-----    386    -----
Dopisi.
v
Iz Črnomlja 14. nov. (Zbor poddružnice kmetijske družbe.) C. k. kmetijska družba Vojvodine kranjske je v občnem zboru 8. maja 1867. leta odobrila nova pravila, ktera je tudi c. k. vlada potrdila. Vsled teh pravil §. 31. sme kmetijska družba ustanoviti poddružnic kolikor hoče. Ker je pa mislila, da so bile do zdaj pod-družnice za prevelike okraje osnovane, da je udom ali oviralo, ali cel6 nemogoče delalo udeleževati se zborov> zatoraj si želi, da bi se več manjših poddružnic osnovalo.
Poddružnica v Beli Kranji je imela zategadel 10. dne t. m. zbor v Gradacu blizo Črnomlja pri vrlem g. Homaču, načelniku poddružničinem. Tukaj so se posvetovali: ali bi bilo bolje, da se v Beli Kranji ve5 poddružnic osnuje, ali ne. Eni gospodje so nasvetovali, da bi se^ napravili dve poddružnici, ena za Me t lik o, ena za C r n o m e 1 j ; drugi so trdili, da bi to ne bilo dobro, ker je zdaj malo družbenikov, in bi se se ti razcepili. Sklenilo se je tedaj, da ostane za en čas le ena poddružnica, in ko si več družbenikov pridobi, razdeli naj se v dve ali tri poddružnice. Da se bodo pa družbeniki lože zborov udeleževali, bode zbor enkrat v Metliki, enkrat v Črnomlji. Sklenili so, da bodo dali vselej po sv. maši pred cerkvijo oznaniti, kdaj in kje bo zbor, in da povabijo tudi kmete k zboru, ki niso družbeniki. — To je prav dobro! — Veliko kmetov bo prišlo pogledat in poslušat že iz radovednosti, in ko bodo videli, da se pri tacih zborih res kaj koristnega nauče, pristopilo jih bo potem več k družbi, posebno ker je poddružnica obljubila, da bo pogosto poddruženske zbore sklicovala in da bodo vselej eni družbeniki govorili o kakošnem razdelku umnega kmetovanja, na pr. o oranji, o setvi, o živinoreji, o sadje-reji, o gozdarstvu itd. (Dobro!) Ako se bo to res tako očitno izvrševalo, dobili bodo kmetje do takih zborov veselje in upanje; do zdaj pa še malo kteri kmet za to družbo ve.
Prosila je pa tudi poddružnica, da bi c. kr. kmetijska družba kmete le za pol plače za družbenike sprejemala in jim diplome zastonj dajala, saj kmet že tako komaj izhaja; take pa, ki imajo že kako posebno zaslugo, naj bi jemala čisto zastonj, kakor tudi učitelje, ker se ti že tako zel6 ubijajo s podučevanjem o kmetijstvu, ali saj za znižan znesek.
Pogovarjali so se potem nekaj orejiovdc, in družbeniki so splošno željo izrekli, da bi c. k. kmetijska družba kaka dva ovna in ar ov&c v te kraje poslala pod takim pogojem, kakor se bodo biki razpošiljali. Po teh krajih je dovolj paše za ovce. Kmetje imajo tudi po veliko ov&c, a le majhnega, slabega plemena. Se ve da potrebujejo beli Kranjci le bele ovce.
Govorilo se je tudi o gozdih, kako so tukaj zapuščeni. Kmet poseka, kar mu je bolj pri rokah. Imajo gozde brez lesa. Ako kdo kaj lesa za poslopja rabi, prisilen je v druge kraje ga iskat iti. Da bi pa vsak ne sekal, kjer in kar bi hotel, prosi poddružnica, naj bi se tudi na Kranjskem gozdni čuvaji osnovali, kakor na spodnjem Stajarskem. Skrbelo naj bi se tudi, da se nova drevesa zasajajo.
