30        Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.
Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem/>
Josip Vojska, lastnii<: zemljišča vi. št. 6 v C, jc vložil pri okrajnem sodišči v S. dne 26. marca 1898. 1. tožbo proti zakonskima Valentinu in Barbari I lalama, lastnikoma zemljišča vi. št. 20 v C, radi priznanja, da je lastnina prosta služnosti vožnje črez travnik pare. št. 212. kat. ob. C. To služnost ceni tožitelj, da se določi podsodnost, na 100 gld.
O tej tožbi se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan 14. aprila 1898.
Tožbenega odloka ni bilo moči vročiti drugotožcni Barbari Halama, ker ne stanuje v C, nego pri očetu Frančišku S. v B., odkar je od svojega moža sodno ločena.
Ko je došlo poročilo o tej oviri pri vročanji, ukazal je sodnik samostojno, da naj se vroči tožba Barbari Halama po pošti v B., in to se je glasom došle vzvratnice v istini zgodilo.
K naroku je prišel tožitelj Josip Vojska s svojim zastopnikom čir. Š. in toženi Valentin Halama z zastopnikom dr. M. Drugoto-žena Barbara Halama ni prišla.
I. Ustna razprava.
Sodnik: Začenjam razpravo; gospod zapisnikar, okličitc stvar.
Zapisnikar: Pričenja se sporna razprava o tožbi Josipa Vojska proti zakonskima Valentinu in Barbari Halama radi priznanja, da je lastnina prosta služnosti vožnje čre; pare. št. 212. kat. obč. C.
Sodn ik : Konstatujem, da ni prišla drugotožena Barbara Halama. Glasom poročila poštnega urada se jej ni vročil tožbeni odlok v C, ker biva pri svojem očetu v B. Ukazal sem radi tega, naj se vroči tožba drugotoženi v B. To se je tudi zgodilo in sicer, kakor izkazuje tukaj vzvratnica, dne 7. t. m. Zastopa morda kcdo navzočnih drugotoženo Barbaro Halama ?
Zastopnik t o ž c n e g a V a 1 c n t i n a H a 1 a m a : Naznanjam da je Barbara Halama od  mojega klijenta sodno ločena od mize
') Nastopni slučaj se jc obravnaval v kurzu, ki so ga imeli sodniki pri deželnem sodišči v Pragi pod vodstvom predsednika bar. Kaline.
Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.        31
in postelje. Jaz zastopam zgol Valentina Halama, ne pa Barbare Halama, ker mi zastopanja ni naročila. Tudi Valentina Halama ni naprosila, naj bi jo zastopal.
Sodnik: Gospod tožitelj, podajte svojo tožbo in svoje predloge.
Zast. tožitelja: Najprej podajam vsebino svoje pismeno vložene tožbe. Kakor je v le-tej obrazloženo, je Josip Vojska lastnik travnika pare. št. 212. kat. obč. C, imenovanega »pri križu«, kateri je podedoval po očetu Ivanu Vojska. Dne 12. marcija t. 1. je peljal črez ta travnik Vinko Drašlar, hlapec toženih zakonskih, katera sta lastnika sosednega travnika pare. št. 213. voz gnoja in sicer na toženih travnik; s praznim vozom se je imenovani zopet vrnil po isti poti črez tožiteljev travnik. Ravno navzočni tožitelj je branil to vožnjo; v istem hipu došli toženi Valentin H. je pa prigovarjal, češ, da vozi že nekaj let po tem travniku, da mu te pravice nikdo ne more odvzeti in da bode še nadalje vozil po tožiteljevem travniku. S tem si prisvaja toženi Valentin H. v svojem in v svoje žene, solastnice pare. št. 213, imenu služnost vožnje po tožiteljevem travniku pare. št. 212., to pa neopravičeno, ker tožencema ne pristoja taka pravica. Taka služnost ima vrednost 100 gld. in je torej podsodnost tega sodišča utemeljena. Predlagam sedajo soglasno s tožbo: Slavno sodišče izvoli po dovršenem postopanju za pravo spoznati, da ne pristoja toženima pravica vožnje črez travnik pare. št. 212. kat. obč. C. v korist njiju parcele št. 213. istotam.
Le-to tožbeno zahtevo pa še nastopno razširjam. Ko je moj klijent nekaj dnij po vloženi tožbi prišel na mesto samo, našel je, da je vrezan vsled vožnje toženih v njegov travnik 40 vi dolg, 12 cm širok in 6 cm globok kolovoz. Vzpričo tega je ondi trava popolnem vničena in to znači 10 gld. škode. Travnik bode treba sedaj popraviti in bode to stalo najmanj 50 gld. O tem ponujam dokaz po zvedencih in po lokalnem ogledu. Razširjam torej tožbeno zahtevo tudi na povračilo rečene škode in prosim, naj se obsodi toženca, da mi morata plačati 60 gld. odškodnine.
Kar se tiče drugotožene Barbare Halama, ki ni k naroku prišla, predlagam, naj se izda zamudna razsodba po smislu §-a 396 civ. pr. r.
Sodnik: G. toženec, izjavite se najprvo o tožiteljevem predlogu, naj se izda zoper Barbaro H. zamudna razsodba.
32        Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.
Zast. tožencev: Odločno se takemu predlogu protivim. Čeprav ni Barbara H. navzočna, ni moči izdati zoper njo zamudne razsodbe, ker je podloga pasivne legitimacije solastninska pravica na zemljišči; že bistvo solastninske pravice kot stvarne pravice na nerazdelni stvari (communio pro indiviso) povzroča, da bode razsodba, ki se razglasi v le-tej pravdi, veljala za oba solastnika jednako. Saj vendar ni moči pripoznati jednemu solastniku služnostne pravice, drugemu jo pa odvzeti. Gre torej tu za slučaj §-a 14. civ. pr. r. tako, da je smatrati oba sospornika za jed-notno sporno stranko in da velja isto, kar se dožene glede Valentina Halama, ipso i ure tudi za sotoženo Barbaro Halama. Sicer pa soprog po §-u 1238. obč. drž. zak. upravlja imovino žene in je torej ex lege upravičen, svojo ženo, če gre za njeno imovino, pred sodiščem zastopati.
