DOLENJSKE NOVIC
E
Izhajajo 1. iu 15. vsacega meseca. Ceua jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za poi leta 1 K. Naročnina za Nemiij», Bosno in druge evropske diiave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarske stvari.
O naši čebeloreji in njeni povzdigi.
Letos 80 oaiiesle iiaàe pridne Čebele jaku mnoga medu in napravile veliko eatovje. Naši čebelarji s pridom in zadovoljstvom spravljajo med in satovje in pripravljajo Čebele za prczimovaiije.
V tem casit ima vsakdo rad satnik polnega medii in mnogokateri sklene, da se bode poprijel čebelarstva ali pa, da bode število panjev za prezimovanje pomnožil.
Ker je čebelarstvo od nekdaj ravno pri nas na Slovenskem zelo razširjena in udomačena kmetijska panoga, ker so se pečali ž njo vže naši pradedji, ko so sedanje naše pokrajine v sestem stoletji po Kristusovem rojstvu zasedli, in potem nad celo tisočletje v prav veliki meri, zato hočemo danes nase čitatelje na to vejno kmetijstvo posebno opozoriti, in sicer iz sledečih razlogov : S čebelarstvom se peča v Avstro - Ogrski največ priprosto kmetijsko prebivalstvo. Poleg teh so čebelarji posamezni dnhovniki in učitelji. DoČim se pa Čebelarstvo skoro v vseh nasili avstrijskili kronovinali povzdiguje, propada in peša pri nas na Kranjskem najbolj očividno. 'l'a-le razpredelnica bode to najbolj pokazala: NaNizjemAvstr.so in;eli 1.1890 49.818,1,1900 65,443 panjev. „ Gornjem „ „ „ ,, „ 38 lii5, „ „ „ Sohmgrîikem „ „ „ „ 12.411, „ „ „ títajťrakein „ „ „ „ 100.5Ï3, „ „ , Koruskei» „ „ « „ 54 íí7ii, „ „ „ Kranjskem „ „ „ „ 49.295, „ „ „ Primorskem „ „ « „ 14.308, „ „ „ Tirol, in Predarl, „ „ „ 49 099, „ „ „ Ćeskeni „ „ ,i n 149.738, „ „ „ Moravském „ „nu 83.671, „ „ VŠleziji	„ „ „ „ 17.749, „ „
„ Bukovini „ „ „ H 17.85t), „ „
„ DalniHciji „ B „ „ 24.413, n »__
Sknpaj „ „ „ „ 9^0.640, „ „ 995.1'81 „ Na Kranjskem so čebelarji po številu panjev koncem 1. 1900 tako-le porazdelili: V političnem okraju kočevskem 80 našteli 1. 1900 2,898 panjev, v krškem 4.871, v kranjskem ÍÍ,9U, v ljubljanski okolici 5.042, v litijskem 3,847, v logaškem 3.007, v radoljiskem 7,575, v novomeškem 3.652, v kamniškem 2.397, v črnonialjaliem 1.487, v poetojinskem 2.802 in v Ljubljani 207, skupaj 41.699 panjev.
Med tem tedaj, ko seje vse čebelarstvo v Avstriji povzdignilo za 74.G41 panjev, padlo je na Kranjskem za 7.59G panjev ali za 15'47u. Kdina Dalmacija je na slabšem.
Tudi na JJolenjskem opazujemo, da z izumiranjem starih, skušenih Čelielarjev, ki so čebelarili po pol stoletja in dlje in se s pridom bavili s to kmetijsko stroko.
63.188
20.B44	„
107.103	„
67.5ti9	„
41.699	„
13.963	,
61.709	„
199,604	„
91.104	„
19.929	„
27.B08	„ 12 8SJ.S
da mlajši red ne nastopa ne le z istimi uspehi, ampak da polagoma propada in da nima istih rezultatov, iškoda je pri nas zelo občutljiva, ker je čebeloreja najprijetiiiše gospodarsko opravilo, ker ima v sebi veliko blažihiega, ki spodbuja Človeka k dobremu in ga odvrača od za-hajanja v gostilne, od kvartanja, pijančevanja, pohajkovanja itd. Tudi donaša čebeloreja pri prav neznatnih fitroskih prav lepe in lahko zaslužene novce.
1'olcg vsega tega nam je modri St\arnik v naši ,,kranjski čebeli" podaril izmed vseli vrst ali pasera čebel, najpridncjšo, najrodovitnejso iii najkoristnejšo pasmo.
Iz vsega tega sledi, da je škoda, ki nam iz propadanja Čebeloreje sledi, prav velika in da mora vaeh nas dolžnost biti, da se to na bolje obrne in da izkoriščamo po milosti liožji nam podeljene darove po vrednosti.
Kaj naj tedaj storimo, da se čebeloreja pri nas na deželi povzdigne?
Dober letošnji gospodarski uspeh v čebelarstvu, lepi in lahko pridobljeni novci, sladek, krepilen, zdravje pospešujoči in krepilni sad — med napotil je letos marsikaterega poljedelca, da je sklenil s prihodnjo spomladijo poprijeti se čebelarstva. Mnog bode ostal pri samem sklepu, mnog pa bode storjen sklep tudi izvetiel.
Tem veljajo te vrste.
Vsako podjetje ali delo, katero se prične, nadaljnjo in iTiorda zvrii, ne da bi se popred temeljito premislilo iu vsestransko poznalo, se rado in večinoma slabo obnese. To velja i o Čebelarstvu. Ako se bode začetnik v čebelarstvu začel baviti s to stroko še le z nastopajočo spomladijo, ko je vsak kmetovalec preobložen z delom, tedaj ne bode imel dovolj časa, da bi čebeljnak na pravem mestu in pravilno postavil. Mizarji so ta čas z drugim delom zadržani, in ne bodo čebelarsko orodje in panje natančno izvršili. Ccbeiar — začetnik bode imel premalo prostega Časa, da bi se natanko seznanil z naravo čebel in ž njih pravilnim ravnanjem. S kratko, kdor tako začne čebeiariti, je skoraj bolje, da to opusti.
Da se vsak začetnik obvaruje pred slabimi uspehi, svetujemo nm pri obstoječih razmerah približno to-le postopanje:
1.)	Sedaj v jesenskem in potem v zimskem času naj se vsak, ki se hoče s pridom s čebelorejo pečati, seznani s prebiranjem kake Čebelarske knjige z naravo čebel, z njenim življenjem, s sovražniki čebel, z njenimi boleznimi in s praktičnim ravnanjem.
2.)	J^ridno iu pogosto naj zahaja v družbo kakega skušencga čebelarja, ki naj mu vse važnejše dogodke iz čebeinega življenja pove in ki ga praktično z raznimi deli pri čebelah seznani.
3.)	Vso čebelarsko orodje, panje itd. naj si omisli sam ali ga pa da po veščih mizarjih po zimi izvršiti. Potrebni stavbeni les za čebeljnak naj si pripravi po zimi,
4.J	Čebele naj si nakupi še le spomladi in aiuer pi-l tacem čebelarju, kjer bode videl, da ima zgodnje močne roje, kjer se čebele dobro obnašajo. Kupi naj pa vedno več panjev z mlado, rodovitno matico, da bode imel vže prvo leto več rojev, da ne bode zgubil veselja do Čebeloreje in da se mu ne bodo sosedje zaradi te upeljave posmeliovali, Tudi je svetovati začetnikom, da prav store, ako bi koj začetkoma kupili Čebele iz mrzlejšega kraja n. pr. na Dolenjskem iz Gorenjskega. Ne sme ae pa zgubiti veselja do čebelarstva, če se pri nakupu prvih panjev poueareči, da se dobi slabe Čebele. Prav lahko se pripeti, da se kupi take čebele, katere so po zimi zmrzovale ali trpele lakoto ali žejo. Vse take Čebele in panji, pozneje le liirajo in se ne množé dovolj ; tudi niso pridne. Take skušnje se napravi v vsakem stanu.
