11 1 8557 Mr FRANZ TA DRUGI, fkusi boshjo milost isvclen Rimfki Zef- sar, vfelej Pogmeroviz tiga Zefsarstva, Krail v' Germanji, na Ogerskim, Pem- fkim, &c. Vikfhi Vaj vod v’Eftereihi, Vaj vod v’ Burgundji, inu v Lotringi, Veliki Vaj vod v’ TosMani. &c. &c. Ta lila te prizheeziie vojske, h’ kateri Nafs je Franzofki Folk perfilil, inu hudobija tih poltav, katere je leta Folk snefhel, ter fam med fabo vshe kVezhimo dopernefsel, inu tudi rta lafh vTle- herni drugi desheli, med vsako forto ludy, rastrofsiti mifli, je vshe flehernimu zheloveku sadosti snana, inu fkusi tapredozhmy lesheozhi exempelte Franzoske deshele poterjena, de ny vezh potreba, toistobol na tanku raskladatL Smefhnava med ludmy bres konza, doli-perpravlenje te fvejte vere, popolnama neshihernost tiga premoshenja pod eno ras-vujsdano krivizhno oblastjo, oslabenje tih deshelskih sapo- ved popushanje vfiga kristjanskiga sadershauja ^dnu odvoslanje vfih saves, katere to zhlovesku tovarshtou vkup dershati samore- X i°? is tega vun prislilu, inu vfi mitelni, naj she taku rpugroslivibodo, so jim dabjfi p fje je njih hudobni zil inu zniiKsesiiejo. § Koku grosnu se našli: jo, eno tako neisrezheno svejsti ftanovi, inu Podloshni pomuja- i besrezlio odverniti, inu leto sa pokoj inu varnoft sleherniga zhloveka potrebno vojsko naprej pelati, le¬ to so vlani skusi radovolnedarove, pernefseue odtolikugosposk, odfosedsk, inu skoraj od vsake forte tih Podloshnih, k’ nashimu •zlinimu vesselju obilnu SKasati. S Med tim pak vunder vsaki svejsti Podloshni lohka sposna, ta prizheozha vojska, savolo katere se veliku inu grosnih ar- v’ dajlnihkrajih dersliati, inu svsim potrebnim previdit mo¬ lku neisrezhenu veliku koshta, de te navadne noterjemanja kateri sizer noterpadejo, per vsim shparanji nyso sa- sa vse leto opraviti, inu de je tedaj botreba, nove posebne vishe inu poti sa noterjemanje tiga dnarja iskati. V takih silnih potrebah kir sa mir inu pokoj, sa varnost, inu premoshenje sleherniga zhloveka gre, bi Idi mi pi avizo, imeli, v’ tipi vshe pas toponim tretim lejti te'vojske en gmej davk vsim Nashimpodloshnun ualosbyti,- debi se en tak hudobniS.ovrash- nik s’ vso mozhjo nasaj dersati mogel. Le samu Nasha posebna lubesen s’katero smo Mi pruti Na- shim Podloshnim po njih, svejstosti inu radovolnosti, katero fa nam vselej skasali, nagneni, inu to terdnu naprejvsetje, teiste, kar jele mogozhe, sashonati, inu to odrajtanje tih davkov loshi- shksturyti, Nasf tudi she s.daj perpomore, to loshishi visho.eniga vfun nalosheniga pofsodila, pp tih tukai spodai sapisfanth posta¬ vali, isvolyti, mu po ti navadni poti od hfassilrsvejstih poerbanih deshel sa to tezheozhu shojnirskn lejtu 1794, na tako visho poger- vati, de bodo sa ta pofsojeni dnar pisma tiga safsihranja vun dane, leto pak po tim, kader bo voiska minula, supet nasaj reshene, ali pak p er odrajtanju tiga dauka na mejst plazhila gori vsete. Postave, po katerih se lete posodila noterjemale bodo, imajo lete biti: ' Pervizh , vfi kateri gosposkine, ali kmeteshke grunte, inu druge rodovitne senile imajo, so dolshni, leto pofsodilu po nih novizi inu stibri, katero po sedaini nakladi od zeliga lejta plazim- jo, na tako visho odraitati, de kmetje 30, gospodske pak 60. oš sto goldinarjov p jih žele no vize dado. Leto pofsodilu imajo gosposke inu kmetje, kir je vshe en quartal pretekel, v’ tih prihodnih treh quartalih, po ti v vsaki de* sheli navadni vishi, kok er se stibra plazhuje, oarajtati; od go- sposk inu kmetov pak ima to, kar njih.sadene, v’ raven leto kafso, kamer sizer novizo, ali stibro plazhujejo, odrajtanu, inu potim, kader se vezh vkup nabere, vZefsarsko Kafso tih dolgov