, a tem bolj nas skubijo drugi, kjer le morejo. Več vam nimam sedaj povedati, nego to, da pojdete takoj na posestva. Završki vam vse pove in izroči. Stanujte v Kaštelu in glejte, da bode trgatev kmalu gotova. Pazite, da nam kmetje ne pokradejo grozdja in da bode mošt dobro spravljen. Poskrbite za dobre kupce in prodajte ga čim preje; moj sin Adam mi piše z Dunaja, da silno rabi denarja, torej se moramo požuriti... Vale J" Pri zadnji besedi je pomolila svojo močno mesnato roko Domjaniču v poljub. Spoštljivo poljubivši jej roko in priporo-čivši se, je odšel iz sobe. (Pride še.) nost oni advokati, ki bodo že imeli „ime" od prej, in pa domačini. Kajti naše ljudstvo — bodi mu to v zahvalo povedano — se ne drži starega slovenskega principa: nemo propheta in patria, temveč raje hodi k domačinu nego k nedomačinu. Kar sem zapisal glede domačinov je torej res ali pa ne za Vas, gospod dopisnik: Ali je namreč okolnost, da je kdo domačin, prednost za advokata ali ne. Jaz sem prepričan, da je. Vi ste se pa sploh pozabili izjaviti, na katero stran te alternative se stavite. To je bilo edino, kar sem pisal o „domačinih". Ne razumem pa, kaj pomenja v dopisu stavek: „tako se je prakticiralo dalj, časa sem in tako se mora tudi poslej". Če pa ima to pomeniti to, kar se edino more razumeti, da je bila namreč advokatura prihranjena domačinom potem izhaja iz tega ' jasno, da je gosp. dopisnik še zelo mlad v i Trstu. Od tržaških slovenskih advokatov je namreč prav malo „domačinov" v Vašem smislu. Kako se je torej doslej prakticiralo, da je morala biti advokatna prihranjena domačinom, mi ni jasno. Ker pa je že gosp. dopisnik pri tem omenjal tri odvetnike ne-domačine po imenu, naj pripomnim, da sta se dva od imenovanih obrnila do nekega domačina jurista z vprašanjem, da-li bi ne hotel stopiti k njima v prakso, ker je (jurist) domačin. Tretji od baš imenovanih odvetnikov pa je, vprašan po istem juristu, da-li ga ! vsprejme za koncipijenta, odvrnil: „rajše Vas domačina nego tujca" I Sploh je beseda „domačin" gospodu dopisniku zelo na želodcu. Zakaj, ne vem. 1 Ali morda domačini sovražijo nedomačine ? Ali nisem baš jaz, domačin, v „Omladi-nem" članku vabil „nedomačine" v Trst? Gospod dopisnik pravi: „Domačim ostane advokatura in z njo politično vodstvo, gospodarstvo v tržaški narodni hiši"... Prosim j Vas, ali bi ne bilo popolnoma naravno. Če bi bilo tako ? Ali ne bi naravnost tako moralo biti, da bi namreč v lastni hiši gospodovali? Žalibog je danes ravno narobe res! Domačinom ni prihranjena ni advokatura, ni politično vodstvo, ni gospodarstvo v tržaški narodni hiši, pač pa pa-1 stirstvo po „gmajni" v okolici, delo po j „gruntih" v okolici, težaštvo v svobodni luki in škrpelj na tržaškem „šaližu" (tlaku). Toda jaz nisem nehvaležen, kakor gospod j dopisnik, in hranim v svojem srcu spošto-! vbnje in hvalo za one gospode, ki — da-si nedomačini — so imeli plemenit trud in srce za naš jezik, za naš rod na tržaškem ozemlju. In jednaki meri so v tem pogledu ! večina tržaških Slovencev — domačinov. To spričuje vsakdanja izkušnja. Ne politično ne drugo delo ni prihranjeno ne odvetnikom ne domačinom. — Tržaški Slovenci si želimo inteligentnega naraščaja. Pozdravljamo ga z veseljem tudi, če je prišel od zunaj Trsta. Želimo pa takih inteligentov, ki bodo hoteli žrtvovati kaj od svojih mladih moči za naš narod, ki se ne bodo strašiii vgrizniti tudi v grenko jabolko — „dela". Seveda, komur diše v Trst le „cvibe", gospod dopisnik, tega ne pozdravljamo z največjo radostjo, pa prišel k advokaturi, profesuri, ali komorsi-bodi. Slednjič bi imel omeniti še notico „Slovenca" z dne 14. t. m., da namreč tržaški odvetniki zahtevajo od svojih konci-pijentov obljubo, da po dovršeni praksi ne otvorijo lastne pisarne. Jaz za svojo osebo ne smatram za potrebno, da bi odgovarjal na tako — budalost. Trst, 15. febr. 1911. I. M. C. Poli: ifni položaj na Hrvatskem. Sabor ne bo razpuščrn? — Razpad koalicije. Zagreb 15. 2. —B— Po nevspehih bana TomaŠiča, vsled katerih bi moral — če bi bil res ustaven ban — odstopiti, pričakovalo se je v obče, da Tomašić razpusti sabor in razpiše nove volitve. Tako je bilo mnenje vse politične javnosti. S tem se je že računalo kakor z gotovim dejstvom in je tudi že vse časopisje pisalo o tem. Sedaj pa so uradne „Narodne Novine" in pa oseška „Narodna Obrana" — glasilo „slavonske grupe" — prinesle temu domnevanju nasprotne vesti. Pišejo, da TomaŠič ne odstopi in da ne razpusti sabora tudi v slučaju, da mu ne bi votiral proračuna. Ne razpusti sabora, ker da je — delazmožen! Tako prinašajo uradni in poluuradni listi. Nu, mi pa smo dobili iz zanesljivega vira informacije o — nasprotnem. Po teb informacijah je to samo političen „trik" bana Tomašiča. Ban misli na razpust in dela na to, ali poprej pričakuje dveh stvari. Prvič Stran II »EDINOST« št. 48 V Trstu, dne 17. febmvarja 1911 pričakuje razpada koalicije in potem pri-druženja uskokov iz koalicije k vladnemu taboru. Na to računa Tomašić sigurno. Ravno radi tega je dal kasirati glasovanje v proračunskem odseku. To je bil torej „trik" Tomašićev f Dal je kasirati glasovanje v proračunskem odseku, ker upa, da se dotlej, ko ta odsek dovrši svojo debato, koalicija razdvoji. Potem