.'S.) Čebeljnak naj se postavi vedno v od vetrov zavarovanem kraju, v zatišju. Kdor se tega pravila ne drži, ne bode dolgo časa s pridom čebelaril. V prvih letih bode morda že nekaj dosegel, prej ali slej pa bode prišel ob močne panje in roje ter se mu bode čebeljnak polagoma spraznil.
6.J	V spomladanskem in poletnem Času ob praznikih in nedeljah naj pridno zahaja k svojemu čebelarju — mojstru in naj se pazljivo ravna po nasvetih, ki mu jili ta daje, da bode koj s početka s pridom čebelaril.
7.)	Z nakupom Čebel naj se počaka vselej do spomladi, ker je dobro prezimovanje čebel najtežje čebelarsko opravilo, ki zahteva, da čebelar že natanko pozna naravo teh živalie in dobro vć, kaj jim koristi in kaj škoduje.
8.J	Da se naroči na vsaj eden strokovni časopis. 1'ri na» na Kranjskem na „Slovenskega čebelarja", ki mu bode podajal obilno teoretičnega znanja in praktičnih nasvetov,
Želeč naši „čebeloreji" boljšo prihodnjost, da ne bode v tekočem desetletji morda ha nižje padla, svetujemo našim mladim izobraženim p(t9estnikom in tudi drugim stanovom našim, zlasti rokodelcem, da bi se v nmogem številu zavzeli za povzdigo čebeloreje in s tem, da bi z uspehom negovali to vejico kmetijstva, ki je „poezija" poljedelskega stanu — sebi v prid, domovini v čast, v slavo Stvarniku, ki nam je ta biser podaril in v ta namen so bile pisane te vrste. Spodbujo k temu naj nam pa daje letošnji ugoden gospodarski uspeh našili čebelarjev, in pravi čas za uresničenje tega delovanja naj nam bode jesen in zima, da vse s premislekom storimo in se po tem tako ravnamo, da se bodemo s pridom in z veseljem pečali s Čebelorejo!
Naše svetilnice.
Smo že skoro notri v dolgočasnih jesenskih meglah in bližamo se dolgim, dolgim večerom, kraljestvu naše svetilke. Ako hočemo njeno svetlobo zvečati, denimo vsak novi sten {dohtj, predno ga rabimo, za nekaj časa v vodo z raztopljeno soljo ; ko je popolnoma premočen, ga vzemi ven in ga dobro presuši, predno ga zaviješ v maeinico svetiluice. Svetilnico naj očisti popolnoma zanesljiva oseba. Nič ni bolj neprijetnega, kakor če svetilka
razširja neprijeten duh na okrog, ker so zračne luknjice zamašene. Temu je pa lahko vzrok tudi slabo olje (petrolej). Da obvaruješ (lilinder, da ne poči, je dobro ako ga nekoliko časa pred porabo kuhaš v vodi iu ga pustiš, da se prav počasi ohladi. Ako tej vodi pridenes nekoliko soli, bo trpežnost stekla proti vročini še večja.
Politični pregled.
Državni zbor se otvori 16. t. m.; na vrsti bo najprvo novi tiskovni zakon ter nagodba med' Avstrijo in Ogrsko. Pa je lemalo upanja, ^ďa bo ikžavni zbor dalj časa deloval, ker prete zlasti Čehi z obetrukcijo, ako se jim ne dovoli uporaba češkega jezika pri uradih. Ako se pa Oehom to dovoli, začeli bodo obstrukcijo narodno-zagrizeni Nemci, in spet ne bo nič pametnega in koristnega.
Kneginja Hohenburg, soproga prestolonaslednika nadvojvoda Frančiška Ferdinanda, je dne '29. m, m. dobila sina. Nadvojvoda se je moral pred svojo poroko odpovedati pravici do prestolonasledstva za svoje otroke. A madjarski protivladni listi izjavljajo, da ona odpoved ne velja po ogrskih postavah, da je torej novorojenček kraljevi princ in pravi prestolonaslednik.
Tega pa ne delajo Ogri iz prijaznosti do nadvojvode, o ne, marveč iz same nagajivosti in sovraštva do Avstrije. Koliko časa že zavlačujejo nagodbo ! Ministerski predsednik pl. Kiirber se čvrsto drži ter krepko poteguje za avstrijske koristi. A Ogrl ne odnehajo in ne; najraji bi videli, da Avstrija nosi stroške za obe državni polovici, a vse dohodke bi spravila Ogrska. Ko se je G. t. m. otvoril ograki državni zbor, uprizorili so te vrste ljudje velik hrup in ropot. Poslanec lia-rabas je na nečuven način žalil cesarja. Napovedal je najskrajnejšo obstrukcijo, ako se obnovi nagodba.
Nemški cesar burskih generalov, ki iščejo po l^jvropi denarnih prispevkov, da bi mogli pozidati svoja po zadnji vojski porušena domovja, ni hotel vsprejeti. V lielgiji in na Francoskem bili so sijajno vsprejeti in so nabrali v imenovani namen lepih vsot. A mogočni nemški cesar, ki oblastno presoja in se vtika v zadeve cele Jivrope, teh generalov ni hotel vsprejeti. Seveda je vzrok sama politika, ne mara se nikomur zameriti. Nameravajo ti možje potovati tudi v Uusijo, tam bodo brez dvoma, vse drugače vsprejeti.
Ruski car je vsprcjel odposlanstvo delavcev v baltiški ladjedelnici. Prinesli so mu po lepi slovanski šegi kruha in soli. Car je imenoval delavce brate ter jih svaril pred zapeljivci, ki hočejo obstoječi družabni red prevrniti v škodo nižjim, zlasti delavskim slojem, a ki so tudi sovražniki vsake višje oblasti.
Francoski ministerski predsednik Komb, ubcgli semeniški profesor (pomui : poturica je hujši od turka), poudarjal je tam enkrat z največjim ognjem, da hoče nadaljevati boj zoper katoliško cerkev. Sto in sto tisoče otrok je sedaj brez pouka, odkar so vrgli redovnike in redovnice na cesto. Država ne more jim preskrbeti pouka. Vse to se godi v znamenju „napredka". Lep napredek to, ki pusti toliko otrok brez pouka! Pa kaj je francoskim protiverskim mogotcem mar pravi napredek mladine, da le dajo odduška brezmejnemu so-
vrastvu do krščanstva. Prvo načelo sedanje francoske vlade je : neizprosen boj proti cerkvi, potem dolgo dolgo nic ni, in potem se le napredek in omika državljanov. To je sad protiverske gonje !
LI^EK.
Poročila iz kitajskih misijonov.
v Kini.
(Daije.)
Dalje je piani P. Baptista:
„Danes apdroćam, liii bodem aeî 25. aprila prvič nti ini-sijonako potovanje mej Kitajce na ileželo. In sicer Ixm šel približno tja, kjer se vsporednik 30" in poldnevnik 116'' križata". Ako \zameH v roke zemljevid, priprosti čitatelj „Novic", kjer je kitajska dežela, vidiš na njem neke ći'te potegnjene. Ene gredň od severa proti jiigu, druge od vzhoda proti zaliodii. Ob lobii vidiš številke, s katerimi so te ćrte zaznamovane. Ako poiščeš najprvo Črto z številko lie'', ki gre od severa prcjti jngu, in greš po nji s prstom toliko Časa, da priđeš do točke, kjer črta številka 30f>, ki gre od vzhoda proti zahodu, seka poldnevnik lie®, pa si dobil kraj, kamor bo šel P. Baptista na misijon.