-----387   ------
Najbolj so se pa vneli pri pogovorili o pokonče-vanji ti cev. Te uboge, koristne živalce, ki celo naravo tako oživljajo, zatirajo otroci in odraščeni ljudje; posebno senice (na Gorenskem jim pravijo tudi „man-deljci"), ki so najbolj sadnim drevesom koristne, lovijo še najbolj. Na Grorenskem jih hodijo o jeseni ob nedeljah in praznikih, pa še tudi ob delavnikih mladi in stari lovit, in jih eden po 100 do 200 vjame. Koliko jih tedaj samo Gorenci pokončajo! Gosp. predsednik A. Homač je še rekel, da  si je nekako reč  omislil,
—  ne vem več, kako jo je imenoval — s ktero bo tičice se privajal. Ker koristi tičev ne more nihče tajiti, izrekel je tedaj zbor splošno željo, naj se zatrdi, da bo skrbela zoper zatiranje tičev politična gosposka, duhovščina in učitelji, da naj politična gosposka to tudi pred cerkvijo spomlad okliče, da se mladi tički ne bodo iz gnjezd jemali. Ne škodvalo bi pa tudi ne, ako bi se tudi lovcem prepovedovalo tiče streljati. Dobro!
Zbor je tudi še enkrat poprosil, da bi bili kmetje prisiljeni svoja poslopja in svojo živino zavarovati ali asekurirati, naj bi se zategadel odstotki ponižali, družba bi potem takem nič ne zgubila, in plačila za zavarovanje naj bi se pri občinski prikladi pobirala.
Dva kmeta iz Semiča, ki sta se tega zbora tudi vdeležila, prosila sta, da bi poddružnica kmete navduševala, da bi si kamenje z njiv spravljali; rekla sta: saj smo vsi krepkih rok, to delo nam ne bo pretežavno.
Govorili so še tudi vmes o sadjereji, in splošna želja je bila, da bi vsaka šola saden vrt imela, da bi se šolarji sadjereje tudi praktično učili. Temu se pa večina kmetov ustavlja. Oni hvalijo dobro delo, apodučevati se ne dajo, in ovirajo še cel6 ta poduk pri otrocih. Komenda nemškega reda je pripustila črnomaljski glavni šoli lep prostor v prav pripravnem kraju za sadni vrt, druzega ni potreba, ko ograditi ga, in za to bi dala vsaka hiša le pet krajcarjev za vse čase. Pa kaj so soseske odgovorile — ? „To so limanice za n o v davek! Mi ne potrebujemo nobenega vrta. Mi bomo svoje otroke sami o sadjereji podučevali." Tukaj so ljudje še od starih časov tako oplašeni, da sami sebi nič ne zaupajo.
Na zadnje je bila nova volitev. Za načelnika je bil izvoljen že zgoraj imenovani, marljivi gosp. A. Homač, ki posebno pohvalo o kmetijstvu zasluži, ker njegovo polje, njegova živina in njegova vrtna šola je vsem za zgled. Njegov namestnik je dobro znani gosp. J. K apel le iz Metlike. Za odbornike so voljeni gosp. dr. J. Pestotnik, c. k. okrajni zdravnik v Črnomlju, prečastiti gospodje A. Reš, župnik v Metliki, D. Trček, župnik iz Podzemlj, in J. Škofe c, župnik na Suhori,
—  Po končanem delu je gostoljubni gosp. Homač vse h kosilu povabil in jim izvrstno postregel. Vsi so se rado vali, še unema kmetoma se je na obrazu bralo, da so jim takošni zbori všeč.*)                       J. Juvan.
Iz Postojne 16. nov. — K „besedi", ki bo na večer nedelje 22. dne novembra t. 1. v čitalnici naši, prijatelje uljudno vabi                                       odbor.