Še le predloži glasovanje, na katerem bi bivši koalicijonaŠi glasovali za proračun. In da v koaliciji res vlada nesloga, to potrja tudi „Srbobran", ki piše, da se mnogi členi koalicije ne strinjajo z vodstvom. Najnovejša vest pa se glasi, da je Orga Tuškan odložil predsedstvo koalicije, ker da se tudi on ne strinja z njeno novo taktiko. Druga stvar je TomaŠićevo sondiranje terena za volitve. On pričakuje poročil od okrajnih glavarstev, ki ga imajo obvestiti o razpoloženju, vladajočem v volilnih okrajih. Čim bo Tomašić informiran o vsem tem, se preko noči zasuče njegova taktika. Tomašić potrebuje časa — tega je dobil in dela previdno in na tiho._ Dnevne novice. Pomanjkanje mesa. Državna zveza gostilničarjev je vložila na poljedelskega ministra spomenico, v kateri, z ozirom na dejstvo, da niti uvoz argentinskega mesa, niti dovoz iz Srbije in Romunije ne zadoščajo za aprovizacijo velikih mest, priporoča, da bi država z lastnimi sredstvi osnovala zavode za rejo govedine, ker le tedaj, ako se bo redilo več živine, bo možna aprovizacija velikih mest z mesom. Radovedni smo samo, kako si misli zveza gostilničarjev te zavode za rejo govedi. Ideja se je porodila v glavi predsednika gostilničarjev, gospoda Kohlbecka. — Bržkone se temu gospodu še samemu ne sanja, kako naj bi taki zavodi izgledali. Ko bi on imel kake pojme o tem, kako se redi živino, bi gotovo ne prišel na dan s takimi predlogi! Idejo bi bilo možno izvesti le tako, da bi država vzela v najem, ali pa nakupila večja posestva. Kdor pa ve, kako se upravlja državna podjetja, bo takoj razumel, da je to nesmisel. Meso, ki bi prišlo od živine, izre-jene na takih državnih zavodih, bi stalo gotovo najmanje Štiri krone kilogram, če ne še več ! .Avtonomna Makedonija". Tako je naslov reviji, ki prične te dni izhajati v Sofiji v bolgarskem in angleškem jeziku. Informirala bo angleško javnost o političnem položaju na Balkanu in o kulturnih vprašanjih balkanskih narodov. Poljaki in enakopravnost. — „Slovo polskie" je javljalo, da je pravosodni minister dr. Hochenburger naročil državnemu pravdni št vu v Lvovu, da se mora državni pravdnik v procesu, ki se vrši sedaj proti maloruskim dijakom radi znanih izgredov na fvovskem vseučilišču, posluževati izključno maloruskega jezika. Glasom omenjenega lista bi poljski klub zbog tega nameraval storiti v tem oziru primerne korake. „N. Fr. Presse" pa je doznala od verodostojne strani — ki je seveda ministerstvo samo — da je pravosodno ministerstvo res nameravalo izdati ukaz, glasom katerega bi se javni tožitelj v procesu proti maloruskim dijakom moral posluževati maloruskega jezika in to v smislu neke ministerijalne naredbe iz leta 1860. Zbog mnogoletne navade, da se javni ob-tožitelji v Galiciji zaslužujejo izključno le poljskega razpravnega jezika, pa je pravosodno ministerstvo opustilo prvotno namero in ni v tem posebnem slučaju izdalo ni-kake naredbe, kakor to poroča „Slovo polskie". Razvidno je torej, kako postopajo Poljaki v Galaciji proti Malorusom, kake pojme imajo oni o enakopravnosti! In potem se pritožujejo, da jih v kraljestvu zatirajo Rusi! Kdor zahteva pravico zase, jo more priznavati tudi drugim! Ljudsko štetje. Kričeč slučaj. Prve dni t. m. je prišel v moje stanovanje, ulica Concordija št. 13, II. nadstropje, števni komisar, ki je v moji odsotnosti jel izpraševati mojo ženo, v kako šolo da pošiljam svoje otroke, kakšen jezik da govorimo v družini, kaj pomenjajo besede ulica, učenec in slično, na kar vse mu je žena dala pojasnila. Slednjič pa je izrekel oblastno besedo, da pola ni v redu, na kar mu je moja žena odločno odgovorila, da to ni njena briga, da za to odgovarjam jaz, ter mu pojasnila, kdaj da mene dobi doma. Rekel je, da pride drugi dan, ali pa da bom poklican na sekcijo. Ker pa se do danes ni zgodilo ne eno ne drugo in ker me skrbi, da bi res ne bilo kaj v redu, poživljam do-tičnega komisarja, naj se že enkrat odloči in naj pride do mene, da se spravi stvar v red. Uverjen naj bo, da sem mu rad na razpolago. O tej priliki mu bodi tudi povedano, da meni ni nihče izročil vpisovalne pole, ampak sem si jo moral sam preskrbeti, sam spisati in vložiti. To pa rad verjamem, da števni komisar najde v njej veliko „po-greškov" in to radi tega, ker je pisana v slovenščini. Josip Bizjak. \ Protest. Marija Valentinčič iz Podbrda služi v' mlekarni v ulici Farneto št. 5, ki je lastnina Evgeniia Zacha. Pozneje je izvedela, da je Zach vsem svojim uslužbenkam Slovenkam vpisal italijanski občevalni jezik, ne da bi jih bil kaj vprašal. Marija Valentinčič najodločneje protestuje proti temu in prosi državno oblast, naj vzame ta njen protest na znanje. Magistrat ne sprejema slovenskih naznanilnic. Ker nas magistrat vendar ne more pojesti vseh, misli si: rešimo, kar se rešiti da! Vse, kar je v katerisibodi odvisnosti od magistrata, mora se ukloniti njih volji. Na Svetoivansko sekcijo je bil poklican neki D. Tam so ga izpovedali in ko so slišali, da ne razume ne pisati ne čitati, so mu rekli: |Kako želite, da se vam spolni naznanilnica? Mož je odgovoril pošteno: Jaz se držim svoje stranke in tako so me popisali. Oni na to: Ali, magistrat noče sprejeti slovenskih naznanilnic!! Treba je da napišemo