Previden izjavljam, da sem, ako je sodišče drugega mnenja, pripravljen, zastopati drugotoženo prostovoljno, da jo obvarujem škode. Njeno pooblastilo predložim sodišču naknadno; tudi sem pripravljen, ako smatra sodišče za potrebno, položiti po §-u 38. civ. pr. r. varščino.
Zast. tožiteljev: Določilo §-a 1238. obč. drž. zak. je predpis materijalnega prava in če bi se hotelo isto razširiti z ekstenzivno interpretacijo na procesuvalno zastopanje, ne bilo bi to umestno, ker sta tožena, kakor dokazano, sodno ločena. Predpisa §-a 38. civ. pr. r. ni moči na ta slučaj vporabiti, ker je bilo izrecno priznano, da ni prosila Barbara Halama niti svojega moža, niti njegovega zastopnika, zastopati jo. Po §-u 13. civ. pr. r., ki velja v tem slučaju, jc, drugače nego li po starem sodnem redu, stališče sospornikov povsem samostalno, tako, da niso dejanja ali opusti jedncga sospornika drugemu ni v prid ni v škodo. Ne more torej navzočnost toženega Valentina Halama obvarovati drugotoženke nasledkov izostanja.
Sodnik: Proglašam, da zavračam tožiteljev predlog, naj se izda proti Barbari Halama zamudna razsodba, kajti tukaj gre za primer takozvanega materijalnega sosporništva po §-u 14. civ. pr. r. Podlogo pasivne legitimacije stvarja solastninska pravica na ne-primičnini, in zahteva že bistvo te solastnine samo, da naj se razteza moč razsodbe na oba soposestnika. Barbaro Halama obvaruje torej navzočnost Valentina Halama po §-u 14. civ. pr. r. nasledkov neprihoda.
Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.        33
Tako je pa nepotrebno sklepati o eventualnem predlogu zastopnika toženčevega, da se ga naj pripusti k začasnemu zastopanju Barbare H.
Zastopnik tožiteljev: Ker nameravam proti temu sklepu vložiti pritožbo, prosim, naj se preloži narok po g-u 402. zadnjem odstavku civ. pr. r.
Zast. tožencev: Protestujem proti preložitvi naroka, ker ne velja določba §-a 402. zadnjega odst. za le-ta slučaj. Sicer bi to bilo tudi brez pomena, ker se lahko, ako ugodi višja instanca pritožbi, zruši daljno postopanje, kolikor zadeva Barbaro Halama, in izda zoper njo zamudno razsodbo (g 403. civ. pr. r.), ne da i)i se določil nov narok.
Sodnik: Tožiteljev predlog, naj se narok preloži, zavračam, ker tu ne velja določilo §-a 402. zadnjega odst. civ. pr. r.
Izjavite se sedaj, g. toženec, o razširjenju tožbene zahteve na povi-ačilo škode 60 gld.
Zast. tožencev: Po §-u 235. civ. pr. r. je tožitelju treba za vsakeršno premembo tožbe in posebno za razširjenje tožbene zahteve, potem, ko začne teči pravda, tedaj po i^-u 232. civ. pr. r., čim se vroči tožencu tožbeni spis, privolitve toženčeve. Izjavljam izrecno, da ne privoljujem v razširjenje tožbene zahteve.
Zast. tožiteljev: Po 3. odst. §-a 235. lahko sodišče pripusti premembo tožbene zahteve tudi navzlic prigovoru toženčc-vemu, kcdar se ni bati, da bi se razprava radi premembe znatno obtežila ali zakasnila. Tega se tu ni treba bati in prosim zato, naj se razširjenje tožbene zahteve dovoli, dasi nasprotnik prigovarja.
Sodnik: Pripoznavate, g. toženec, da je povzročila Vaša vožnja tožitelju za 60 gld. škode ?
Zast. tožencev: Tega nikakor ne morem priznati in zanikam odločno, da bi sporna vožnja bila - povzročila kaj škode.
Sodnik: Iz tega izhaja, da bi trebalo za vgotovitev škode sodnega ogleda na mestu samem in pa dokaza po zvedencih. Ker bode morebiti takega dokazovanja treba tudi za razsojo v glavni stvari, pridržujem si sklepanje o dopustitvi razširjenja tožbene zahteve za poznejšnji stadij spora, ko bode moči presoditi, bodeli tudi za razsojo o sporni služnosti trebalo preložiti narok na mesto samo ali ne.
Gosp. toženec, odgovarjajte sedaj na tožbo.
3
34        Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.
Zast. tožencev: Prcdno podam meritorni odgovor, stav-Ijam še daljnji formalni predlog:
Nekaj dnij po dogodku, v tožbi navedenem, je prišel toženi Valentin Halama na svoj travnik pare. št. 213. in je tu našel, da je izkopal tožitelj na svoji parceli št. 212. tik meje toženčevega travnika jarek, očividno v namen, da bi potem Valentin Halama ne mogel več voziti črez sporni travnik. Valentin Halama je dal še istega dne jarek zasuti. Tožitelj je vložil radi tega proti Valentinu Halama pri tem sodišči tožbo radi motenja posesti travnika pare. št. 212. Vložena včeraj, dne 13. aprila, se je vročila Valentinu Halama pri sodišči danes pred narokom in je v njej določen narok na mestu samem na jutršnji dan. Ker gre v tej tožbi za isto stvar kakor danes, predlagam naj se združita po §-u 187. civ. pr. r. obe pravdi v skupno razpravo.
Sodnik: Izjavite se, g. tožitelj, o tem predlogu.
Zast. tožiteljev: Branim se proti takemu združenju, ker je smatram za nedopustno. V obeh sporih gre za bistveno drugačne stvari, tu namreč za služnost vožnje, ondi za motenje mirne posesti tožiteljevega zemljišča, in ni torej misliti, da bode predlagano združenje rešitev spora uprostilo ali pospešilo. Tako združenje bilo bi naopak le v oviro hitri dovršitvi spora o moteni posesti, kakeršno mora želeti tožitelj.