Iz Sneberij. O. (Po naključbi zakasnjeno.) Kakor je sicer po svetu navada, je dozdaj tudi tukaj pri nas taka bila, da so se ljudje pri cerkvenem žegnanji en-malo poveselili,  in   da je  tu ali tam   kak škripač ka-
) Le takih poddružnic veliko, in kmetijstvo bode napredovalo, da bode veselje! Vidi se pa iz besed zarad Šolske drevesnice, kako globoke korenine nezaupljivosti je zagnalo nekdanje vladanje povsod, da se kmetje povsod boje novega davka. Potem pa naj bi kmetijske družbe Čudeže delale o napredku kmetijstva]! ^rav iz srca želimo in tudi upamo, da umni kmetje naši zaupajo %užbi kmetijski, da ona dela le na to, da bi si kmetovalci pomnožili svoje prihodke, a ne na to, da bi se jim davki po-viksali ali novi nalagali. Da se tedaj kmetom prežen6 krive misli, treba je poduka, vsestranskega poduka.                                Vred.
košno zagodel. Nas župan pa tega ne dovoli, če se tudi za dovoljenje godbe prosi. Ko je pri zadnjem žeg-nanji tu ali tam kak škripač zagodel, se nam je vsem oštirjem kazen naložila. Ne vemo zakaj? in kam ta denar pride? Naj bi župan komarjev ne lovil, kamel pa spušal! O da bi skoraj kak tak prerok na svet prišel kakor je bil Mojzes, da bi postave na kamenene table zapisal, da ne bi se pregibala tukaj tako, tam pa drugač! *)
Iz Brezovice. Ker pri nas nekteri napačno razlagajo dopis v 45. listu „Novic" in mislijo, da ga je eden izmed naju pisal, prosiva si. vredništvo, naj reče: ali je to res ali ne? **)
Matija Remškar.    Janez Kremžar.
Iz Ljubljane. V nedeljo je imel odbor kmetijske družbe sejo, da je pregledal za veliki zbor došle predloge. Prihodnjo sredo, 24. dne t. m. je veliki zbor; obravnave so važne, vzlasti zarad osnove novih poddružnic, zastran ustanovila, kako in k j e naj se živinske premije v denarjih delijo, — kako denarna podpora vinorejcem da in tako več druzih važnih reči v „ Oglasniku" naznanjenih, zavoljo kterih je vredno, da tudi iz dežele pride veliko udov v zbor, kajti več oči več vidi, da se pravo sklene. Dr. Gosta, v pondeljek iz Dunaja prišedši, bode poročal o sklepih kmetijskega zbora dunajskega. — Zborovanje je očitno, in vsak drug posestnik, ki ni še ud, lahko pride poslušat.
—  Živinorejcem našim moremo naznaniti, da v g. Kozlerjevi pivarnici v Ljubljani se zdaj spet dobivajo tropine, ki so izvrstna tečna piča za govejo živino, in sicer po 40 kr. cent.
—  Poslednji odbor društva za brambo narodnih pravic je sprejel spet 39 udov iz dežele.
—  Neprecenljivi naš Koseški zopet dela na veselje in slavo domovini naši, ki je mnogo Časa milo pogrešala njegovih umotvorov. „Novicam" je poslal petero Puškinovih pesmi, ki jih je iz ruskega svobodno prestavil v slovenski jezik, „Matica" pa do velike noči dobi veliko zbirko njegovih ne še natisnjenih pesmi in pa popolnoma izdelano tragedijo „Mesin-sko nevesto." Vroče želje tedaj, da bi Matica izdala poezije Koseskove, bodo se spolnile.
—  Dobrotljivi namen nekoliko ubozih šolskih otr6k oskrbeti z zimsko obleko dobiva od več strani rado-voljno podporo v denarjih in blagu. Prihodnjo nedeljo pa se pričakuje še posebno zdaten prihodek po veliki „besedi", ki se v ta namen napravi v čitalnični dvorani. Danes še ne moremo programa na drobno povedati, al zagotoviti moremo vsacega, da se ne bode kesal,   kdor pride k tej veselici.    Častita gospd je slo-
*) Vredništvo nikakor ni za to vneto, da bi se cerkvene slovesnosti po „škripačih" povzdigovale; vendar je vzelo ta dopis v svoj list, da g. župan očitno poduči dopisnika, zakaj zabranuje godce. Čeravno „škripač" sam na sebi ni nika-koršna pošast, utegnejo vendar tehtni vzroki biti, da župan, kteremu gre skrb za nravni red, škripanja ne dovoli. Kader drug druzega podučimo, se poravnajo stvari z lepo in brez zamere. Tako tudi v tem primerljeji. V tem pa smo z dopisnikom — vendar ne zavolj „godcev", ampak zavolj druzih važnih stvari — ene želje: naj bi se pač vse postave, ki se dajajo, zapisovale na kamenene table, da ne bi se pre-gibavale tu tako, drugej drugač. Al žalibog! — da Mojzesov ni!                                                                                Vred.