italija/iske. Naš nevedni Toni se je vstrašil in menil: „Če ne sprejmejo slovenski, naj naredijo oni." In komisar je pograbil štiri slovenske duše. Ravno ta manever se je vršil z ženo nekega čuvaja iz Brendežije. Miloš. Nadalje so premamili, da je podpisala novo polo, ženo Marijo Matevža Blažeka v ulici del Istria št 4 in Marijo ženo Frana Žnideršiča, mehanika v svobodni tuki, sta-nujočega v ulici S. Ermacora št. 1, III. nadstropje. Koliko nas je ? Prejeli smo: Radi notice v „Edinosti", v kateri je bilo rečeno, da se je v tržaški občini prijavilo 70.000 Slovencev, in radi poznejšega sporočila, v katerem je bilo govora o 38.000 oficijelno naštetih Slovencev, se čuti marsikdo neprijetno zadetega. Nekaterim se je zdelo število 70.000 previsoko, a ravno tistim se zopet zdi 38.000 premalo. Zakaj nas je „Edinost" „blamirala" pred svetom, pravijo, zakaj ni rajŠe molčala?! Jaz se ne bom spuščal v polemiko ne z enimi in ne z drugimi, konstatiram pa, da je nas v Trstu morda več nego je bilo rečeno v prvi notici. Leta 1890. so nas bili magistratovci našteli okolo 27.000. Oficijozno glasilo, ki je izhajalo tedaj pod imenom „Adria", pa je prineslo notico, v kateri je konstatiralo, da je po vladnem Štetju v Trstu in njega okolici nad 40.000 Slovencev! Ako poznate Trst in vam je znano, kako in koliko smo napredovali v zadnjih 20 letih — si lahko napravite račun o Številu Slovencev, ki bije morali ugotoviti, ako bi nas Italijani ne hru-stali, kakor znajo le oni! Leta 1887. mi je nek magistratni uradnik zatrdil, da nas je v tej občini najmanje 80.000, a da Še spimo, oziroma, da smo podobni volu, ki ne pozna svoje lastne moči in se pušča lučati po kakem paglavcu! Leta 1900. so nas našteli okolo 24.000! In ako nas letos naštejejo celo manj, se oni, ki pozna peklensko orožje camore v Trstu, ne bi čudil niti temu. Koliko nas naštejejo končno, še ni gotovo, ker revizorji še vedno lazijo okoli in tudi v anagrafičnem uradu se Še — dela! Nam ne preostaja druzega, nego da storimo vse možno, da vlada pregleda to vzorno ljudsko štetje in popravi, kar bo možno. O resničnem našem številu pa ne bo niti govora dotlej, dokler se bo štetje vršilo tako, kakor se vrši! Ako še pomislimo, da so magistratovci leta 1890. našteli v Rojanu le 67 Slovencev, dočim je bilo v tamošnji slovenski šoli v istem času do 300 slovenskih otrok — si lahko predstavljate, česa so' zmožni razni komisarji, revizorji in njih gospodarji! Pasivna resistenca drž. uslužbencev. Pasivna resistenca državnih uradnikov in uslužbencev ter uradnikov in uslužbencev državnih železnic je začela včeraj na vsej črti. Pasivna resistenca obstoji v tem, da se uradniki drže strogo tozadevnih predpisov. Ker so pa ti predpisi deloma zastareli, deloma taki, da bi se, kakor hitro bi se uradniki ravnali po istih, nikakor ne mogel vršiti redni promet, bi se v kratkem čutilo na vsej črti posledice tega „ vršenja službe po predpisih". V prvi vrsti se mora posledice pasivne resistence čutiti seveda pri uradih, ki imajo posla s strankami, a tu zopet pred vsem oni uradi, ki uplivajo na javni promet, namreč pošta, železnica in carinski urad. Res so se pri goriomenjenih uradih že včeraj pokazale občutne posledice. Toliko je že danes gotovo, da, ako bodo uradniki le nekaj dni „vršili službo po predpisih", bo trpela država, bosta trpeli trgovina in promet škodo, ki se je ne da preračuniti. Mi se potrudimo, da bomo svoje čitatelje obveščali kolikor možno točno o vseh dogodkih. Nb carinskih uradih in v prostih lukah. Ko bi hoteli carinski uradniki vršiti „službo po predpisih", bi ne zadoščalo niti petkrat večje število uradnikov. Vse poštne in železniške pošiljatve od zunaj morajo biti na carinskem uradu odprte in natančno pregledane. Ker je pa Že itak vsaki pošiljatvi I priložena carinska deklaracija, se uradniki I zanašajo večinoma na resničnost teh dekla- racij, ter se dela le poskušnje na počez. Sedaj carinski uradniki ne verujejo nič več na deklaracije, temveč hočejo vsako poši-ljatev posebej pregledati in se prepričati, če vsebina odgovarja napovedi. Na ta način so na carinskem uradu na glavni pošti včeraj predpoludne srečno pregledali 30 pošiljatev. Navadno se odpravi na omenjenem uradu v omenjeni dobi 120 pošiljatev. V prosti luki uradniki so odprli 60 zabojev s pomorančami, ker uradniki niso hoteli verovati, da so res pomoranče notri! Pri razkladanju neke pošiljatve sladkorja so službujoči uradniki zahtevali — v smislu predpisov — vozni list. Medtem ko so vozni list iskali, je pošiljatev seveda stala nerazložena. Dotični uradni predstojnik pa je takoj izdal okrožnico, v kateri je zahteval, da se mora — proti predpisom —tudi brez voznih listov razkladati sladkor. Ako bodo vsi uradni predstojniki tako postopali ter izdajali kar sproti posebne predpise, potem seveda ne bo več mogoče vršiti „službo po predpisih", že zato ne, ker uradniki že sami ne bodo vedeli, po kakih predpisih naj bi se ravnali: po onih splošno veljavnih, ali po onih, ki jih je izdal njih neposredni predstojnik! Najbolj se je posledica „ vršenja službe po predpisih" opazilo v novi prosti luki, kjer je zaostalo samo včeraj okoli 340 voz blaga! Škodo, ki jo trpi erar v novi prosti luki samo vsled vče-rajšne pasivne