£e nekaj let je, odkar se je organizirana družbena gradnja stanovanj preselila na Planino pri Kranju. Doslej je bilo zgrajenih že 836 stanovanj, letos pa bo vseljenih še okrog 230. Sicer pa je P° srednjeročnem programu predvideno, da bo na Planini zgrajenih 4500 stanovanj. — Foto: F. P. **to XXVIII. Številka 73 Cena: 1,50 dinarja občinske konference Ustanovitelj: i«8^ice' Kr«nj, Radovljica, Škofja "* rržič - Izdaja CP Glas Kranj. Odg< urednik Albin Učakar SILO SO Kranj, petek, 26. 9. 1975 List izhaja od oktobra 1947 kot tedaik. od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO 4. stran: Diagnoza: primanjklja 11. stran: Kaj in po čem kupujemo na kranjski tržnici? 14. stran: Obračuni niso bili v redu Ob tednu požarne varnosti Rdeči petelin še vedno pustoši Lani je bilo na Gorenjskem 92 večjih požarov, ki so povzročili za 24,850.552 dinarjev škode — Malomarnost na prvem mestu med vzroki požarov Na Gorenjskem je bilo lani 92 požarov z večjo materialno škodo. V kranjski občini se je rdeči petelin pokazal 42-krat, v jeseniški 3.2-krat, v radovljiški 11-krat in v tržiški občini sedemkrat. V škofjeloški občini po podatkih statistikov večjih požarov niso zabeležili. Vendar predstavniki gorenjske gasilske operative pristavljajo, da je bilo v petih gorenjskih občinah zanesljivo lani najmanj še enkrat več požarov, vendar so bili že v kali zadušeni in niso povzročili večje škode. Pojavljali so se predvsem v organizacijah združenega dela, kjer imajo že solidno organizirano preventivno in operativno požarnovarnostno službo. Ogenj pa se je sicer najpogosteje pojavljal v stanovanjskih objektih, sledijo jim proizvodni prostori organizacij združenega dela, prometna sredstva, kmetijski in gospodarski objekti in gozdovi, kjer je lani vzplam-telo na Gorenjskem 10 večjih požarov. Pri vzrokih je* na prvem mestu malomarnost posameznikov ali organizacij. Sem sodijo neznanje, ne-poučenost o požarni varnosti in malomarnost ter neodgovorno ravnanje z lahko vnetljivimi in požarno nevarnimi snovmi in materiali. Na drugo mesto se uvršča elektrika (slaba in provizorična napeljava, slabo vezane varovalke, kratki stiki), Najprej je treba pomesti doma Sekretarka republiškega sveta Zveze slovenskih sindikatov Ivanka Vrhovčak s sodelavci je bila v torek na obisku v Škofji Loki. Najprej sije ogledala proizvodnjo v LTH in se s predstavniki sindikalne konference, samoupravnih organov in vodstvom podjetja pogovarjala o vključevanju Loških tovarn hladilnikov v stabilizacijska gibanja. Zatem je obiskala Jelovico, popoldne pa se je o vlogi sindikatov v samoupravnem sporazumevanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pogovarjala z družbenopolitičnim aktivom škofjeloške občine. V T i • konf v,c' ■>*' predsednik sindikalne ko °n<(' Franc Stražar sekretar-gane!)u'>liškcga sveta seznanil z or-ni^1Zlra,1(,si.jo in delovanjem osnov ltejj 0r8anizacij. Direktor Tine Ko-Vorji')a J< °»širno in nazorno odgo-van- Ui* njeno vprašanj*' <> vključeval J.u Jelovice v stabilizacijo. Povelj6:, da so stabilizacijski program *afce|8'x.že. Precej prej, preden se j« Pom Sl,°ka zasnovana akcija zoper S^njkljivosti adi 'tn v našem ekonom-Naredili so si ga zabosti v lastni hiši. Zdaj **niu ''"''»'i naskoka pri mesni« <• stabilizacijskih ciljev. Junija T,,'2 odstotkov pocenili pohištvo. itn je uspelo zaradi boljše orga- nizacije dela in bolj racionalne uporabe lesa. Na tem področju pa prav sedaj pričakujejo še večji uspeli. Uvajajo namreč tehnologijo ploskovnega in dolžinskega spajanja, kar jim b.o omogočilo prihranek 12 do 15 tisoč kubičnih metrov kvalitet rtih rezanih desk let no. Kazen lega so v -Jelovici že pred dvema letoma sklenili, da se bodo usmerili v kar največji meri na uporabo domačih surovin in polizdelkov. Predvsem so razmišljali, kako !)i se otresli odvisnosti od tujih partnerjev pri dobavi visoko kakovostnega okovja. Navezali so stike z. domačimi partnerji in se sporazumeli s Kovinoplastiko Lož. Strokovnjaki obeh tovarn so oh pomoči zahodno- nemške firme Koto razvili nov tip okovja jelko, ki že uspešno nadomešča 00 odstotkov prej v tujini kupljenih ključavnic in kljuk. Pomeni pa tudi prihranjenih 10 milijonov deviznih dinarjev letno. Lanski odtok deviz so v Jelovici zmanjšali za 42 odstotkov. Blagovna menjava s tujino oziroma izvoz se je v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega h'ta povečal le za dobrih Ki odstotkov. Ker niso izpolnili 20 odstotkov, ki naj bi bili pogoj za odobritev uvoza letos. Tine Kokelj ni skrival zaskrbljenosti. Nadaljevanje na 16. strani na tretje požari zaradi posebnih vzrokov, na četrto otroška igra in na peto gradbene pomanjkljivosti pri dimnikih in kurilnih napravah. Čeprav je lanska statistika ugodnejša od predlanske, z gorenjsko požarno varnostjo še ne moremo biti zadovoljni. Posamezniki in organizacije se iz leta v leto bolj zavedajo pomembnosti protipožarne zaščite in preventivne dejavnosti ter izobraževanja ljudi, vendar nas čaka predvsem na tem področju še veliko dela. Malomarnost in nepoučenost sta še vedno povzročitelja dobre tretjine požarov. Nasvete in napotke kaže jemati resneje in jih ne odvračati kot zadeve postranskega pomena. To velja tako za posameznike kot organizacije združenega dela, kjer bo treba okrepiti službe za varstvo pred požari in poostriti odgovornost. Tudi dobre zveze za obveščanje in bližina ljudi, usposobljenih in opremljenih za boj proti plamenom pogosto ne moreta preprečiti milijonske škode in odstraniti nevarnost za ljudi. Lanskih 92 požarov je povzročilo kar 24,850.552 dinarjev škode. Upoštevajoč »rdeče peteline«, ki v omenjeni statistiki niso upoštevani, pa so vseeno povzročili škodo, pa je leta še večja. Dva lanska požara sta terjala vsak nad 3 milijone dinarjev škode, dva od enega do treh milijonov, 6 požarov od KK).O(K) do milijona dinarjev škode, 21 požarov pa od deset do sto tisoč dinarjev škode itd. Ogenj je bil najbolj uničevalen na gospodarskih objektih družbenega sektorja, zato kaže predvsem tu poostriti preventivo in še bolj usposobiti protipožarno in reševalno službo. Čeprav je protipožarna zaščita skupna naloga vseh, je vseeno naloga prostovoljnih in poklicnih gasilcev odgovornejša. V petih gorenjskih občinah imamo po statistiki zadnje- SVEŽE MESO ZA ZMRZOVALNO SKRINJO dobite po ugodnih cenah vsak petek in soboto dopoldan V KLAVNICI RADOVLJICA SPECEriDa O © © o ga gasilskega kongresa leta 1972 129 teritorialnih in industrijskih gasilskih društev in poklicne enote v Kranju, na Jesenicah in na brniškem letališču, ki združujejo 4828 prostovoljnih in 128 poklicnih gasilcev. Slednji so usposobljeni in opremljeni tudi za požare, kjer voda ni edino gasilno sredstvo. Za prostovoljne gasilce pa tega še ne moremo trditi, čeprav se z družbenim denarjem in pomočjo občanov, razumeva-jočih za potrebe gasilcev, tudi njihova oprema zboljšuje. Pa vendarle gasilska oprema še ne dohiteva razvoja industrije in stanovanjske gradnje, ki sta najpogostejša žarišča požarov. Manjka dihalnih aparatov, zaščitnih mask in posebnih oblek, odpornih proti vročini in mrazu. Ne le tehnična oprema, temveč tudi osebna oprema gasilcev in ljudi, sodelujočih v boju z ognjem, ne sme biti postranska skrb! J. Košnjek 16. stran VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975 Naročnik: Sindikati o stabilizaciji »Zdaj vsi govorijo o stabilizaciji, vendar skuša vsak po svoje začrtati akcijo. Za sindikat pa je stvar jasna — to je boj za večjo storilnost. Težišče akcije v vseh sindikalnih organizacijah, zlasti pa v tistih, v katerih so se pokazale slabosti, bo zato na povečanju produktivnosti kot bistveni sestavini boja za stabilizacijo,« je dejal na sredini seji predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije predsednik Mika Spiljak. Birendra pri Titu Predsednik republike Josip Broz-Tito je v sredo popoldne sprejel v belem dvoru kralja Nepala Birendro Bir Bikra-ma. Imela sta uradne pogovore. Dveurni pogovor je potekal v prijateljskem ozračju in v duhu vzajemnega prijateljstva ter razumevanja. Izražena je bila velika sorodnost in enakost pogledov dveh prijateljskih neuvrščenih držav na mednarodne probleme. Posebno pa sta suverena poudarila pomen aktivnosti obeh držav v politiki neuvrščenosti. Srečanje internirank Več kot 900 bivših internirank koncentracijskega taborišča Ravensbriick in njegovih podružnic se je v sredo zbralo na veličastni manifestaciji v Portorožu. Osrednje slovesnosti tridnevnega srečanja, ki je bilo posvečeno -30-letnici svobode in miru in mednarodnemu letu žensk, so se udeležili tudi' Lidija Šentjurc, Vida Tomšič. Mitja Ribičič, Olga Vrabič, Milan Kučan in drugi gosti. Slavnostni govor je imel sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Posvet o papirju V okviru tedna Komunista bo 2. oktobra v Krškem jugoslovanski posvet na temo Pa-pir, časopis, knjiga. Za isto mizo bodo sedli predstavniki papirne, grafične, časopisne in založniške dejavnosti, ki sicer že sedaj uspešno sodelujejo, vendar bodo tako laže pregledali celoten splet problematike. Ker se bodo simpozija udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja, bodo lahko izoblikovali enotna mnjenja, stališča in možnosti za obravnavanje te problematike na vseh nivojih. Denar bodo vrnili gospodarstvu Gospodarstvo Bosne in Hercegovine so samo v letošnjem prvem polletju z raznimi prispevki in davki obremeni/i kar za 223 milijonov dinarjev preveč. Ta »presežek« pa bo dobilo gospodarstvo nazaj, kajti republiški izvršni svet trdno vztraja, da je treba dogovorjeno politiko splošne in družbene porabe dosledno spoštovati. 140 tisoč novih delavcev V Bosni in Hercegovini naj bi se do leta 1980 na novo zaposlilo 140.000 novih delavcev. To je ves naravni prirastek in še del povratnikov iz tujine. Predvidevajo tudi, da bo produktivnost dela naraščala po slabih 5 odstotkov letno, kar pomeni, da bo delež na novo zaposlenih v povečanju družbenega proizvoda znašal 46 odstotkov, delež povečanja produktivnosti dela za 54 odstotkov. Več tobaka za izvoz Tobačna industrija v Nišu je poslala v ZDA novo pošiljko 300 ton predelanega tobaka, ki ga ameriški proizvajalec uporablja za proizvodnjo cigaret Kent. V tujino bodo letos prodali še 1800 ton tobaka. 2 %jg. jiLijm Petek, 26. septembra 1975 Jesenice Na zadnji seji odbora delavcev v trgovini pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah so razpravljali o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o delovnem času v trgovini. Večina trgovskih organizacij združenega dela je sporazum že podpisala, v nekaj dneh pa ga bodo podpisale tudi vse druge organizacije. Na Jesenicah sicer trgovine obratujejo po novem delovnem času že od 1. avgusta letos. D. S. Na zadnji seji izvršnega odbora jeseniške temeljne telesnokulturne skupnosti so se med drugim odločili, da za izgradnjo športno-rekreacijskega centra na Kresu na Koroški Beli namenijo 30.000 dinarjev. D. S. 2. in 3. oktobra bo v Kranjski gori že 23. gostinsko-turistični zbor Slovenije. Program je izredno pester in bogat in obsega poleg več razstav tudi razna tekmovanja v spretnosti in v kuharskih sposobnostih. Predvidevajo, da se bo zbora udeležilo okoli 12000 turističnih in gostinskih delavcev Slovenije. D. S. Na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, ki je bila v sredo, 24. septembra, so obravnavali več odlokov ter razpravljali o gradnji industrijske hale trgovskega podjetja Universal na plavškem travniku. D. S. Kranj V ponedeljek se je sestala komisija za organiziranost in razvoj ter idejno-politično usposabljanje pri komiteju'občinske konference zveze komunistov. Ocenili so izvajanje programa izobraževanja in usposabljanja komunistov v letu 1974/1975 in razpravljali o programu izobraževanja in usposabljanja v prihodnjem obdobju. Obravnavali so tudi predlog programa politične šole za Člane zveze komunistov in osnutek delovnega programa komisije. — V sredo popoldne pa se je pri komiteju občinske konference ZK sestal aktiv komunistov kulturnih delavcev. Razpravljal je o političnem položaju kulturne dejavnosti v občini, o reorganizaciji aktiva in o programu do konca leta. Pri občinski konferenci socialistične zveze je bila v ponedeljek razprava o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov, v sredo pa razprava o osnutku zakona o ljudski obrambi v SR Sloveniji. — Včeraj zjutraj pa se je sestal koordinacijski odbor za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Razpravljali so o osnutku zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji. Na občinskem sindikalnem svetu sta se ta teden sestali komisija za SLO in predsedstvo občinskega sveta. Komisija za SLO je v ponedeljek obravnavala delo odborov za SLO po delovnih organizacijah. Predsedstvo pa je v sredo opoldne ocenilo prve rezultate stabilizacijskih prizadevanj v občini, razpravljalo o delu sveta do konca leta, o predlogu za podelitev priznanja Gimnaziji Kranj in o ustanovitvi kluba samoupravljavcev. Ta teden je imelo sestanke tudi več organov občinske skupščine. Tako se je v torek sestala komisija za volitve in imenovanja skupščinskih organov, v sredo pa je bila skupna seja sveta za družbenopolitični sistem pri izvršnem svetu občinske skupščine in delovne skupine za krajevno in komunalno samoupravo za uresničevanje ustave pri občinski konferenci ZK. Včeraj dopoldne se je sestala tudi komisija za odlikovanja in priznanja in razpravljala o podelitvi odlikovanj ob 30-letnici osvoboditve. A. Ž. Radovljica Pri občinski konferenci socialistične zveze se je včeraj dopoldne sestal na prvi seji koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva. Razpravljal je o pravilih hokejsko-drsalnega kluba Bled in filatelističnega društva Radovljica. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o pravilih družbenih organizacij in društev po krajevnih skupnostih v občini. — Popoldne včeraj pa se je na prvi seji sestala tudi kmečka sekcija pri občinski konferenci socialistične zveze. Razpravljali so o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov in o aktivnosti kmečke sekcije v jesenskem obdobju. Danes dopoldne se bo v Radovljici sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Razpravljali bodo o sklepih ustanovne seje občinske konference socialistične zveze in o družbenopolitični aktivnosti pri izvajanju nalog stabilizacije v občini. Imenovali bodo tudi iniciativni odbor za informiranje v delegatskem sistemu. Na prvi seji se bo v ponedeljek popoldne sestal koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri občinski konferenci socialistične zveze. Razpravljal bo o osnutku zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji in o aktivnosti koordinacijskega odbora v jesenskem obdobju. A. 2. Tržič V torek se je sestala v Tržiču komisija za razvoj samoupravljanja pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič. Člani komisije so razpravljali o dosedanjem konstituiranju združenega dela in o nalogah, ki še čakajo sindikalno organizacijo na tem področju. Predvsem gre za vsebinsko izpopolnjevanje dosedanjih odnosov, pri čemer kaže biti še posebej pozoren na odnose med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela, na delitev premoženja, rizikov in obveznosti, ki so jih imele prejšnje enovite delovne organizacije. Med pripravami na včerajšnjo razširjeno sejo občinskega sindikalnega sveta pa se je v sredo popoldne sestala tudi komisijo za družbenoekonomske odnose pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič. Komisija je obravnavala polletne tržiške gospodarske dosežke ter oceno stabilizacijskih prizadevanj v občini. Znano je, da so koordinacijski odbor, občinski konferenci ZKS in SZDL, izvršni svet občinske skupščine in skupščinski zbori ter sindikalna organizacija tržiške občine sprejeli enoten stabilizacijski program. Da njegovo uresničevanje ne bi potekalo po dveh ali celo treh tirih, so se v Tržiču odloČili za delitev nalog med družbenopolitičnimi organizacijami, izvršnim svetom, skupščino, skupnostmi in odgovornimi posamezniki. Na seji komisije za družbenoekonomske odnose so menili, da so glavne naloge sindikalne organizacije skrb za večjo produktivnost, spodbudnejša in pravičnejša delitev dohodka in osebnih dohodkov ter prizadevanja za uveljavitev takšnih meril nagrajevanja, ki ne bo upoštevala zgolj proizvodne rezultate, temveč tudi osebno zavzetost delavca. -jk Slušatelji visoke šole na Jesenicah Slušatelji visoke vojaške politične šole iz Beograda si vsako leto po svojem učnem programu ogledajo eno izmed jugoslovanskih republik. Letos so prišli v Slovenijo in si med drugim ogledali ter se pogovarjali tudi s predstavniki jeseniškega in radovljiškega družbenopolitičnega življenja. Z Bleda so na Jesenice- prispeli v torek in se najprej zanimali za delovanje delegatskega sistema, organizacijo občinskih in drugih služb ter za stabilizacijska prizadevanja v občini. Razgovora se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, Ludvik Kejžar. Popoldne so se odpeljali na Rudno polje na Pokljuki. V sredo dopoldne pa so bili gostje Železarne, kjer so jih seznanili z razvojem in s prizadevanji jeseniške Železarne. V tem največjem jeseniškem delovnem kolektivu so se zadržali precej časa in si ogledali nekatere obrate. D. S. Cerklje v zastavah Prebivalci Cerkelj in okoliških krajev bodo jutri, v soboto, 27. septembra, začeli praznovati tradicionalni krajevni praznik. Vsako leto ob njem obude spomin na noč od 4. na 5. oktobra 1944, ko je Šlandrova brigada uspešno napadla okoliške domobranske postojanke, v Bolkovi hiši v Zalogu pri Cerkljah pa uničila 13-članski štab črne roke za Gorenjsko. Letošnje pra/ nova nje, ki se uje- ma s 30-letnico osvoboditve, bodo še posebno obogatili. V tem času bo vrsta športnih, kulturnih in drugih društvenih prireditev, komemoracij in ob zaključku tudi slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti, delegacij in družbeno političnih organizacij. Ob tej priložnosti pa bodo izročili namenu tudi več na novo moderniziranih cest in potov, tako v Cerkljah kakor tudi okoliških krajih. -an SAN FRANCISCO - V torek je ameriški predsednik Gerald Ford v pičlih dvajsetih dneh že drugič za las ušel atentatu. 