O tem kraju piše:
„V tem kraju so bili v času prekncije najhujši upori. Divji uporniki so napadli ondotno misijonsko postajo ter jo porušili in jtožg^ali a cerkvijo vred. Tudi nekoliko kristjanov so pomorili. P. Misijonar jim je komaj ušel. Sedaj je zopet vse popravljeno in vnovič sezidano. Kakor pravijo je sedaj tam mirno, vendar — kakor se (jd druge strani ču,e — upam, da bodo k moji neprecenljivi sreči in v vaše veselje tudi meni kri puščali in mi koščice malo prerahljali, kakor so jih mojemu redovnemu patronu sv. Peti'u Baptisti. V tej veseli nadi me podpira Še moje ime, kakor sem že pisal, akoravno se smatramo nevrednega tolike sreče.
Do tedaj bi bi) pa prav rad z vsemi potrebščinami preskrbljen, Sporočiti Ti moram namreč, draga mi sestra, da bodem za to misijonsko potovanje prav veliko rečij pf»tre-boval. Vsaki misijonar niora biti dobro založen z rožnimi venci razne velikosti, škapnlirji, pred vsem pa ne sme biti brez velike zaloge večjih svetih pudob (vsaj 25—30 cm, velikosti.)' Kitajci za take podobice, kakoršiie imamo mi Evropejci, nič kaj dosti ne marajo. Podobe naj predstavljajo pred vsem : presv. Srce Jezusovo, Srce Marijino, Karuieljske Matere božje, Marije sedem žalosti, sv. Jožefa, av. Frančiška Seraf in nekoliko p<nîob drugih svetnikov in svetnic. Zelo nam koristi kak križev pot.
Kajne to je veliko treba ! Pa naši dohodki so tako pičli, da si vsega tega ne moremo sami napraviti. Zato se obračamo po Tebi, draga sestra, na dobra srca s ponižno prošnjo. V Trstu so mi obljubovali veliko pomoč. Te obljube se hočem zdaj poslužiti in trkam na njih usmiljena srca za kako malo pomoč.
Srce me boli, draga sestra, da sem poslal na Te nove prošnje, ki Ti bojo napravile mnogo sitnosti. Ako hočeš vendar ustreči tej prošnji, prosim, preskrbi nii, in potem skupaj sem pošlji in molitve tukajšnjih trpinov-katoličanov Ti bojo v plačilo.
Sicer podob ne dajemo vaem zastonj, ampak jih morajo premožnejši plačati, zakaj misijonar tudi precej denarja potrebuje tako za svoj obstanek, kakor tudi za mnoge airote, bolne', lačne zapuščene kristjane po sirotišnicah in po vaseh. Sicer se pa ravnaj v vsem po darovih dobrotnikov, ker Tebfl vendar ne smem jireveč oškoditi. Tvoj dar je že dovolj velik, ako so toliko potrudiš in ponižaš, da mi pomagaš prositi in mi priskrbeti potrebnih rečij. V nebesih Ti bo vse povrneno, kakor tudi vsem blagim dobrotnikom, katerim se že naprej Zahvaljujem,"
Dalje piše :
„Ene reći vam nisem do sedaj omenil, ki je pa vendar Zanimiva, namreč kako mi jemo. Kaj ne, saj vendar ni mogoče drugače jesti kakor z ustmi in z zobmi. Da, res je, glede
tega smo vsi edini. Nismo pa edini glede na način, kako se jédi v usta nosijo. Pri vas imate saveda žlice. Pa zakaj jiii imate? Zato ker so vam jih Ribničanje znašli, kakor poje tista „ribniška" da so
„ , . Moije, oil tiistega grdU, k' je taui pri sklajdiiikU , . , , . , oil Sirocili tiBt so luiero vzieli ia žlice (lajluti zaiieli . , iii da in da
, . so stiirli robe te ZH uajlo dežele.
Tako sa lahko postavljate z žlicami, ker so vam jih Ribničanje naredili, tukaj pa niso tako srečni, da bi imeli v syoji sredini tudi Ribničane, kakor jih imate vi. Ko bi jih pa imeli in bi jim znašli žlice, sem pa prepričan, da bi jih bolj čislali, kakor jih pa vi, V Shangai ju smo bili pri obedu pri 00, Lazaristih. Tu smo še imeli po evropski šegi žlice, vilice in nože. V Hankowu smo pa obedovali pri nekem Kitajcu-kristijanu. Tu sem bil pa v škripcih. Mesto žliže, viiîc iu noža dobim dve do 30 cm. dolgi koščeni palicki. ,,Kako bo pa to šlo," sem si mislil in č^ikal, da so drugi pred mano zajeli, ali bolje zagrabili in začeli jesti, Vsakdo je vzel v desnico obe palički, kflkor bi hoiel nogavice plesti, in šJo jim je od rok, da je bilo veselje videti. Jaz in diugi Evropejci poskušamo, kako hi prišli do lepo dišeče jedi. Pa zaman 1 Ko sti bili palički pri ustih, se jih že prav nič več ni drićalo. „To imaš! zdaj se pa najej, Če se moreš!" Stari Kranjci so bili vendar bolj prebrisani. Ko niso imeli še '/\\t
To sicer
BO a sUliiin skarjfttui jeli.
„]]i kej be.štru blii, od ilfit je kapaln,"
pa SO se pri tem vendarle najedli. Kdo se naj pa nasiti s temi paličkami V Domačini so nekaj Časa ta naš „boj" le postrani opazovali. Slo jim je precej „na smeh," vendar so se premagovali. Naposljed se ojunačinio in prosimo za kako drugo stvar, da se nasitimo če tudi „suho skorjo," ua kar smo dobili žlice podobne našim zajemalkom, Pri tem smo imeli pa tudi mi veselje, ko smo gkdali, domačine tako spretno sukati paličke. Za zdaj sklenem svoje pismo. Kdaj born pisal, ne vem, Obljulim le, kakor hitro bo mogoče, pa Ti bodem, draga sestra, zopet kaj popisal (ukajšne moje delovanje iu tukajšne razmere. Do tedaj pa zdravi I . . , "
Gotovo bi me,^ dragi čitatelj, zdaj rad vprašal, kje je ostal pa Fr, Urban Žele, v katerega družbi je odpotoval P. Baptista, Tebi bodi pa povedano, da je do zdaj ostal v Hankowu. Tudi on večkrat poroča domov znamenitosti, katerih smo nekaj že v dozdajšno poročilo vpleli. Nekatere bomo pa — »ko bodo eenjene „Novice" dovolile — priobčili prihodnjič. Posebno veliko poroča zanimivega o mukah misijonarjev in kristijanov v zadnjem preganjanju.
„V tretje gre rado," dejal bi Ribničaii, Ta pregovor se je potrdil in vresničil tudi pri našili slovenskih misijonarjih na Kitajskem, V začetku aprila je namreč odpotoval še tretji Frančiškan na misijon v daljno Kino, in siccr je to P. Veseljko (Letus) Kovač, doma iz Bučke, toraj tudi Dolenc, V Kino je prišel 18. maja. Sedaj biva v Hankowu, kjer se uči kitajščine in pripravlja za misijonska potovanja.
Vendar o vsem tem pri drugi priložnosti.
(Dalje Bledi.)
DomaČe vesti.
(županom) je bil izvoljen g. Simon Sladovič pl. Sladoevič, lekarnar. Svetovalci so gř;,: Karol Rosmann, Vinko Umek in Adolf Pa user ml. Šla je prav trda za župana, Prejšni župan gospod dr. Scheguia se je z največjo odločnostjo ubranil. Pač težko je pri nas biti župan, ko je veliko Ijudij, ki hočejo gospodariti, a zraven jih ni volja nositi tudi bremen takega gospodovanja. Novemu gosp. županu želimo obilo vspehov za blagor našega mesta.
(P o r o k a) gospoda c, kr, vinarskega nadzornika Bohuslav Skalicky-ja z gospico Olgo Dolénc, hčeijo gosp. vodje kmet. šole na Grmu vrši se jutri 15. t. m. Čestitamo!