**) Prav radi resnico rečemo , da oni dopis, ki se sprehaja edino le o narodnih zadevah in o g. županu nič druzega ne pravi, kakor to , da ne stoji na narodni strani, kakor bi želeti bilo od vsacega naših županov, da brez daljnega pričkanja zvunaj deželnega zbora in v deželnem zboru pridemo do narodnih pravic, ni od nobenega izmed Vaju.                                           Vred.
388
žila krasen prolog in ga bode sama govorila; druge častite gospe in gospodičine bodo pristopile s petjem, godbo in glediščino igro, ki jo dramatično društvo daruje blagemu namenu pod imenom „Zakonske nadloge"; pomagal bode tudi zbor čitalničnih gospodov pevcev (Primorske narodne pesmi), in po blagem dovoljenji gospoda polkovnika c. k. polka baron Huvnovega bode godla c. k. muzična kapela. Vstopnina je 50 kr. Vstop je vsacemu prost.
—  Prvi „sokolski večer" v gostilnici „pri Slonu" preteklo soboto je bil prav prijeten; pelo se je, govorilo in bralo na veselje obilo zbranih gostov. V soboto je druga veselica.
—  (Marckmort v Ljubljani in ljubljanski liberalci. Vprašanje.) Ko smo v „Laibacherici", „Tagblattu" in v posebnem oznanilu in vabilu, ktero so izdali in po mestu trosili „einige Freunde der Freiheit" itd., brali novico, da bode hanoveranski učenjak Marckwort (menda prav tisti, kterega Nemci v Stainz-u blizo Gradca niso bili nič kaj prijazno sprejeli?) tudi v Ljubljani in sicer na strelišču imel dva govora o „zgodovini kulture" , mislili smo, da bota kulturonosna časnika ljubljanska na dolgo in široko sporočala o ogromni udeležbi Ljubljančanov pri tej „besedi" in da bota visoko učenost tega kulturonosnega misijonarja priporočala Slovencem'. Toda jako smo se motili, kajti ne besedice dosedaj nista črhnila o pričakovanem „Epoche machen-den" vspehu. Vgibali in vgibali smo, kaj neki je vzrok tej molčečnosti, a do danes ni se nam hotelo posrečiti, da bi ga bili uganili; zato prosimo, da bi nam „Novice", kterim je morda kaj več znano, odgovorile na ta-le vprašanja: Kaj je bil namen prihodu Marckwortovemu ? Kdo ga je klical v Ljubljano? Ka-košen vspeh so imeli njegovi govori? Kolika je bila udeležba pri njih? Zakaj ljublj. kulturonosci tako tiho molčijo v teh govorih?