5. septembra se pištola Lvnette Fromm (27 let) ni sprožila, v torek pa je krogla, izstreljena z razdalje dobrih desetih metrov, tudi zgrešila cilj. Na »prvega moža« Združenih držav je streljala 45-letna Sarah Moore v trenutku, ko je izstopal iz hotela St. Francis in se napotil proti nekaj metrov oddaljenemu avtomobilu iz neprobojnega materiala. Varnostniki so predsednika, ki se še naprej trmasto brani nasvetov, naj se ne pojavlja tako neposredno v javnosti in si je nadel le neprobojni jopič, porinili v avto, ki je odbrzel proti letališču, nato pa planili na nesojeno atentatorko. Dan poprej so jo policijski organi zasliševali, vendar so jo izpustili. Ford ostaja še naprej vztrajen. »Ne bojim se anarhistov in morilcev,« je dejal. »Mislim, da predsednik ZDA ne sme kloniti pred omejenim številom ljudi, ki hočejo vzeti v svoje roke zakon. Ne boni spremenil načina politične kampanje, ki sloni na pogostih srečanjih z ljudmi.« • • • LIZBONA — Konec preteklega tedna so začele prihajati iz nemirnega portugalskega glavnega mesta vesti o uspešnem poslanstvu mandatarja za sestavo nove vlade Pinheira Azevede. Poročila so govorila, da je vlada, v kateri so predstavniki gibanja oboroženih sil, neodvisni, socialisti, komunisti in ljudski demokrati, pred prisego-Oblikovanje nove vlade so spremljale demonstracije in druge oblike negodovanja, pa tudi spori med strankami se še niso polegli. Nova vlada, šesta po lanskem aprilu, je v nedeljo prisegla. Po besedah predsednika republike Costa Gomesa se bo vlada borila za socialistično Portugalsko, v kateri bo prostora za vse Portugalce in kjer bodo priŠ'1 do pravic tudi doslej najmanj zaščiteni slojih Predstavniki nove vlade so začeli obiskovati nekatere evropske države (Švedska, Poljska, pA ZRN), iskati podporo novi vladi in izmenjavati izkušnje o graditvi ekonomskega ter političnega sistema. Na Portugalskem se tudi ta teden ulični nemiri in demonstracije ter stavke niso polegli. • • • DUNAJ — V sredo se je začelo na Dunaju zasedanje članic organizacije dežel izvoznic nafte (OPEC). Pet- do desetodstotno.povečanje cen surovi nafti od prvega oktobra dalje bo najverjetneje edin1 pomembnejši sklep konference, čeprav Saudska Arabija meni, da cene ne bi kazalo zviševati, temveč zamrzniti na sedanji ravni. SodčeK surove nafte (159 litrov) velja sedaj 10 dolarjev in 46 centov. Napovedana podražitev, za katero deveterica Evropske gospodarske skupnosti ne bo podvzela povračilnih ukrepov, je posledica svetovne inflacije in zmanjšane vrednosti tako imenovanega »petrodolarja«. Ceprav je bilo slišati glasove za večjo podražitev, bo 10-odstotna meja najverjetneje obveljala. # • • MADRID — Naglo vojaško sodišče v španskem glavnem mestu Madridu je konec preteklega tedna brez prizanašanja obsodilo na smrt tri fante in dve dekleti, ki so člani mestne gverile (FRAP). Delovanje takšnih sodišč je zamisel generalisima Franca. Sodba madriskih sodnikov je povzročila v svetovni javnosti veliko ogorčenje. PaP?z Pavel VI. je zahteval od Franca pomilostitev. Enaki pozivi prihajaj0 z Nizozemske, Švice in celo iz Španije. 800 uglednih španskih kulturnu1 in javnih delavcev je poslalo Francu enak poziv. Franco je sklical ta teden v madridski palači Prado sejo vlade. Opazovalci menijo, da raz: pravlja o zahtevah za pomilostitev, med katerimi ima še posebej papeževa veliko težo. Diktator se namreč najbolj boji javnega sp°/ s papežem. Kljub temu pa se aretacije svobodoljubnih Spancev nada-ljujejo. Postavljajo jih pred nagla sodišča, ki najpogosteje izrekaj smrtne kazni. • • • ŽENEVA — Egiptovski in izraelski pogajalci so v torek l^tT^\. podpisali mirovni dokument. Podpisoma Egipčana Magduba in I^ra i ca Safirja se je pridružil tudi šef mirovnih sil na Sinaju finski ge°e ., C"l_______ \T ri_____• • 1 " 1 ______ J..1..v___ _____. ■___i ____„,;Ua s" roti Siilasvuo. V Ženevi je bil prav tako določen vrstni red razmika na Sinaju in prehoda naftnih polj v egiptovske roke. Protesti P^ sporazumu pa v nekaterih arabskih državah ne pojenjujejo. Pa ostre obsodbe in celo glasovi o oblikovanju »arabske fronte zavrni sporazuma«. Predvsem pa so za nekatere države, med katerimi sta t Egipt in ZRN, vznemirljive govorice o najsodobnejši izdatni v?-'a'na pomoči ZDA Izraelu (zamena za odstopljena zasedena ozemlja Sinaju Egiptu — op. p.), kamor sodijo tudi najmodernejše ra kete pershing in bojna letala F-lb. J. Košnjek Nadaljevanje med delovnimi ljudmi »Presenečenje zbuja ocena, ki pa se ne nanaša na posamezne primere, da so delovni ljudje le in samo izvrševalci nalog. To je huda obtožba, a vendar ji moramo verjeti. To velja še posebno za obrate in samoupravne delovne skupnosti, ki imajo sedež organizacije združenega dela izven občine ali regije.« Takšna je ena od ugotovitev medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, ko je v sredo popoldne ocenil družbeno akcijo za gospodarsko stabilizacijo na Gorenjskem in sprejel več ugotovitev, sklepov in stališč. Družbena akcija za stabilizacijo gospodarstva na Gorenjskem je sicer že na začetku dobila široko podporo gospodarskih organizacij, vodilnih organov družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin, vendar ni dovolj zajela delovnih ljudi. V glavnem je bila bolj omejena na ožje strokovne in vodstvene skupine, delavci pa so premalo seznanjeni z nujnostjo ukrepov na tem področju. Zato bo nadaljnja naloga pri izvajanju družbene akcije seznanjanje delavcev z ukrepi. Vendar se prvi uspehi akcije vseeno že kažejo. Na seji so ugotovili, da so v vseh občinah koordinacijski odbori skrbno opravili zadano nalogo. Poudarili so, da mora gorenjsko gospodarstvo vezati razvojne možnosti na izvoz, pri čemer mora biti uvoz spodbuda za večji izvoz. Trenutno pa je marsikje še žal tako, da je izvoz odsev trenutnega položaja in ne dolgoročne usmeritve. Podobno je tudi pri investicijah. Nepokritih investicij na Gorenjskem sicer praviloma ni; investicijska dejavnost je celo v upadanju, razen v jeseniški Železarni. Slabosti pa se po drugi strani kažejo v investicijski politiki na Gorenjskem zaradi neizdelane dolgoročne usmeritve in enotnosti na tem podorčju. To pa je p°" sledica razdrobljenosti gospodarstva. Tako se dogaja, da so nove naložbe največkrat odsev želja in posameznih lokalnih interesov, premalo pa Je usklajenih predlogov. « Na področju zaposlovanja se kaže določena umirjenost, vendar ocenjujejo, da ni odsev družbene akcije, marveč ■ zmanjšanju stopnje zaposlenosti botrujejo tržne razmere, večanje zalog in podobno. Tudi zniževanje cen še ne moremo opredeliti kot rezultat boljšega gospodarjenja, ma.r* več so se cene ponekod znižale zaradi prevelikih zalog, slabe prodaje, manjšega izvoza ^n podobno. Prav na tem področju je gorenjsko gospodarstvo šele na začetku urejanja materialnih odnosov. Zelo kritična je bila ocena o integracijskih procesih na Gorenjskem. Le-ti potekajo Pre" počasi. Razen tega pa je h" vse dosedanje povezovanj bolj form al no-pravno in orga" nizacijsko. Prav zato so sk nili, da bo svet na eni Pri.n? J njih sej posebej razpravlja' integracijah. Še vedno je namj reč očitna razdrobljenost kovinsko-predelovalni in J40." munalni dejavnosti, trgovi*' gostinstvu, kmetijstvu zdravstvu. ,g Na področju skupne V°r 0. so ugotovili, da sicer vse P teka v začrtanih okvirih, ve.Q dar so poudarili, da se mor*J lotiti stabilizacije z enako * vzetostjo kot v gospodar«1 L tudi v interesnih in krajev" . skupnostih. Sprejeli so tu konkreten sklep, da mof^ vse samoupravne ^.jj skupnosti sprejeti «tabili/a^g ske in varčevalne prog/«1" ' A. Za|ar VIŽMARJE, KRANJ — SAVSKI LOG PRODAJA POHIŠTVA NEKATERIH IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE POPUST 3 — 30 % DO 30. SEPTEMBRA m OZD Bombažna predilnica in SSSSSSS tkalnica Tržič ■■■■■■■■ bo na javni dražbi v ponedeljek, 13. oktobra 1975, prodala 117 rabljenih elektromotorjev uražba bo na parkirnem prostoru pred vhodom v podjetje v bližini Bornje vratarnice. Dražba se začne ob 8. uri dopoldne. X^'druge podatke glede motorjev, ki so naprodaj, interesenti Up dobijo v prodajnem oddelku BPT Tržič v pritličju uprav-jev*a P°s^°PJa' kjer imajo možnost, da preučijo seznam motor- Delovna organizacija tovarne obutve Tržič razglaša prosto delovno mesto šefa operativne priprave dela -° v V* ZU razP°reditev: "* s a *?trokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj ali ednja strokovna izobrazba in 7 let delovnih izkušenj. 8^rn*<*at* na^ P°*^ieJ9 prijave ali se osebno zglasijo v kadrov-°ddelku delovne organizacije v 8 dneh od objave razglasa. dogovorimo se SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE z°or^ S,re^°> !• oktobra, popoldne se bodo v Radovljici sestali vsi trije to^j.1 ^"^inske skupščine. Tokrat je na dnevnem redu kar šestnajst slov" - ° bodo delegati med drugim razpravljali o delu delegatov iz klju>eniJe v zveznem zboru skupščine SFRJ, o dosedanjem razvoju in Srecj nin Problemih ter ciljih gospodarstva v občini do 1980. leta ter o '°ŽenJt>r0^nern razvoJu družbenih dejavnosti. Prav tako je za sejo predlo iu?Poro^^° 0 delu izvršnega sveta občinske skupščine od maja lani ^čin let°s. Omeniti velja tudi razpravo o družbenem dogovoru o ^sleiT UporaDe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje tQrj j ,c naravnih nesreč, sklepanje o ustanovitvi občinkega štaba teri-o 0(J) if ODrambe in zazidalnega načrta za vikende v Poljanah ter sklep. nanL u ° obveznem odlaganju, odvozu in deponiranju odpadnih snovi območju občine. SREDNJEROČNI NAČRTI ju veliko bolj optimistične (lahko bi rekli celo pretirane kot to^ak ah avtorJ')> kot predvidevanja strokovnjakov. Prav zato lahko «fecejUjt nu>' °-a °o preoblikovanju dokončnega predloga potrebnega še ^inj Usklajevatjja. Prav zato tudi sredina razprava v občinski skup-n(> bi smela neprizadeto mimo delegatov in delegacij v občini. A. Zalar Družbena samozaščita v občini Kranj — vse bolj temelj varnostnega sistema Člani komisij za DS, koordinacijskega odbpra SLO in DS pri OK SZDL in komisije za SLO in DS pri Občinskem sindikalnem svetu v Kranju sta na. svojih sejah, ki sta bili 19. in 22. septembra, ugotovili, da smo prešli od besed k dejanjem. Akcija za ustanavljanje odborov oz. komisij za družbeno samozaščito je v polnem teku. Ugotovili so, tako je razvidno iz poročila predsednika obeh komisij, da je od začetka akcije tj. od meseca maja pa do danes ustanovljenih 130 odborov oz. komisij za družbeno samozaščito, računajoč tudi komisije v TOZD. Komisije so ustanovili v krajevnih skupnostih, šolah, TOZD, SIS, družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Člani apelirajo tudi na tiste krajevne skupnosti, ki se do sedaj še niso lotile ustanavljanja navedenih komisij oz. odborov, da to storijo čimprej, ker predvidevamo v prvi polovici oktobra organizirati dva seminarja za predsednike novo imenovanih komisij. Splošna ugotovitev obeh komisij je, da družbena samozaščita postaja resnično aktiven dejavnik vsega družbenega razvoja ter izraz hotenj in» življenjskih interesov delovnih ljudi in občanov v prizadevanjih za čimbolj trdne gospodarske, politične in vse družbene odnose v takšni meri, kolikor se pojavlja kot dejavnik nenehnega dopolnjevanja in razvijanja socialistične samoupravne zavesti ter moralnih vrednot in ravnanja v družbi ter kolikor uresničuje nalogo organiziranega usmerjanja vseh družbenih dejavnikov in dejavnosti v odločen boj s sovražnimi ter Slabo izpolnjena solidarnost V Tržiču so načrtovali, da bo letošnji občinski proračun znašal 11,022.732 dinarjev, kasnejši izračuni pa so pokazali, da bo dovoljena proračunska poraba dosegla le 10,8.41.000 dinarjev. Ker znaša presežek 181.732 dinarjev, bo izvršni svet po pooblastilu občinske skupščine pripravil rebalans proračuna. . Skupščinski zbori so- na zadnjih zasedanih ocenjevali poročilo oddelka za plan in finance o izvršitvi proračuna, skladov in sredstev za negospodarske investicije občine Tržič v letošnjem prvem polletju. Čeprav vse davčne odmere do konca junija še niso bile opravljene, je bir proračunski načrt ob polletju izvršen s skoraj 45 odstotki, kar je dober dosežek. Slabše pa kaže pri pritekanju republiških solidarnostnih sredstev. Tržiška občina mora namreč letos dobiti od drugod dobrih 200 milijonov starih dinarjev. Čeprav se je polletje že izteklo, je prišlo v tržiški proračun le dobrih 34 milijonov starih dinarjev ali 16,7 odstotka letno predvidenih sredstev. Da proračunska potrošnja ne bi trpela, v Tržiču uporabljajo za premostitev presežni denar iz leta 1973, ki bi ga morali sicer vknjižiti na sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij, -jk Posvetovanje sekretarjev V Tržiču je bilo v ponedeljek posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK, ki ga je sklical sekretar komiteja Janez Piškur. Na posvetovanju so se dogovarjali predvsem o akcijah ob stabilizaciji gospodarstva in sprejemanju novih članov. Sklenili so, da morajo osnovne organizacije in stalni aktivi do 15. oktobra razpravljati o občinskem stabilizacijskem programu in programih organizacij združenega dela in skupnosti, ki bodo obravnavani tudi na zborih delavcev. Obenem bodo po osnovnih organizacijah in aktivih v sodelovanju s kadrovsko komisijo komiteja ocenjevali sprejemanje novih članov. Za kandidate za sprejem v ZK bo organiziran konec oktobra seminar, pred tem pa se bodo z njimi pogovarjali tudi člani sekretariatov osnovnih organizacij. Izobraževanje članov je trajna naloga organizacije, prav tako pa tudi skrb za ustrezno literaturo in izbiranje kandidatov za politične šole. Na posvetovanju sekretarjev so razpravljali tudi o organizacijskih vprašanjih. Predvsem gre za predlog, da bi se stalni partijski aktivi v Ro-govem obratu, tovarni pil, Tiku in Splošnem gradbenem podjetju preoblikovali v osnovne organizacije. -jk drugimi protisocialističninh, proti-samoupravnimi, nesocialnimi in. nenormalnimi pojavi in hotenji. Prizadevati se moramo, in to vsi, da zagotovimo, da bo ta ustavna pravica in dolžnost občanov, TOZD in drugih družbenih organizacij, društev in družbenopolitičnih skupnosti resnično v celoti uresničena. Do konca jeseni morajo biti ugotovljene varnostne situacije v okviru varnostnih okolišev, obenem pa bo do tedaj tudi potrebno ugotoviti, ali so OZD, samoupravne interesne skupnosti, krajevne in druge samoupravne organizacije izpolnile svojo zakonsko obveznost in vnesle v normativne akte načela družbene samozaščite. Pri oblikovanju teh odborov oz. komisij smo posvetili vso pozornost izboru ljudi, ki bodo zavestno, predano ter odgovorno usklajevali delo na tem področju. K delu v teh odborih oz. komisijah pa bo nujno potrebno pritegniti družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih, hišne svete in občane ki stanujejo na tem območju. Z uresničevanjem zastavljenih načrtov na področju družbene samozaščite je nadalje poudarjeno v poročilu, je izrednega pomena, da vse občane in delovne ljudi seznanimo z nalogami na tem področju kot tudi da razvijamo v njih visoko varnostno kulturo. Varnostna kultura mora čimprej postati lastnik slehernega delovnega človeka in občana, da bo lahko ravnal zavestno in hitro v vsakem položaju, ko bodo ogrožene njegove samoupravne pravice, njegovo premoženje in osebna varnost, kot tudi tedaj, ko bo opazil, da je z delovanjem našemu sistemu sovražnih ljudi ogrožena integriteta in varnost države. Bistveni del organiziranega delovanja in odgovornega ravnanja vseh subjektov družbene samozaščite je tudi normativno urejanje njihovih pravic in obveznosti, ki ga je treba nenehno in dinamično usklajevati z razvojem varnostne zavesti ter z utrjevanjem vloge posameznih družbenih dejavnikov v varnosti in zaščiti. Komisiji sta poleg ostalega obravnavali osnutke naslednjih dokumentov: 1. dogovor o družbeni samozaščiti v občini Kranj. Ta dokument bo prek koordinacijskega odbora za SLO in DS pri OK SZDL poslan skupščinskim organom v obravnavo in sprejem. 