Sodnik: Proglašam, da zavračam tožencev predlog, naj bi se združila oba spora, in sicer zato, her treba v tožbah radi motene posesti razpravljati po posebnih predpisih §g 454. do 460. civ. pr. r., tako, da je združenje posesornega spora z le-tem sporom, za kateri ravnokar navedeni predpisi ne veljajo, po §-u 187. in po analogiji §-a 227. civ. pr. r. nedopustno.
Podajte torej, g. toženec, konečno svoje meritorne prigovore proti tožbi.
Zast. tožencev: V meritornem pogledu prigovarjam, da sta tožena sporno služnost vožnje črez tožnikov travnik že priposestovala. Sicer pa mislim, da mi tega nikakor ne bo treba dokazovati. Pogledal sem namreč v zemljiško knjigo in sem našel, da je ondi vknjižen za lastnika travnika pare. št. 212. Ivan Vojska, ne pa tožitelj Josip Vojska. Xi torej tožitelj lastnik tega travnika in ni legitimovan za to negatorno tožbo. Ker je od tega vprašanja zavisen le-ta spor, predlagam po {^-u 259. civ. pr. r., naj se, prcdno
Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem. 35
se izda razsodba v glavni stvari, ugotovi s posebno razsodbo, da ne pristoja tožitelju lastninska pravica glede travnika pare. št. 212. kat. obč. C. '
Sodnik : Gosp. tožitelj, izjavite se o tem formalnem predlogu, hkrati tudi o stvari sami, kolikor je tega za presojo treba.
Zast. tožiteljev: Res je, da ni tožitelj vknjižen lastnikom pare. št.' 212., nego da je vknjižen Ivan Vojska. Le-ta je pa tožiteljev oče, ki je umrl nekako pred letom dnij. Njegova zapuščina je že končana in pred 4 tedni se je vročila tožitelju prisodna listina, s katero se izroča vsa zapuščina v last tožitelju kot jedinemu zakonitemu dediču Ivana Vojske. Dasi ni to prisojilo doslej vknjiženo, je vendar tožitelj popolnem legitimovan za to negatorno tožbo. Bilo bi torej povsem nepotrebno, dognati s posebno razsodbo zemljeknjižno lastninsko pravico, in prosim zato, naj se tožencev predlog zavrne.
Sodnik: Povejte mi, g. tožitelj, koliko jc vreden Vaš travnik pare. št. 212., posebno, koliko da meri in koliko da plačate od njega davka r
Tožitelj: Imenovani travnik meri nekaj črez 6'/.j oral in od njega plačam na leto 15 gld. davka, kar dokazuje davčna knjižica, katero imam ravno pri sebi, ker nameravam danes davek plačati. Njega vrednost cenim na najmanj 1400 gld.
Sodnik: Konstatujem iz predložene mi davčne knjižice, da znaša letni davek od parcele št. 212. kat. obč. C. 15 gld., in proglašam, da zavračam tožencev predlog, naj bi se sodilo o lastninski, pravici glede sporne parcele po smislu 2. odst. § 259. civ. pr. r., kajti ta travnik je po 70kratnem multiplu zemljiškega davka vreden 1050 gld., torej več kot 500 gld., tako, da to sodišče po §§ 49., 50., 60. odst. 2. in 81 jur. pr. ni več pristojno, soditi o lastninski pravici na tej parceli, ker je marveč za to pridržana podsodnost zbornemu sodišču 1. instance (>? 259. odst. 2. in § 236. odst. 2. civ. pr. r.). Podvljam g. toženca, naj poda daljnje prigovore proti tožbi.
Zast. tožencev: Navzlic ravnokar proglašenemu sklepu si. sodišča vzdržujem svojo trditev, katero sicer tožitelj priznava, da ni tožitelj zemljeknjižni lastnik travnika pare. št. 212. kat. obč. C. in da ni torej legitimovan za negatorno tožbo, h kateri je poklican po S-u 523.  obč. drž. zak. jedino le lastnik, t. j. kakor je
3*
36        Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.
samo po sclii umevno, zemljeknjižni lastnik. Ne tajim, da je v zemljiški knjigi lastnikom vpisani Ivan Vojska oče tožiteljev, in ne tajim, da je imenovani pred letom dnij umrl. Dokler se mi pa ne predloži prisodna lastnina, moram zanikati, da je zapuščina že do-gnana, in da se je zapuščina prisodila tožitelju kot jedinemu zakonitemu dediču.
A če bi tudi vse to bilo res, ni še tožitelj aktivno legitimovan. Saj se pridobi lastninsko pravico na neprimičnini po §-u 431. obč. drž. zak. jedino le z vknjižbo. Dokler le-ta ni zvršena, obstoja le hereditas jacens, in bi trebalo vložiti tožbo v imenu zapuščine Ivana Vojska, nikakor pa ne v lastnem imenu tožiteljevem; tožbo je torej zavrniti. Kar zadeva vprašanje o priposestovanju služnostne pravice . . .
Sodnik: Obravnavajmo najpreje vprašanje, zadevajoče tožiteljevo aktivno legitimacijo. Imate morda, g. tožitelj, pri sebi prisodno listino o zapuščini Ivana Vojska?
Zast. tožiteljev: Te listine ne moremo predložiti, ker je nimamo pri sebi. Prosim pa, naj se narok v to svrho preloži, da to listino prihodnjič predložimo.
Sodnik: Tega ne bo treba, ker so zapuščinski spisi pri tukajšnjem sodišči, in ukazujem zato uradoma, naj se ti spisi prineso.