prene- shenu biti. Sa vsaki odraitan dnar bodo Gosposke inu kmetje v’ behm- skih deshelah od krassijskih Kafsirjov, inu v esterajharskih od londshoftnih Kafs posebe quittenge prejeli, inu, kader bo vse po- sodilu vshe dopolnenu, na mejst njih posebnih quitteng od Lotid^ shafti pisma tiga sashihranja, od katerih bo 3 4 p. C. zhimsha od dneva, kader vun dane bodo, teklo, sadobili; leto pofsodilu bo¬ de, kader bo vojska minula, v prave londshaltne dolshiie pisma premenenu - ali pak per tezheozhih daukih m eno visho, katera se bo szhafsama vshe osuanila, na mejst plazhila gori vsetu. Istegasešamusastopi, de, kir lete pisma tiga sashihranja, dokler se.premenile ne bodo, lostnost enigapravigadol^migapis- )C % ma ma nimajo, med tim zhafsam nyso savundati, inu tudi od tega, na kateriga so pissane, na eniga drugiga prenelsene biti ne smejo* Lete pisma tiga sasMhranja se imajo po vsili deshelah le po želih Gosposkah, sa Gosposke inn kmete posebe, vtm dati, inu te sa kmete morejo v’ bndshoftni Kafsi hranene, ta odrajtanl dnar pak tudi vselei v’ bukfizah tih kmetau samerkan biti. Med to sorto tih pjsodilzov tudi ti v’ nekaterih deshelah snajdeozhi judje slishijo, tateri tudi po mafsi njih davkov 30. od sto dali, inu sa to pisma tiga sashihranja, na fosheske pissane, prejeli bodo. • Drugizh: Hishni Gospodarji v’ poglavitnim mejsti sleher¬ ne deshele, imajo na letini posodili polovizo od hishniga davka, kar ne želu lejtu pride, to je, 50. od sto dati, inu s’hishnim dav- kam vred v’ tih sizer navadnih brishtih odrajtod, ter bodo faunu take pisma tiga sashihranja prejeli. Tretizh: od tega istiga lesheožhiga premoshenja, kateru je od te navadne novize ali Stibre sa vselej, ali le na ene guishne lejta frei, se ima posodilu po ti novizi ali Stibri rajtati, katera bi ga sadela, aku bi frei nebilu. Zhetertizh .* kir se slie veliku fort ludy snajde, kateri le- sheozhiga premoshenja nimajo, inu tudi med te ne slishijo, kate¬ ri so is zhefsarskih, stanovskih, ali mejstnih Kafs sa njih Slushbo plazhani, ali pensione imajo, sa volo katerih ravnu tudi, koker sa volo duhovfhine niskiga inu visfokiga Stanu, to potrebnu po¬ velje ven gre, inu kateri so sizer v’ poprejshnih zafsih sa to zhe- terto Sorto ludy dershani, inu imenuvani bili, taku imajo lete Sorte ludje k’temu pofodilu na taku visho perstopiti, de od tega, kar Skusi želu lejtu noter vsaraejo, naj jim leto na Interefsih, ali ali sizer na eno drugo visho noterpride, 12 od sto plazhajo, kadar'ta notervsetik od zeliga lejta, v’ dnarjih ali v’ deputatih^ zhes 300 fl. vsaku lej tu snehse. }£ar pafc teiste sadene, kateri zlies 300fl. skusi želu leji tu notermevsamejo, imajo lety, do 100 fl. saslusheka, od po- fodila frei pusheni biti, od 101 fl. do 150 fl. pak 4 od sto — od 151 fl. noter do 200 fl. 6 od sto, inu od 201 fl. do 300 fl. 8 od sto na letim pohodili odrajtati. Med to Sorto ludy slishijo ti v’ vlaki desheli probivajo- zhi Kapitalisi, Bexlarji, veliki, inu mali kupzi, shtaznarji, ant- verharji, agenti, Shribarji per gosposkah, inu drugi hishni hlu- shabniki te Gofpode, Doktarji sa pravde, inu sa te bolne, A- potekarji, inu karjih Sizer pod velko fholo slishi; dalei vdove, katerim je zhes lej tu kai gvishniga vunvershenu, tudi lety, ka¬ teri apanashe, inu gvishne sashafila, ali pensione od pofebnih ludy na vfsaku lejtu vshivajo, inu vfi taisti, kateri vshe niso v’ eni drugi rubriki sapopadeni. Mi sizer per noterjemanji tiga pohodila to sitno visho v tiga hatiranja želu svershemo; vunder pak je per ti sorti ludy, katerih notervsetik se ozhitnu vedit nemore, ne mogozhe, to kar bi jih sadeti imelu, na drugo visho obrajtat, kakor de hle- herni