2. pravilnik o izvajanju družbene samozaščite v vseh sredinah, katerega bo sprejel občinski sindikalni svet za vse delovne organizacije le kot osnutek, katerega bodo morali sami prilagoditi svojim potrebam. 3. teze za dopolnitev statutov v KS in TOZD ter drugih samoupravnih skupnostih. Komisiji sta sprejeli programe dela za leto 1976, katerega bo OSS Kranj dostavil vsem sindikalnim organizacijam. Z akcijo je potrebno nadaljevati in z njo aktivirati čimveč je število občanov in delovnih ljudi tam, kjer delajo in prebivajo. M. Zadnik Svet delovne skupnosti osnovne šole A. T. Linhart Radovljica razpisuje prosto delovno mesto snažilke — snažilca za nedoločen Čas s polnim delovnim časom. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Odkritje spominske plošče Zveza koroških partizanov in Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabita na odkritje spominske plošče v »Koči nad Arihovo pečjo« na Bleščeči planini, ki bo v nedeljo, 28. septembra 1975, s pričetkom ob 11. uri. Hkrati bomo ob tej priložnosti obhajali tudi 75. obletnico rojstva organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem. Plošča bo v trajen spomin na partizanski protifašistični boj na zahodnem delu Koroške in na velike žrtve, ki so padle v narodnoosvobodilnem boju v Št. Jakobu in ostalem Rožu in Zilji. Pridite na to slavnostno prireditev, da se oddolžimo našim padlim borcem. Hrati pa bo ta zanimiv izlet na Bleščečo planino, kjer stoji lepa planinska postojanka Slovenskega planinskega društva v Celovcu. Ker koča ni oskrbovana, je možnost prehrane v gostilni »Tiirkenkopf« na Kopanju. Priporočamo, da se opremite po planinsko, predvsem velja to opozorilo za obuvalo, ki bo moralo vzdržati tudi napor nekdanje partizanske poti. »Koča nad Arihovo pečjo« na Bleščeči planini leži 1080 m visoko in je last Slovenskega planinskega društva v Celovcu. Zgrajena je bila leta 1968. Do gostilne Tiirkenkopf v naselju Kopanje pelje asfaltirana cesta, ki se 150 metrov vzhodno od hotela Mittagskogel (cestno križišče) odcepi od rožanske magistrale. Pred gostilno Tiirkenkopf je veliko parkirišče. Od gostilne je še pičlo uro hoda do slovenske planinske postojanke. ^ 2a pripravljalni odbor Karel Prušnik-Gašper Ljubo Urbajs Kritično o uresničevanju akcijskega programa Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice ugotavljajo, da uresničevanje akcijskega programa za obdobje od julija do oktobra ne poteka po predvidevanjih. Na zadnji seji predsedstva so med drugim ugotovili, da delo najbolj zaostaja na področju krajevnih skupnosti. Tri osnovne organizacije ZSMS, in sicer v Kranjski gori, Mojstrani in Savi še vedno niso ustanovljene, izveden pa tudi ni popis članstva ZSMS. V delovnih organizacijah so se mladi sicer vključili v akcijo za stabilizacijo gospodarstva, vendar o svojih prizadevanjih ni občinsko konferenco obvestila skoraj nobena osnovna organizacija. Ponekod akcija sploh ni stekla, in sicer med drugim v Klimu, SOP Projekt, Iskri, Splošni bolnici, Spor t metalu in nekaterih drugih. Tukaj so zatajile predvsem tiste osnovne organizacije, ki so že dalj časa neaktivne. Sekretariat občinske konference je sklenil, da mlade v teh kolektivih obišče ter ugotovi vzroke za nedelavnost. Pri uresničevanju akcijskega programa se precej problemov pojavlja tudi pri konferenci mladih v izobraževanju. Osnovne organizacije ZSMS na osnovnih in srednjih šolah bi morale že konec minulega šolskega leta izvesti volilne konference, vendar naloge ni opravila niti ena osnovna organizacija. Pojeg naštetih problemov in pomanjkljivosti pa je na nekaterih področjih delovanja občinske konference ZSMS delo zelo uspešno. Najbolj aktivna je prav gotovo komisija za idejnopolitično delo in kulturo. Čl ani so v okviru svojega programa pripravili program izobraževanja članstva ZSMS v občini do konca leta. Med drugim bodo pripravili tri seminarje, in sicer o družbenem planiranju, o klubih v krajevnih skupnostih ter o ljudski obrambi. V zadnjem času je dejavnost poživila tudi komisija za informiranje, in sicer so člani komisijo kadrovsko razširili, tako da sedaj šteje šest članov. Informatorje čaka veliko dela, saj je mrtvilo v preteklem obdobju pustilo vrsto posledic. J. R. r^LAS 3 Petek, 26. septembra 1975 Gorenjsko zdravstvo muči glavobol Diagnoza: primanjkljaj Gorenjsko zdravstvo je zbolelo: trenutno dve stari milijardi izgube — Zavarovanci smo vse prevečkrat in predolgo »bolni« — Nekaj bolečih ran: porast bolniškega staleža, prekomerna potrošnja zdravil, preveč zdraviliškega zdravljenja — Trošimo več od tega, kar prispevamo Gorenjska zdravstvena skupnost, regijska skupnost zdravstvenega varstva, po polletnem obračunu dohodkov in izdatkov ugotavlja, da se izguba trenutno izkazuje v dveh starih milijardah dinarjev. Od tega so vse gorenjske občinske zdravstvene skupnosti — razen kranjske — prispevale svoj »delež«, ena v večjem, druga v manjšem obsegu oziroma denarni višini. Težko bi ugotavljali, katera zdravstvena skupnost je v najhujšem denarnem deficitu, ker bi se morali poprej seznaniti z realnimi razmerami in tehtnimi analizami. Prav gotovo bi bilo tudi zelo dobrodošlo poročilo službe družbenega knjigovodstva za vsake posamezne zavode in zdravstvene ustanove. Vendar pa je treba tudi omeniti, da bo ob koncu leta primanjkljaja »le« za eno staro milijardo dinarjev, ker dohodek pač še vedno »priteka« in ga prav ob koncu leta zabeležijo v znatno visokem znesku. "Torej, eni milijardi dinarjev izgube velja vsa tista pozornost, vsi tisti ukrepi in nasveti, za katere so se med drugim zavzeli tudi na zadnji seji jeseniške občinske zdravstvene skupnosti. ZAHTEVNI »BOLNIKI« Delegati jeseniške občinske zdravstvene skupnosti se niso zavili v plašč humanizma do bolnega človeka, ampak so na osnovi podatkov trezno, v prizadevanju za izboljšanje stanja, obravnavali trenutni resni položaj. Kakršnekoli rešitve so se že nakazovale, nazadnje se je krog vendarle končal tam, kjer se je začel. Preveč in znatno preveč je tistih — enih in istih — »bolnikov«, s katerimi zdravniki splošne prakse izgubljajo čas, zdravstvo pa denar. »Pacienti« so danes vehementno zahtevni, zdravniki porabijo več kot polovico časa, da tistim, ki prodajajo svoje težave, zagotovijo in jim zatrdijo, da so navsezadnje zdravi. Danes je v čakalnicah izredno veliko predvsem mladih ljudi, kar obenem negira pričakovanje, da polnijo zdravstvene domove starejši ljudje. Izredno zanimivi so podatki, na primer, da v jeseniški Železarni znaša odsotnost novembra (verjetni čas grip in epidemij) 4 odstotke, medtem ko v suhem in vročem avgustu poraste bolniška odsotnost na 7 odstotkov! Še znosna bolezenska odsotnost pa ne bi smela preseči 4 odstotkov. Zdravstveni delavci obenem tudi ugotavljajo, da bolezenska odsotnost ne poraste le zaradi — bodimo odkriti — kmečkih del in domačih nujnih opravil, temveč predvsem tudi tedaj, ko se v gospodarstvu pokažejo kakršnekoli težave. VZGOJA ZAVAROVANCA V hudem porastu je tudi klimatsko zdravljenje, saj se na Gorenjskem zdravi po zdraviliščih na leto okoli 500 ljudi. Kako in ali je sploh mogoče omejiti odsotnost in zdravljenje v zdravili- Na vpogled urbanistični načrt za Cerklje V tem času je v Cerkljah na vpogled nov predlog urbanističnega načrta Cerkelj, ki zajema še vasi Vasca, Grad in Dvorje: Od prejšnjega načrta je precej izpopolnjen in prilagojen sedanjemu času in potrebam, s posebnim poudarkom na širši razvoj pod vznožjem Krvavca, kot središča zimskega športnega in rekreacijskega centra tega dela Gorenjske. Urbanistični program predvideva tudi večje komplekse /a zidavo individualnih hiš v Cerkljah in dopolnilne pozidave v okoliških vaseh. Predvidena je tudi nova regionalna cesta, ki bo tekla zunaj vasi po vzhodni strani iz ljubljanske strani, skozi Spodnji in Zgornji Brnik, mimo Cerkelj in se zaključi v vasi Grad oziroma spodnji postaji žičnice Krvavec. Predvideni so tudi zemljiški kompleksi za rekreacijske objekte, trgovine, parkirišča in druge krajevne potrebe, -an Petek, 26. septembra 1975 ščih, saj navsezadnje prav v teh oblikah zavarovanci največ potrošijo, znatno več kot pa sami prispevajo? Predvsem zdravniki menijo, da je edina rešitev v prosvetljeva-nju zavarovancev, v primerni vzgoji, ki naj jih poduči, da so zahtevni prek svojih pravic. Zdravniške komisije, ki naj bi jih po enem izmed predlogov občinske skupnosti med seboj zamenjavale, menijo, da je pravilnik o bolezenskih odsotnostih nekoliko pomanjkljiv, obenem pa zdravniki splošne prakse ugotavljajo, da so povsem nemočni. Predlagajo več doslednosti predvsem v primerih, ko si bolniki na svojo pest izbirajo zdravnike in bolnišnice, pri tem pa v več primerih ne poravnavajo tistih stroškov, ki so ob zdravljenju zunaj regije znatno višji. Tudi uporaba rešilnega avtomobila je omembe vreden strošek. Ni tako zelo malo primerov, ko rešilni avtomobil neupravičeno — zdravnik odkloni prevoz — uporabljajo zavarovanci, pri tem pa stroškov sploh ne plačujejo. Vrsta ukrepov se ponuja ob tem, da zavarovanci ne bi neupravičeno bremenili sklad: zdravljenje v zdraviliščih le kot podaljšano zdravljenje iz bolnišnic (včasih je že bilo tako in uspehi so bili boljši), kajti bolnišnice lahko veliko lažje uvedejo nadzor; ustrezen nadzor nad vsemi tistimi, ki so v bolniškem staležu. Predvsem pa naj bi posamezne delovne organizacije vestno in natančno spremljale odstotek bolezenske odsotnosti in ukrepale, kjer bi se lahko dalo. ČAKALNA DOBA Znano je, da v gorenjski regiji primanjkuje zdravnikov, strokovnjakov, zdravniki splošne prakse pa so preobremenjeni. Tudi dolga čakalna doba je ena izmed bolečih ran, vendar so vzroki zanjo v prenekaterih dejstvih, tudi v tem, da vrste v čakalnicah povzročajo simulanti. Ker se večkrat pojavlja vprašanje, zakaj je pot do recepta včasih tako dolga, naj vmes navržem še tole pojasnilo. Zdravniki — specialisti, načeloma ne pišejo receptov in zato mora bolnik ponovno v ambulanto zdravstvenega doma, da mu recept izpiše »njegov« zdravnik. Povsem razumljivo, kajti v nasprotnem primeru bi bile vrste pri specialistih še enkrat daljše — ti zdravniki bi bili še administratorji — popolnoma pa bi razvrednotili tudi delo zdravnikov splošne prakse. Osnovno načelo velja, da je specialist le neki posveto-valec in svetovalec, medtem ko splošni zdravnik ne pozna svojega pacienta le organološko, temveč tudi sociološko in veliko bolj pravično in pošteno odloča o bolniškem staležu. Obvezni polog ovira Znan je predpis, da je treba pri negospodarskih investicijah preskrbeti 50-odstotni polog, kar povzroča predvsem pri investicijah, ki se pokrivajo s samoprispevkom občanov in organizacij združenega dela, obilo preglavic. Sredstva sicer počasi, vendar zanesljivo dotekajo, vseh naenkrat pa investitorji in graditelji le nimajo zbranih. Tržiški odbor za gradnjo šol in vrtcev je imel ob koncu letošnjega polletja na računu skoraj !»7 milijonov starih dinarjev. Upoštevajoč ta znesek in redno doteka nje denarja letošnje in prihodnje leto bi lahko začel odbor s skoraj ist(»časno gradnjo novega vrtca v Krizah in dodatnih prostorov pri osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču. Prihodnje leto, ko se bo samoprispevek Tržiča-nov iztekel, bi bila oba objekta že pod streho in s tem v celoti izpolnjen plan, predložen volivcem oh zadnjem referendumu. Ce bo predpis o 50-odst ot nem pologu obveljal, bodo lahko /ačeli Tržičani letos graditi le vrtet1 v Križah, medtem ko bo treba na prizidek Grajzarjeve šole čakat i še najmanj dve let i. Zato se je občinska skupščina Tržič na zadnji seji pridružila glasovom za ukinitev obveznega 50-odstotnega pologa pri gradnjah, financiranih iz samoprispevkov Po log gradnje zavlačuje in preprečuje hit rej A« reševanje družbenih problemov -jk Tudi do prenekaterih izigravanj bi lahko prišlo: na Jesenicah se je namreč že zgodilo, da je specialist nasedel jadikovanju »bolnika«. Treba je izhajati iz splošno veljavnega dejstva, da ni vse bolno, kar išče v zdravstvu pomoč. DENAR ZUNAJ REGIJE Na Jesenicah so govorili tudi o stroških, ki jih gorenjske regija plačuje za tiste zavarovance, ki se zdravijo v ljubljanskih bolnišnicah, predvsem v Kliničnem centru. Ugotavljajo, da gre kar polovico sredstev iz regije in po neki navrženi ugotovitvi naj bi bila za takšen odliv kriva Splošna bolnica Jesenice. Delegati so zato zahtevali, da regijska skupnost napravi temeljito analizo s primerjalnimi podatki in šele na takšnih zbranih podatkih bi se lahko ugotavljala krivda oziroma nekrivda jeseniške bolnice, o kateri se brez konkretnih podatkov širijo najrazličnejše vesti, polne neosnovanih in žaljivih podtikanj. Novi recepti za zdravila, elektronsko obdelani, se zaradi nekaterih težav centra v Ljubljani še niso izkazali za racionalne, vendar bo znano precej več podatkov tedaj, ko bo center zaživel. Obdelava podatkov in sami recepti so znatno dražji: letno stanejo 70.000 dinarjev, razen tega pa plačuje regionalna zdravstvena skupnost zanje lekarnam okoli 70.000 dinarjev in zdravstvenim domovom za porabljeni čas okoli 30.000 dinarjev. • Le nekaj nanizanih problemov, s katerimi se gorenjsko zdravstvo srečuje in le nekaj ukrepov, za katere so se zavzeli na Jesenicah, izhaja iz enega samega neovrgljivega dejstva, da trošimo veliko in preveč, da finančni plan valoriziran biti ne more, ker na Gorenjskem tudi bruto proizvoda nismo povečali, ker se marsikje (zaposlovanje!), ne obnašamo stabilizacijsko, ker smo bili preveč neodgovorni in liberalni, ker nismo ob pravem času začeli zvoniti k preplahu (september gre h koncu, obravnavali pa so polletno poročilo!) in se odreči nekaterim oblikam potrošnje ali jih vsaj omiliti. Darinka Sedej Konfekcija Mladi rod Kranj, Pot na kolodvor 2 razpisuje po sklepu komisije za kadre prosti delovni mesti: — administratorja Za to delovno mesto se zahteva dokončana administrativna šola in ekonomska šola. trgovskega pomočnika(co) Za to delovno mesto je potrebna dokončana trgovska šola in najmanj 2 leti prakse. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijave pošljite na konfekcijo Mladi rod, splošni sektor Kranj, Pot na kolodvor 2. Tržiška skupščina sprejela spremenjen odlok Konec junija so zbori tržiške občinske skupščine razpravljali o odloku o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Delegati so /. večino določil predloga odloka soglašali, vendar so menili, da predvsem zaradi nejasnega IJ). člena predloženega odloka ne kaže sprejeti, temveč z odločitvijo počakati na eno od prihodnjih sej. Sporni 1!». člen obravnava kriterije /a dodeljevanje stanovanj mladim dni žinam in drugim prosilcem. Sest avl javec predloga odloka je pripombe delegatov upošteval in oblikoval HOV predlog, ki ga je izvršni svet občinske skupščine sprejel in ga predložil V potrditev občinski skupščini. Leta na predlog ni imela pripomb in odlok na zadnji seji sprejela. -jk Delavci GIP Gradiš - TOZD Škofja Loka - grade v Frankovem naselju* Trati nov prizidek ob sedanjem domu za njihove samske delavce. Dosedafr stavba je bila namreč premajhna in ni več zadostovala potrebam P°dJ*L V novozgrajenih prostorih bo prostora za približno petdeset delavcev. bo po predvidevanjih zgrajen še pred koncem leta. — B. B. Foto: B. Ble** Lomska cesta letos, vpadnica pa najverjetneje prihodnje leto Na zadnjih zasedanjih zborov občinske skupščine Tržič so razpravljali tudi o letošnjih negospodarskih investicijah v občini, kamor sodijo predvsem komunalna dela po krajevnih skupnostih. Glavni postavki letošnjega »negospodarskega« programa v Tržiču pa sta gradnja nove ceste v Lom pod Storžičem in modernizacija vpadne ceste v Tržič od tovarne Peko do križišča pri vhodu v Bombažno predilnico in tkalnico. Za lomsko cesto je skupščina tudi letos izdvojila 50 milijonov starih dinarjev, razen tega pa je večina organizacij združenega dela in kolektivov s področja družbenih dejavnosti tržiške občine že sklenila prispevati za cesto v Lom dohodek v višini enodnevnega zaslužka. To znese novih 60 milijonov starih dinarjev. Za cesto vpadnico ima skupščina na »strani« 100 starih milijonov, nekaj pa utegne primakniti tudi Skupnost za ceste SRS. Modernizacija vpadne ceste bi se že začela, vendar skupščina še nima vseh soglasij. Če jih do oktobra ne bo, z urejevanjem cestnega odseka zaradi bližajočega se slabega vremena in zime ne kaže začeti, temveč počakati prihodnjega leta. Da obe načrtovani investiciji letos ne bi mirovali in po nepotrebne, čakali prihodnjega leta, je izvr*, svet tržiške občinske skupščine pre° lagal delegatom, da se letos uresni vsaj načrt za cesto v Lom. Skupsfl na je soglašala s predlogom, če ne drugih ovir kot so predpis o 50-w stotnem pologu, in če bodo imeli > Lomu vso potrebno dokumentacij in privoljenja za začetek gradnj najzahtevnejšega odseka ceste Slapu do prvih hiš v Lomu. Na te območju bodo morali gr aditelji ra streliti in odstraniti okrog l50ma rov dolgo skalo. Delo bo treba oPra viti naenkrat, saj bo zemeljski1*^ terial zasul sedanjo nižje 'ežp^ cesto in Lom odrezal od sveta-stopna gradnja tega cestnega t*** torej ni mogoča. Izvršni svet tržiške občinske sk^ ščine je zato predlagal prenf ^ vpadnico rezerviranega denarJ3. lomsko cesto in s tem prižgal *zfjar-luč« za začetek gradnje. S sol^ nostno akcijo tržiških delavcev i? ni denar, namenjen lomski cesti. ^ bi prihodnje leto potrošili za vpa0 cesto v Tržič. Do takrat bo ilTie,vSa vestitor zanesljivo že v rpkah potrebna dovoljenja in soglasja. , J Košnjek Javna razprava o kreditiranju stanovanjske gradnja Posebna komisija enote za graditev stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti kranjske občine je dala pred dnevi v javno razpravo pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve, ki ga je pripravila delovna skupina skupne komisije izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije za usmerjanje in usklajevanje družbene akcije za graditev stanovanj za delavce. Komisija kranjske enote za graditev stanovanj je pravilnik preučila in ga prilagodila pogojeni in možnostim v občini. V pravilniku ni bistvenih odstopanj od določil družbenega dogovora 0 upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj. Predlagana je na primer nižja lastna udeležba in spremen je na lestvica. Komisija pa zaradi seda re(He nje višine združevanja h!,,totM predlaga tudi ugodnejše o ds gg) posojilojemalcem. Prav tako je \ danjim osnutkom pravilnika P ^ videna ureditev spornega vPra^gjrtf o kreditiranju gradnje zunaj 0 . ^ Če bodo osnutek pravilnika v J i razpravi podprli in sprej«?Ii. potem možno dobiti posojilo tu gradnjo zunaj občine, v..