G. zapisnikar, prinesite rečene spise.
(Ko se donesejo spisi:)
Konstatujem iz teh spisov, da je zapuščina po Ivanu Vojska, dne 6. aprila 1897 v C. zamrlem, že končana in da se je izročila s prisodno listino z dne 10. marca t. 1. št. 2340 ex 1897 njegovemu sinu Josipu Vojska kot jedinemu zakonitemu dediču. Le-ta listina se je vročila Josipu Vojska dne 17. marca t. 1. Iz zapuščinskega inventarja konstatujem, da se nahaja v zapuščini tudi parcela št. 212. kat. obč. C. Obema strankama, posebno pa tožencu je na prosto dano, da pogledate v spise. — Gosp. tožitelj, izjavite se sedaj o predlogu g. toženca.
Zast. tožiteljev: S sklepom, kateri je zavrnil tožencev predlog, da bi se ugotovila lastninska pravica s posebno razsodbo, je to vprašanje popolnem rešeno in je priznana tožiteljeva aktivna legitimacija. Ni torej smeti vnovič o tem vprašanju soditi. Sicer pa mislim, da je tožitelj že po §-u 547. obč. drž. zak. kot priglašeni dedič Ivana Vojska k vložitvi negatorne tožbe legitimovan, tem bolj
Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem. 87
sedaj, ko se mu je že vročila prisodna listina in ko primanjkuje le še zemljeknjižne vknjižbe.
Sodnik: Smatram, da je to vprašanje popolnem objašnjeno, in poživljam g. toženca, naj dokaže svoj prigovor o priposestovanji služnostne pravice.
Zast. tožencev: Travnik pare. št. 213. je bil svoj čas lastnina Vojteha Rejpal, gostilničarja v C, od katerega sta ga kupila denašnja toženca s kupno pogodbo z dne 6. oktobra 1891. Vojteh Rejpal imel je travnik 15 let v lasti, torej od leta 1876. naprej; tega leta ga je podedoval po očetu Janu Rejpal, ki je bil najmanj 20 let lastnik travniku, torej od 1. 1856. naprej.
Vojteh Rejpal, pa tudi Jan Rejpal sta vozila vselej na ta svoj travnik črez tožiteljevo parcelo št. 212. in sta vozila istotako tudi nazaj; to se je godilo vsako leto nepretrgoma, kolikorkrat je to zahtevala gospodarska potreba travnika pare. št. 213., torej posebno za časa vožnje sena in otave. Vozili so na ta način tudi gnoj, kedar je trebalo travnik pognojiti. Te vožnje sta zvrševala lastnika osebno, pa tudi po delavcih.
Jednako sta od 1. 1891. naprej denašnja toženca gospodarske vožnje črez tožiteljevo parcelo opravljala in sicer nepretrgoma do denašnjega dne. Da se je tako tudi letos zgodilo, navaja tožba. Te okolnosti dokažeta priči Vojteh Rejpal in njegov bivši hlapec Jan Samohrd, katera dva je toženec seboj privedel. Ker sta torej toženca sporno služnostno pravico po 301ctnem zvrševanji že priposestovala, prosim, naj se tožba odbije.
Zastopnik tožiteljev: Tožitej je bil od svojega 14. leta naprej na tujem in se je vrnil v C. stoprav leta 1893. Vzprico tega mu ni znano, sta li prednika tožencev na navedeni način v istini zvrševala sporne vožnje. Rekel je pa tožitelju njegov oče Ivan Vojska, nekako jedno leto pred smrtjo, da nista zakonska Halama opravičena, voziti po njegovem travniku. Radi tega odločno tajim, da se je sporna služnost vožnje res zvrševala.
Proti priči Vojtehu Rcjpalu prigovarjam, da ni verodostojna, ker jej je na izidu pravde očividno mnogo, saj jamči Vojteh Rejpal kot prodajalec tožencu za obstoj sporne služnosti. Sicer pa prosim, naj se priči, če pripusti sodišče dokaz po istih, zaslišita na mestu samem, da se dožene identiteta parcel, in da pokažeta priči na mestu, kod da sta prednika tožencev vozila.
38        Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.
Zast. tožencev: K temu pripominam, da sc ni dogovorilo med Vojtehom Rejpalom in med tožencema ničesar radi sporne služnosti; posebno se pa ni dogovorilo, da mora Vojteli Rejpal jamčiti za obstoj služnosti. Dokaz tega je kupna pogodba, ki jo prilagam. Je li treba zaslišati priči na mestu samem, prepuščam odločbi sodišča.
Sodnik: Konstatujem iz predložene mi kupne pogodbe, da ni v njej o sporni služnosti nikakega govora. Gosp. tožitelju je prosto; da vanjo pogleda. Proglašam, da zaslišim Vojteha Rejpal in Jana Samohrd kot priči o zvrševanji spornih voženj. Ker sta priči v sodnem poslopji in ker je dokazni predmet jednostaven, zaslišim priči za sedaj tu. Če se izkaže tekom zaslišanja potreba, da se zaslišita priči na mestu samem, tedaj ukrenem pozneje v tem pogledu. Da se boljše orijentujejo sodišče in priče, ukažem prinesti zemljiško mapo.
Zast. tožiteljev: Imam tu kopijo zemljiške mape, ki morda za orijentovanje zadošča.
Sodnik: G. toženec, oglejte si to kopijo in povejte, je li pravilna.
Toženec Valentin Halama: Lega in oblika parcel sta pravilno vrisani.
Sodnik: Upotrebimo torej kopijo pri zaslišanji prič. Zaslišim najprvo pričo Vojteha Rejpal.
Priča Vojteh Rejpal, 59 let star, kat. vere, gostilničar v C. se, poučen v smislu §-a 321. civ. pr. r., zapriscže in izpove:
Poznam dobro travnik pare. št. 213., imenovan »pri križu«, ki je last zakonskih Halama. Ta travnik sem imel v lasti v letih od 1876. do 1891. Leta 1891. sem ga prodal tožencema. Ves čas, kar sem imel travnik v posesti, nisem na ta travnik drugodi vozil, kot črez tožitcljevo parcelo št. 212., nazvano Vojskov travnik; vozil sem tako ne le seno, nego tudi otavo in, kedar je trebalo, tudi gnoj. Z menoj je vozil moj hlapec Jan Samohrd, s katerim sva skupno pridelke in gnoj nakladala ter odkladala. Tudi moj oče Jan Rejpal, po katerem sem ta travnik podedoval, vozil je na travnik pare. št. 212. vselej jedino le črez Vojskov travnik. To vem, ker sem vodil svojemu očetu gospodarstvo, odkar sem se v 25. letu svoje dobe vrnil od vojakov domov; vozil sem z našim lilapcem Janom Samohrd vselej le črez Vojskov travnik.   Kako da je vozil
Obrazec ustne spornB razprave pred okrajnim sodiščem.        39
moj oče pred tem časom in kako da sta vozila toženca na svoj travnik, ne vem.