(O 11 m e t n i š k i r a z s t a v i) g. slikarja Vaupotiča doáel nam je daljši spis, katerega pa ninramo zaradi pomaiijkaiija prostora odložiti za pnliodnjo številko. Riizgtava je bila odprta db nedelje 12. t. m. in število obiskovalcev za naae razmere precejšnje.
(Fotografični ugledni sainogib [avtomat]) kteri bil postavljen v ])rostorili starega davčnega urada (g.-Seidl-novi liiši) se otvori danes ter bo obsegal popotovanje po svetu v as, dneh. Priprava obseza razglede iz vseh delov sveta ter je vse jako poduíno in zabíiviio, Otvorjeno bode od 6 do 10. ure zvećer vsaki dan, Vpoštevati je, da so bile priprave te vrste na vseh riizstavali odlikovane ter kot sredstvo v prospeh nizuniiiiisti pripoznune.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu septembm 1902 je 224 strank vložilo fiO.084 K 26 h, 184 strank vzdigndo 62.587 K 20 h, torej več vlnždo 7.497 K Oah, 10 sti'ankaoi se je izplaSaln posojil 16.000 — h. Stanje vlng 2,023.641 K 27 h. Deuarni promet 253 842 K 61 h.
(Hranilnica in po s o j i 1 ni c a za K a n d i i o in okolico, reg, zadruga z neomejeno zavezo) je imela meseca septembra 1902 prometa K 38.374-42. Vložilo je 60 strank K 12,692-49, dvignilo 30 strank K 8 2S9-83. Stanje hranilnih vlog K. 173.63r22. Posojil je bilo dinih 14 strankam K 4.970 - a vrnilo'je 24 strank K 3 fi68'7l.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov T Novem mestu) napravi 2fl. t. m. ob '/ï^' zvečer v svoji hiši, ako ne jiridejo kake nepričakovane zapreke, veselico in igro „Doktor Vseztia in njegov sluga Štipko Tiček" in dr. . . Več na povabilih.
(Koncert) ki ga 20. t. m. zvečer ob 8, nri v dvorani novomeške Ôitalnico jiriredita umetnika Fran Ondříček in J. Famera (klavir), ima le-ta vzjioreJ ; 1, Mendelsohn B. — Koncert zi gosli — Fr. Oiidriček; 2. B. Smetana — Na morskem bregu — J. Famera; 3. a) Fr. Ofidričak — Burcirola, b) Ferd. Liub — Polonaise — Fr. Oiidriček; 4 R. Samann — Novak — B:ilada iz Maufreda — J. Famera ; 6. B. Smetana — Fr. Oulriček — Fantazija iz „Prodane nevesta" — Fr. On-di-ičsk i 6. Paganini — Ples ôarovivic — Fr. OiidriČek. Koncert se prične točno ob 8. nri, vstop med posamninii točkami ni dovoljen. Sideži še niso vsi oddani ; čudno je, da se gospoda izven Novega mesta premalo zinima za res nenavaden umetniški užitek, kakor ga bode težko še kmaln jednakega y naših krajih. Ker je dan potem v Novem mestu semenj laliko pride mai'sikdo h koncertu, ki bi sicer ne mo2;el z doma. — 0,)o-zarjamo, da še niso vsi vzeli sedežnih nakaznic, ki so jih bili naročili. — Sedeži po 3 K se dobe še do 19. t. m. v trgovini g. J(i9- Moravca (prej Jos. Medved) na glavnem trgu. — Navadne vstopnice po i K 60 h, dijaške vstopnice po 60 h dobivale se bodo 20. t m. pri blagajnici pred dvorano, ki se odpre ob 7. uri zvečer.
(V cesar Franc Jožefovo bolnišnico usmilj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca septembra 115 bolnikov, koncem avgusta jih je ostalo 69, skupaj ltí-4. Od teh se jih je ozdravilo 90, zboljáalo 26, neozdravljenih bilo je 5. Umrlo jili je 6, in sicer 2 na Marasmus senilis, 1 na Tuberculosis pulmonum, 1 na Phlegmona laryngis (že umirajoč priveden), 1 na Tumor malignus abdominis, 1 na Lymphnsarcjina. V oskebovanji ostalo jih je .58, Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2231.
(Semenj v Úrnomlju,) Letošnji „šimonjski" veliki semen) se vrši v Črnoml n dne 4. novembra 1902.
(V Plešivici nad Jasko) na Hrvatakem je grozdje letos ziiravo in dobro, kajti škodovala mu nista ne „oidmm" ne „peronospora."
(Ponesrečila) sti se dne 7. tega mes. pri zidanju samostana v Pleterjah, zidar Martin Saver in tesar Mirko Kozjak, Prvi zvinil si je roko, drugi pa zlomil medenično kost. Oba bila sta pripeljana v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo.
(Poundbena razprava v Belgiji.) Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da nprava belgijskih državnih železnic sprejme za leto 1904 pomudbe za dobavo 288.500 hrastovih ali bukovih svelarjev, ter hrastovih kosov za temelj nipravam železniškega tira. Ponudbeni pogoji se na zalitevauje dopašljejo. Pismena ponudba se morajo do
31, decembra 1902 vposlati pod naslovom „Direction des Voieset Travam, II, rue de Loiivain in Brilssel." Prepia ponudbenega razpisa, obsegajoč množine in kakovost lesa, ki se ima dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v Ljnbljani na ogled.
(Slovenska kuharica) ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Ta go'SpoJiujam in kuharicam dobro poznana knjiga izšla je ravnokar v petem pomnoženem natisu, kar priča o njeni veliki vporabnosti. Stane nevezana 3 K, vezana 3 60 K. Dobiti je v knjigarni J. Krajec nasi., po pošti stane 20 h več. Prav močno je želeti, da bi vsaka gospodinja ali tudi ona, ki hoče postati, segla prej po tej koristni, praktični knjigi ko po drngih srce in dnha morečih.
Naznanila iiiestuoga magistrata.
Na razne pritožbe gledé v slabem stanju se naliajajočih ulic podajamo sledeče pojasailo: Tako dolgo, dokler ne bodo postavljeni vodovodni iztoki na javnih prostorih (katerih bode 21) ter dokler ne bodo z vodo izprane vse v mestu položene vodovodne cevi, ni mogoče posipavati, niti uravnavati nlic. Povdarja se, da kakor hitro bo to delo izvršeno, ter cela vodovodna mreža v redu najdena oziroma nedostatci od-stranjjeni, bodo se potem precej ulice uredile. Opozarjajo se oni hišni gospodarji, kateri ao vpeljali vodovod v lastne hiša, da pred svojimi hišami oziroma od navrtané glavne cevi do hiine veže, morajo na lastna stroške iste nasipe odstraniti oziroma uravnati, ako so na lastne stroške delo izvrševali, ako je pa tvrdka G. Rumpel celo delo imela v rokah, potem bode primorana tvrdka G. Rumpel to storiti.
Mestno občinstvo se opominja v zadnjič, da oni, kateri ao dolžni najmarinski novčič, globe in pasji davek kakor tudi obresti raznih mestnih zakladov, da ist gotovo v teku 8 dni pri mestni blagajni vplačajo, sicer se bodejo ti zneski s poli-tičn') eksekiicijo iztirjali. — Iz zdravstvenih in policijskih ozirov se enkrat zi vselej prepove, perilo sušiti, smeti, gnoj, drva, pomije ter vozove na javnih prostorih puščati, in se bodo prestopki strogo kaznovali. Proii se pa tndi, da slavno mestno občinstvo javni straži na roko gré, ter vsb take nedostatke nszaaui.
Ra/no stvari.