^at^er sedež delovne organizacije, kJ delavec zaposlen. V takšnih P^ rih bo potrebno le soglasje dei organizacije. ;tnj|i* Kot rečeno, je osnutek PraV'';,,!* zdaj v javni razpravi, ki bo do 20. oktobra. Pripombe in Pr na osnutek pravilnika ^^upj Samoupravna stanovanjska , nost Kranj. Osnutek pravilni^ dobile v razpravo vse organizacij združujejo sredstva za stanova^ gradnjo v banki. ^ 2lVII_A Komisija za medsebojna razmerja delavcev samoupravne delovne skupnosti skupnih si v združenem delu - Veletrgovine Živila Kranj, n. sol. objavlja prosto delovno mesto glavnega knjigovodje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati »e 0 slednje posebne pogoje: — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri, gll — da ima najmanj 3 lefa delovnih izkušenj na enake podobnem delovnem mestu in — da je sposoben vodit i delo v knjigovodstvu. kratkih Poskusno delo na tem delovnem mest u je 90 dni. Pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi in JFJ^pO opisom dosedanjih zaposlitev, je treba poslati v 1» £esta objavi Kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, JLA 6. Najpomembnejše naloge Od pričakovanega družbenoekonomskega razvoja občin kulturna skupnost Jesenice pričakuje, da bodo sredstva za kulturno dejavnost s Prihodnjih letih naraščala povprečno letno za 20 odstotkov, razen %^ Pa bi vsako leto namenjali posebej še 5 odstotkov za investicije na kulturnem področju. , Med pomembnejšimi nalogami v naslednjih petih letih spadajo ^Jeseniški občini: primerni prostori za matično knjižnico ter razširitev Knjižničarske mreže, načrtno urejanje in gradnja kulturnih prostorov, Primeren dotok kadrov, v amaterizem vključevati čimveč mladih, zagotoviti prostor za arhivsko službo, povečati število obiskovalcev Kulturnih prireditev, zagotoviti galerijske prostore, preurediti Kosovo graščino in obnoviti Liznekovo domačijo ter reprezentirati cerkev sv. iomaža v Ratečah. D. S. Jeseniški radio v petih letih V naslednjem petletnem obdobju bodo morali na Jesenicah lokalni Radijski postaji s sofinanciranjem zagotoviti prehod na oddajo z ultrakratkimi valovi, nabavo dodatne opreme za studio in emitiranje, Prostore za nov studio, sredstva za izboljšanje reporterske službe ter °sebne dohodke za kadre. Nabava opreme za emitiranje UKV progra-ma bi veljala 600.000 dinarjev, nova studijska oprema 150.000 dinarjev, Prostori za nov studio 480.000 dinarjev, sredstva za izboljšanje repor- ( Jerske službe 40.000 dinarjev, osebni dohodki za tri novinarje in tennično osebje za naslednjih pet let 2 milijona dinarjev. V načrtovanem obdobju bi zavod Radio Jesenice potreboval 3,270.000 dinarjev, k* jih bo zagotovil z lastno dejavnostjo (2 milijona dinarjev), s plačilom storitev samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih Organizacij (250.000 dinarjev), s, sofinanciranjem kulturne skupnosti Jesenice na področju kulture (letno 100.000 dinarjev) in s plačilom Pj"°grarnov samoupravnih interesnih skupnosti s področja radovljiške °ocine (letno 100.000 dinarjev). ,. Z realizacijo predvidenih dohodkov bo Radio Jesenice lahko Djstveno izboljšal svoj program in kvalitetno informiral prebivalce °beh občin. Od načrtovanih sredstev po tem predlogu bi kulturna skupnost Jesenice prevzela delež v višini 15 odstotkov potrebnih sredstev, ^avod pa bi ustvaril 62 odstotkov potrebnih sredstev, ostali pa bi pri-Pevali 23 odstotkov potrebnih sredstev. D. S. Glasbena vzgoja D ..y letošnjem šolskem letu so se na Jesenicah v osnovnih šolah za-ix\&} tr'Je glasbeni pedagogi, ki se bodo vključili tudi v drugo vokalno-bl u/nentalno dejavnost v občini. S tem so na Jesenicah rešili pro-®rn kadrov, vendar še vedno ostaja nerešen stanovanjski problem za 10ye glasbene pedagoge. D. S. »Želeli niste, poslušajte« Ci f ^* sePtemDra si bodo na Jesenicah v amaterskem gledališču Tone pUtar lahko ogledali satirični kabaret »Želeli niste, poslušajte«. Tone t^rnezzi-Tof se je z njim v Ljubljani že večkrat uspešno predstavil in ui za gostovanje na Jesenicah je precej zanimanja. D. S. Ob obletnici rojstva delavskega pisatelja ter drama-Tone Cufar na P« Ob 70. obletnici rojstva delavskega pisatelja in pesnika ,Ka Toneta Cufarja pripravlja amatersko gledališče Ton j^enicah predstavo njegovega dela Polom, ki ga bodo uprizorili okto ,ra- Razen tega bo v gledališču tudi večer njegove poezije, medtem ko jamska skupina iavorniške Svobode pripravlja uprizoritev še neobjav ' •> ...... i -vi • i ii rri___r^-.c__I__. Tnega Cufarjevega dela. Kulturno umetniški klub Tone Cufar bo v zbirki Male Ciifarjeve knjižn rtev muzeja revolucije pa or6«..^.»». uelavskega pisatelja železarskih Jesenic pa se pripravljajo tudi šole, ki ...e izdal dve njegovi zbirki, odbor za ure-muzeja revolucije pa organiziral razstavo. Na počastitev spomina D. S. 'J° njegovo ime: na Jesenicah, v Mariboru in v Ljubljani. Koncerti na otoku let ^av°.d za napredek in razvoj turizma na Bledu je med letošnjo po-laiet M1 ^stično sezono pripravil v cerkvici na blejskem otoku kar štiri-sa; • koncertov. Zanje je bilo veliko zanimanje tudi med tujimi turisti, Gajj'e °il program skrbno izbran. Nastopili so Hubert Bergant, oktet LjniUs' Slovenski godalni kvartet, moški komorni zbor Anton Tomaž Slejar.*.iz Radovljice in moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope. Cet)r J1 Je tudi zaključil letošnje sezonske kulturne prireditve na otoku. ljaj av z vstopnino za te koncerte (vstopnica skupaj s prevozom je ve-P°doh dinarjev) niso pokrili vseh stroškov, pravijo v Zavodu, da bodo °ne kulturne prireditve tudi prihodnje leto. Program koncertov Sl0y KuPnost koncertnih poslovalnic Slovenije in Glasbena mladina sKUr» ni"'e sta Pr'Pravili skupni spored za prihodnjo sezono. Kulturna certe ^OVenUe prispeva določena sredstva za po štiri komorne kon-slov Z^ rnlatnostn<)/K(>(lovinska zbirka. V galeriji iste stavbe pa aril)0 a razstava del Članov Društva slovenskih likovnih umetnikov ^stav^J ~' nadstropju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko y o Kmečko gospodarstvo v dolini, ^te^ ,rešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji V k Pa ^e 08 °?'ed razstava slikarja Poldeta Miheliča. %oSv ar<>čni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Naro-nka v dilna borba na Gorenjskem, republiška stalna zbirka Slo-^8t.n.._ ^V()'uciji, v galeriji v isti stavbi pa si lahko ogledate občasno 48tav0 G ^in a,Z8tavne"zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka u- do 12. orenjska industrija 1945-1975. ne zbirke oz. razst in od 17. do 19. ure. Loški muzej ^9 rike Loškega muzeja na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan x?° P2. ure in od 14. do 17. ure. s'ikar-ga'eriji na gradu je odprta retrospektivna razstava akadt ? Wr ^^la Bozovičarja pod pokroviteljstvom podjetja Lol °ske Loke- Razstava je odprta vsak dan ob istem času ko 8aleriji na gradu je odprta retrospektivna razstava akademskega &. J a P»vio unnA nn\rmvi*aliat\ie\m noHietia Lokainvest kot zbirke ffi muzeja. %ioDlrka v Železnikih je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. Polletno poročilo V torek, 23. septembra, je bila na Jesenicah seja zbora izvajalcev skupščine kulturne skupnosti Jesenice, na kateri so obravnavali polletno poročilo kulturne skupnosti o realizaciji programa za leto 1975, o osnutku programov in finančnih načrtov izvajalcev kulturnih dejavnosti za leto 1976. Na seji so delegati sprejeli polletno poročilo in se odločili, da bodo razpravo o prizadevanjih-za stabilizacijo v kulturi prenesli v svoje delegacije, ustanove, društva in v kulturne skupine. Samoupravnim organom amaterskega gledališča Tone Cufar Jesenice in komisiji za gledališko dejavnost pri ZKPO Jesenice so priporočili kritičen pregled prireditev v prvem polletju, saj kvaliteta in vsebina nista bili zadovoljivi. Ugotovili so,. da v prvem polletju niso presegli dovoljene porabe in da so opravili že več kot polovico letnega programa. Še vedno pa obisk prireditev ni zadovoljiv, zato si bodo morali izvajalci prizadevati, da si bo predstave ogledalo več ljudi. Vsi izvajalci so se s svojimi prireditvami uspešno vključili v praznovanje jubilejnega leta. Ob koncu seje so sprejeli kazalce finančnih načrtov in usmeritev kulturnih dejavnosti v srednjeročnem načrtu razvoja kulturnih dejavnosti in se odločili za takšne posamezne programe, ki bodo vsebovati tudi prednostne naloge po načelu selektivnosti. Poudarili so, da je treba tudi pri načrtovanju upoštevati in uresničevati stabilizacijske naloge. D. S. Akademski komorni zbor Kranj vabi nove pevce Lanska sezona je bila za Akademski komorni zbor Kranj zelo uspešna, saj so imeli kar 23 nastopov. Sklenili so jo z uspelim letnim koncertom v polni koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju. Letošnjo sezono je zbor pričel s štiridnevnim študijskim letovanjem na Krvavcu, septembra pa so začeli z rednimi pevskimi vajami. In kaj imajo v načrtu za letošnjo sedmo sezono? Oktobra bo zbor sodeloval na festivalu Alpe Adria v Celovcu, kamor ga pošilja Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, imel pa bo tudi dva celovečerna koncerta na Jesenicah. Novembra bo sodeloval na vsakoletni občinski reviji pevskih zborov, rmel celovečerna koncerta v Domžalah in Kočevju, konec novembra pa se bo zbor udeležil 3. festivala Revolucija in glasba v Ajdovščini. Njihov letošnji spored b . po Triglavu ali kjerkoli. Ta^{5a j. marneža je treba na mestu 0P0'. itn'1" ti, in če ne gre drugače, z vso<>s , zahtevati od njega, da pri Pncl .^,,1«) re, kar je odvrgel. Saj je ven .a',rayiJ' malo potrebno: vsakdo naj bi *?n0},i\ Ali pa je naša kultura res z''1 ,'■ tako nizko, da bo treba Vpe« poklicne smetarje okoli Triglava.*„ svoje odpadke v vrečko in .jih pri planinski postojanki na sll\e.|.njla ■ KORZIKA — otok skrivnostne romantike in burne preteklosti PROCESIJA CATENACCIO Meščani vsako leto na veliki petek prirejajo znamenito procesijo Cate-naccio, ki je znana po vsej Evropi in jo zaradi njene pompoznosti primerjajo celo s tisto v španski Sevilli. Po starem običaju gre procesija ponoči po glavnih ulicah. Na vsakem oknu gorijo sveče, tako da je vse osvetljeno, kar daje mestu še bolj mistično podobo. Na čelu hodi v kuto opravljen skesan bandit s kardinalsko rdečo kapuco čez obraz. Bosonog nosi na hrbtu težak lesen križ. Zakritega pozna samo župan, vsem ostalim meščanom pa je baje neznan. Nesrečni grešnik se na ta način želi spokoriti zaradi svojih zločinov in nečistih dejanj. Povorka vernikov se sredi noči vije od cerkve do cerkve in se ustavi na glavnem trgu, kjer jo blagoslovi župan. Vsak spokornik lahko na ta način opravi pokoro le enkrat v življenju. Kandidatov za to vlogo nikoli ne zmanjka. Za njim v sprevodu sledi Simon iz Kvrene z belo kuto in kapuco čez obraz, nato osem črno oblečenih spokornikov, ki na nosilih pod črnim baldahinom prenašajo kip Kristusa, za njimi pa se vrste verniki obeh spolov, ki ves čas prepevajo stare korziške cerkvene pesmi. Nedaleč od mesta je Fontanaccia — vražja kovačnica. Tod so najbolje ohranjeni granitni menhiri visoki do 7 m, na njih pa leže prečni kamni kot streha. Tudi ta odkritja še raziskujejo. Ob cesti z neštetimi ovinki vedno znova občudujemo razgibano skalnato pokrajino. Tik nad morjem v zalivu Roccapina bdi na visokem obrežnem grebenu velika skalna gmota imenovana »speči lev«. Pogled nanjo je enkraten, saj je narava resnično, skoraj do podrobnosti izoblikovala v skali podobo leva. Okoli te in še drugih likov iz rdečih skal, ki si jih vsakdo lahko po svoji domišljiji zamisli kakor želi, se še danes pletejo številne legende. Mi smo videli kamelo, kragulja, slona, želvo in še marsikaj. V naslednjem zalivu na obrežju ponosno stoji genovski obrambni stolp iz 13. Stole! ja. BONIFACIO Kmalu se pokrajina spremeni v belo kraško planjavo, podobno naši Hercegovini, le da je malo bolj čle-novita. Ze od daleč se vidi najjužnejše mesto na Korziki Bonifacio, ki leži na hrbtu belega skalnatega grebena in je obzidano z mogočnim trdnjavskim zidovjem. To sicer majhno, a mogočno staro utrjeno mesto, ki ga nekateri primerjajo z Gibraltarjem in Valleto na Malti, je po svoji legi edinstveno v Evropi. Več kot 80 metrov visoko se dvigajo od butanja morskih valov izprane bele apnenčaste skale navpično iz prosojne gladine in tvorijo ploščad; Nad ogromno previsno, spodaj spod-jedeno, zgoraj visoko nad morjem štrlečo steno je ploščad, ki nosi utrdbo in staro mesto visokih strnjenih hiš. Bonifacio se razteza na 1,5 km dolgem polotoku in je z obeh strani obdan z globokim zalivom. Gozdi-čevje dišeče makije kot venec zaljša ozadje v nepozabno sliko. Na odprti morski strani štrle iz bistre modrine morja kot ogromni gobani osamljeni kosi skal z zeleno krono. Z- vrha obzidja je lep razgled na severne obale italijanskega otoka Sardinije, ki je oddaljena le slabih 12 km. Mesto je bilo ustanovljeno v H. stoletju, ko je toskanski grof Bo-nitacio zgladil utrdbo, da hi zaščitil otok pred divjimi .Saraceni. Kraj je bil prizorišče neštetih bojev med Piso in (leiiovo. Tu so se spopadali Saraceni. Kratico,.i, Turki in Spanci. Odločilno vlogo, kot na vsem otoku, pa so odigrali gospodarji iz takrat močne in bogate Genove, ki so se tu /.a stalno naselili v 12. stoletju. Tudi prebivalci Boni-facia so genovskega porekla in so do danes obdržali svoje narečje. Tesne ulice starega mesta s stoletnimi hišami, katerih pročelja so prav tako močno preperela in zanemarjena kot ona v Sar t en i, naredijo na obiskovalce nepozaben vtis. Nad ulicami so med okni razpete vrvi, kjer meščani obešajo perilo, mimogrede povedano, ne preveč vzorno oprano. V eni od teh tesnih ulic je trinad-stropna hiša, v kateri je nekaj časa živel Napoleon, ko je bil še topniški kapelan. To je obeleženo s spominsko marmornato ploščo. Na vide/, nič posebnega, vendar dovolj, da buri domišljijo obiskovalcev, ki se tod trumotna ustavljajo. Najznamenitejši objekt v starem mestu je katedrala St. Marte Majeu-re (Velike Gospe) i/. 15. stoletja. Zgradili so jo veljaki i/. Pise. Mogočna gotska zgradba ima dolgo preddverje m značilne oporne loke i/, kamna, razpete med cerkvijo in sosednjo stavbo onstran ozke ulice. To so nekakšni žlebovi za zbiranje deževnice, ki Se steka v cisterno nad preddverjem. V notranjosti je zanimiv predvsem oltar iz 15. stoletja, prižnice in krstilni kamen i/, marmorja ter slikarije italijanskih moj-st rov. BONIFACIO - pečine Petek, 26. septembra 1975 BONffiAcrn - m >r>) r n bližnje Sardinije, toda se $e\e . toliko, da bi se reš.h bj» ,» turizmu vidijo nekaj obet« ()(th.( hodnost, ko bo morda *» janje z doma. (Se bo nadaljevalo! . V okviru kulturne akcije, ki jo za delovne kolektive organizira Kulturna skupnost Radovljica v sodelovanju z občinskim svetom Zveze sindikatov in ZKPO Radovljica, bo v soboto, 27. septembra, ob 19. uri v festivalni dvorani na Bledu velika kulturna prireditev za delavce iz drugih jugoslovanskih republik, ki so zaposleni v radovljiški občini. S posredovanjem banjaluških sindikatov je organizatorjem uspelo povabiti na gostovanje eno najbolj znanih delavsko kulturno umetniških društev v Bosni RKUD Pelagič iz Banjaluke. To se ponaša že s 50-letno kulturno in revolucionarno tradicijo in s številnimi mednarodnimi uspehi. Na sobotni prireditvi se bo predstavila folklorna skupina z izvirnimi bosanskimi, srbskimi, makedonskimi in albanskimi plesi, tamburaški orkester in znana solista ljudskih pesmi — sevdalink in romanc Zemira Ališa in Milovan Brašin. Nastop bosanskih gostov, odkoder je največ zaposlenih v radovljiški občini, bo zagotovo izpolnil pričakovanje obiskovalcev in organizatorjev, kar se da sklepati po velikem zanimanju, ki vlada med delavci za to prireditev. Tako kot ostale prireditve v okviru kul- turne akcije, bo tudi ta brezplačna. V nedeljo so turistični delavci iz Hotavelj v Poljanski dolini ob vhodu v vas odkrili kip turista. Skulpturo, ki je visoka 2,20 metra, je iz hrastovega debla izklesal kipar samorastnik iz Cabrač Franc Tavčar.. Na svečanosti ob otvoritvi, pokroviteljstvo nad proslavo je prevzela občinska konferenca SZDL Škof/a Loka, je zbranim spregovorit njen predsednik Jože Šubic. Nato pa so predstavniki domačega turističnega društva udeležencem .