Priča Jan Samohrd, 60 let star, v P., izpove, poučen v smislu §-a 321. civ. pr. r.:
Prišel sem k rajnkemu Janu Rejpal v službo za hlapca istega leta, ko se je vrnil njegov sin Vojteh Rejpal od vojakov, in ostal sem pri njem kakor tudi pri njegovem sinu v službi nepretrgoma do zadnjih 6 let, ko je prodal Vojteh Rejpal svoje zemljišče tožencema.
Ves ta čas smo vozili na travnik »pri križu« vselej le črez Vojskov travnik tja in nazaj vsako leto, če smo spravljali seno ali otavo, ali če smo vozili na travnik gnoj. To znam, ker sem te vožnje vselej v družbi z Vojtehom Rejpal opravljal. Kako da se je preje vozilo in kako da vozita toženca sedaj, mi ni znano.
Sodnik: Razpravljajmo sedaj, kakšen je izid dokazovanja po pričah.
Zastopnik tožencev: Po pričevanji zaslišanih prič je dokazano, da se je sporna služnost zvrševala vsaj od onega leta naprej, ko se jc priča Vojteh Rejpal vrnil od vojakov domov. To se je zgodilo v njegovem 25. letu, torej, ker je imenovana priča sedaj star 59 let, leta 1864. Vozilo se je od takrat naprej vsako leto nepretrgoma, kedarkoli jc to potreba gospodarstva nanesla, tja do leta 1891., torej celih 28 let. Da je od leta 1891. naprej do danes tudi toženi Valentin Halama zvrševal jednake vožnje nepretrgoma, bi lahko potrdil tožencev bivši hlapec Jan Vavra, ki se je pa pred polu letom v Ameriko preselil. Kje da se nahaja, ni bilo moči poizvedeti. Ker ni drugih dokazov, ponujam dokaz zaslišanjem toženega Valentina Halama.
Zas t. t o ž i t elj e v : Xe morem tajiti, da sta zaslišani priči potrdili zvrševanje služnosti za čas od 1. 1864. do 1. 1891. Vender pa mislim, da ni moči smatrati dokaza dognanega, ker je posebno priča Vojteh Rejpal kot nekdanji lastnik parcele št. 213. pri stvari vdeležen. Morebiti namreč se je dogovorilo dobrcjstojstvo glede sporne služnosti in sicer ustncj, izven pismene pogodbe. Sicer je pa po pričah dokazano zvrševanje sporne služnosti zgol za dobo 28 let, a to za dokaz priposestovanja nikakor ne zadošča.
Navajam dalje, da sta vozila prednika tožencev, namreč Vojteh Rejpal in Jan Rejpal,  na svojo parcelo št. 213. tudi po drugem
40        Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.
potu, namreč črez travnik soseda Vaclava Kokrda pare. št. 214. To dokažem po pričali Josipu Korbel in Janu Volk, posestnikih v C. Tudi tožitelj je videl 1. 1893., da je v(}zil toženi Valentin Halama voz gnoja na svoj travnik črez travnik soseda Vaclava Kokrda. Le-to dokažem, ker nimam drugih dokazil, osebnim zaslišanjem tožitelja.
Ako sklene sodišče dokaz zaslišanjem toženega Valentina Halama, predlagam, naj se zasliši o tem tudi njegova soproga Barbara Halama, ki je, solastnica travnika pare. št. 213., sospornik v le-tej pravdi.
Sodnik: Zaslišim za sedaj obe stranki, ne da bi ju zaprisegel, in sicer najprvo toženega Valentina Halama o tem, da je zvrševal sporno služnost v letih 1891. do zadnjega časa po toži-teljevi parceli.
Toženi Valentin Halama, 44 let star, kat. vere, posestnik v C, izpove opomnjen v smislu §-a 376. 2. odst. civ. pr. r.:
Parcelo št. 213. sva kupila jaz in moja žena Barbara od Vojteha Rejpal 1. 1891. Od tega časa naprej vozim na to parcelo vselej črez Vojskov travnik in po isti poti nazaj in sicer nepretrgoma vsako leto seno in otavo in, če treba, tudi gnoj za pogno-jenje travnika.
Na vprašanje sodnikovo: Moji ženi ni o tem ničesar znanega, ker se za gospodarstvo nič ne zmeni; sicer je pa od mene že tri leta ločena in ne biva ta leta več v C.
Na vprašanje tožitelj evega zastopnika: Črez travnik Vaclava Kokrda sem z njegovim privoljenjem le jedenkrat pred tremi leti na pomlad gnoj peljal, ker je bil takrat Vojskov travnik toli premočen, da ni bilo moči črezenj voziti.
Sodnik: Zaslišim sedaj tožitelja.
Tožitelj Jožef Vojska, 33 let star, posestnik v C, izpove opomnjen v smislu §-a 376. odst. 2. civ. pr. r.:
Od svojega 14. leta naprej sem bil na tujem in sem se vrnil na svoj dom stoprav januvarija meseca 1893. 1. Istega leta sem videl na pomlad Valentina Halama, ko je peljal voz gnoja na svojo parcelo črez travnik Vaclava, Kokrda. Da je peljal črez mojo parcelo, sem zapazil stoprav letos in sem ga radi tega takoj tožil.
Na vprašanje zastopnika tožence v ega: Res je, da je bil na pomlad 1. 1893. moj travnik zelo premošSen.
Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.        41
Sodnik: Sklenem, da zaslišim toženca Valentina Halama pod prisego. Hkrati zavračam tožiteljev predlog, naj bi se zaslišalo tudi sotožcno Barbaro Halama, ker le-ta po izpovedi prvotoženca o stvari naravno najbrže ničesar ne more vedeti, in ker je po §-u 373. odst. 4. civ. pr. r. stvar sodišča, da določi, katerega so-spornikov da je zaslišati.
Vatentin Halama ponovi pod prisego isto, kar je izpovedal poprej brez prisege.
Sodnik: Stranki se lahko sedaj izjavita ob izidu dokazovanja.
Zas t. tožencev: Po zapriseženi izpovedi Valentina Halama je dokazano, da je on od leta 1891. naprej, odkar je kupil skupno s svojo ženo travnik pare. št. 213., zvrševal sporno služnost nepretrgoma do zadnjega časa. S tem je dokazano, da se je zvrševala služnost več nego 30 let, da je torej priposestovana. Prosim zato, naj se tožba odbije.
Zast. tožiteljev: Prepuščam presoji si. sodišča, je li izpoved toženca, podana v lastni stvari, verojetna ali ne. Prosim pa, naj se dopusti dokaz, kojcga sem že ponudil, po pričah in zaslišanjem tožitelja o tem, da se je vozilo na tožencev travnik tudi po drugih potih.
Zast. tožencev: Predlagam, naj se ta predlog zavrne, ker zadeva neodločilne okolnosti.
Sodnik: Ta dokazila zavračam oziraje sena zaslišanje prič in toženca, pa tudi iz razloga, ker je neodločilno, so li vozili lastniki travnika pare. št. 213. tudi po drugih potih in ne le črez tožiteljev travnik. Zavračam nadalje tožiteljev predlog, naj se mu dovoli razširiti tožbeno zahtevo na odškodnino 60 gld., in sicer zato, ker bi za ugotovitev odškodnine bilo treba sodnega ogleda na mestu samem ter tudi privzeti zvedence, s tem pa bi se, ker za razsojo glavne stvari ni potrebno, le obtežila in zavlekla razprava (>; 235. odst. 3. civ. pr. r.).
Ker smatram razpravo za dovršeno, hočem jo končati.
Zastopnika obeh strank vlagata stroškovnike.
Sodnik: Izrekam razpravo za končano. Dogodke navedem v dejanskem stanu razsodbe. Oznanjam razsodbo.
Xa to oznani sodnik razsodbo z bistvenimi razlogi in pouči stranki o prizivnem roku.
42        Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.
II. Spisi.
A. R a z p r a v n i zapisnik.
Ustna razprava pred c. kr. okrajnim sodiščem v S. dne
14. aprila 1898.
V pravni stvari Josipa Vojske tožitelja, Navzočna:      zastopanega  po  dr.  Š.  zoper Valentina in J. L. Barbaro Halama toženca, prvega zastopanega
sodnik po  dr.  M., zaradi   prostosti  lastnine  glede
J. M. pare. št. 212. kat. obč. C. od služnosti vožnje
zapisnikar.        s pr. so prišli pri oklicu stvari ob 9. uri do-poludne:
1. Tožitelj osebno in njegov s pooblastilom že izkazani zastopnik dr. Š.
2. Prvotoženi Valentin Halama osebno in njegov s pooblastilom pod ¦'. izkazani zastopnik dr. M. Drugotožena Barbara Halama ni prišla.
Razprava se vrši javno.
Tožitelj predlaga, naj se obsodi .toženec po tožbi, katero razširja tako, da bi se mu prisodilo 60 gld. za škodo, povzročeno mu z izvoženjem travnika; glede sotožene Barbare Halama predlaga, naj se izda zamudna razsodba.
Sodnik proglasi sklep, da zavrača tožiteljev predlog radi zamudne razsodbe za izostalo Barbaro Halama, z ozirom na določbo §-a 14. civ. pr. r.
Tožiteljev zastopnik predlaga preložitev naroka po smislu §-a 402. zadnji odst. civ. pr. r.
Sodnik proglasi sklep, da se ta predlog zavrne, ker ni danih pogojev za preložitev po §-u 402. civ. pr. r.
Zastopnik tožencev predlaga, naj se ob jednem razprava vrši o tožbi Josipa Vojska proti Valentinu Halama radi motene posesti travnika pare. št. 212.  kat. obč. C,  vloženi dne 13. aprila 1898.
Sodnik proglasi sklep, da se ta predlog zavrne radi določbe i<-a 227. civ. pr. r.
Zastopnik tožencev predlaga, naj se vgotovi najprvo s posebno razsodbo po smislu ^-a 259. odst. 2. civ. pr. r., da ne pri-stoja tožitelju lastninska pravica na travniku pare. št. 212. kat. obč. C.
Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem. 43
Sodnik konstatuje iz davčne knjižice, ki jo je predložil tožitelj, da znaša letni davek od travnika pare. št. 212. kat. obč. C. 15 gld., in proglasi sklep, da se zavrne poslednji predlog tožencev, ker je stvarno nepristojno to sodišče po §§ 49., 50., 60. odst. 2. in 81. jur. pr. ter §§ 259. odst. 2. in 236. odst. 2. civ. pr. r.
SodAik proglasi sklep, da zasliši priči Vinka Rejpal in Jana Samohrd iz C. o zvrševanju služnosti vožnje.
Na to sta bili priči poučeni po smislu g-a 321. civ. pr. r., pa tudi o svetosti in važnosti prisege ter o nasledkih krive prisege.
Ko odstopi priča Jan Samohrd, izpove priča 1. Vinko Rejpal po zapriseženji:
(Izpoved glej zgoraj.)
Zoper zapis te izpovedi niso oglasile niti priča niti kaka stranka prigovora.
2. Priča Jan Samohrd izpove potem, ko se ga je zapriseglo: (Izpoved glej zgoraj.)
Zoper zapis te izpovedi ni prigovorov od nikake strani.