*	(Zloglasni pisatelj Zola) je umrl prve doi oktobra. Zadušil ga je po noči v spanju strupeni plin iz peči. Imenujejo ga „neprekosljivega". Da, bil je neprekosljiv v največji nmazanosti in podlosti. Da se je prodalo 2,300.000 njegovih knjig pač jasno govori, kako sprijen je svet, ki hlastno sega po takem berilu. Zadnje čase je Zola brani! izdajalskega Žida Dreyfusa, kar so mu prav močno zainarili. A Zola si je nabral lepih denarce/ ia živel prav razkošno. Storil je s svojimi spisi neizmerno škoda zlasti med mladino, in žalibog, tndi naša mladina se zabava često s temi strupenimi in nravnost uničujočimi spisi.
*	(Iz Lurda.) Koliko jih zadobi Ijnbo zdravje v Lurdn vsako leto ? To vprašanje je postalo vsakdanje, odkar se je svet seznanil z Liirdom. — Preiskovalna komisija zdravnikov zabeleži vsako leto okroglo 250 čudežnih ozdravitev. To število seveda na obsega vseh čudežev, ker jih mnogo ozdravi še le po povratku iz Lurda in mnogo ozdravljenih se tej komisiji tinli ne javi. _ Občno mnenja očevidcev je to, da število 250 znaša komaj tretjino ali k večjemu polovico polnega števila, Izvestne priče trdijo, da ozdravi povprečni izmed 10 bolnikov, ki iščejo tu pomoči, eden, Zlasti (logosto ozdravijo jetičtii bolniki, kojim je preblažena Devica posebno naklonjena.
*	(Tiskarski škrat.) Dragi bravci se včasih jeze nad pomotami v listu. Pa ne vedo, da imamo v tiskarni poaebae vrsta škrata, o katerem vam brž kaj povem. V Glasgowu jft hotela neka tiskarna izdati knjigo brez pomot. Nalašč za to so nastavili O popravljavcev, kojih vsak je eno stran pregledoval cela ure. Prvi odtisek so obesili v izložbo in 1000 K
obljubili oneimi, ki najde napako. Nihče se ni oglasil. Ko je knjiga izšla, našli so ravno pet tiskovnih pomot. ~ Xa NeniHkem so se preil par leti zavzeli neki profesorji za to, da spravijo v svet knjigo brez napak. Z najveèjo akrbnostjo so pregledovali odtisek in stikali za tiskovnimi pomotami. A, ko knjiga pride na svetlo, pomota — na prvi strani ! Tem« sitnemu nagajiveiTiti sknitn je ime — človeška nepopolnost!
*	(Petrolej se podraži.) Te dni zborujejo lastniki velikih petrolejskih Ćistilnic v Budimpešti. Namen zborovanju je dïojeu: pokupiti hočejo vse male čistilnica in izvire petroleja ter jih potem zapreti, da se tako izognejo vsaki konkurenci, potem pa nastaviti petroleju enotno ceno, in sicer precej zvišano od sedanje. Na ta način dobe v roke takorekoč monopol črez petrolej, a na stotine delavcev, ki so usluibeni v manjših podjetjih zgubi kiub. To se bo posebno hudo občutilo v Galiciji, kjer je i,e itak štrajk najrevnejših trpinov na kmetih, sedaj se jim Se bodo pridružili tovarniški delavci. Nobena industrija ni tlnu)ianes v Avstriji tako v rokah par neizmernih bogatašev, kakor petrolejska. To so pravcati kralji brez konkurence. V nekaterih letih so postali delom* iz navadnih meščanov ali srednjih aristokratov večkratni milijonarji. Kako raste tem ljudem bogastvo kar črez noč, pokazal je grof Potočki, ki je v eni noči lahkomiselno zaigral celi milijon kron. Koliko znoja delavcev je liilo za to potreba!
*	(Zasraniovalec vere.) Pred nekaterimi leti je umrl 8. decembra v. N. star gospod, katerega ime je Časopisje iz usmiljenja zamolčalo. Bil je sicer po krstu katoličan, toda že več kakor 30 let je živel kakor odpadnik; molil ni več in sv. zakramentov ni prejemal. Nekoliko tednov pred syojo smrtjo je že precej kašljal in ko ae je nekoč na sprehodu približal mali kapel ci Matere Božje in je začel spet moČno kašljati, je dejal proti nekemu kmetu tam y bližini, da ga bo menda kmalu Maitika Božja vzela. 8. dec. na praznik Brezmadežnega Spočetja Device Marije, je sedel še prav trden na svojem kanapeju in se šalil z družino. Ko je začelo zvoniti k sv. maši, je vprašal radoveden, kaj pač pomenja to obilo zvonenje. Povedali ho nm, da je praznik Brezmadežnega Spočetja Device Marije, na kar je bogokletnež izustil tako grde besede, da se jiii pozneje ni drznil nobeden okrog stoječih ponoviti. V tistem hipu pa je že pobledel, začel se je tresti in omahnil je s kanapeja na tla. Ko so ga pobrali in deli na postelj, je bil že mrtev, njegov obraz pa je postajal naglo ćin, kakor oglje — Ker ga niso mogli spričo strašne smrti cerkveno pokopati, so poskrbeli njegovi prijatelji in somišljeniki, da so mu priredili kolikor mogoče slovesen in šuinen pogreb. Godba je igrala in mnogo ljudij se je zbralo na pokopališču, ponajveč iz radovednosti. — Eden prijateljev pokojnika je govoril tudi na grobu in slavil velike „vrline" pokojnika. Ob koncu pa je rekel: „Čeprav je cerkev pokojniku odrekla svoj pogreb, vendar bomo molili za njega in toliko rajši, ker so hotele cerkvene oblasti takorekoč onemogočiti molitev." — Govornik je začel moliti „Oče naš" in poznalo se mu je, da že dolgo ni molil, kajti komaj je to kratko molitvico zmečkal do konca. Ko pa je začel „r^jesčena si Marija", se mu je pa vse tako čudno zmedlo, da je moral ves osramočen nehati in oditi s pokopališča ne da bi odmolil, česar se je lotil. — In pokojnik res ni bil zaslužil „^Je3Čeae Marije".
SmeŠnicc.
(Razumljivo). Učitelj: „Kake barve .so imeli stari Slovani lase?" Učenec: „Sive".
(Prekosil). Mali Pavel; „Pomisli atric, ali m to čndno, da so celo taki ljudje na svetu, ki jedo ogenj !" Stric : „Še veliko bolj čudno je, da so tudi taki na svetu, ki pijo vodo«.
I. Okraj vsaki dan raziin iiDdcIje
Razglas.
OdhDd iz
Km !■— Rmljltjvo .	.
„ 1-02 (inti . . .	,
„ l'Oa^miliel . .	,
„ 3 — Šlirjauúe , .	. „ 2'— liiipertsliofgrad „ fi — StrftLirtîia vas „ 2'— n»!. Težlift Voila
„ rOiStopiée . .	.
„ 2'OSl CnuiiHDjiuo .	.
„ 2'Od Po^Bnice .	.
„ î'— Gotiia ras ,	.
, 0 09 Jeiliiiiôma ,	. „ 0 09 lîegaria vas
„ 2-— Šmiliel , .	.
kraja . tt íOiuidjp,
•	IJ'-^IJ „	M
•	1-'-— ^	. I3-30uri	11011.
,,	,
2'- n	„
3 05 „	„
3-35	,	„ -i O."! ,	„
4-r)5	„	„ 5'30 „	„
5-áO	„	„ 6 t0 „	„ 6'20 „	„
Prihod V (na) kraj (Trm .... ll-35Qriiiop. ^tmliel ... 11 r,0 „ , SkrjauËe . . 12'SF) uri iiap. KiiperlsliofKvail 1'05 , „ StraiiHka TUS , DjI. Teikavoiis ShoiiiOe
ČrmuSujice . Pufííiuite Gotua vaa , .letliušáitiD . Ivcjtaría va* Šuiiliel . . Rudilfovo .