•»■• 'čanosti orisali dosedanje delo njihovega društva. Povedali so, da bodi) tudi prihodnja leta še vedno pripravljali vsa/ po dve turistično etnografski prireditvi letno: dan šmarnie na Sla/ki ter semanji dan pod vaško lipo v Hotavljah. Tavčarjevo skulpturo je odkril predsednik turistične zveze občine Škof/a Loka Roman Teržan. Nazadnje so najprizadevnejšim turističnim delavcem v društvu podelili še spominske značke in priznanja. V kulturnem programu ob odkritju spomenika turista sta sodelovala: Gorenjevaški oktet iz Gorenj rasi ter godba na pihala Alpina iz Zirov (-jg) -Foto: J. Goi c ka K JR »Glas jeseni« v Šenčurju Osnovna organizacija ZSMS iz Šenčurja je letos spomladi pripravila zanimivo prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Prireditev je odlično uspela. Do napovedane ponovitve »kviza« znanja pa žal ni prišlo. Prav zato so se mladinci iz Šenčurja odločili za drugo in najbrž še bolj zanimivo možnost: pripravili bodo zabavno glasbeno prireditev »Glas jeseni«. To bo tekmovanje pevk in pevcev zabavnih melodij s področja kranjske občine. Koncertni nastop bo sestavljen iz dveh delov. V prvem delu se bodo med seboj pomerili pevci — tekmovalci, drugi del pa bo zabavni. Pevci, ki se bodo prijavili za tekmovanje, bodo imeli možnost nastopa na štirih koncertih po različnih krajih kranjske občine, tisti, ki se bodo uvrstili v finale, pa bodo nastopili na zaključni prireditvi v šenčurjanskeni domu kulture. Zaključni koncert je predviden za zadnje dni oktobra. Pevce bo na koncertih spremljal vokalno instrumentalni ansambel »Dar« iz Šenčurja, nastopajoče pa bosta ocenjevali strokovna žirija ter žirija občinstva. Prireditev naj bi v prihodnjih letih postala tradicionalna. Prireditev »Glas jeseni« se bo začela v soboto, 27. septembra, z nastopom pevskih talentov v Šenčurju pri Kranju. V tekmovalnem delu se bodo poslušalcem predstavili mladi pevci: Jelka Draksler, Drago Zore, Slavica Celjer, Franc, Mežnar, Marjana Maček, -Janez Zgajnar, Vlast a Maček, Roman Peternel in Stane Murn. F. Erzin Športna sobota in nedelja PETEK - KOŠARKA - GKL : Kranj - Gotik : Gumar ob 16,30 (Fartek — Torkar), Kranj — Kranj 75 : Triglav B oh 16..J0 (Ažman - Poljšak), Kokrica - Kokrica : Gorenja vas B ob 16,30 (Urlep — Marjan Rus). Lesce — Veriga : Naklo ob 17. uri (Muharemovič — Vu-kanac); ROKOMET - Stražišče - Gorenjski sejem niča ob 19..')() (Kramar —Bernard); Bes- SOBOTA - NOGOMET - člani: Železniki - Alples : Sava ot) 16. uri (Kaštivnik). Lesce — Lesce : Bohinj ob 16, uri (Likozar). Šenčur — Šenčur : Jesenice ob 1(>. uri (Žirovnik). Medvode — Medvode : Tržič ob 16. uri (Grošelj). Kranj - Triglav : Naklo ob 16. uri (Vrečko). Primskovo — Primskovo : Podbrezje ob 16. uri (Mežek). Trboje - Trboje : Plamen ob 16. uri (Piškur). Reteče — Reteče : Kokrica ob 14,45 (Novine) in Kondor . Preddvor ob 16. uri (Benkič); pionirji: Lesce - Lesce : Bled ob 14,45 (Likozar), Šenčur - Šenčur : Alples ob 14.45 (Lavtar), Medvode - Medvode B : Bohinj ob 13.30 (Krajnik) in Medvode A : LTH ob 14.45 (Rupar). Jesenice — Jesenice : Sava B ob 10. uri (Lasnik). Podbrezje — Podbrezje : Sava A ob 10. uri (Ažman). Naklo - Naklo : Triglav ob 10. uri (2i-bert). Železniki — Alpina : Tržič ob 10. uri (A. Krajnik): ROKOMET - SRL - moški: Tržič - Tržič : Jadran ob 19. uri (Ogner — Selecel). ženske: Stražišče — Sava : Slovan ob i8. uri (Bačnik—Šetinc); LCRL — moški: Jesenice — Jesenice : Kamnik ob 16. uri (Ko-zamernik —Sereg). Duplje — Duplje : Prule ob 19. uri (Pičulin — Bašar), Železniki — Alples : Sava ob 19.30 (Teran-Hakovec I: GRL I - Tržič - Tržič B : Storžič ob 17..'tO (Kužel—E. H um ar). Kranjska gora — Kranjska gora : Žahnica ob 16. uri (D. Humer —Zupan), Železniki — Alples M Krvavec ob 18. uri (Udir-Vidmar); GRL II - Stražišče - Sava B : Duplje M ob 16.45 (Jenu). Železniki Alples C : Huje ob 16.30 (1'clir). Križe - Križe B : Šešir B ob 16. uri (Zun); KOŠARKA - SKL II - Škofja Loka - Kroj : Sava ob 19.30 (Lazar— Kocjančič), Lipnica Plamen : Krvavec ob IS. uri (Prosen— Ažman). Tržič — Tržič : Šenčur ob 18. uri (Palovšnik —Oadež ). Kamnik — Kamnik : Gorenja vas ob 19.30 (Ribnikar —Vukanac); NEDELJA - NOGOMET - člani: ZCNL -Škofja Loka - LTH : Ljubljana ob 15.30, Kranj -Korotan : Naklo ob 10. uri (Cvirn), Primskovo — Primskovo : Filniarji ob 10. uri (Žibert), Jesenice — Jesenice : Bled ob 10. uri (Dežman). Železniki — Alples : Triglav ob 10. uri (Krajnik). Bohinj - Bohinj : Tržič ol) 10. uri (Tutič). Preddvor — Preddvor : Sava ob 10. uri (Udir). Trboje - Trboje : Alpina ob 10. uri (Kotnik). Medvode — Medvode : Podbrezje ob 10. uri (Rupar): ROKOMET - LCRL ženske: Preddvor - Pred dvor : Šešir ob II. uri (Kašnar). Stražišče — Sava B : Alples B ob 10. uri (Erjavec), moški: Preddvor — Preddvor : Mokerc ob" 9.30 (Kašnar-Jeglič). GRL I -Kranj - Veterani : Radovljica ob K), uri (Pičulin — Krampel). GRL II — Kranj — Stadion . Radovljica B obS.iO (Srečnik). -dh V nedeljo motokros v Podljubelju Avto-moto društvo Tržič in športna komisija društva bosta organizirala v nedeljo, 28. septembra, ob 14. uri na motokros progi v Podljubelju dirko za državno prvenstvo v kategoriji motorjev s prostornino 50 kubičnih centimetrov. Do včeraj se je organizatorjem prijavilo 46 tekmovalcev iz Radov- ljice, Kranja, Orehove vasi, Ptuja, Šentvida pri Stični, Brežic, Savskega Marofa, Karlovca, kluba Slovenijaavto iz Ljubljane in Tržiča, ki ga bo zastopalo 8 tekmovalcev. Med njimi bo tudi Branko Mežnar, ki trenutno vodi s precejšnjo prednostjo po dosedanjih dirkah za državno prvenstvo. -ik nagradna križanka od vsept>vsod za smeh 1 2 3 4 5 6 1 7 8 9 10 11 12 13 14 16 17 ■ ■ 19 L 22 23 24 ■ 25 ■ 26 27 28 29 ■30 32 ■ 33 Ti ■35 ■36 37 ■ 38 ■ 44 39 ■ 40 41 42 43 46 47 48 ■ 53 49 50 ■ 55 52 54 56 57 Rešitev nagradne križanke z dne 19. septembra: 1. Oberon. 7. Milena, 13. položaj, 15. koledar, 16. Ob, 17. pedagogij. 19. K K. 20. Rea, 22. Maribor. 23. mak, 34. Arnič, 26. Drut, 27. veza. 28. dren. 30. Llerena, 32. kockica, 34. cena, 35. sari. 36. Kent. 38. Parka, 41. Asa. 42. Goldoni. 44. trg, 45. rt, 46. ladjarina. 48. AN. 49. Mćrimee. 51. rajnka. 53. Alomar, 54. sekret Izžrebani reševalci: prejeli smo 73 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi ALENKA RUS, 64000 Kranj, C. kokrškega odreda 21; 2. nagrado (40 din) SUZANA UMNIK, 64000 Kranj, Retljeva 15; 3. nagrado (30 din) MARJA BEŠTER, 64240 Radovljica, Roblekova 11. Nagrade bomo poslali do pošti. ŠAHOVSKI KROŽEK Ključ do kraljeve postojanke Prva skrb šahista je varno zakloniti svojega kralja oziroma zaščititi ga pred nasprotnikovimi figurami. Najpogosteje to dosežemo z rokado in včasih rokadni položaj še okrepimo s fianketiranjem kraljevega lovca. Pozicija na sliki 21 je nastala po 20. potezi črnega v partiji Karpov -Korčnoj (Moskva 1974); iz nje lahko razberemo, daje beli uspel izločiti iz igre fian-ketiranega črnega lovca in z žrtvijo g- in h-kmeta omogočil svojim težkim figuram neposreden napad na kraljevem krilu. Vendar pa je pozicija črnega kralja na videz varna in čvrsta. Edino šibko točko, h7-kmeta namreč odločno ščiti skakač na fij-polju, ključar njenega veličanstva. Da, če tega skakača ne bi bilo, potem bi beli lahko računal na uspešen prodor. 1 - I 1 I 1 m 1 BHH ■ ž ■H .A ž A . & #. 2. ...Tc8-e8 , 3. Se2-f4! Ld7-c6 4. e4-e5!! Po tej potezi se ključavnica odpre. Glavni namen poteze je odpreti e-linijo svoji trdnjavi in zapreti peto vrsto črni dami. Če vštejemo še tretjega, t. j. napad na skakača na fB-polju, vidimo, da je Karpov odigral čudovito problemsko potezo. Na 4. Sd5 x flB+ e7 x ffi 5. Sf4-h5 bi črni odgovoril Da5 x h5. Po 6. Thl x h5 g6 x h5 7. Dh6 x f6 ima sicer beli boljše izglede, vendar sklep igre še ni blizu. 4. . .. Lc6 x d5 Na 4. ... d6 x e5 bi sledilo 5. Sd5 x f6 + e7 x AS 6. Sif4 -h5! g6 x h5 7. Thl -gl + z matiranjem v naslednji potezi. 5. e5 x f6 e7 x ft> 6. Dh6x h7 + Kg8-« 7. Dh7 — h8 + in črni seje vdal, kajti na Kf8-e7 bi sledilo 8. Sf4 x d5 + Da5 x d5 9. Thl — el + z osvojitvijo trdnjave. ' « Bavdek Vodoravno: 1. Perzija, država na bližnjem Vzhodu. 5. mlečni izdelek, 9. največje pristanišče v severnem Jadranu, 13. načrtno ukvarjanje z vzgojo zelenjave, rejo živali ipd.. 15. vojaški oddelki na pohodu, 17. letoviški kraj na Kvarnerju blizu Rijeke, 18. zdravnik, specialist za ušesne bolezni, 19. Alfred Nobel, 20. v starem Rimu eden izmed sedmerih gričev, 22. Oton Zupančič. 23. dalmatinsko moško ime, 25. kdor plete kite iz slame, 26. samci pri ovcah. 28. rusko žensko ime, 30. katran, 31. kup kamenja, maskota, 32. Albert Einstein. 33. boter, 35. najdaljši afriški veletok, 36. avtomobilska oznaka za Karlovac, 37. volič, 39. Lati-nec, pripadnik starega naroda v Laciji, 41. zgornji del trde zemeljske skorje, pretežno iz silicijevih in aluminijevih spojin, 43. mlajša železna doba v Evropi, po mestu La Tene v Švici, 45. portugalsko ime za Tajo, reko na Pirenejskem polotoku, 48. okrajšava za evropski, 49. zagrebški grič s pokopališčem, 51. v glasbi mehka tonovska lestvica, nasprotje dura, 52. umetna pesem ali skladba za zbor in solo petje s spremljavo orkestra, 54. široka ulica z nasadi, 56. večja znanstvena razprava, 57. bolgarski politik, predsednik vlade, Stanko. Navpično: 1. ime slovenskega pesnika Grudna, 2. nasilno odvzemanje tuje lastnine, 3. mesto v Indiji z mnogimi starimi budističnimi hrami in samostani, 4. sukanec, 5. nedavno preminuli slovenski literarni kritik in prireditelj radijskih iger, Mitja, 6. rudnina, ki sojo ugotovili na A vali. 7. gora nad Trebinjem, v jugovzhodni Hercegovini, tudi znan nogometni klub, 8. ljudski izraz za gostilničarja, krčmarja. 9. pod, 10. mestna hiša, 11. gora na Notranjskem, med Ilirsko Bistrico in Gabrom, 12. tračnica, tirnica, 14. značilna oblika, vrsta, 16. departma v vzhodni Franciji z glavnim mestom Bourg-en-Bresse, 21. očka, 23. Albanska telegrafska agencija, 24. izraelski politik Levi (Eshkol), 26. ikravec, apnenec, sestavljen iz majhnih, ikram podobnih zrnc, 27. kravica, 29. nekdaj nomadsko naselje v planinah Kavkaza, 31. bajeslovna pripoved; zgodba iz življenja nadnaravnih bitij, 34. ime mladinske slikarke Vovkove, 35. znova, 37. letoviško mesto v Bolgariji, ob istoimenskem zalivu Črnega morja, 38. utežna enota za zlato in drago kamenje, 39. odposlanec, pooblaščenec, 40. nepokoj, 41. peneče se vino, 42. ime norveškega slovničarja in pesnika Andreasa Aasena, 44. Tine Orel, 46. prastara igračka, leseno vretence na elastični vrvici, 47. ime več norveških kraljev, 49. efekten zaključek šahovske igre, 50. hrana, 53. Teme Kralj, 55. kratica za Narodno obrambo. Rešitve pošljite do torka.. 30 • se p tem bra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Naloga belega je torej izločiti skakača na ro-polju iz igre ali ga vsaj izvabiti z njegovega mesta. Na voljo ima dve možnosti, npr.: 1. Sc3-d5 Tg5 x d5 2. Td3 x d5 Da5 x a2 in napad belega je prepočasen. Karpov se je odločil za drugo možnost, ki vključuje vmesno potezo: 1. Td3-d5! Tg5 x d5 2. Sc3 x d5 Beli je ohranil oba skakača, ki mu lahko koristita s svojimi skoki na črno postojanko. Tale srajčka je za zakonce V krizi! Beračili za nuno Nuna Elizabeta Ravasio bo prišla na sodišče, ker je prisilila več kot 20 deklet, da so zanjo beračile in si je tako prislužila več sto milijonov dinarjev. Dekleta so bila iz revnih družin z italijanskega juga in so bila prepričana, da sodi beračenje v pripravništvo za redovniški poklic. Nuna je pošiljala dekleta na rimske ulice skupaj z otroki med 4. in 8. letom, ki sijih je proti odškodnini »sposodila« pri revnih starših. Njena akcija je potekala polnih 11 let. Prometna nesreča — v postelji 70-letni Pero Radovanovič iz Bradašina pri Vukovaru je umrl ob dveh zjutraj v prometni nesreči. V hišo, v kateri je spal, je s hitrostjo 70 km na uro treščil tovornjak — vlačilec iz Subotice naložen s težkim tovorom. Pri tem se je prednji del hiše povsem porušil in pokopal Pera pod seboj. Drugi člani družine, ki so spali v drugem delu hiše, so ostali nepoškodovani. Mojstrovine na razstavah V Sovjetski zvezi in v Veliki Britaniji bodo prihodnji mesec istočasno odprli dve veliki razstavi slik. Londončani bodo imeli na ogled 120 platen znanih ruskih umetnikov iz 17., 19. in 20. stoletja. V Leningradu pa bodo razstavili 76 slik uglednih britanskih mojstrov. Odvzem državljanstva V britanskem spodnjem domu so predlagali, naj bi odvzeli državljanstvo popevkarjem in športnim zvezdam, ki so zapustili Veliko Britanijo, da bi se izognili plačilu davkov. Mir za Miki Miško Miki Miška, Pluto ter Tom in Jerry ne smejo več nastopati v reklamah na angleški televiziji. Nadzorni organi so se namreč postavili na stališče, da ni pravično izrabljati otroško naklonjenost v komercialne namene. Nadalje so sklenili, da morajo biti igralci, ki delajo reklamo za cigarete in alkoholne pijače, stari najmanj 25 let. .v .f Kdo je to napisal? Tudi letos bomo preizkušali vaše znanje iz literature. Za začetek smo izbrali odlomek iz dela, ki ga prav vsi mladi radi prebirate. Napišite ime avtorja in naslov dela. Odgovore pošljite na naslov Kdo je to napisal, Uredništvo Glasa, 64000 Kranj, Moše Pijadeja .1, do ponedeljka, 6. oktobra. Ne pozabite napisati svojega naslova, šole in razreda. Iztok je zataknil strelico za pas, prijel lok z levico, z desnico brzdo in planil kakor pero na konja. Spela sta se, potem pa zdirjala po areni. Jezdil je prvič in pogledal kragulja, ljudstvo je zamrmralo, ker ni sprožil. Jezdil je drugič, strelica še vedno za pasom, konj v vedno besnejšem diru. Iztok pa, kakor bi sedel na ptici. Ljudstvo je zakričalo: »Streljaj, proži, barbar! Za norca nas ima! Potegnite ga s konja!« Iztok ni ne slišal, ne videl. V njem je živela samo trdna zavest, da pred samim carjem pokaže, kako proži tisti narod, ki mu podira Hilbudije. Tretjič je pridrvel mimo katisme, roka je segla po strelici, lok se je dvignil, nastala je tihota, kakor bi se zbiral orkan. Iztokovo oko se je zapičilo v ptiča, kragulj je zapihal in dvignil kremplje. Bizantinski nepremagljivi orel se je stresel pred barbarom. Iztok je nameril strelico vanj, toda v istem trenutku je že švignil s konjem mimo. Tedaj je hipodrom zabučal od jeze kakor silen grom. Gledalci, ogorčeni, ker še ob tretjem pojezdu ni sprožil, so vsuli nanj kletve in psovke, ploha razhojenih ostankov sadja je pljusknila v areno, nekateri so snemali sandale in jih metali za njim, drugi so potegnili nože izza pasu in mu pretili. A tedaj se je Iztok v hipu okrenil na konju — bil je že blizu mete — puščica je švišt-nila in predrla kragulja s tako silo, da seje utrgala verižica, in ptič je padel s prebodenim srcem pred katismo v areno. Pri zobozdravniku Bil je petek. Morala sem k zobozdravniku. Ker sva imeli s sestro zobozdravnika na isti dan, sva odšli skupaj. Šli sva na avtobus in takoj sva bili v Škofji Loki. Odšli sva v zdravstveni dom. Ko sva prišli do vrat, me je začelo skrbeti, kaj bo. Vstopili sva. Prišli sva v čakalnico. Usedli sva se na stol in čakali, da naju sestra pokliče. Ljudi ni bilo veliko. S sestro sva klepetali, da bi nama čas hitreje minil. Čeprav sva se pogovarjali, je mene še vedno skrbelo. V čakalnici jih je bilo vedno manj, zato je postajalo vse tiše. Pogovarjali sva se in že za-slišim moje ime in priimek. Pohitela sem in že sem bila ha stolu. K meni je prišla zobozdravnica. Zobozdravnica mi je dejala: »No, punčka, ali se bojiš?