hishni Gospodar, ali pohebe zllovek enu spihsanje od se¬ be da, koliku njega na letim pohodili sadene; inu Mi savupa- mo milostlivu, de bo hleherni zhlovek leto hpihsanje svejstu | inu resnizhnu od hebe dal. Od tega pohodila so hrei rezheni, a J ti, kateri v’ vojski stoje, ali k’ vojski hlishijo; vunder pak ho njih shene, inu ot- rozi, stirn, kar jim posebe noter pride, vun vscti, XX h) bJ Nesuani is sunajnih deshekt, kateri v’ Nashih poer- banih deshelah staniyejo , s’ tim , kar is sunajnih deshela vle- zhejo . m c) sploh vil ti, kateri zhes ioo fl. vfaku iejtu noter nevsamejo. Petizh: Fer tistih lud ehkateri sraven njih lesheozhiga premoshenja od katerigaj je vshe sgoraj v’ pervini in drugim puncti govorjenje bilu, al sraven njih slushniga plazhila is zes- farskih, stanovskih inu nejstnih Kafs, ali pensionov, sa volo katerih je vshe tudi to pdfebnu povelje vini shlu, she kakfhnu drugu prenioshenje, ali notervsetik imajo , p er letih se ta po¬ stava naprejpishe, de od 1 tega postrajnskiga notervsetika, aku raunu toliko, ali vezh, kakor njih lesheozhu prenioshenje inu shlushnu plazhilu, oboje vkup vsetu, noter nei.se, she posebe iz od sto na letim pofsodili odrajtati imajo. Shestizh: Mi sizer od Nashih taku dobrih Podloshnikov ne mislimo, de se oni v’ taki silni potrebi te vojske letemu ne- svejstu fatiranje na eno nespodobno visho vganili bodo; am¬ pak kir bi se vmider permeriti snalo, de bi eden al drugi to, kar mo zhes lejta noter pride, popolnama, ali vfaj nekaj, na- lash samozhal, Mi tedaj sapovimo, de en taki zhlovek, aku leto na dan pride, sa shtrafenga shtirikrat tolkaj, kakor bi ga Sizer po pravizi sadeti inielu, plazhati, inu v’zhefsarsko Kafso odrajtati ima. Sedmizh: Sa volo ordenge v’ tim ^pravili, slasti pak sa Volo ene pravizhne glihe, po kateri fleherni zhlovek k’ temu pofo- . * YT. »s** 'fr*' j pofodilu perstopid« ima, je enu viksM vishanje potrebnu; Mi tedej hozhemo, de ima v’ vsaki desheii pod vishanjam tiga nar vikshiga desheiskiga poglavarja ena pofebna Kommefsija, ka¬ kor je bla v’ leju 1789, supet gori postavleiia bid, inu vse to, kar se k’noterjemanji tiga pofodila v’vfaki desheii potreb¬ nu snajdlu bode , urnu napraviti. Lftej Komefsijj Mi oblast damo, s’ludmy, kateri so v’ enu tovirshtvu vkup sdrusheni, postavim: s’bexlarji, s’velikimi, inu nalimi kupzi, s’shtaznar- ji, s’drushbami tih Doktarjov, antverfarjov, inu takti naprej, po mafsinjih saslushika zhes sglihat, kateri se poder sami med „ sabo-sastopiti snaio, kaku oni ta sglihani dnar med sabo sasdej- lati, v’kup spraviti, inu odrajtati hozhejo; ter bo tudi sa ta pofojeni dnar pifmu tiga sashihranja, kateri se sizer per ti zhe- terti Sorti ludy vsakimu pofebe da, na želu tovarshtou ali dru- shbo pifsanu. Vunder imajo tuti lete pifma ravnu to lastnost v’sebi, ka¬ kor une sa gosposke, kmete, inu hishue Gospodarje, namrezh, de dones ali jnrri le sarmi n d rega zhloveka ali tovarshtva, od kateriga je dnar pofojeu bil, pfeiiienene bid morejo. Brishd, v’katerih ima leto pofodilu od zheterte Sorte Ludy noter spravlenu biti, so sa lejtas ta 1 dan Aprila, inu ta 1 dan Julja. Sadnizh Mi savupaino k’tej vshe fkasani, radovolnosti irni dobri mifli Nafhih pokornih Stanovov inu Podloshnih, de bodo oni v’ tej vojski, kir sa njih mir inu pokoi gre, ravnu to do¬ bro volo v’ djanji supet skasali, k’ kateri potreba sedajniga zhaf- £ 4 ^ sa iuu dobrustojenje vsih luuy flehcrniga Podlosbniga dobrib mifli Mizhe. V’Dunaji ta 13. dan Januara 1794. FRANZ. LEOPOLD Graf KOLLOWRAT, od te Cefarfke Pemske mi vifhi Canzlije. HEINRICH FRANZ graf ROTTENHANN. od nai vifhi cefarfke kraleve povela. ANTON TJBEODOR 2kn COLLOREDO.