—   111   —
Dedkova ura.
Staro in mlado Skupaj tiči —
Pčmlad in zima Sestri sta si.
Pregovor.
fj/     aj naj bi bila pa tudi počela, kam naj bi se bila pa dejala jgf   Oblakova Micika, da ni imela ljubega dedka? Kf          Bila je namreč Oblakova Micika edini človek te baže
-       pri hiši, hočemo reči: edinka je bila, brez bratcev in ses-trice. Domača hiša je stala pa  nasamem vrhu grička, toraj ni imela Micika družbe svoje vrste, ker do sosedov je bilo daleč, je starši nikdar niso pustili, da bi pohajala z doma.   Zato je T*%   pa Micika ob dnevih, ko so tnorali oče in mati, stric in teta po f'   svojih opravilih na polje, imela svoj kratek čas in svojo zabavo pri dedku. Ded pa pri Miciki. Staro in mlado skupaj tiči. Ves božji dan sta bila  skupaj; vse pospravila, vse posna-žila, povsod postregla. Vse je bilo vedno v redu pri Oblakovih. Ej, kaj vredni so skrbni sfari Ijudje pri hiši! Vse se pusti brez skrbi doma, mali otroci in živad in vse.
In tako je šlo dan za dnem okrog  Oblakove hiše. Vedno razgovar-janje in izpraševanje:   ,,Dedek, kam pa zdaj?   Kaj pa zdaj? Kako pa tole?" ln zopet: BMicek, skoči mi po sekirico, stopi po kladvice, prinesi mi žagico!"
In na večer — m6nite-li, da je bila Micika na ognjišču pri materi, ko se je kuhala večerja? Pri dedu! Stara kri rada počiva, in tudi dedova je. Trudni po ceiodnevnem stopicanju so se tja vsedli na stopnice pred hišo in so se hladili in počivali. Micika je bila seveda spet pri njih. Poslušala sta večerno petje ptičkov; ugibala sta, kateri poje zdaj in kateri potlej. Gledala sta, kje si iščejo kotičkov za nočni počitek. Pa sta štela tudi zvezde, ki so se jele prikazovati polagoma na nebeškem oboku.
,,Ena, dve, tri, deset... sto...  vse polno!"   Ni se moglo  šteti dalje. No, če je pa včasih pošla vsa zabava, so pa potegnili dedek iz telov-nika uro žepnico in jo smehljaje pritisnili Miciki na uho.
—   ,,Micek, ali slišiš? Kakč pravi?" ,,Tek, tfek — tfek, tek." —
,,Dedek, kdo pa je notri, da pravi tLk, tžk?"
In dedek so odprli pokrovec, in pokazalo se je lepo rumeno kolesje, Micika je menila, da je vse čisto zlato. Zdolaj se je pa živahno sukalo ko-lesce in delalo t^k-t^k-t^k.
—   ,,Vidiš, Micika, Le tole kolesce obstane, pa obstane v uri vse. Ne gre več, ne kaže veL, ne tektaka več.
—    112    —
— »Poslušaj Micika, kaj je to?" Položč roko dekletcu na srčno stran
in pritajeno poslušata oba.
wl           — ,,Ali kaj čutiš: Tčk, tfek — tčk tčk?"
^F            ,,Kakor v uri nemir, tako bije v prsih srce. Kakor obstane v uri vse,
j        če obstoji nemir,  tako  zastane v človeku vse, kadar obstane srce.   Oči se
zapro, jezik obmolkne,  roke  omahnejo,  noge  otrpnejo,  življenje v telesu
zamre. Vse tiho, vse mirno je v človeku, kakor v uri, če se ustavi nemir."
,,In ne bode dolgo", spet nadaljuje ded, ,,da se bo ustavilo moje srce;
[        staro je že in trudno. Tedaj se bo končal tek mojega življenja. Na mrtvaški
oder me bodo položili. Mirno in tiho bom tamkaj dva dni — ustavljena I ura. V grob me bodo djali potem. Čemu naj je stara ura, ki ne gre? — j         Tedaj bo pa tale ura tvoja,  Micika! In ko bo t&ktakala,  moli za dedka, ki
so ti jo zapustiti v spomin!"
Ni se zgodilo precej, kar so menili ded; vendar se je zgodilo čez I nekaj let. Ustavila se jim je ura, zastalo je staro srce — umrli so. Njihovo [ uro je dobila Micika. V svoji sobici jo ima, pri postelji. Sliši se v tihi noči I glasno njeno tektakanje, in Micki se zdi, kot bi ji ljubi dedek še zdaj hodili t delat kratek čas. Oj, kolikokrat se spominja dedkovega srca in moli zanje! ^H|                                                                                                         Ferd. Gregorec.
¦                       ©*-.¦!