« Pokimala sem, saj sem se res bala. »No, saj ne bo hudega, sedaj pa odpri usta,« mi je rekla. Odprla sem usta. Izruvala mi je dva zoba in rekla, da lahko sedaj grem. Čez štirinajst dni pa naj zopet pridem. Odšla sem domov. Bila sem vesela, da ni bilo kaj hujšega. Mateja Pogačar, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Telička pa ni Doma smo imeli telička. Star je bil komaj dva tedna. Bil je rdeče barve z belimi lisami, zelo lep in živahen. Skakljal je po hlevu in nagajal drugim živalim. Zelo rad je pil mleko. Toda zadnje dni tega tedna je postal otožen. Ni več skakljal, ampak je mirno ležal. Morali smo poklicati živinozdravnika. Prišel je in pregledal telička. Dal mu je tri injekcije in zapisal zdravilo. Toda teličku ni več pomagalo. Zvečer se je rešil bolezni. Poginil nam je. Zelo smo bili žalostni. Tudi njegova mama, krava Liza, še vedno muka, ko je čas, da bi ga nahranila, telička pa ni. Marjanca Kušar, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Petnajstletnica bralne značke V ponedeljek sem izvedel, da bom šel naslednji dan v Kranj na svečanost ob petnajsti obletnici podelitve prve bralne značke. Bil sem zelo srečen. Izvedel sem tudi, da pojde z nami tovariš ravnatelj. Naslednji dan smo se ob določeni uri zbrali pred šolo. Odpeljali smo se do osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, kjer je bila slovesnost. Vstopili smo v dvorano, kjer so bile na policah razstavljene nove knjige, ki so izšle pri založbi Mladinska knjiga. Prišlo je tudi precej pesnikov in pisateljev, med njimi tudi Branka Jurca, Leopold Suhadol-čan, Anton Ingolič, Jože Šmit, Niko Grafe-nauer in drugi. Ne morem popisati vtisov, ki so me takrat obhajali. Bil sem med pisatelji, ki so napisali toliko knjig, ki so moje najboljše prijateljice. Bil sem nepopisno srečen. Potem je vstopil ravnatelj šole, ki je imel pozdravni nagovor. Leopold Suha-dolčan pa je povabil pisatelje, naj predsta-vijo_ svoje nove knjige. Zavzeto smo jih poslušali. Potem smo spraševali pisatelje o tem in onem. Tako se je srečanje v prijetnem vzdušju končalo. Zaprosili smo pisatelje za avtograme in odšli domov. Med vožnjo sem premišljeval o srečanju. Mislim, da so taka srečanja zelo koristna, ker spodbujajo v učencih ljubezen do knjig. Marko Ručigaj, 7. a r. osn. šoie heroja Bračiča, Tržič Naša muca Imela sem pridno muco, ki je vsak dan hodila na polje in lovila miši. Bila je lisasta. Zjutraj, ko je mama šla po krmo, se ji je rada muzala okrog nog. Vedno sem ji prinesla toplega mleka. Nekega dne sem opazila, da ima na skednju mladiče. Enega smo obdržali, ki je zdaj že velik. Toda nekoč je šla njegova mati na polje in od tedaj je nismo več videli. Marjanca Kušar, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Ptiček v kletki Šla sem v gozd. Mračilo se je že. Hodila sem po gozdu. Na poti sem zagledala ptička. Bila je čisto majhna šoja. Nesla sem jo domov. Dala sem ji deževnika, a ga ni hotela. Zaprla sem jo v kletko. Vsak dan sem jo hodila gledat in ji dajala jesti. Iz dneva v dan je več in raje jedla. Bila sem vesela. Nekega jutra pa sem jo šla pogledat. Ptiček je ležal čisto pri miru. Nič se ni ganil. Pustila sem ga še nekaj časa. Ko sem prišla še drugič, je bil še vedno tako pri miru. Čisto malo sem se ga dotaknila. Bil je mrtev. Takoj sem ga vzela iz kletke in ga pokopala. Marjanca Kušar, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka AVTOPORTRET - Janez Križaj, 6. c r. osnovne šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Spet v šoli Po veselih počitnicah smo zopet prestopili šolske duri in ponosno in veličastno odšli v 6. razred. Spet si bomo nabrali uma in bomo na koncu leta učenjaki in pol. Kakor vsi drugi, sem torej tudi jaz prišla v razred in z ostalimi ugibala, kdo bo razrednik. Bo tovariš Fležar, tovariš Vidali ali kdo drug. Nazadnje le pride tova-rišica Zupanova. Ta bo naš razrednik. Poleg mene se tedaj usede deklica s Kosova. Začudeno jo pogledam, a se takoj spomnim besed, ki mi toplo in domače zvenijo v ušesih: V naši domovini smo vsi bratje in sestre! Tako se konča prvi dan, kako bo pa vnaprej, bomo pa še videli. Srečna sem v 6. a razredu! Tjaša Jeras, 6. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj novinarski krožek Brezskrbni dnevi počitnic so prehitro minili in že se je pričelo novo šolsko leto. Dnevi igre, počitka in veselja so mimo in spoprijeti se je treba z učenjem. Pred vsakim pričetkom šolskega leta učenci nakupujemo šolske potrebščine, zvezke in knjige, da lahko sledimo pouku. Skoraj v vsakem razredu je nekaj novih predmetov, ki zahtevajo od učencev še več truda in učenja. Tako imamo v šestem razredu tele nove predmete: zgodovino, zemljepis in biologijo. Morala se bom potruditi in se več učiti, da bom lahko kos težavam, in naporom med šolskim letom. Sever da pa je med šolskim letom tudi veliko veselih trenutkov in dogodkov in učenci hitro pozabimo na težke trenutke in ure, ko se tresemo pred šolskimi nalogami ter spraševanjem. Andreja Perne, 6. a r. osn. šole Staneta Žagarja. Kranj, novinarski krožek Dobra ocena Bila sem še v četrtem razredu, ko sem se odločila, da bom šolo nadaljevala na Trati. Počitnice so počasi minevale. V začetku smo vsi pridno poprijel) za delo, potem pa smo začeli pasti lenobo. Imeli smo uro matematike. »Pred tednom smo pisali in danes mogoče dobimo nazaj tihe vaje?« se sprašujem v mislih. Tovarišica stopi v razred in vstanemo. Tovar išič in obraz gledam, kot da ga še nikdar nisem videla, čeprav sem ga vsak dan. Pred mano so bili zvezki tihih vaj. Prvi je bil Neven-kin. Tovarišica pogleda proti razredu in reče: »Danes ste me pa razočarali. Sedem nezadostnih,« je dodala po trenutku tišine. Srce mi je že govorilo in vest me je pekla, kaj bo doma, če sem pisala eno. Vest mi je govorila: »Zakaj se nisi naučila, le zakaj, ko pa si se imela čas?« * Tovarišica reče: »Vera, danes si pa pisala zelo dobro, in to štiri do pet!« Srce mi je kar poskočilo od veselja. Takrat bi najraje stekla domov in po vsej vasi raztrobila, da sem dobila lepo oceno. Vesela sem bila zato, ker mi matematika dela, vselej preglavice. Vera Rupar, 6. c r. osm šole Cvetka Golarja, Škofja Loka radio gledališči' hino sobota 27. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.20 Čustveni svet računalnika Rupreta, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Popevka Vesele jeseni — posnetki, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202. 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 S pevko Josipo Lisac, 14.35 Slovenska ročk selekcija, 15.40 Portret orkestra Onzv Matthevvs. 16.00 Naš podlistek. 16.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi. 17.50 Deset minut z ansamblom Atija Sossa. 18.(X) Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program ' 19.05 Slovenska pesem i/, pretekle in polpretekle dobe. 19.30 Večerna promenada z Dubravko Tomšič-Srehot-njakovo, 20.35 Iz oper in glasbenih dram, 22.00 Sobotni nočni koncert. 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 28. SEPTEMBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — Ž. Petan: Prehlajena Sneguljčica. 8.52 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši. 10.05 Iščemo popevko poletja, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljaka repni raža. 14.25 Nedeljsko popoldne, 16.(M) Radijska igra — W. Ecke: Dama s črnim jazbečarjem. 19.40 Glasbene razglednice. 19.00 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jugoslovanski glasbeni umetniki pred mikrofonom, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.05 Zvoki za nedeljsko jutro. 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.33 Melodije po pošti, 13.18 Film. opereta, musical. 14.00 Pet minut humorja. 14.05 Iščemo popevko poletja, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža. 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.34 Naš likovni svet, 23.00 Majhen koncert ansambla Slavko Osterc, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 29. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Mali vokalni ansambli in solisti. 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem, 11.05 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe 12 10 Veliki revijski orktstn 12 iO Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Poj o amaterski zbori. 14.30 Naši poslušali! čestitajo m pozdravljaj«;, II JO Glisbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak. 16.45 interna 469. 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 19.50 Lahko noč. Otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202. 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 14.00 Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.33 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Luis Arcaraz. 16.(H) S knjižne police, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja. 1750 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Sprehodi po zborovski literaturi, 19.50 Literarni večer, 20.35 Ludvvig van Beethoven: Sonata št. 5 za violončelo in klavir v D-duru, op. 102, št. 2. 21.00 Ekonomska plitika, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Hrabroslav Volarič in Anton Lavrin, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 30. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem. 11.05 Promenadni koncert. 12.10 Popevke brez besed, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz dela glasbene mladine Slovenije, 14.40 Na poti s kitaro. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Družba in čas, 17.20 Zvočni portret pianista Jožeta Fiirsta. 18 05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč. ptro« 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — G. Strniša: Driada št. 2, 21.20 Zvožne kaskade. 22.20 Barve in nasprotja nove glasbe, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.33 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Borci nam pripovedujejo. 14.20 Zabaval vas bo ansambel Bojana Adamiča, 14.33 Znana imena — znane melodije, 15.40 Tipke in godala, J6.00 Pet minut humorja, 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples, 16.40 Tri tisoč sekund radia Študent, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Arsenom Dedičem, 18.00 Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini. 19.15 Predstav ljamo vam nov posnetek opere Gioconda. 20.35 Salzburški festival 1975, 22.30 Pesmi noči, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 1. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma. 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem, 11.05 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.10 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Iz latinsko ameriške folklore. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Naš podlistek. 17.20 I/, repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.05 Naš razgovor. 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minule z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Jubilejni koncert orkestra RTV Ljubljana, 23.00 Kulturni globus. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202. 13.00 Danes smo izbrali. 13.33 Ritmi Latinske Amerike. 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.33 Ročk jaz/. 15 10 Srečanja melodij. 16.00 Popevke tako in drugače. Ki.40 Moderni odmevi. 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu mamba, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabav ne glasbe četrtek 2. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Zborovske skladbe iz dobe čitalnic, 10.15 Kdaj. kam. kako in počeni, 11.05 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 12.10 Predstavljamo vam, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz glasbenih šol, 14.40 Mehurčki. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak. 16.45 Jezikovni pogovori. 17.20 Iz domačega operenega arhiva. 18.05 V središču odločanja. 18.20 I/, kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00» Cet rt kov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska komorna glasba od 1900 do danes. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov v Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202. 13.00 Od inelodije do melodije. 13.33 Zvoki orkestra Caravelli. 14.(M) Samoupravljanje s temelji marksizma. 14.20 Otroci med seboj in med nami. 14.33 Mozaik glasov in instrumentov. 15.40 Radi jih poslušate. 16.00 Okno v svet. 16.10 V svetu operete. 16.40 Top albumov, 17.40 Pota našega gospodarstva. 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 18.00 S pevci jazza. 18.40 Non stop ples z orkestrom Frank Valdor petek 3. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem, 11.05 Po Talijinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Šopek novih domačih melodij. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turisle. 15.35 Glasbeni interme/zo. 15.45 Vrtiljak. 16.45 Glasbena medigra. Ki.50 Človek in zdravje. 17.20 V imenu življenja, radosti in lepote. 18!05 Ogledalo našega časa. 18.15 Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 19.50 Lahko noč. otroci. 20.00 Stop-pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki i/ logov domačih. 2.3.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202. 13.00 Glasovi v ritmu, 13.3:< I/ filmov in glasbenih revij. 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo. 14.25 Glasbena medigra. 14.33 Za mladi svet. 15.40 Izložba popevk. 16.00 Filmski vrtiljak. 16.(15 Z velikimi zabavnimi orkestri. 16.40 Glasbeni casino. 17.40 Odmevi z gora. 17.50 Prijetni zvoki. 18.00 Stereo jazz. 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — A. Šoljan: Galileiev vnebohod. 20.07 Preludij, poloneZa in sche"rzo. 20.22 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.00 V nočnih i.rah. 23.30 Jakov Gotovac: odlomek iz I dejanja opere hm / onega sveta. 23.55 Iz slovenske poe/i|< Kranj CENTER . 26. septembra ital.-angl. barv. vojni JUNAKI ob 16., 18. in 20. uri 27. septembra ital.-angl. barv. vojni JUNAKI ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. pust. JOE IN MAR-GHERITO ob 22. uri 28. septembra amer. barv. risani MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 10. uri, ital.-angl. barv. vojni JUNAKI ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital.-angl. barv. voj. HEROJI V PEKLU ob21. uri 29. septembra ital. barv. pust. JOE IN MARGHE-RITOob 16., 18. in 20. uri ' Kranj STO RŽ IC 26. septembra franc. barv. krim. drama URAR IZ SAINT PAULA ob Mi., 18. in 20. uri 27. septembra amer. barv. V VRTINCU ob 16. uri, ital. barv. drama POTOVANJE ob 20. uri 28. septembra šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 14. uri, ital.-franc. barv. pust. VELIKANOVE PUSTOLOVŠČINE ob 16. uri, franc. barv. krim. drama URAR IZ SAINT PAULA ob 18. uri, premiera -ital. barv. pust. EMIGRANT ob 20. uri 29. septembra ital. barv. pust. EMIGRANT ob 16., 18. in 20. uri Radovljica 26. septembra franc. barv. VLOMILEC ob 20. uri 27. septembra angl. barv. TOM SA WYER ob 18. uri, ital. barv. RAZUZDANI ob 20. uri 28. septembra angl. barv. TOM SA WYER ob 10. uri. ital. barv. RAZUZDANI ob 18. uri, Šved. barv. PRGIŠČE LJUBEZNI ob20. uri 29. septembra amer. barv ŠERIF IZ KLANA ob 20. uri Bled 2(i. septembra ital. barv. RAZUZDANI ob 20. uri 27. septembra Šved. barv. PRGIŠČE LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 28. septembra angl. barv. TOM SA WYER ob 16. uri, franc. barv. VLOMILEC ob 18. in 20. uri 29. septembra amer.-ital. barv. GUSARJI ZELENEGA OTOKA ob 20. uri Tržič 26. septembra franc. barv. komed. ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 18. in 20. uri 27. septembra franc. barv. komed. ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 18. in 20. uri 28. septembra amer. barv. vestem MOŽ, KI JE LJU-BILCATDANCING ob 15., 17. in 19. uri . 29. septembra amer. barv. vestem MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCTNG ob 18. uri Kamnik DOM 26. septembra amer. barv. ljub. LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI ob 18. in 20. uri 27. septembra amer. barv. ljub. drama VELIKI GATSBY ob 17. in 19.30 28. septembra amer. barv. ljub. drama VELIKI GATSBYobl6.3()in 19. uri 29. septembra amer. barv. V VRTINCU ob 18. uri Cerklje KRVAVEC 27. septembra ital.-franc. barv. pust. VELIKANOVE PUSTOLOVŠCl NE ob 20. uri Škofja Loka SORA 26. septembra amer. barv. krim. TRDOGLAVI POLICAJ ob 18. in 20. uri 27. septembra amer. barv. vestem HARRYJEVA TOLPA ob 18. in 20. uri 28. septembra amer. barv. vestem HARRYJEVA TOLPA, ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 26. septembra amer. barv. vestern HARRYJEVA TOLPA ob20. uri 27. septembra amer. barv. drama ODREŠITEV ob 20. uri 28. septembra amer. barv. krim. TRDOGLAVI POLICAJ ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 26. septembra franc.-amer. barv. krim. POGREB V LOS ANGELESU '27. septembra amer. barv. CS krim. MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSU 28. septembra amer. barv. CS krim. MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSl 29. septembra hongkongški barv. CS pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA Jesenice PLAVŽ 26. septembra amer. barv. pust. DR V RDEČEM PLAŠČU 27. septembra hongkongški barv. CS pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA 28. septembra hongkongški barv. CS pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA 29. septembra amer. barv. CS krim. MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSU Dovje Mojstrana 27. septembra amer. barv. CS krim. DETEKTIV MCQ 28. septembra amer. barv. grozi j. SLAMNATI PSI Kranjska gora 27. septembra amer. barv. grozlj. SLAMNATI PSI 28. septembra fran -amer. barv. krim. POGREB V LOS ANGELESU t eleu izlici sobota 27. SEPTEMBRA tore/? 30. SEPTEMBRA. 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg). 12.00 T V v šoli (Sa), 14.55 Nogomet Beograd : Dinamo - prenos (Bg). 17.25 625 - ponovitev. 18.00 Obzornik. 