140 3 — 3-25 4436 .'i 20 5'45 66-20 6-40
5 m. 10 «
5	„ 10 „ 20 „
á „ 10 „
6	^ 6 „ ]0„
fi -, 10 „
Km 3'- KudoU'ovo
, 2 02]lráljiti .	.
„ 2'OG ťraíiia .	. , a.tH! Luknja grad
„ l OHBreitenau	.
„ 0-U7 Zaliig. .	.
„ 2'02 Čaúiia vas	.
„ 1 01 Grolilje .	.
, 2 0(5 Cegelniott	.
II. okraj pondoljck, sreda in potok
. . ll-SiO uri (loii,	Br.šljm , .
■ 11'55 „ „	IVer^na . .
12-30 nri pop,	Luknia grad
1-05 J, „	Breiteiia« .
1-50 „ „	Zalog , .
2'— „ „	Ćečuft vas .
2 20 „ ,	fTïLjl)lje . .
2'60 „ „	Cegřinica .
3-25 „ „	Rudolfovo .
11-50	uri dup. 6 in.
12-20	uri púp. 10 „ !■- „ . 5 „ 1'45 . „ 6 „
1-55 3-15
2-46 3 15
5
I:
5 .
Km 2 — líiidolf.jvo . .
„	1-07 Rabovo . .
„	2-04 Krka . . .
„	I'- Sinoleiij« vas .
„	3-00 Muii HlatflUíik
„	3 09 Vel. Slatenek .
„	3-Ott Cikava . , .
„	1-01 Žabja Luža .
V krajih Šiiiiliel
, okraj torek, 11.20 uri djp,
11-55	„	„
12'ii5	uri	pop
1-^0	„	„
I'35	„	„
2-80	„	„
3-30	„	„
4L^0	„	„
Ćetrtek in sobola Ra>;ovD . . . Krkrt . . , . , Smoleiija vas . Jlall Slateuek . Ve!. Slateuek . Cikava . . . Žabja Luža . Riidolfjvt) . ,
11-50 uri (lop.
12 20 nri pop. T- „ 1'30 „ „ 2 25 „ „ 3-25 „ „ -i 10 „ „ 4 40 „ „
5 in.
6„
20 „ ^ „
5„ 5 „ 10 „
Na .
liivaloe DÍžje imeuovaníh krajev --------------------.	- .
oktobra t. 1. íioúeuiSi pt) selakem pisiuoiioĚÍ omeujeue^a postuega urada,
Potovnica
za o. kr. selakofia iiriiiionoao pri c. kr. počtiiem in brzojavnem iitadu v Rudolfov eni.
Rupertfiliof t;rait, Strunska vas, Preûiia, Čeřiia vag in Mali Siatenek je tialnajajo iiabÍTRliiiki za pisma, nostavljala se bodo:
a)	Navadna in priporoiiena (rekomaud:rana) zasebna in uradna pisma, dopisnice, ianoiiiai, pošiljatve fod zaviijem in poSiljatve t uzorci, povratni in poizvedovalni listi, iatotako brzojavke, ki dohajajo 8 poišto;
b)	doiiftnia pisma z vsebino do 1000 K, poStue nakazni«© in povzetja sè zneski do 1003 K za vsako pošiljatev, poteui naroiilne iiakaiuice z neomejenimi zneski;
C) tovorne poSilifttve, če njihova teža ne presejta 3 kilogramov in vrednosti 1000 K za pojedino poSiljaiev iii Se lelski pismonoša vsega skupaj nima ioi 10 kilogramov nositi;
di avizi za vse one denarna in druge poSiljatve, koje se po gorej oineujenili doloiilih ne morejo dostavljati, kakor tudi žolezniški nviii; e piatua in poSiljatve poStao-bïamlniiïnega «rada, in slednjič; fi poiitna naroćila brez ozira na to, koliko se ima iztirjati. Za dostavljanje v hišo plačati je temeljem poSmo-pristojbinskega reda za promet v avstrijskem poStnem ozemlji naslednje pristojbine;
a) za poštne nakaznice (plaiilne nakaznice loštiio-liraniltiičnega urada) z denarnim zneskom, kakor tudi za pisma z nakazano vrednostjo po 10 h, b> za zavitke (pakete) po 15 b, za obvestila v piainib » iiakananu vrednostjo ter v zavitkih (paketih) plnùati je pristojbino po 3 h.
Te pristojbine sinejo se tirjat.i le v slučaju, da se jo pošiljatev y resnici dostavila. Plaiievaiija pristojhiu za dostavljanje ni nihče oproščen.
Selski piamonosa prodaja zajedno poštne lu briojavne vrednotnioe. Ona nepriporočena pisma, dopisnice, posiljatve pod zavo em, vzorci in brzojavke, koje devljejo stranke v nabiriilnike v zgoraj navedenih krajili itna selski hstono.ša vselej, kadut pride v imemvaua kraje iz nabiralnika vzeti in C. kr, poitneinu tir*ila oddati. Za, pobiranje nepriporočenih pisem, po-ëiljatev pod zavojem ali vzorci, dalje dg;>isnic, brzojavk in hranilnili vlog do tO K ne sme zahtevati nikake iiristojhine. Dalje spada v delokrog selskega pismonoše posredovanje pri oddaji priporočenih pisem, poĚtnih naroČil, zajirtih donarnili pisem dj vrtidnosti 1000 K za pojedini komad, postai!) nakaznic do 1000 K za pojedino nakazniffo, tvornih pošiljatev do uteže 3 kilogramov in vrednosti do 1000 K la v^ak komad, če nabrane tovorne pošiljatve vse skupaj ne tehtajo nad 10 kilogramov, nadalje ulog v piistuo-liranilnicuam in čeliovnciu prometu do tOOO K za vsako knjižico oziroma vložní list. Sprejemanje teh zadnje imenovanih poSiljatev vrši se v to doUiĚenili prostorih v krajih, koji so v (lotovnici navedeni in potrjuje selski pismonoša sjirejem z odiUjnimi listi. Za poailjatve z nakazano vrednostjo nad 100 K, poStne nakaznica nad lOOKp itein za take pošiljatve, glede kojih selski listonoša ne more presoditi, je-li so dopuščene ah ne, oziroma kojih pristojbin ne more izračunati, in za uloge v poštno-hranilničnein prometu, izdaja le-ta začasne oddajne liite, ktersje pri prihodnjem prihodu v kraj zamenjati z orie;inalnimi oddajnimi listi irecapÍHÍ)izi animiod c, kr.poit-nega nradii. Za priporoiene po.íiljatve, postne nakaznice, pisma z nakazano vreiluořtjo ter za zavitke (pakete), koje selski pismonoša na svojem oljbodu pobira, trebaje, ako se iste po poitnem urad«, pri ktereni je seteki listonoša v službi, dalje jioSiljajo ali pa dostavljajo, poleg poitnine in drngih pristojbin Se pristujbiuo plačevati ; le-t» znaša za zavitke (pakete) 15 vniarjev, 7a druga poSiljatva pa 5 vinarjev ter se mora vnaprej poravnati, Za pobiranje hra-
položnicf
pštni urad v	poštne	Œ'X^^iad	»10^1: 3nU7=em i^'^ši^:
ne imenovanih krajev začele »e^bodo dostavljati v drugi po ovicj	^ vi.nrîBv	,
hranibiičneiia urada plačevati je vnaprej pristojbino 6 vinarjev. Plačevanja teh pristojbin ni nibče i,proSČen, Za pobiranje (sprejemanje) neprlporočen h pisem, pošiljate^ pod zavojem in pošiljatev z nzorci, dalje dopisnic, hrzoiav in hranilnili ulog do 10 kron ne sme listonoša nikakib pristojbin zahtevati, kakor tudi ne za pobiranje pisanj in poStnine prostih pošiljatev mej poStao
Iiranilnico in striiQkntni, Selski lititoDoS» «me im lastni rnčuu prevzemati iu izTOČevnti iistiueiiain itUmenft iiaroiïila in druge [jripravue iirediiiete, koje nra naročniki pOTerjfijo po iijeguvein obhudn iz poStnaga uratU iu kaje isti (loetavi, preduo ge je povrnil nazaj »a postni urad. Odškodovanje Ka ta ojegov trnd vrSiti bc ima po dogovoru eè strankami, veudar ne sme ueltki listonoša v nobenem ťlníajn veí ïnlitevati nego nm gre po tarifu na krajevne paSiljfttve, tudi se ue sme v tem sluĚaju [iriítojbine za dostavljanje ali pobiraijje Enrm'Uiiati. PoStna uprava je pač odgovarua za poitne po-šiljatve, koje dostavljati iu pobirati je seUki listunu^a ubvezau, nikakor pa ui odgovorna za une po^ilj&tve, koje oskrbuje le-ta na lastni rafun.