resistence, se ceni na 300.000 kron ! Na pošti. Pri vseh pregrajah na pošti je bilo včeraj polno ljudi. Posebno v oddelku „poste-restante" se je kar trlo. Moral se je vsakdo legitimirati. Pri blagajnah so uradniki, ki so sprejemali denar, šteli zelo in previdno, da ne bi se zmotili. Papirnat denar so ogledavali natančno, če ni morda vmes kak ponarejen bankovec. Zlate in srebrnjake so poskusili, če so pristni. Izplačalo se ni sploh nikomur ničesar, če se ni mogel zadostno legitimirati. Prva jutranja poŠta je bila že dostavljena z zamudo pol ure. Poznejše pošte so imele Že večje zamude. V Dalmacijo je odšlo le en del pošte. Isto velja glede pošt v druge kraje. Nakaznice, ki so bile oddane včeraj predpoludne, s popoldanskimi poŠtami sploh še niso bile odposlane. Da bo možno odpošiljanje vsaj enega dela pošte, je odrejeno, da se sprejemanje priporočenih pisem ustavi četrt ure pred odhodom pošte. Četrt ure pred odhodom se zapira tudi poštne vreče. Na državnih kolodvorih. Pri vsakem vlaku morajo mehaniki glasom predpisov toliko pri dohodu, kolikor pred odhodom natančno pregledati vozove in stroje, če niso kaj pokvarjeni. Včeraj se je to vršilo z največjo vestnostjo in natančnostjo. Posledica temu je bila, da je moralo mnogo voz in tudi več strojev v popravo. Večerni brzovlak, ki odhaja ob petih iz Trsta, je imel 20 minut zamude, ker so morali na zahtevo mehanika v zadnjem hipu zamenjati stroj! Tudi vsi drugi vlaki so imeli večje ali manjše zamude. DomaČe vesti Smrtna kosa. Tukajšnjo obče spoštovano rodbino Abramovo je zadel hud udarec. Gospej Mariji vdovi Fratnik, rojeni Abram je umrl sin Danilo, dijak VI. gim. razreda. Ta smrt je tem tragičneja, ker je pograbila pokojnika v cvetoči pomladi življenja — bilo mu je še le 15 let — in ker je bil jedinec. Gospej vdovi in vsej rodbini Abramovi globoko čutjeno sožalje. Železničarji, odprite oči! Iz železni-čarskih krogov smo prejeli: Na velikem shodu uradnikov v gledališču Politeama Rossetti je padla zadnja beseda: ne pasivna rezistenca, pač pa vršenje službe strogo po predpisih! Železničarji, tudi mi smo že dovolj časa prosili in nič dosegli. Gre za naše družine, za naše otročiče. Naš klic naj se združuje z onim državnega uradništva. Ker pa vemo, da vas neki ljudje, ki hočejo veljati za prvobojev-nike delavstva, skušajo premamiti, da pri gibanju uradnikov gre za — politiko in da vas uradniki končno gotovo izdajo, poživljamo vas, da se ne puščate mamiti, ker vedite, da ravno tisti, ki vam tako govore, bi hoteli izkoriščati vas v politične namene. Naše zahteve so znane in so vsporedne z onimi uradništva. Tudi mi zahtevamo dra-ginjsko doklado, a kako naj si jo izvoju-jemo sami brez pomoči in zaslombe od straniv uradništva ? ! Železničarji! Dobro morate vedeti sami, kaj vam je storiti; zato ne poslušajte izdajalcev, ki sploh ne morejo živeti brez — izdajstva. Draginjsko gibanje — pasivna resistenca. Iz železničarskih krogov nam pišejo: V smislu soglasnega razpoloženja, ki je zavladalo po predvčerajšnjem impozant-nem shodu v „Politeama Rossetti" vsled neugodnega vladnega odgovora, jc začel v noči med 15. in 16. pasivni odpor državnega železničarstva in drugega državnega uslužbenstva. — Včeraj, prvi dan, se še ni tako zelo poznal pasivni odpor, a vendar so imeli tovorni vlaki v svobodni luki kolikor toliko zamude in te zamude rastejo čim dalje bolj. Večerni vlaki so že imeli precej večje zamude, nego pa jutranji, ko je že-lezničarstvo šele zastavilo s pasivnim odpo- rom. Zelo žalostno ulogo igrajo pri tem socijalni demokratje, ki ravno tako, kakor so krumirili pri gibanju na južni železnici, krumirijo tudi sedaj v Trstu, menda zato, ker se jim predobro godi in jim bo menda njihova stranka plačevala draginjsko doklado. Sicer pa je stvar jako komodna za te kva-rilce splošnih vspehov. Sedaj krumirijo ii se delajo lepe pri vladi, češ mi nismo za ta boj, mi nočemo delati pasivne rezistence, a uspehe, ki jih dosežejo drugi, bodo pa vendar uživali ravno tako, kakor tisti, ki so se borili zanje. Tako more delati le tisti, ki ne Čuti prav čisto nič za skupnost. In to naj so potem socialni (! ? !) demokrati! Drugo železničarstvo je pripravljeno boriii se do skrajnosti, da doseže z drugimi vred vsaj toliko zboljšanja svojega neznosnega položaja, da bo ob tej neznosni draginji obvarovano vsaj najhujšega. Zato pa, tovariši ; učili smo se, kako nam je treba izpolnjevati natančno svoje dolžnosti; izpolnjujrao jih torej z vso točnostjo in natančnostjo, kakor zahtevajo naši službeni predpisiI „Ljudsko štetje" je moglo v razprodajo še le sinoči, ker je moralo čakati na sliko novega dalmatinskega grba! Vsebina je velezabavna, polna humorja in satire, slike veleaktuelnega pomena. Omenjamo samo veliki prizor, ko „Veronež bombardira s čašami", „Narodni dom14 in Garibaldi jaše beneškega leva z Dantejevo glavo k naskoku na našo hišo, dočim se odpira grob, iz katerega vstaja pokojni Ve-nezian in — zazrši že na pol demolirani „Narodni dom" vsklika: Finalmente ! — Le sezite po tem listu ! Prodaja se po vseh tobakarnah! Samo Še danes in jutri nas delita od velikega Cirilometodskega plesa, ki se bo tudi letos gotovo vršil ob ogromni udeležbi. Velika internacionalna panorama je že