Mnogo mestjanov ljubljanskih. Odgovori vredništva. Tudi mi smo vsak dan pričakovali , da bode zlasti širokoustni „Tagblatt', ki še mirni celici naših frančiškanov ne daje miru, se poba-hal, na kaka rodovitna tla pada njegovo seme. Al — „Tagblatt" molči! Naj tedaj povemo, kar mi vemo. Namen prihoda tudi nam ni znan; slišali smo sicer govoriti, daje bil nekako „officiozen", češ, da bi pot pripravljal verskim načelom novega časa, vsled kterih ni gledati na to, kaj kdo veruje, da le nravno živi. — Klicala ga je brž ko ne tista peščica ljudi, ki je lani „osvečavo" ongavila v Ljubljani. — Ko je govoril o papeštvu in duhovščini, slišati je bilo nekoliko dobro-klicev, toda jako zmerno so se glasili, menda zato, ker ni udrihal tako, kakor bi bili nekteri radi slišali; pri drugih točkah je vladala tišina. — Udeležba je bila zel6 mlačna, število poslušalcev bilo je majhno, kakih 60—70 oseb, pri drugem govoru še cel6 prvakov novega liberalizma ni bilo vmes. — Molk „Tagblattov" o Marckwortovih govorih izhaja menda od tod, ker jim je vpletal tudi take ideje, ki jih nemški liberalci nikakor nočejo odobravati, na pr. da imajo vsi narodi enake pravice, da je treba prijenjati od sile, — da se domovina ne sm6 sramotiti itd. — Od tod menda tudi sodba, da je Marckwort mož „jako plitve učenosti." — Ker nas, se ve da ni mikalo poslušati teh govorov, zato ne vemo, ali je temu vse tako, ali ne; povedali smo le to, kar smo slišali od raznih* pa zanesljivih strani. Zato se nam verjetno zdi, da „liberalci" molčč celo o tem, kar jim je bilo po všeči, samo da jim ni treba govoriti o tem, kar ni bilo voda na njihov mlin! Takeskušnje pa čedalje bolj odpirajo
oči tudi takim Ljubljančanom, ki so dozdaj mislili, daje Ljubljana res to, v kar jo po sili delajo „Tagblattovei." — V soboto je po večdnevni obravnavi bila končana tožba zarad pretepa na Jezici letošnjega meseca maja; obsojeni so večidel na 2 leti, eden na tri leta, eden na 2 meseca, trije so oproščeni. — Zagovornikoma in dr. Stockel-nu v „Kneipabendu" ni bilo prav, da sodnija ni našla „intellectuellnih urheberjev", ki so tega pretepa krivi, in zlasti tistega človeka s cilindrom ne, ki se je „od gostilnice v gostilnico vozil.'* Se nam je v spominu, kako so se drugi dan po mestu narodnjaki krivili tega pretepa, al ker natančna sodniška preiskava skozi 6 mesecev ni zasledila ničesa, morajo po mislih nekterih Ljubljančanov narodnjaki celo „coperniki" biti, da so hodili okrog, pa jih vendar nobeden ni videl in ne poznal. Da bi bili z denarji koga skrive podkupili, to pa tudi ni mogoče, saj na strani narodni ni „kapitala." Al pustimo šalo pri kraji! Vsak trezen človek mora grajati, kar se je godilo okoli Jezice, in iz nornišnice je tak všel, kdor misli, da narodnjaki iščejo narodovih pravic po pretepu z nemškimi „turnerji". — Dr. Stockelnov govor v knajpi je zeld podoben tistemu čednemu pismu, ki ga je neki mož dunajske inteligencije unidan po pošti poslal slavnemu Palackemu v Prago pod adreso: „an den hirnver-brannten Agitator", dr. Rudolfa pa, ki je vendar pravico študiral, vprašamo le to: kdo hujska? — ali tisti, kdor svoje narodne pravice brani, ali oni, kdor je napada ?
— (Vabilo na narocbo) nam je došlo iz Cerknice, ki ga priporočamo pevskemu svetu: „Letos pri prvem učiteljskem zboru v Ljubljani so mi izrekli nekteri gospodje željo, naj izdam zopet božičnih napevov itd. Te dni bom vstregel tej želji, ker dam natisniti nekoliko napevov: božičnih in pa za sv. obhajilo. Ker me pa ni volja tiskati mnogo više iztisov , nego jih je treba, prosim, da se oglasijo oni, kteri me hočejo v tem podpirati, da vem po priliki, koliko iztisov bo treba. Kdor mi pošlje 50 kr. naročnine, temu pošljem ta zvezek napevov prosto po pošti. Naznani naj se mi pa natančni napis z zadnjo pošto. Kdor se kmalu naroči, naj mi piše v Cerknico (Station Rakek).
Fr. Grrbic, skladatelj.