To se daje na znanje.
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo
v Trstu, dne 4. oktubra 190ÍJ.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.*)
Za, mejen oktober gg. ; HerginnDU Jo»ef, lekarnar 2 Kj Dr, Detela, šolski svetnik 5 K; Dolenc Bib,, viiil'a kmet. Me 1 K; Dolinšek, sadni tajnik 1 K ; Gandini W,, evétuik 2 K; GerdeSié Jos., pretsednik e. kr, okr. fiOdišĚa 4 K ; gospa Hofevnr Pavla 80 li ; J Krajec nasi. 2 K ; Loger .loi. nadsvétnik 4 K ; Levee, svetnik c. kr. okr. sodišía 1 K ; Jliktilii; Jakob, poseatnik 1 K ; Dr, 1'aniftr, c. kr. profesor 1 K ; gospa l'amer 1 K ; l'auser Ad. sen. 2 K; RiiKolli E, a\i>tnik 1 K; Potoiar Iv. 2 K; SIndovič pl. Sladoeviiíkí, lekarnar, župau 2 K; Seidel Fr., posestnik 1 K; Škerlj Iv,, svétnik C kr. okr. sodišřa 1 K 40 b; Suklj e Fr,, C. kr dvorni svÉtnik 2 K; Tuéek Aut., poseçtuica 1 K; Dr, Vaupotiů Iv, 2 K; Ziiro Jos, posestnik, župan i K; Dr, Žitek Vlad, 4 K; Fritdrich Gottlieb, c. k r, vladni svetnik, Ka 3 meseca ti R; gg, kanoniki Jis. JakM, Sliit, Jeriba in Fr. 1'ovše la prvo polletje po 10 K — 30 K ; gosji Ilovsky Lj., za oktober, november, december 2 K; Anton Kantelii-, trgovec za letu ii K; Krnjeo Iv, posestnik za prvo poli, ň K ; Fanser Ad. ml. za iirvo poli, 10 K ; gos]>odiiina Pollak Fani, xa pol I, 6 K ; Dr Poznik A., n^'tar za oiitober, november 2 K ; Poli Ant, pl, Fiilirenau, e. kr, oberstlajtenant v p, za tri mesece (j K ; Vidmar Fr., kapelan za prvo polletje lâ K ; Brtinner Maks, [losestnik 4 K. — iikupaj so darovali plemeniti d'ibrotniki iz Mesta in Kandije 142 K SO b. go-p. J, Jakše, goatiluiésr dve vreii krompirja. Vsem izrekam prisrino zalivalo v imenu podpiranih dijakov. Naj jim Gospod mnogotero povrne s ćnsnim in vernim blagoslovom, Prosim pa prav lepo So daljne p' lîpore Kaj nsše kuhinje ne pozabijo dobra srca. Prav posebtin jia a« pripuroi'iam ta živila; krompir, fižol ali karkoli — tnili najmanjêi dar sprt-jmem hvaležno.	Dr. Josip Marinko.
* Dobrotnikov, ki dajo mesečno podporo, pri izkazib dalje več ne bom navajal imenoma, ampak Je skupno svuto.
Loterijske številke.
GRADEC,	13. septembra	11	31	2	19	76
TRST,	20.	60	4	53	8	43
GRADEC,	27.	60	3fi	88	63	14
TRST,	4. oktobra	41	70	3Í	31	30
GRADEC.	11. .	24	45	76	90	21
ZAHVALA.
Podpisani izrekajo tem pot^m vsem sorodnikom, znancem in prijateljem zii dokaze srinega sočutja ob smrti svoje ljubljen« soproge, ozir, matere, sestre, teta in svakinje, gospe
Alta líožič roj. MogoliČ
Irgovico in posestnice
kakor tudi za mnogosteviluo vdeležbo pri spremstvu pokojne k zadnjemu poáitku, posebno štj gg. trgovcem, in g, j. c. Majr i/. Ljubljane za prekrasni venec najprisrčuejšo zahvalo,
Rudolfovo, 13, oktobra l'JOâ.
(2-19)	Žalujoči ostali
(245—2)
l'rcklic.
Jaz Mike Geršič iz Križevske vnsi prekličem, da to ni res: kar sem jaz l'tikel za Jure-la Laiišina iz Križevske vasi.
P UJ
p
J
s
n (
v
sa
v najlepšem in zdravilnem kiájii nn Dolenjskem. V Teplicali je iz proste rokej^takoj na pnul&j, Zraveni spsda veliki sadni vrt z najboljšimi vrstami aadja, — NatanĚneje pové uprav-iiiátvo „Dol. Not."	(sgo-i)
Naznanilo in prijiorocba!
Cenjenemu p. n. wbčiustvu uljudno nazusojam, da vozim aè svojim dubro znprtim in prostornini vozom ljudi do vsacega odliajajuéega vlaka (razveo k zjutrajsnjem vlaku le na za-htevaiije) in od vsacega dofilegii vlaka ob vsakem vremenu in sicer pravočasno in tnčno tako, da je po moji knvdi zamuda do vlaka popolnoma izključena.
Na veduo razpolago sem tudi za posameznike s konji iu koĚijo za vožnjo na dežel» itd. — PievaŽHm nadalje vsakovrstno blago, hišne oprave itd na blizo in daleć ter jamčim za ue-pošktidovanje mej vožnjo.
Priporučujem »e it rej slav, občinstvu v prav obilna cenjena naročila s zagotovilom najbtiljse in točne postrežbe ter jako nizkih cen.
Velespoštovanjem (242—2)	A. Medved, Novo mesto na Ločenski cesti.
Saznanilo!
Podpisani se usoja slav, občinstvu najuljudneje naznaniti, da se toči v njegovem hotelu
izvrstno vixio in pivo,
preskrbljen je tudi s prav dobro kuhinjo, in za tujce ima
fino urejene sobe po nizki ceni
na razpolago. Od 15. septembra 1902 naprej se dobi v hotelu tudi
isvesi.
in sicei' za tisto ceno kakor v pekariji. Za mnogcibrojni obisk s» priporoča
(230-3) Jakob Pavčič, hotelir v Novem mestu.
Stefan Mrakužić. ínpnik v lîudali pri Samoboru ima na Plesivici	(2&C)
150 hcktol. grozdja za prodati.
Prodaja samo na veliko, [lajmaiij 20 bektol. Kdor bi vseli 150 hektol. kupil dobil bi ceneje. Brati če 15. oktobra,
V manufakturno trgovino g. Karol Barborič-a v Rudolfovem
splejme se dobi o izurjen
prodajalcc
ne manj knt 25 let star. — Sprejme tudi enega
= dečka-
(268-1>
lepo posestvo i iostilno
je na prodaj na Drski poleg Sicž:^ Wovega mesta- "
Hiša ima 6 sob, klet in dve kuhinji. Poleg hiše je: pod, hier, vodnjak, gostilniški in sadni vrt, „Lawn tennis", njive in hosta. — Cena izve se pri lastniku Jos. Medved, trg.