napravila svoj šotor in je res videti prekrasne stvari. Za danes omenjamo le za naše življenje važno sliko: kako najlagtje pridemo do cenega mesa ! Tudi sabljo znanega junaka kraljeviča Marka bo videti. — Jutri več o tej panorami. Velik Ciril-Metodov oles. — Ne tisti, ki po kavarnah, gostilnah in ne vemo še kje zabavlja čez vse, kar drugi delajo, dajajoč t teoriji „lepa in učena" navodila in pouke, — katerih pa v praksi sam prav nič ne izvaja — je pravi narodnjak, temveč oni, ki res kaj dela v prid naroda svojega in ki v dobrodelne narodne namene žrtvuje po svoji moči. Na razne „narodne" zabavljače se niti ne oziramo, pač pa se obračamo do vsega res narodno-čutečega občinstva, ki svoj teptani rod ljubi in zanj čuti in ki ve ceniti veliki pomen Ciril-Metodove družbe, da sc v velikem številu odzove vabilu tržaške slovanske mladine ter pribiti jutri večer na veliki Ciril-Metodov ples v »Narodni dom", kjer vdobi vsakdo — poleg tega, da je storil sveto dolžnost nasproti narodu svojemu — tudi obilo neprisiljene in prisrčae zabave. O. Zupančič in njegove poezije. — O tem zanimivem predmetu je sinoči t „Delavskem domu" predaval g. Etbin Kristan pred številnim občinstvom. V uvodu se je najprej dotaknil sedanje krize v umetnosti, katere ni iskati morda v kakem slučaju, temveč v gospodarskih razmerah, ki človeku ne nudijo dovolj časa za umetniško poglobitev. V gledališču n. pr. kraljuje danes opereta in burka, pri kateri ni treba gledalcu nič misliti. Tudi slikar se mora dandanes ravnati po okusu občinstva, pokazati mora bolj svoj trgovski nego umetniški talent, sicer bi ne mogef živeti. To krizo je občutiti povsod, seveda tudi pri Slovencih, pri katerih umetnikom pot gotovo ni z rožicami posuta. Imeli smo pesnikov in pisateljev mogočnih duhov, ki pa so omagali v sredi poti. Imeli so pač voljo in hrepenenje, a nedostajalo jim je moči in so se pomehkužili ter utihnili, kakor n. pr. Gregorčič. Enemu izmed modernfe slovenskih pesnikov pa je bilo usojeno, razviti vso svojo duševno moč in mladostno silo. To je naš največji slovenski pesnik sedanje dobe, Oton Zupančič. Njegova prva zbirka pesmi „Čaša opojnosti", ki je izšla pred desetimi leti, vsebuje še mnogo nejasnosti in negotovosti. Zupančiča so tedaj proglasili za dekadenta. V njegovi drugi zbirki „Čez plan" je že zginila vsaka nejasnost, pesnik je tu že jel razvijati vso svojo moč in stvarjajočo silo, pokazal je, kam stremi in hoče. Pred letom je izšla tretja njegova knjiga „Samogovori", v kateri leže pravi biseri slovua^ke poezije. Od „Caše opojnosti" pa do „Samogovorov" lahko zasledujemo neprestan razvoj pesnikove moči in mladostne sile. Podtikali so se Zupančiču gotovo formalizmi, a Zupančič je kritikom sam povedal, da ne uklepa svojih pesmi v oblikovne spone, temveč spravlja pesem na na papir, kakor mu je prikipela iz srca. G. predavatelj je na to prečital več poezij, med njimi znano „Grobovi tulijo" ia vrhunec Zupančičeve stvarjajoče sile, njegovo „Dumo". G. predavatelj, sam pesnik, nam je te poezije prednašal z umetniško dovršenostjo, le žal, da ni, zlasti pri „Dumi", dodal malo komentarja, ker ni to ravno ena najlažjih Zupančičevih pesmi. Y upanju, da bodo njegove besede vzbudile Y Trstu, dne IT. februvarja 1911. EDINOST" St. 48. Biran IH ved poslušalci zanimanje za našega največjega pesnika, je predavatelj sklenil svoje lepo predavanje, za katero je seveda žel zaslužen aplavz. Danes, dne 17. t. m. pa bo predavanje o predmetu: „Revolucija, socializem in dem o krat iz em". Zače-četek ob 8 30 zvečer. Odbor za prireditev Ciril-Metodo-vega plesa. Danes ob 9. uri zvečer zadnja In zelo važna seja v „Slov. Čitalnici". Prosimo, da se te seje vdeleže zagotovo vsi člani odbora, ker bo razpravljati o važnih stvareh. Predsednik. Sokolova maškarada se bo vršila na pustno nedeljo in so se že začela razpošiljati lična vabila s sliko Tyrša in Fugnerja, ustanoviteljev Sokolstva. Opozarjamo že danes vse dame, da bodo tudi plesni redi imeli na prvi strani podobo teh dveh zaslužnih mož za narodno probujo. Ponesrečen parnik. Grozna nesreča se je zgodila te dni pri Kanarskih otokih. Angleški parnik „Linkerton" se je razbil ob skalnih pečinah. Na njem se je nahajal ra-zun 175 pasažirjev in 60 pomorščakov tudi znani „Panorama International" iz Argentinije. K sreči je drugi parnik pri-hitel na pomoč, ki je rešil ne le človeška bitja, temveč tudi imenovani panorama, ki ga bomo videli na Čiri 1-M etodovem plesu. Odbor za Ciril-Metodov ples javlja, da bo iz prijaznosti vodil ples g. J o s i p B i z j a k in ne g. J. Umek (kakor naznanjeno na plakatih). Obrambenemu skladu CMD je odstopil svojo nagrado kakor član „Mariborske posojilnice" g. dr. V. Kac v znesku K 200. — Vrlemu rodoljubu srčna zahvala! Prosimo posnemovalcev. Kamen ima številko 881. Pes-jazbičar, ruja v, s pasjo znamko Ljubljana, je bil najden predsinočnjim. Lastnik naj popraša v gostilni v ulici Fontana štev. 10. Vse slovenske občine, zlasti one na Goriškem in v Istri, prosimo da bi nam blagovolile poslati rezultate ljudskega štetja. K številu leta 1910 naj se vedno pridene tudi ono iz 1. 