18.20 Francosko slikarstvo od romanike do renesanse. 18.40 Kje je resničnost - serijski film. B. 19.10 Risanka, B. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar. 20.05 Velika sprememba — serijski film, B. 20.35 Vesela jesen 75 — prenos iz Maribora. 21.35 Moda za vas. B. 21 45 TV dnevnik, 22.05 Kojak - serijski film. B (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 Kronika. 18.15 TV olimpiada, 19.30 TV dnevnik. 20.00 BITEF - predstava Ateljeja 212. 21.00 Pehar in kučma — predstava gledališča Virovitica Oddajnik Sljeme 14.45 Poročila. 14.55 Nogomet Beograd : Dinamo. 16.45 Kratki filmi. 18.00 Kronika, 18.15 TV olimpiada. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Velika sprememba. 20.30 Frontno gledališče. 21.35 TV dnevnik. 21.55 Bobni ob Moha-kavvku — film nedelja 28. SEPTEMBRA 9.05 Poročila. 9.10 C. Bronte: Jane Evre - TV nadaljevanka, 10.05 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sveta, B. Biseri morja. B (Lj), 11.(K) Priština, mesto heroj — prenos slovesnosti (Pri. 12.05 Kmetijska oddaja (Zg). 12.50 Poročila, 15.30 Pisani svet: Naša beseda 75. 16.10. Za konec tedna. 16.25 Snaha - film. B. 18.05 Moda za vas, B, 18.15 Poročila. 18.20 Modre čelade -dok. oddaja. B. 19.10 Risanka. B. 19.30 .TV* dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.05 A. Ingolič: Izgon — dramska trilogija Žive vezi, B, 21.05 Devet let skomin - 3. del, B (Lj). 21.40 Športni pregled (Bgl. 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 15.00 Konjske dirke in boks. 18.05 Sprehod skozi čas. 18.35 Viking Viki. 19.00 Mladina vprašuje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Brez mreže — zabavno glasbena oddaja. 20.50 24 ur, 21.05 Nedokončana zgodba — celovečerni film, 22.35 Iz del V. Desnice Oddajnik Sljeme 9.20 Poročila. 9.30 Otroška oddaja. 1().(X) Serijski film. 10.30 Narodna glasba, 11:00 IVenos slovesnosti iz Prištine. 12.05 Kmetijska oddaja. 12.50 Ženska 75. 13.15 Jugoslavija, dober dan. 15.00 Športno popoldne. 17.35 Poročila. 17.45 Veronika — film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Gruntovčani, 21.10 Dok. oddaja. 21.40 Športni pregled. 22.15 T V dnevnik r SNAHA - turški barvani film, 1973; režiser Lufti O. Akad; Haci Il.va. stari trgovec, se iz malega mesta Yoz-gat preseli v Istambul. s seboj pa vzame še ženo in starejšega sina z družino. Življenje v Istambulu je precej težje kot v Yozgatu in zelo se morajo potruditi, da premagajo vrsto težav, na katere naletijo. Želja, da postanejo bogati in si tako pridobijo boljši družbeni položaj, počasi razjeda njihove družinske vezi in navezanost drug na drugega. ponedeljek 29. SEPTEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.00 TV v šoli. 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.35 Medvedek Pu -oddaja TV Skopje. 17.50 Risanka. B. 17.55 Obzornik. 18.10 Plesni orkester RTV Zagreb. B. 18.40 Pedagoški poklici — serija Pred izbiro poklica. 19.00 Odločamo. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 20 let Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — prenos. 20.40 G. Massot: Bog igre - drama TV Zagreb. B. 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila. 17.30 Lutke. 17.45 TV vrtec. 18.00 Kronika. 18.15 Narodna glasba. 18 45 Branje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna oddaja. 20.35 Grieg: Koncert za klavir in orkester. 21.(X) 24 ur. 21.15 Riž — celovečerni film, 23.10 Kronika Bitefa Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 M. Božič: Pravičnik - TV drama. 21.10 Liki revolucije: Rat ko Mitrovič. 21 45 Mladi za mlade. 22 15 TV dnevnik Drama zagrebške televizije BOG IGRE avtorja Gorana Massot a prikazuje usodo mladega fanta Tomeka. Tomek je bil vzgojen v malomeščanskem okolju, ki ga sovraži in se mu poskuša postaviti po robu z igro in porogljiv ost jo. Kmalu pa spozna, da je brez moči. da je v svojem revoltu osamljen in da je v nevarnosti njegova lastna avtentičnost, njegov pristni odnos do sveta. Po vrsti konfliktov se loči od okolja, v katerem je živel, in odide v drug kraj. Igra sodi med nadpovprečne stvaritve zagrebške televizije/ 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.00 TV v soli (Bg), 11.20 TV v šoli; ponovitev ob 16.00 (Sa), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 Pobeglo otroštvo - serija Preproste besede. B. 17.50 Risanka. B. 18.00 Obzornik, 18.15 Biseri morja. B. 18.45 Ne prezrite: Drama SNG na Bitefu, 19.10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 20.05 Mi med seboj: Vse o dohodku. 21.10 L N. Tolstoj: Ana Karenina - TV nadaljevanka. 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila. 17.30 Mikavnosti cirkuškega poklica. 18.00 Kronika. 18.15 Baletna skupina M. Miškoviča. 18.45 Sodobna znanost. 19 30 TV dnevnik. 20.00 Kino -Oko: Incident Oddajnik Sljeme 17.80 Izbrana tema. od 17.20 do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik. 20.00 Stop. 20.50 Feliks in Otihja -serijski film. 22.15 TV dnevnik Na ekran prihaja nova italijanska nadaljevanka v šestih delih. |>osneta po romanu ruskega pripovednika in dramatika Leva Nikolajevjča Tolstoja ANA KARENINA. V romanu pisatelj analizira problem zakona in družine. Osnovno zgodbo o ljubezni Ane in Vronskega razlaga vzporedna Zgodba 0 odnosu Lev ina in Kit t v : ta druga pa se ne omejuje le na zakonsko problematiko, saj je okrog Levinovega karakterja in delovanja postavil Tolstoj celo vrsto problemov ekonomskih in socialnih odnosov v takratni Rusiji. sreda 1. OKTOBRA četrtek 2. OKTOBR.A 8.10 TV v šoli. ponovitev ob r4.10 (Zg). 10.00 TV v šoli. 16.:15 Medžarski TVD (Bg). 17.20 L. Sufiodojčan: Babi-čine rože — serija Naočnik in Očalnik. 17.55 Obzornik. 18.15 Bacil ie živ - serija Mikrobi in ljudje. B. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Konec plovbe V mesečini — sena 110 policija. 21.05 Kam in kako na oddih. 21.15 Četrtkovi razgledi: Partie ipacija samoupravljanje: Pro et contra. 21.50 Jazz na ekranu: Tandem Stivin-Došek - 1. del. B. 22.25 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila. 17.:«) Veliki in majhni. 18.00 Kronika. 18.15 Zabavno glasbena oddaja. 18.35 Ljudje s Ćićarije. 19.06 Kulturni pregled. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Krog. -20.45 Kratek film. 21.00 24 ur. 21.15 Maratonci - TV nadaljev anka Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 28.00 H. de Balzac: Teta Liza — TV nadaljevanka. 20.45 Reflektor. 21.35 TV dnevnik. 21.55 Dok. film. 22.05 VV. A. Mozart: Figarova svatba — 2. del opere petek 3. OKTOBRA 8.10 T V v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.00 TV v šoli, 16:1.5 Madžarski TVD (Bg). 17.20 Pisani svet. 17.50 Obzornik. 1805 Ansambel Lojzeta Slaka. B. 18.40 Od 1 baroka do T\aJ,vY\ dm — serija VJTnevnost na Jugoslovan skih t\eV\, B. \s>ao Bisanka. B. 19J30 TV dnevnik, 19.9(1 Tedenski notranjepo\it\cni komentar, 20.10 Hohrwood ski sprevod - film, B, 21.45 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje, 21.50 625, 22.25 TV dnevnik (Lj i UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Kronika. 18.15 Narodna glasba, 18.45 Od zore do mraka. 19.3»> TV dnevnik. 20 00 Združeni Leeds - TV drama. 21.40 24 ur, 21.55 Gost urednik: .dira Stupica Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 2809 TV magazin, 21.05 Kojak — serijski film. 21.55 TV dnevnik. 22.15 Iz sporeda drugih TV centrov 8.10 T V v šoli (Zg), 10.1K) TV v šoli i Bgl. 16.23 Boksarsko srečanje Clav : Frazier — posnetek iz Manille. B. 17.25 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta. 17.90 Obzornik. 18.05 Mladi za mlade — oddaja TV Sarajevo, 18.40 Po sledeh napredka. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna: Vojna z jabolki. B. 21.55 Miniature: Doni-zelti — Rossini. 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila. 17.30 Pahljača. 18.00 Kronika. 18.15 Narodna glasba. 18.35 Znanstveni studio. 19..3o TV dnevnik. 20.00 Zabavna oddaja. 20.50 24 ur. 21.05 Po sledeh fotografije. 21.35 Vidoct| — serijski film. 22.30 Kronika Bitefa Oddajnik Sljeme . . . Boksarsko srečanje Clav : Frazier. od 17.20 do 19.3») isto kot na UHF. 19.30 T V dnevnik. 20.00 Celovečerni film. 21.40 Človek in čas. 20.10 T V dnevnik. 20.30 Dokumentarna oddaja VOJNA Z JABOLKI - švedski barvni film. 1972 ; režiser Tage Danielsson; V malo švedsko mesto ob Baltiku pride skupina investitorjev, ki hočejo lepšo domačnost. nepokvarjeno narave« spremeniti v turistični center, z novimi hoteli, motornimi čolni, kegljišči in vsem. kar sodi v razvite turistične kraje. Prebivale i so v stiski: eni so za tak razvoj, drugi mu odločno nasprotujejo. V boju za neokrnjeno lepoto narave se jim pridružijo še skrivnostne-, nadnaravne sile in liki iz ljudskih pripovedk. Film je predvsem komedija z priokusom tragičnega spoznanja o človeški nemoči v boju proti uničenju pokrajine HOLLYWOODSKI SPREVOD - ameriški barvni film. 1939; režiser Irving Cummings; Hollvvvoodski sprevod je svojevrstna antologija filmske ustvarjalnosti v Hollvvvortdu. Vendar to ni dokumentarni film. ampak komedija. Zgodba sama ni pomembna, bolj zanimivi so odlomki starih burlesk, ki so vešče vključene v film. Turistični prospekt Bleda Te dni je izšel nov zimski turistični prospekt Bleda, ki ga je v nakladi 50.000 izvodov založilo blejsko turistično društvo. Prospekt prikazuje možnosti za zimsko rekreacijo in razvedrilo gostov na Bledu in v okolici. Tako opozarja na smučišča na Zatrniku, na različne dejavnosti na zal^denelem jezeru, na drsalno sezono, ki bo trajala od oktobra do marca na umetnem drsališču in na nekatere zimske folklorne prireditve. Kot vložek k prospektu so v petih jezikih (hrvatski, italijanski, nemški, angleški in holandski) tudi izdali besedilo o značilnostih in posebnostih zimske sezone na Bledu. Prospekt je natisnilo Grafično podjetje Gorenjski tisk iz Kranja, slikovno gradivo pa sta prispevala domačina Vovk in Hribar. A. 2. tržni pregled JESENICE Solata 8.50 din. cvetača 12 din. korenček 4.30 do 6 din. česen 16.80 din. čebula 7.20 din. fižol 14.75 din. pesa 3.70 din. kumare 4.20 din. paradižnik 11 din. paprika <>.80 din. jabolka 6 do 7 din. hruške 11.50 din. grozdje 11 din. limone 15.50 din. ajdova moka 19.20 din. koruzna moka 5.<>5 din. kaša 13.13 din. surovo maslo 58 din. smetana 27.85 din. skuta 18.10 din. sladko zelje 3.20 do 3.51) din. kislo zelje 8.50 din. orehi 105.40 din. jajčka f.65do 1.7o din. krompir 2.90 din TRŽIČ Solata 8 din. špmača 5 din. cvetača 8 do 10 din. korenček 7 do 8 din. česen 20 do 24 din. čebula 7 do 8 din. fižol 10 do 12 din. pesa 8 din. kumare 6 do 7 din. paradižnik 10 dm. paprika 6 do 7 din. slive 12 din. jabolka 10 din. hruške 12 din. grozdje 13 do 15 dm. limone Iti din. ajdova moka iti din. koruzna moka H din. kaša 15 din. surovo maslo 14 din. smetana o' din. skuta 3 din. sladko zelje 5 din. orehi 10 do 12 din. jajčka 1.50 do 1.70 din. krompir 4 do 5 dm poročili so se V KRANJU y Virant Branko in Škofic Helena. Ceru Boleslnv m Steni Lilijana. Cotar Avgust in Guček Ivana. Stenovec Mirko in Steni Cvetka. Berce Vinko in Špendal Breda. Dežman Mirko in Pančur Majda. Kavčič Iv an in Kavčir Irena. Hočevar Branko in Erzai Mart«, Ahlin Valentin" in Kepic Marija. Zlim Avguštin in K one Anica. Tratnik Marjan in Kos Anica. Kodele Stanislav in Men Silva. Kern Albin in Benedik Marija. Vevar Janez in Hiti Danijela umrli so V KRANJU Likozar Jožef. roj. 1899. Dragojević Milovan, roj 1949. Hafner Angela, roj. 1887. Bauciek Leon. roj. 1948 Merklin Ludvik, roj. 1938. Zaje Franc, roj. 1910 VTRŽlCU Snedic Frančiška, roj. 1912 Čiščenje kože (1) j CiUćenje^je del nege obraza, brez katerega nikakor ne gre. Čišćenje marsikdo vzame kot odvečno delo, posebno, će se vrnemo pozno zvećer. Kaj radi potem pustimo ta opravek za jutranje ure. Kaj pa koža? Vso noć se je dušila pod plastjo nečistoće, ki se je na njej nabirala ves dan: skupaj z izločki kože same in še šminko povrhu se je na obrazu nabrala plast, pod katero je vsak dan več možnosti za pospešeno gubanje in staranje kože. Nečistočo kože delimo na suho in mastno. Suha je prah in mrtve celice v povrhnjici kože. Mastna nečistoča pa je v zraku mest. Kako potem odstranjevati z obraza nečistočo? Vsako čiščenje mora biti prilagojeno posameznemu tipu kože. Mastno nečistočo na primer ne bomo s suhe kože odstranjevali ■ preparati, ki vsebuje alkohol. ČIŠČKNJK Sl'HK KOŽK Na suhi ko/i lojnice ne delujejo posebno aktivno iz zelo različnih razlogov. Koži primanjkuje maščobe, suši se, nima dovolj naravne zaščite — taka koža se hitro začne gubati. Za čiščenje suhe kože uporabljamo oljne preparate, mlečne emulzije in podobno. Postopek večernega čaščenja suhe ko/c je takle: s kosom vate namočenim v kamilični čaj ali v blag brezalkoholni tonik ter nazadnje v mlečno emulzijo lahko krožimo po obrazu v smeri obraznih mišic vedno od brade navzgor. Ko se vata uma/.*', vzamemo nov košček. To ponavljamo, dokler vata ne ostane čista. Po čiščenju navlažimo kožo še z blagim kamiličnim čajem ali brezalkoholnim tonikom. Potem se namažemo s kremo, ki daje koži tisto maščobo, ki je sama ne more proizvesti. Nekajkrat na teto je potrebno hladilnik temeljito očistiti. f)a bi se led hitreje stopil, postavimo v hladilnik skledo vroče vode in vrata zapremo. Na poliee položimo serviete, ki bodo vpile od taljen o vodo. marta odgo car/a Če iščete za hladnejše dni model sa kak poseben pulover: ta na sliki ima najširša rokava, kar jih je mogoče misliti in je pravzaprav sešit iz dveh pravokotnikov. le spodaj ima patent in odprtino za glavo seveda. Spodaj se nosijo bluze in tanjši puloverji. Cas sočenja Medtem ko sadne sokove že dolgo poznamo, radi jih pijemo in če imamo na svojem vrtu dobro letino in pa doma sokovnik, se sočenja tudi sami lotevamo. Nekoliko manj pa uporabljamo za sočenje zelenjavo. Nekateri ljudje surovo zelenjavo težje prebavljajo in jo zato raje uživajo kuhano. S tem pa gre v izgubo seveda nekaj vitaminov. Če pa zelenjavo sočimo, tvegamo manjšo izgubo vitaminov. Zelenjavni sok shranjen v steklenicah pa bo ohranil svoje lastnosti preko cele zime veliko bolje kot če bi zalenjavo shranjevali na klasičen način. In kaj lahko sočimo? Kar sprehodimo se po vrtu, če ga imamo. Z vsake grede bi lahko kaj nabrali za sokovnik: korenje, ohrovt, zeleno, zelje, paradižnik, špinačo in rdečo peso, kumarice, redkvice itd. Zelenjavo, ki smo jo izbrali za sočenje, temeljito operetno, očistimo in olupimo, vendar ne vsake zelenjave: paradižnik na primer je izjema. Sočimo seveda le zelenjavo, ki jo imamo veliko, sicer se nam ne izplača. Za štiri kozarce paradižnikovega soka potrebujemo poldrug kilogram paradižnika, prav toliko za korenjev sok; če sočimo zeleno ali rdečo peso, pa potrebujemo 2 kg te zelenjave za štiri kozarce soka. Sočenje ohrani vse vitamine in rudninske snovi, pa še sestavine, ki dajejo zelenjavi značilno barvo in aromo. Zelenjavni sok potem še odišavimo in začinimo s soljo in poprom ali z naribanim muškatnim orešč-kom, sesekljanim zelenim peteršiljem itd. Sok potem pijemo? sam, pomešan s hladnim mlekom, v nekatere kot na primer v paradižnikov pa prija tudi alkohol. Zelenjavne sokove lahko pijemo same ali pa jih med seboj mešamo. Potrebujemo: pol kg govedine, četrt kg čebule, 4 žlice olja, četrt kg paprike, en jajčevec, četrt kg stročjega fižola, majhno kumaro, zelen peteršilj, četrt kg krompirja, pol kg paradižnika, sol, poper, sladko papriko, 2 jajci. Zelenjavni naraste k Govedino narežemo na kocke in skupaj z narezano čebulo dušimo na olju 10 minut. Nato meso denemo v jensko ali drugo ognja varno posodo. Zelenjavo očistimo, olupimo in narežemo na kocke, peteršilj sesekljamo. Plasti zelenjave nalagamo v skledo z mesom in vsako plast začinimo s poprom, soljo in sladko papriko. Prelijemo s četrt litra vode in potisnemo v srednjevročo pečico za eno uro. Rumenjaka zmešamo s soljo, poprom in sladko papriko in zamešamo v trd sneg iz beljakov, razdelimo po narastku in pečemo še 20 minut. Zraven ponudimo jogurt. Bianca iz Medvod — Stara sem IS let. visoka 17H cm in tehtam 65 kg. Imam zeleno rjave oči in kostanjeve lase. Za maturitetni ples bi rada obleko, ki naj bi bila odprta, saj imam dovolj lep dekolte in hrbet. Prosim, če poleg kroja svetujete tudi vrsto in barvo blaga. Moja najljubša barva je bela. Je obleka lahko svilena? " Marta — Narisa/a sem za vas preprost in hrati eleganten model. Lahko se odločite za svilo, m o den pa je spe žoržet. Tudi z belo lahko Drugi vašo bile: dra. opečna, svetlo Zi lena. Obleka Iza vas sega do jal v stranskem pa ima ra Krojena je lesu. Hrbi prost, okoli ima tanke rammee. barvo od/očitil barve z obleko bi svetlo ml) sve t/o Stala, Rman Rman ali stolistnik je dokaj pogosta zdravilna rastlina, ki raste na suhih tleh, na travnikih in ob poteh. V zdravilstvu se uporablja rastlina v cvetju. Nabiramo bele ali rdečkaste kobulje rmana, razcefrane lističe in steblo do 30 cm. Prezrela ali olese-nela rastlina je manjvredna, zato posegamo po rmanu v začetku cvetenja: cveti pa skoraj od pomladi do zime. Zdravilne lastnosti rmana so poznali že stari Grki: zaupanje v dobre zdravilne lastnosti se je obdržalo vse do danes v ljudski medicini različnih narodov. Kemična analiza snovi v rmanu pokaže tanin, ahilein, eterično olje, azulin itd. Zaradi teh lastnosti se rastlina uporablja pri želodčnih in črevesnih boleznih, ob neješčnosti, pri vnetjih v debelem črevesu, pri gastritisu in podobno. Caj iz rmana je učinkovit tudi pri težavah z jetri in ob pojavu zlate žile.. Pomešan s kamilicami se pije topel in brez sladkorja za ublažitev menstrualnih težav. Caj iz rmana se ne kuha, pač pa zdrobljeno zel prelijemo z vročo vodo in pustimo pet minut stati. Na dan popijemo lahko dve do tri skodelice čaja. Pri želodčnih in črevesnih težavah čaja ne sladkamo. Planinski rman, ki raste na višini od 1000 metrov navzgor na vlažnih tleh in med resjem, ima podobne zdravilne lastnosti. zbrali smo za vas V Centralovi DELIKATESI, kjer imajo že dalj časa bogato izbiro čajev, so te dni dobili še posebne zdravilne čaje, kot na primer za zdravljenje rane na želodcu, proti nizkemu ali visokemu pritisku, proti astmi itd. Cena: 9,44 din Tanke puloverje s priljubljenim luknjica-stim vzorčkom so spletli v radovljiški ALMIRI za tople prehodne dni. V velikostih od 36 do 42 in v rjasti, modri, zeleni, rumeni in drap barvi se dobe v njihovi prodajalni. Cena: 191 din Popelinaste bluze in srajce iz čistega bombaža ali iz mešanice sintetike in bombaža so kaj prijetno oblačilo. V Tekstilinduso-verti informativrlo prodajnem centru v hotelu CREINA imajo bogato izbiro tovrstnih blag. In tudi apretirana so proti mečkanju. Cena: 29,53 din (šir. 90 trn) 44 din (šir. 140 cm) Zelo ugodno lahko te dni kupite na razprodaji v GLOBUSU mohair boucle volno. Vseh barv jo imajo. Cena: 8,30 din za 5 dkg Se o Besnici pYi1&Arany\i Pred leti, ko sem opisoval Spodnjo in Zgornjo Besnieo. nisem imel pri rokah vseh podatkov o hišnih imenih. — Zdaj pa mi je prijatelj France Kozjek. besniški rojak, izročil nekaj svojih zapiskov, iz katerih z njegovo vednostjo objavljam nekatere odstavke. GRUNTARJI IN KAJŽARJI Ko so pred poldrugim tisočletjem prišli naši predniki v svojo novo domovino, so si umno izbrali tudi besniški svet za obdelovanje. Prvi naseljenci so ostali na levem bregu potoka Besnite, kjer je za obdelovanje najbolj pripravna zemlja in je dosti studencev. V Besnici je bilo pred sto leti 23 gruntov. 