Novo mesto.	(228-4)
Padavica (božjast.)
Kd(ir ti pi na padavici, krčih in drugih nervoznih boleznih, zahteva naj zvezek o teli boleznih. Dobi se zastonj in poštnine prosto pod naslovom Schwanen-Apotheke, Frankfurt a. M, 241—2)
Na glavnem trgu št, 76 v Rudolfovem so
dve ineblovaui sobi
takoj za oddati.	t26i-i)
lldliLsTiu i&řib furjih riisliiab ï nad {(14) dalimi, k rebra i m i ^in bniaa^tiuii iiii'ilaljiiiii. Obširni katalogi yratis. — Zastopniki in prodajalci lažeJjeni.
Hiša in gostilna
novo zidana v Kaiidiji št. 8. puleg Novega mesta z vso gostiliiiňku piipravi) je ua prciluj jtn iii/.ki ceni. — Već se izve pri Alojz Rajec, urar Novo mesto. (244-3)
10 kron nagrade!
v uoči od 28. do ^9, septemlira je nekdo v mojem ograjenem vrtu oropal z večili dreves najlepSa jabolka in več dreves poškodoval ter eno di evo popolnoma uničil — Kdor ve ÍQ mi tatu (2M-2J	naznani, dobi nagrade 10 kron.
Antim Miiiier, krčniHr in posestnik pri kolodvoru v Rudolfovem.
;Va prodaj je malo posestvo
pri Sv. Vidu na Ljulnu, fare Šmilidake: hiša, polje, nekoliko gozda, gospodarska poslopja. Redi se lahko tri do štiri glave živine. Novi puaestnik bi bil lahko tudi cerkvenik pri ondotni božje-potni cerkvi. Natančneje povó lastnica udova M. Križe ua Ljubnem pri Sv. Vidu.	(264—1)
(150-9j
Kažnjivo je
vsako ponarejanje edino pravega Bergmanti-ovega liNjnega-mlečnega-mila, tovarne Bergmann in drug. Draždane-Tecen oIj Elbi. Varstvena znmnka : Dva rudarja. — Taisto naredi nežno, čisto lice, cvetočo in niludo zunanjost, belo in žametno mehko kožo ter blestečo lepo polt. Najbolje sredstvo proti pêgam. Komad po 80 h, pri lekarnarju S. pl. Sladovič in trgovcu Alfonzu Oblak v Novem mestu.
za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi	©KS ©Ji®
Fran Zeman-a, Ljubljana,
Poljanska cesta št. 24.
(230-3)
Eksport isterskega vina.
Razpošiljam pristno vino novo lastnega pridelka in sicer refoskata, terrana, lurgundea in belega vina od 30 do 40 h postavljeno na tukajàni kolodvor Dignano.
A. M, Pujman,
(131-11)	Producent in eksport vina, Dignauo Istra.
ogrske l'TO gld., domače iz «uukna 1-20 gld., do,„„će 1 gid,^ dunajske 80 kr. »unka brez kosti (Rollschinke) 90 kr. in l lO gld., snlio meso 70 kr., glavina br ez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr, in dnigo pošilja od 6 kil n»prej po povzetju in sicer le dobro blago, Janko Ev. Sire v Kranju.	(126-11)
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih piiruikov, ki vozijo v
Ameriko-
©ii® Hamburg-New York le 6 dni. g^ïts
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede ])rodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena
Agentura Hamburg-Amerlške Linije v Ljubljani. Dunajslca cesta št 31. od juž. kolodvora takoj na desno.
liaîgîiaîilio
IVnvíi Httlrrkvîlia* vZglasilnice o bivališču" (Aufent-
Iialt-Msideblatter) za moštvo vojske in vojne marine ter deíelue brambe dobivajo se v tiskarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem. (240-1) i^i	Él


KunuOam, da imidi v E&tof^ TNliiO fri&DO in tn^vAno bla^ Tukt Trats Eii iaatlt* lOipuJ* đuhorntk*.
Tndl nI H v. p. n. obSinatm lu-mntijam, dn imam v laiogi vaaks yrttt» modama ůtoffi t«r tudi aapr*-mofljiv tirûtskl lodou 7,0 liavitaka.
Tudi imam UBr^jniis httviloki Ti<ake VÊiikûHti za goipod«in d»âk« po nifki canl,
I^ijalum luihnt u»I
-I krojaški mojntrr, Moro mPHt», Vrliki tm Ht.
ptlporoia proi. duLoviĆiui v isídelovanje VHukavťutne olilukt;, jJOiiBbitD
talarje, povrínike itd. '^ïj
po najoknBDojSem in najnoTejSem krojit. — Iidolujem vsako, v to Htwiko Bpadajoůe d«lo nfttaaŘno po merí.
Priporoćam se preí. duhoviĚinÍ, dft nia blagovoli poíaBtiti a ceaje-nimi naročiii, ztigotavljajo^., da bodem vedco skrbel, da	vsako
narutilo v najveija sadovoljtiOBt pre^4istitih uarotnikov.
SIat. p, B. obiinstvu priporočam btoJd dobro urejeao krojaško delavnico,
T kateri delajo najboljše delavske mo^ ; catorej ne jamii i» e1nK«ntiio, lepo in niodemo izvršitev oaroi'il, kakor tudi zato, da se TMika T moji delavnici narejena obleka lepo jtrileg^a.	j:
I«

W Dva šivalna stroja	3P©è©]s
dobro ohranjena, sta po jnko nizki ceni na prodaj pri Jožeiu Pavlin-u, krojaču v Kandiji št. 42.	(259)
vešč slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovino^ Kje, se izvé v upravnistru „Dol. Nov."	(252—1)
pasar in siebrar v RutfoHovem glavni trg št. 76 priporoća najuljudneje preéastiti duliovsĚini svojo
na iiovo otvorjeno delavnico
cerkvenega orodja in posuđe. Pozlatuje in posrebruje monstrance, kellie, svečnike, svetilnice, lustre in vse druge v njegovo stroko spadajoće stvari.	(253—1)

Največji in najhitrejši parniki
iz Bremena v Ameriko an:
Cesarski parniki (Kaiser-Schiife);
Odboil iî Bremena Tsace^a torka Kaiser Wilbclm der Grosso ilolg lf)8 metrov Kranprinz Wilhelm	„ SD'i „
Kaiserin Maria Theresla „ 106 „ Kaiser Wllhetm II.	„ 216
Ti cesarski parnahl vozijo jedina le iz BreniBna in kilor tie liuËe na ujib v<»zlti, uiotei si poprej mesto zaposesti stem, da poSlje 0(1 diima zu viiaku osebo 20 kron are na naslov;
F. Missler, Bremen, Bahnhofstr. so.
Odprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko.
flDV" Kftjuižje ceue, • Dubra poitrežba. NatanĚuejSa pojaziilla Ijreziiiačiiu	(H8—10)
F. Missler, Bremen, menjalnica.
v hiši št. 175 je z 1. novembrom t. 1. stanovanje za oddati z dvema aoboma, kuhinjo, drvarnico in nekoliko kleti. — Poizvé se pri lastniku ravno tam,	(251—2)
Preklic !
Kar sem proti Jožefu Kulovic-n iz Vavtevasi štev. 27 govorila, je laž — in to prekličem.
(25r)-l)	Barbara Dular.
Dva se prav dobra stroja
za rezanico rezati, in drugi za peso ali repo rezati, sta na prodaj v deželni kmetijski šoli na Grmu. (257—1)
Dr. P. Defranceschi
se je vrnil ter ordinuje zopet ob (231-3)	navadni li nrali.
Odguvorni urednik Fr. Sal, Watil.
Izdajate^ in saložnik Urban Horvat.
Tiiik J. Kralec nasi.