1900. Trdno pričakujemo, da bodo slovenske občine uvaževale to prošnjo in nam doposlale te podatke. Uredništvo „Edinosti". Tržaška mala kronika. Popravek. V predvčerajšnji „Edinosti" priobčeno vest, da se je zmešalo postaje-»ačelniku J. K. v Podbrdu, treba popraviti v toliko, da se ni zmešalo postajenačelniku, ampak železniškemu mojstru v Podbrdu. Nasilen Turk. Pred nekaj tedni sta se aa potovanju iz Alepa v Trst spoznala tukajšnji trgovec s črevami Suleiman Katan a neki Selim Antoki Jorki iz Alepa, ki je potoval v Ameriko k svojemu stricu. Katan je Selima pregovoril, naj ostane v Trstu in vstopi v njegovo službo. Ali služba ni bila taka, kakor je Selim pričakoval, ker ga je ■jegov rojak rabil za navadna težaška dela m mesto, da bi mu dajal plačo, si je še izprosil na posodo, kar je Selim imel prihranka. Za plačilo pa je Katan včeraj napadel Selima, ko je spal v postelji in ga je naklestil do krvi. Potegnil je tudi nož ali na vpitje Selima je prihitelo več ljudi in ludi redar, ki je besnega Turka aretiral. Koledar in vreme. — Danes: Donat, »uč. — jutri: Simeon škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 7° Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. V začetku še lepo, potem mrtvo. Nar. del. organizacija. Vsi uslužbenci v svobodni luki bodo imeli v nedeljo ob 10. uri zjutraj shod v prostorih NDO, ulica Lavatoio št. 1. Cestarji javnih skladišč bodo imeli shod tudi v prostorih NDO. v nedeljo ob 9*30 dopoludne. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Občni zbor se bo vršil danes, 17. t. m. ob 8. uri zvečer v dru-k štveni telovadnici s sledečim dnev-jnim redom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo odbora in preglednikov. 3. Volitev odbora in preglednikov. 4. Slučajnosti. V slučaju, da bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor pri vsakem številu navzočih članov. — Na zdar ! Odbor. Akad. društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaju naznanja svoj IV. redni občni zbor, ki se vrši dne 20. svečana ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom. Lokal: XVIII. okraj „Zum Kleeblatt" vogal Schulgasse in Mitterburggasse. Slovanski gostje dobrodošli! Slovanska čitalnica v Trstu. Odbor prosi vse gosp. člane „Slov. Čitalnice", ki so pevci, da bi blagovolili sodelovati pri slavnostni akademiji dne 4. marca, pri kateri bo pel pomnoženi zbor tukajšnje „GI. Matice" slav. kantato. Skušnja danes, v petek ob osmi uri zvečer v „Slov. Čitalnici". Odbor. Cercle franco-illyrien. Konverzacijski večer drevi (petek) ob navadni uri. Pevsko druStvo „Trst". Drevi ob 8. uri pevska vaja v prostorih NDO. i __ Naše gledališče. V nedeljo se uprizori prekrasna Straus-ova opereta „VALČKOV ČAR44 Ker bo predstava ob 4. uri popoludne, nadejati se je velikega obiska. Ta krasna opereta je že trikrat napolnila veliko našo dvorano. — Vstopnice se dobivajo pri vratarici „Narodnega doma", g.e Bičkovi. Zvečer ne bo predstave. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Sinoči je bila premijera Gouno-dove opere „Faust". Nihče gotovo ni imel ničesar proti temu, da se večno krasno opero velikega Franccza sprejme v repertoar operne sezone. Ali velikim tradicijam Verdijevega gledališča bi odgovarjalo, da se opero, ki je že duševna last vseh, vprizori na jako višjem umetniškem nivoju, nego se je to zgodilo. S tem ni rečeno, da je predstava slaba; tudi zunanji vspeh ni manjkal razun burnega incidenta se strani par zaritih žvižgavcev. Najboljši izmed pro-izvajateljev je bas Walter (Mefistofeles). Rusinja g.a MoŠčiska je v liričnih momentih dosegla velik vspeh, nedostaje pa jej dramatične sile za Margaretino vlogo. Tenor Krismer ne odgovarja velikemu pričakovanju. Drugi so pevci druge vrste. Izboren orkester pod taktiko g. Ferrari. Prihodnja repriza jutri. R. EDEN. Novi program, eden najboljših v tekoči sezoni. Izborna je Ada Pagini, ena najboljših vijolinistinj na svetu, učenka Joa-hima. Imenitna sta tudi Japonca - žonglerja. Danes nastopi znana plesalka gospa Sa-haret, ki gostujć 5 večerov. Začetek ob 8. in pol zvečer. DAROVL — Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu je daroval bolnik iz komenske občine 5 kron. _ Vesti iz Goriške. Na ljudskem štetju v občini Šmarje za 1. 1910 so našteli: 1146 ljudi, 466 glav goveje živine, 469 prašičev, 1480 kokoši in lfc konj. V Cerknem na Goriškem je umrla dne 10. t. m. gospa Ad. Butinar. Pogreb se je vršil v nedeljo popoludne. Kako priljubljena je bila pokojnica, pričal je jasno častno spremstvo, ki se ga je udeležilo vse urad-ništvo in neštevilo občinstva. N. v. p.! Rihenberk 14. febr. 1910. — V petek 10. t. m. ponesli smo k večnemu počitku mladega poduradnika tukajšne c. k. železniške postaje, Martina Knupleža. Med mnogimi drugimi so se udeležili pogreba tudi g. župan Pavlica, g. Hajl, načelnik žel. postaje v Štanjelu, c. k. orožniška postaja in lepo število drugih poduradnikov in uslužbencev c. k. drž. železnice. Truplo je blagoslovil In vodil pogreb g. župnik Štrancar ob asistenci g. kapelana Brezavščeka. — Vsem, ki so ob tej priliki izkazali naklonjenost napram c. k. železniškemu osobju, izrek im > na tem mestu najtoplejo zahvalo. Umrli naš kolega je bil vesten uradnik in je ostavil mlado nepreskrbljeno vdovo. Bodi mu zemljica lahka ! V občini Kobjeglava so našteli letos 384 in Tupelčah 115 oseb, skupno torej 499 