Zastopnik tožencev ponuja dokaz zaslišanjem toženega Valentina Halama pod prisego o zvrševanji služnostne pravice v dobi od 1. 1891. do zadnjega časa.
Zastopnik tožiteljev protestuje zoper to in zahteva eventuelno, naj se hkrati zasliši tudi drugotoženo Barbaro Halama o isti okolnosti.
Sodnik proglasi sklep, da zasliši obe stranki o omenjeni okolnosti najprvo brez prisege in ju opozori, da bodcta morali eventuelno potrditi svojo izpoved s prisego.
Na to izpove Valentin Halama:
(Izpoved glej zgoraj.)
Zoper zapis izpovedi se ničesar ne prigovarja. Tožitelj izpove: (Izpoved glej zgoraj.)
Zoper zapis izpovedi se ničesar ne prigovarja.
Sodnik proglasi sklep, da zasliši toženega Valentina Halama pod prisego in da zavrača hkrati tožiteljev predlog, naj se zasliši tudi drugotoženo, to radi določbe §-a 373. odst. 4. civ. pr. r.
Toženi Valentin Halama ponovi po opomnji v smislu §-a 377. civ. pr. r. pod prisego  isto, kar je izpovedal preje brez prisege.
Na zahtevo se mu je izpoved prcčitala.
44        Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.
Zoper zapis se ničesar ne prigovarja.
Tožiteljev zastopnik predlaga, naj se zaslišita priči Josip Korbel in Jan Volk, posestnika v C, in tožitelj Josip Vojska pod prisego o tem, da so vozili lastniki travnika pare. št. 213. na le-ta travnik tudi po drugi poti čez sosedni travnik Vaclava Kokrda pare. št. 214. kat. obč. C.
Zastopnik tožencev predlaga, naj se predlog zavrne radi ne-odločilnosti dokazila, in izjavi, da se protivi tudi tožiteljevemu predlogu, naj se mu dovoli razširjenje tožbene zahteve na odškodnino 60 gld., povzročeno po sporni vožnji, ozirajoč se na določbo §-a 235. odst. 3. eiv. pr. r.
Obe stranki prilagata spisek stroškov.
Sodnik izreka razpravo za končano in si pridržuje navedbo dogodkov v dejanskem stanu razsodbe.
Na to oznani sodnik razsodbo z bistvenimi razlogi in pouči stranki o prizivnem roku.
Ko se je zapisnik pregledal, se je potem podpisal. Sodni podpisi. Podpisi strank.
B. Razsodba.
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v S. je po c. kr. okrajnem sodniku J. L. v pravni stvari Josipa Vojska v C, tožitelja, zastopanega po dr. S., zoper Valentina Halama in Barbaro Halama iz C, tožencema, prvega zastopanega po dr. M., zaradi priznanja, da je lastnina parcele št. 212 kat. obč. C. prosta služnosti vožnje s pr., pri naroku dne 14. aprila 1898 po dokončani razpravi razsodilo:
Tožba Josipa Vojska radi pripoznanja, da ne pristoja toženima Valentinu in Barbari Halama, kot solastnikoma travnika pare. št. 213 kat. obč. C. nikaka služnostna pravica vožnje črez tožiteljevo parcelo št. 212 kat. obč. C. na parcelo št. 213, se odbije.
Tožitelj je dolžan, da povrne toženemu Valentinu Halama 20 gld. sodnih stroškov v 14 dneh, da ne bo zvršila.
Dejanski stan. Tožitelj navaja, da je lastnik travnika pare. št. 212 kat. obč. C. in da si lastita toženca po tej parceli služnostno pravico vožnje na svojo sosedno parcelo št. 213 iste kat. občine, ki je travnik.
Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.        45
Tožitelj zahteva s tožbo priznanja, da je njegova parcela prosta sporne služnosti.
Na ustni razpravi je razširil tožitelj tožbeno zahtevo na odškodnino 60 gld. za škodo, povzročeno pri zvrševanju sporne služnosti na njegovem travniku. Predlog, da bi se dopustila taka prememba tožbene zahteve, se je zavrnil s sklepom sodišča radi §-a 235. civ. pr. r.
Toženi Valentin Halama je predlagal, naj se tožbo odbije, ter je prigovarjal, da pomanjkuje aktivne legitimacije tožiteljeve, ker ni le-ta zemljeknjižni lastnik travnika pare. št. 212, prigovarjal pa tudi, da je služnost vožnje črez tožiteljevo parcelo v korist parcele št. 213 že priposestovana.
Glede na prvi prigovor priznava tožitelj, da je parcela št. 212 doslej vknjižena na ime njegovega rajnkega očeta Ivana Vojske.
Iz sodnih spisov, zadevajočih zapuščino Ivana Vojske, se je dognalo, da je imenovani umrl v C. dne 6. aprila 1897, in da se je njegova zapuščina, v katero spada tudi travnik pare. št. 212, prisodila tožitelju, njegcjvemu sinu, kot jedinemu zakonitemu dediču s prisodno listino z dne 10. marca 1898, št. 2340 e.x 1897, ki se je vročila v dan 17. marca 1898, torej še pred dnem vložene tožbe.
Predlog tožencev, naj se po smislu §-a 259., odst. 2. civ. pr. r., še prcdno se izda razsodba v glavni stvari, ugotovi s posebno razsodbo, da ne pristoja tožitelju lastninska pravica na travnik pare. št. 212. kat. obč. C, se je zavrnil zaradi nepristojnosti sodišča in sicer glede na določbe §-ov 49., 50., 60. odst. 2. in 81. jur. pr. ter §-ov 259. odst. 2. in 236. odst. 2. civ. pr. r., ker znaša vrednost travnika po 70kratnem znesku zemljiškega davka 1050 gld., torej več kot 50 gld.
(jlede na prigovor, da sta toženca s svojima prednikoma Vojtehom in Janom Rejpalom vred sporno služnost vožnje po več kot 301etnem zvrševanji v korist njunega travnika pare. št. 213 kat. obč. C. ze priposestovala, sta priči Vinko Rejpal in Jan Samohrd potrdili zvrševanje te služnosti za dobo od leta 1864. do 1. 1891. tako, da se je vozilo črez tožiteljevo parcelo na tožencev parcelo nepretrgoma vsako leto, kolikorkrat jc to zahtevala gospodarska potreba parcele št. 213.