prebivalcev, nasproti 1900 : 408 in 113, skupno 521 oseb; in 1890 : 442 in 106, skupno 548 oseb. Iz teh podatkov je razvidno, da nazadujemo. Vzroka temu nerazveselji-vemu pojavu pa ni iskati v tem, da se ljudstvo seli, marveč v dejstvu, da se moški ne ženijo radi. Od nekdaj že velja pri nas pregovor: štirje fantje, sto deklet! V občini Rihenberk je po ljudskem štetju dne 31. decembra 1910 navzočih prebivalcev 2806 in sicer: v kat. občini Rihenberk 1865 s 359 hišnimi številkami, in v kat. občini Brje 941 s 174 hišnimi številkami. Vesti iz Istre. Nov odvetnik. Odvetniški koncipijent dr. Anton Mandić v Opatiji je bil te dni vpisan kakor odvetnik v imenik tržaške odvetniške zbornice. t Do globine srca užaloščena Marija vdova Fratnik roj. Abram, tudi v imenu družin Abram, Rovere in Simsich, javlja pretužno vest, da je njen edini petnajstletni sin DANILO dijak VI. razreda c. kr. državne gimnazije po kratki, a mučni bolezni danes v Gospodu zaspal. Pogreb preljubega pokojnika bode v soboto dne 18. fe-bruvaija t. 1. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti ul. San Francesco d'Assisi Št. 44. V TRSTU, dne 16. februvarja 1911. Veliko pogrebno podjetje CAPELLAK. I POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO MT PO ZMERNIH CENAH RAFAELE 1TALIA TR8T - VEDINOST« št. 48 V Trstu, dne 17. februvarja lbll Visoka starost. — Iz Ricmanj nam pišejo: V ponedeljek je umrl tukaj 91-letni J. Žuljan. Pokojnik je bil najstarejši mož v Ricmanjih. Rojen je bil 1. 1821. Služil je pri vojakih 12 let. Tudi vsi njegovi sinovi so bili vojaki. Istotako so služili (eden teh še sedaj služi) vsi sinovi od njegovih sinov. Pokojnik je vedel marsikaj povedati izza starih časov. Pred nekoliko leti je od starosti zgubil vid. Vzgojil je vso njegovo družino v narodnem in krščanskem duhu. Njegov sin Jakob je občinski svetovalec. N. v m. p.! Pevsko-bral"o, sokolsko in godbeno društvo „Zvezda" v Herpeljah priredi svoj društveni ples dne 26. t. m. pri g. Mamiloviču in dne 28. t. m.f t. j. na pustni dan, pa pri g. I. Baši v Herpeljah. Začetek plesov ob 3. uri pop. Kdor se hoče dobro zabavati, naj ne zamudi priti omenjena dneva v Herpelje. Pevsko društvo „Lilija" na Beki bo imelo svoj II. redni občni zbor v nedeljo 16. t. m. ob 9. uri predpoludne v društvenih prostorih. NB. Ako ne bi bil občni zbor sklepčen ob določeni uri, skliče se pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem Številu navzočih. Pevci so naprošeni, da se polnoštevilno udeleže tega občnega zbora, na katerem bo sklepati o raznih važnih stvarth društva. Nabiralniki ženske podružnice CM. v Kozini so imeli meseca decembra in januartja sledeče prispevke: Restaurant „Ilirija", Kozina, K 5 67; gostilna Čebohin, Kozina, 2 kroni; hotel Central, Kozina, K 1 40; hotel „Kozina", Kozina, K 2 60; gostilna Dobrila, Kozina, K 14 86; hotel Adrija, Kozina, 52 stot.; gostilna Žerjal, Krvavi potok, 17 stotink ; trgovina Čeh, Rodik, K 180; gostilna. Race, Rodik, 66 stotink; gostilna V. Počkaj, j Slope, K 2 30. Skupaj K 31 98. Iz Lazareta. Volilci! Zahvaljujoč se Vam na izkazanem zaupanju odpovedujem se s tem kandidaturi za občinski zastop t Kopru. Zagotavljajoč Vas, da Vam bom za aarodno - gospodarske koristi vedno ob strani, Vas ob enem prosim, da blagovolite sprejeti to mojo odpoved. Josip Bertok, j nadučitelj. Iz Bertokov pri Kopru. Naše pevsko-bralno in godbeno društvo „Samo" je imelo svoj redni občni zbor dne 12. t. m. ob 7. ari in pol zvečer v prostorih vaškega „Konsumnega društva". Zborovanja se je udeležilo okoli 40 društvenikov. Na občnem zboru, ki je bil prav živahen, govorilo in razpravljalo se je tudi o prireditvi spomladanske letne veselice. Zborovalci so bili •dini v tem, da se ostane pri prvotnem sklepu, da se bo društvena veselica — kakor do sedaj — tudi v bodoče vršila vsako leto na tretjo nedeljo majnika. Sklenili so zatorej naprositi vsa bratska društva, naj bi v prilog bratski narodni sloge vpošte-vala ta naš sklep ter se tega dne vzdržala vsake prireditve. Z vsklikom „V slogi je moč !* vabimo že sedaj vsa bratska društva na udeležbo in prijazno sodelovanje ter kličemo: Na veselo snidenje dne 21. maja t. 1. ! Ker se vsled prehlajenja večine pevcev niso mogli odločiti za udeležbo in sodelovanje pri veselici društva „Branik" v Šmarju, sklenil je odbor prispevati mlademu društvu z malo denarno podporo. Ljudsko štetje v Podgradu. V pod-grajski občini so našteli 8084 prebivalcev in od teh je: 5978 s slovenskim, 2096 s hrvatskim, 4 s češkim, 6 z italijanskim občevalnim jezikom. V Malih Munah je vse prebivalstvo (571) hrvatsko, istotako v Velikih Munah z 848 prebivalcev in v Žejanah 666 prebivalcev. V Obrovu je 5 Hrvatov. Oni 4 Čehi in 6 Italijanov bivajo v Podgradu samem. V občini je 272 konj, 3093 goved, 2238 ovac, 2180 prašičev, 4764 kokoši. Hiš je v občini 1246. Druge slovenske dežele „Glavna posojilnica" v Ljubljani. — Deželno sodišče je razglasilo konkurz „Glavne posojilnice". Konkurznim komisarjem je imenovan deželnosodni svetnik dr. Toplak, oskrbnikom mase pa odvetnik dr. Oblak. Požar v stanovanju dr. Tavčarja. V stanovanju dr. Tavčarja je predvčerajšnjim izbruhnil požar, ki bi lahko imel usodne posledice. Vsled prevroče peči je namreč nastal ogenj v lovski sobi in se nagloma razširil po vsem stanovanju. Uničeno je bilo mnogo dragocenega pohištva in slik. Škoda znaša približno 25.000 K. Velik Ciril-Metodov ples. S predpripravami za to veliko dobrodelno prireditev se je že pričelo. Odbor slovanske mladine kakor tudi naše rodoljubne dame se kaj pridno pripravljajo in ni dvoma, da bo letošnji ples še nadkrilil svoje vrstnike prejšnjih let. Slavno občinstvo naj pa uvažuje namen prireditve, ter temu primerno izvaja — kon-sekvence. Zadnje brzojavne vesti. Meksiko. EL PASO 16. General Navarro je danes s 1000 možmi vladnih čet prišel v Jua-rez, ker pomenja konec bojev okolu Juareza. Blizu mesta ni več ustašev. London 16. „Daily Mail" poroča Iz fa-maike, da je vlada ukrenila nastrožje odredbe, da prepreči razširjenje revolucije Vsak dan usmrtijo več oseb. Pred nekoliko dnevi je bilo v Port-au-Princu ustreljenih 36 oseb. mam ■■■■■S HALI 0GLA7I ■■■■■■ MALI OOLASI M računajo po 4 stoL besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat reč. Najmanja pristojbina stane 40 stotink. Plača se takoj Ins. oddelka. Meblirana soba 7odd" "koJ' n*jem št 22, IV. nad. ulici E&mera vecchia 317 Hišne posestnike L?™^™ godbi administra ijo većih hiš Relereno dobre. — Vpr .šfcnja na Ina. odd. Edinosti pod „Oster-*. (116 Cfonnuonia 8 4 8<>b«m in * ▼rtom ae iSCe OldllUVdllJC kje v Štorklji. Ponudbe na ine. odd. „Edinosti" pod „Antunovič". 317 P*»ililf9 Prizmatični daljnogled, povečanje 8, r II11 Kd. r Ste roko" kron 8U. Optik, ul. Nuova St. 34. • 271 I On ni*QH n na golu če em griču na Do-L.UJJ yrdU U lenjskem, 16 minut od železniške po»t»je, proda se taktJ od jako ugođblmi pogoji. Naslov pove iaseratni oddelek „Pdinosti" pod st. 222. 272 Mfih nuani cnhi ena sa dve osebi io ena ITI G U U VOlll OUUI s prostim vho tom (e> en-tuelno s hrano) se odda v ulici Antonio Caccia 13, II. nadatr., viata 10. 250 Ugodna prilika. 62, drugi dobro BKžeč za vsa detonj. Povoljni poboji za vplačila. % IsvrSaia »eato fotografićno delo, ta-kor tud] r&aglade, pesnetke, notranjost lokalov, porcelanasto plo*£e ra Ta&koTTBtaa »pomenske itd. itd. itd. Posebnost: Povečanje vsakatare fotografije. Kadi udobnosti P. N. naročnikov •prejema naroćbe ln Jih Izvršuje na domu, eventualno tudi tu naj mesta. đ jfilek. cCukež koncesijonirani zobotehnik Trst, Via Jfuova 13 ordinuje od 9.—12. 2.—5. Cbi)oStiano lamagm Trat, Via deli' Istria ^.28 — nasproti šolam — Sovama cementnih plošč po K 1 70 v velikosti 25 cm2 delanib rsa roko iz najboljšega materijala Zaloga ima na raz olago vedno dovo'1 Blaga Al. Repič - Trst ulica Madonnina št. 5. Rvt. meh. delavnica za upeljavo vode in plina. ! Brizgalnice in posebni aparati za preskrbo a pitno j vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, zdrav liača, in sploh za kraje, kjer manjka npeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in cilin-i drov. - Spre.emajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravljanje. — Načrti In pr»rui*af ———— na znhtt-vo p« nizkih cenah. — ■ U,KkS. FRANC MAVER - TKVT žgalnica kave TELEFON 1743. VaJboIJM vir na dobivanje psSeao kava Bogomil F lis o Pozor! bivgi urar v Sežani : ima svojo novo prodajalno v TRSTU al Tine. Be lini .. Ste?. 13 .. nasproti ceTk. bv. Ant. nov. VERIŽICE po tov. cen h h POZOR! ::: 50 000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo K 7 50 Kadi tega, k< r ni moglo veliko velikih tvrdk plačevati svojih računov, se je meoi naručilo veliko nnožiao čevljev zelo pod ceno spravili na trg in v den*r. Jaz prodajam torej vsakomur 2 para muških in 2 para ženskih čevljev na zaveso, it lujavega ali črnega uBuja, gal Siranih, spred 8 Kapicami, z močuo nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. Velikost po Številni. Vsi 4 pari mstanejo le kron 7 50. "^S* Pošilja se po pcgtnem povzetju. H. SPINGARf?, SCHUH - EXP0RT —s= KRAKOVO štev. 240 Dovoljeno jc menjati in tudi denar nazaj. Slinio •srj orbes Trst, idiea C«sernm štev. 6 Trst ima na prodaj vsakovrstne konfekcije kakor na primer: srajce, ovratnike, nogovice, «pod-nje hlače, platno, bombaževino in raz ič *e druge drobnarije. Vse to po najnlijih cenah. Trst, uliea Caserma Štev. 6, Trst. MALA POŠTA. Ker so nam pošle vse številke lista od 25. aprila, 20. novembra in 11. decembra 1910 prosimo uljudno naše čitatelje, ako jih kdo ima, naj nam jih pošlje proti odškodnini. Upravništvo. A. Tosoratti Vla Ma'canton St. 4 In Plazza Gianbattlsta Vico St 2. Prodaja po cenah brez konkurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bombala, fuitanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za lenske obleke, maje iz volne, bombaie barvane za odrasle in otroke Izbar drobnarij, line za zimnice, zavesa itd. * & & & & Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki Iz klobučetioe prvih tovaru. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in za šport. f'^m^^ smem® Kdor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „AU* Alpinista* v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUV1 ČESKY I M LU VI ČEŠKI! I rjevljarniea „Alla Sartorella'% Trst I --VIA. »A11TK11 VBOOHIA iT. 10 (IAIPBOT1 ILAĐĆIĆABME OATTI) Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago izvrstno in i^* cene zmerne.