Toženi Valentin Halama je pod prisego potrdil, da je zvrševal sporno služnost od leta 1891. naprej, ko je kupil parcelo št. 213
46        Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodiščem.
od prednika Vojteha Rcjpala skupno z ženo Barbaro Halama, do zadnjega časa nepretrgoma vsako leto, Iccr je vozil na svojo parcelo vselej le črez tožiteljevo parcelo.
Tožitelj trdi, da sta prednika tožencev, namreč Vojteh in Jan Rejpal vozila na svoj travnik pare. št. 213 tudi po drugih potih, namreč črez parcelo št. 214, last soseda Vaclava Kokrda, in da je tudi sam tožitelj leta 1893. na pomlad videl toženega Valentina Halama, vozečega po tem travniku voz gnoja na svoj travnik. Dokazovanje po pričah in zaslišanjem tožitelja, ponudeno glede poslednjega dejstva, se je zavrnilo, ker je neodločilno.
Razlogi.
Najprvo je rešiti vprašanje, jc li tožitelj, dasi ni doslej vknjižen, lastnikom travnika pare. št. 212 kat. obč. C, legitimovan za vložitev tožbe. Nepravilen je tožencev nazor, da ni sodnik več opravičen, soditi tega vprašanja, ko je bil radi nepristojnosti zavrnil predlog, naj bi se s posebno razsodbo ugotovila lastninska pravica na parceli št. 212 kat. obč. C. Zavrnitev tega predloga ima Ic to posledico, da ni smeti tega vprašanja razsojati in da vprašanje ne more zadobiti materijalne pravne moči v smislu §-a 411. civ. pr. r. Nikakor pa ne izhaja iz tega, da ne sme sodnik več prcmotriti tega vprašanja v razsodbenih razlogih; to jc že zategadelj treba, ker je rešitev vprašanja za razsojo spora odločilna.
Po §-u 523. obč. drž. zak. je opravičen vložiti negatorno tožbo lastnik služečega zemljišča; lastninsko pravico na zemljišči sc pa pridobi po §-u 431. obč. drž. zak. zgol po vknjižbi v zemljiško knjigo. Iz tega pa še nikakor ne izhaja, da je za negatorno tožbo legitimovan zgol zemljeknjižni lastnik; nego zadošča naturalna lastninska pravica, katero se pridobi tudi — če ne že s trenutkom dedovanja, oziroma s priglasbo k dedovanju (t; 547. obč. drž. zak.) — gotovo s prisojilom zapuščine, ko preneha »hereditas jacens«, tako da ni moči po prisojilu zapuščine več tožiti v imenu zapuščine.
Ako bi se po prisojilu zapuščine in pred vknjižbo lastninske pravice odrekla dediču pravica, da toži v lastnem imenu, prišli bi do absurditete, da bi nekaj časa sploh nikake osebe ne bilo, ki bi bila za negatorno tožbo opravičena.
Zategadelj je bilo smatrati, da je aktivno legitimovan tožitelj, kateremu se je prisodila zapuščina Ivana Vojske, še prcdno je vložil tožbo.
Obrazec ustne sporne razprave pred okrajnim sodišCem.        47
Vzlic temu jc tožlio odbiti. Kajti po §§-ih 1470. in 1477. obč. drž. zak. sc priposcstujc služnost na tujem zemljišči po solatnem poštenem zvrševanji, čeprav ni pravnega naslova.
Po pričah Vojtehu Rejpal in Janu Samohrd, katerima ni moči odreči verodostojnosti, in po zapriseženi izpovedi toženega Valentina Halama je dokazano, da so zvrševali sporno služnost vožnje črez pare. št. 212 kat. obč. C. v korist travnika pare. št. 213 iste kat. obč. več kot 301ctno dobo od 1. 1864. naprej lastniki poslednjega travnika, to je prednika Jan in Vojteh Rejpal ter toženec Valentin Halama nepretrgoma vsako leto, kolikor je tega trebalo za gospodarstvo travnika pare. št. 213.
Da bi se priposestovanju sporne služnosti sploh kako izključujoče dejanje protivilo, ni tožitelj niti trdil. Treba je torej smatrati sporno dolžnost za priposestovano in tožbo je bilo odbiti.
Določilo o pravdnih stroških se opira na i< 41. civ. pr. r.
Stranki se po §-u 447. civ. pr. r. opozarja, da je v prizivnem postopanju treba zastopanja po odvetnikih. V S., dne 14. aprila 1898.
C. kr. okr. sodnik
J. L.
III.M
Hkrati z razsodbo se je vročil strankama odlok, obsegajoč:
1. sklep, da se.zavrača tožiteljev predlog, naj se izda glede sotožene Barbare Halama zamudna razsodba;
2. sklep, da se zavrača tožiteljev predlog, naj sc mu dovoli razširiti tožbeno zahtevo na odškodnino 60 gld. za škodo, povzročeno zvrševanjem sporne služnosti;
3. sklep, da se zavrača predlog tožencev, naj sc ob jcdncm razpravlja spor vsled tožbe Jožefa Vojske proti Valentinu I lalama radi motene posesti pare. št. 212 kat. obč. C.
4. sklep, da se zavrača tožencev predlog, naj bi se ugotovilo s posebno razsodbo, da ne pristoja tožitelju lastninska pravica na travniku pare. št. 212 kat. ohč. C.
/'o češkem y>Pravniku'i friohčil Dr. V. Foerster.
') Te sklepe jc vročiti z razlogi vred po §-u 426. odst. 1. civ. pr. r. in §-u 79. odst. 4. zak. o sod. organ., kadar je pripuščcn strankama samostojen rekurz. Glede sklepa, pod 3. navedenega, bi lahko bilo vprašanje, ali naj se priobči, sporno jadi določbe §-a 192. odst. 2. civ. pr. r.