4 polgrunti. 54 kajž in 26 bajt. Grunt je bilo posestvo, katero je potem, ko so leta 1870 razdelili gozdove, imelo okoli 20 ha zemlje: 32 kajžarjev je imelo zemljo v velikosti ene tretjine grunta in 22 kajžarjev pa po eno četrtino grunta. Bajte niso imele svoje zemlje, razen male njivice okoli hiše in so bile večinoma lastništvo gruntarjev pa tudi nekaterih kajžarjev. V bajtah so stanovali najemniki, katere so imenovali gostači. Oni so pomagali svojim gospodarjem pri poljskem delu, seveda za dosti manjše plačilo, dogovorjene dni pa so morali delati brezplačno. Hišna imena gruntarjev (prvih naseljencev) pa so zelo starinska in izvirna. Naj jih navedem: v Spodnji Besnici Mehav. Ribovt, Zvate. Knetic. Kralj. Kristan. Trpin, Modrijan, Jane. -Jelene. Skavovec. Kozjek. Štular. Prekuh. V Zgornji Besnici Stihi. Blašč. Kunar. Ros. Sorčan. Banka. Vodir. Kralj. Boštar. Krt. Bednik in Kli-nar. Gotovo pa ni brez pomena, da imamo med temi imeni samo dve. ki sta nastali od svetniških imen, medtem ko imamo med pozneje nastalimi kajžaskimi hišami 22 takih, imen. Kljub temu, da je bila desnica SOI leto pod nemškim Škofjeloškim gospodstvom in da so tudi v Besnici v (Vpuljah (zaselek Cesta JLA 6, nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. okrog sedanjega zadružnega dom/i) naselili Nemce, je ostalo za njimi zelo malo nem- . ških imen. Do danes so se obdržala le naslednja hišna imena: Štihl. Banka in Mežnar. V Sorici je bilo naseljeno dosti Nemcev. Eden od teh je prišel med besniške Nemce v Cepuljah in tako je nastalo ime grunta Sorčan. Vsa druga mnogoštevilna imena pa so v Besnici slovenskega izvora. HIŠNE ŠTEVILKE IN IMENA VZg. Besnici: 1 Jošk. 2 Tibrenk. 3 Jure. 4 Semen. 5 Kovač. 6 Klinar. 7 Zg. Mlin, 8 Kopcinarjev Martin. 9 Boštar. K) Bednik. 11 Bidovei. 12 Kit. 13 Brščar. 14 Stara šola. |5 Bla-č. 16 Stihel. 17 Klanšek. IS Kunar. 19 Ros. 20 Sorčan. 21 Banka. 22 Vodir, 23 Košnik. 24 DuS&vee. 25 Lembež. 26 Kralj, 27 Boštnik. 2S Jurman. 29 Mazi. 30 Oblak. 31 Pegam. 32 Bohinc (sedaj Štuparl. 33 Matjaž. 34 Jure.2. 35 Jerič. 3« Dobre. 37 Miklov. 38 Jakopč. 39 Vran?, 40 Vretovc. 41 Matijovčova bajta, 42 Matijovec. 43 Španc. 44 Hlrp. 45 Mežnerija. 46 Boštarjeva bajta. 47 Znidar. 48 Farovž. 49 Muskar. 50 Kraljeva bajta. 51 Šoštar. 52 Kopeinar. 53 Martin. 54 Pod-mivar. 55 Blaščeva bajta. 56 Sorčanova bajta. 57 Kunarjeva bajta. 5S Roscna bajta. 59 Vodirjeva bajta. 60 Mmčnek. 51 Kraljeva bajta. 62 Ma/.ijeva bajta. 63 Jeričeva bajta. 64 Vretovčeva bajta. 65 Kajžnik. 66 Joškova bajta. 67 Oblakova bajta. 68 Ja-ko|xeva bajta. V Sp. Besnici: 1 Knefčeva bajta. 2 Tone, 3 Štularjeva bajta. 4 Kukovec. 5 Rudar. 6 Tratar. 7 Piškur. S Marine 9 Urbanove, 10 Mežnarija. 11 Balant. 12 Preku-hova bajta. 13 Kraljeva bajta. 14 Škribovt. 15 Kozjek. 16 Prekuh. 17 Št U1 ar, 18 Modrijan. 19 Skalovee. 20 Jelene 21 Jam. 22 Trpin. 23 Zvate. 24 Ribovt. 25 Mehav. 26 Knefe. 27 Kristan. 28 Kralj. 29 Boltež. 30 Kristanova bajta. 31 Mihover. 32 Jure/.. 33 Mertovee. 34 Kotička r, 35 Katrošnik. 36 Jožovc. 37 Modrijanova bajta. 38 Trpinova bajta. 39 Mehavova bajta. 40 Knet-čeva bajta. 41 Kraljeva bajta. 42 Skalov-čeva bajta. 43 K OZ jeko Va bajta. 44 Pieku-hova bajta. 45 Štulai jev mlin. 47 Olai. 4* Knefčev Janez. Ko so pred 60 leti prvič spreminja;; hišne številke v Sp. Besnici. se je Zgodil« da je hišno številko 13 dobila Kozjeko\.t hiša. Posestnik je bil občinski odbornik in je zato kmalu dosegel, da so štetje ponoviti. Pri ponovnem štetju pa je številko 13 dobila Štularjeva hiša. Zaradi tega sta *j hib ta dva soseda v večletnem sovraštvi!, čeprav sta bila gospodar pri Ko/jeku in gospodinja pri Stularju brat in sestra. ()!>a sta bila Znidarjeva iz Zg. Besnite. Sedaj tudi pri Stularju nimajo številke 13. Očitno je še vedno vkoreninjena vraža, da je številka 13 nesrečna. V prihodnjih zapisih pa bom spet sam povzel besedo in pričel pogovore o Mavčičah in drugih vaseh na desnem bregu Save — o krajih torej, ki so nam dali velikega |>esnika — Simona Jenka. ('. Z. obiščite restavracijo ^5" A ^ VELETRGOVINA J^LOKA ŠKOFJA LOKA na spodnjem trgu v Škof j i Loki r V sodelovanju a Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminaiko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Na rumenem divanu v velikem salonu. Ležala je stegnjena, z odprtimi očmi, polnimi groze. Rane nisem videl, toda madež krvi v višini vratu je bol dovolj zgovoren!« »Niste ničesar poskušali, ste takoj ugotovili, da ni kaj poskušati?« »Seveda. Bil sem v vojni.Vsaj tega sem se naučil tam.« »Se vam je zdelo normalno, da niste nikogar obvestili?« »Saj vam pravim in ponavljam, da sem mislil samo nanj! Leva roka je visela do preproge z vzorcem šahovnice, kjer je ležala dlan — in videl sem, da kaže na morilca!« »Pojasnite to.« »Sejmarski prstan, ki ji ga je podaril za novo leto in ki se ga je s svojo domišljijo bogate ženske tako veselila, tisti prstan, tisto mačje oko ni bilo več nanjenem prstu. Dejal sem si: ,To je nemogoče, saj ni tako neumen, da bi verjel, da bo s tem, ko bi ga snel, odvrnil od sebe sum. Nekje mora biti. ..' Popolnoma me je prevzelo prepričanje: ta roka mora sama nositi obtožbo! Ne vprašujte me za podrobnosti, prosim, ne zdaj! Moral sem najti prstan, ga vrniti na to roko, vse drugo bi prišlo samo po sebi! Ravnal sem kot mesečnik. Povzpel sem se v prvo nadstropje...« Jean Marc je spet odprl oči, posluša z očmi, na svoj način, kakor žival, ki jo je nekaj prevzelo, način, ki ga Belot dobro pozna. Listnice so negibne. Mercier nadaljuje: »Prebrskal sem vse predale v sobi. Našel sem ga, ne z ostalimi dragotinami v skrinjici, ne, skotalil se je med obleke, med gube kitajske domače halje... In takrat se mi je porodil načrt! Morilcu je bilo treba preprečiti, da bi izginil, da bi odšel in na-tvezil svoji družini kakšne pravljice, si jo napravil za pajdaša, saj gotovo ni nič boljša od njega! Splezal sem na podstrešje in CLAUDE AVELINE MAČJE OKO med prtljago svoje uboge prijateljice poiskal kovček. Vrata v atelje s ponarejenimi slikami so bila odprta, vstopil sem! Videl sem razdejanje. Vse je pojasnjevalo zločin! Vendar sem zaprl vrata in spravil zaboje nazaj, da policije, ko bo prišla, ne bi odvrnil od bistvenega.« »Zelo pazljivo,« meni Pjcard. »Ko sem prišel spet dol, sem vzel v sobi domačo kitajsko haljo, v kopalnici pa dve brisači. V salonu sem pokleknil, da bi na prst, ki je bil že otrpel, nataknil izdajalski prstan. V kuhinji sem vzel sekiro. In — z enim udarcem, da, z enim samim udarcem.« »In ne da bi kjer koli pustili kakšen prstni odtis.« »Gotovo sem še imel na rokah svoje vozniške rokavice, ne vem več. Nato sem odšel!« »Kam?« »Da bi ga obiskal. Bilo je blazno, toda kljub temu sem imel srečo. Vozil sem okoli njegovega hotela v ulici Bonaparte. Videl sem ga, kako se je vrnil okoli šeste ure. Z glavo, kakršno bo imel. ko mu jo bodo odsekali od vrata, kakor upam, in ki je prav tako dokazovala zločin.« »Oh, ne, ne!« ječi Jean Marc. »Laže, laže, laže!« Picard pravi Mercieru: »Spoznali ste ga. Torej ste ga poznali, on pa vas ni?« »Gospodična Sarrazinova mi ga je nekoč pokazala z okna, ko je pravkar odhajal od nje.« »Potem?« »Čakal sem ga na koncu ulice. Do četrt čez deseto. V nedeljo in v takšnem dežju se nihče ni zmenil zame. Ko sem ga videl, kako se je čez nekaj časa spet prikazal in nato čakal pod nadstreškom pred hotelom, najprej s tistim dobričino, nato pa sam, me je prevzela resnična pijanost! Poigral sem se z njim, kakor se poigraš s kačo, preden jo pohodiš! Omislil sem si videz Američana .. .« ». . . ki ste ga imeli priložnost opazovati na kraju samem,« pripomni Picard. Mercier se ne da motiti. »Ob pravem času sem simuliral okvaro. Na Lvonski postaji sem mu postavil k nogam kovčka, kovček. Zmogel sem pogum, junaštvo, da ga nisem zadavil z lastnimi rokami! To bi bil zanj prelahek konec« »In če bi se odpeljal iz Pariza, ne da bi ga ujeli?« »Ne vem, kaj bi storil; nekaj bi si že izmislil! Edini, poglavitni problem je bil, kako ga prisiliti, da odpre kovček pred drugimi! Kakor so se stvari odvijale, bi lahko prišlo do tega v viaku ali v Lyonu na postaji, v taksiju ali pred njegovo družino. Povsod bi moral doživeti pred drugimi šok, ki ga njegova narava ne bi prenesla.« Picard ni med vsem tem obtoževanjem niti enkrat pogledal Jean a Marca. Zdaj je obrnil svoj naslonjač za nekaj centimetrov, in že je pred njim kakor da sta sama v sobi. Ne spregovori niti besedice, zadostoval je gib. Jean Marc je na dnu svoje more in med svojim jecljanjem čakal samo na to. ^»Ni res . . . Nič ni res . .. On jo je ubil .. . Ubil jo je, preden ji je odsekal roko ... Res je, da sva se sporekla, še sprla, malone stepla, naglo sem odšel, dovolj mi je bilo, da tako ravna z mano, a to je bilo vse, nič drugega, nič, prisegam, gospod komisar, prisegam pri svoji mali sestri! Ko sem odšel, je bila gospodična Sarrazinova, Huguette, pokonci! Ni ležala, bila je pokonci! Stala je ob divanu, pravkar mi je hotela dati zaušnico, kakor kakšnemu paglavcu! Zato sem odšel, pri priči odšel, ona pa je bila zaradi tega tako osupla, da ni rekla niti besede več. Ko sem se pri vratih za hip obrnil, me je gledala, gledala . . .« »Toliko, da se nista stepla?« je z zanimanjem vprašal Picard. Jean Marc se skuša nasmehniti, da bi ga pomiril, ali da bi se pomiril (toda tu in v takšnih okoliščinah): »Oh, ne, gospod komisar, ne vem, zakaj sem to rekel! Nasprotno, odpotoval sem, odšel sem zato, da ne bi prišlo do tega! So dnevi, ko gre med človekoma, ki se ljubita, vse narobe! Od vsega začetka, od prve besede ... In poleg tega sem bil bolan.« Mercier globoko vzdihne, kot da spet ne bi mogel krotiti svoje jeze. »Toliko, da se nista stepla,« ponovi Picard, ki ga zanima samo še to. »Pojasni to. Zmeraj si zatrjeval, v Lyonu in tu, povsod, da je bilo vajino zadnje srečanje čudovito, da si prišel zato še k njej, da bi ti pred odhodom k družini, ki naj bi ji naznanil bližnjo poroko, zaželela srečno pot.« »Tako sem upal, gospod komisar! In tako bi se moralo zgoditi! Moja krivda je, da se je zgodilo drugače! Ker nisem razumel tega, česar nisem hotel razumeti tudi pozneje! Še malo prej v celici ne! Šele zdaj razumem! Po vsem tem obtoževanju, po vseh teh lažeh!« Simon in Blondel položita vsak po eno roko na Mercierova ramena. »Kaj razumeš?« vpraša Picard. »Da je res hotela, naj nehaš izdelovati ponarejene slike, zaradi tebe, iz ljubezni do tebe?« Mercier zagrmi: »Toda, gospod komisar . . .« »Molčite, Mercier, ali pa vas takoj pošljem v luknjo!« Jean Marc zaihti: »Da, to je tisto, da, to je tisto.« Belot upre dva prsta v kot pisarne. Picard mu pomigne z glavo. »Izvolite, gospod glavni inšpektor.« Belot se obrne k Jeanu Marcu: »In njene besede, o katerih si nam govoril včeraj, češ da te je prosila, naj ji oprostiš, da je sklenila: ,Nič več kopij,' da ti je govorila o takojšnji poroki, o poročnem potovanju v Holandijo; tega ni govorila teden dni prej, temveč zdaj, med vajinim zadnjim srečanjem?« Jean Marc ga osuplo gleda, kot bi gledal čarovnika. »Da, res je . . . Ste to vedeli?« Belot ne odgovori. Obrne se k Picardu: »To je vse.« »Zdaj si znova lagal in zamenjal datume?« očita Picard Jeanu Marcu. »Ker se mi je tako zdelo . . . Ker je bilo tisto nedeljo tako prijetno . .. Tisto nedeljo, ko sem poslal brzojavko v Lvon Najbrž sem jo hotel nekako oddvojiti od tega grdega dneva, zadnjega dneva . . .« »Ko sta se ,skoraj stepla,4« omeni Picard nenadoma razdraženo. »Će boš zavlačeval le še sekundo . . .« V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Kaj in po čem kupujemo na kranjski tržnici? Da se na trgu in pri zasebnih prodajalcih kupuje ceneje in bolje, že °d nekdaj velja za nekakšno sveto resnico. Nič čudnega torej, če gospodinje oblegajo stojnice s sadjem, zelenjavo, jajci in cvetjem in še z mnogimi drugimi drobnarijami. Če zaidejo v trgovino s sadjem in zelenjavo, to storijo zato, ker nimajo časa zaviti na trg. Pri tem kranjske niso nobena izjema, čeprav je prav v zad-nJem času slišati precej pripomb na založenost kranjske tržnice, na visoke cene in nemalo tudi zaradi številnih odpadkov, ki se valjajo pod stojnicami in po kotih. Zasebni prodajalci in preprodajalci si kot kaže Pripisujejo zasluge, ki jih imajo in ki J"! nimajo. Predvsem naj bi jim morali biti potrošniki hvaležni, da jim fe preskrbijo »domače« pridelke in izdelke. Hvaležni naj bi jim bili tudi Za boljšo preskrbo z zelenjavo in sadjem. Slednje v Kranju, ob že dobro poznani skromni ponudbi sadja v trgovinah in še to v glavnem le v opoldanskih urah, ni čisto iz trte zvito. Mogoče je v tem del resnice, da ^oramo biti hvaležni. Jezimo pa se '•anko. In to tudi na organizacije 2druženega dela. Če l>i znale organi- njam. »Kaj pa mislite, da samo zraste? Kaj pa gnoj, pa pletje, zalivanje?« Tudi družbene organizacije najbrž zelenjave ne pridelujejo umetno, si drznem pripomniti, a to povzrdči še hujši izziv. »Naš peteršilj in korenje je domače, sveže, prav takšno kot ga stranke želijo. Pa stranke lahko same izbirajo!« (Precej let že hodim na trg in ne vem, kdaj sem lahko sama izbirala). Tudi tisto »domače« zveni nekam čudno. Kvečjemu, če je na zasebni zemlji začel rasti drugačen peteršilj. In še to so povedale branjevke, da vsakemu dajo »dobro vago«. Pa se cena »zgliha«! n"ati dobro ponudbo v trgovinah udj na kranjski tržnici, bi najbrž visokim cenam — o tem da so večkrat c-eiiam — o tem oa so vetrna '•\je kot v trgovini, ni potrebno po Se°ej pisati - kmalu odklenkalo. Pa srno pri tistem bistvenem. Na trgu ni K°nkurence. Konkurence med zasebniki in družbenimi delovnimi organizacijami. Takšne, ki bi poskrbe-,a tudi za potrošnika. Kaj in po čem so prodajali? V Ponedeljek je tržni dan. Toda na kranjski tržnici v opoldanskih Urah ni bilo prav nič živahno in tudi Pjnudha ni bila kdove kako velika. Makedonci so na šestih stojnicah £°nujali papriko po •"> in (i dinarjev. 'sta p0 pet je bila bolj primerna za "a smetišče kot za lonec. Paradižnik Pa Je bil po K) dinarjev. Poleg paprili Je bilo na stojnicah še precej zelja P° (> do 8 dinarjev, avstrijskega radi-• a v. glavah po K) dinarjev, endivija veljala ravno toliko, fižol, videli \. 0 ga le na eni stojnici, je veljal 15 farjev, jabolka so bila po 8 dinarji Pa tudi po 10, drugega sadja pa ,dZt'n dobrega kilograma fig po 20 ni bilo. Seveda so bile kot vedno £0'ne stojnice ob robu tržnice s ki-rp'n, suho robo in volnenimi izdelki. oda med njimi malo bolj zahteven stv'H< U'*k<> najde kakšno uporabno trt ?Dra je bila ponudba v lokalu ob iti ?U''. ^er zasebnik prodaja cvetje ^ tudi cene niso bile pretirane, in v trgovinici s perutnino ter sejami. lal'1 S('('ai S(' *e enkrat vrnimo k ceha' -es Vt>,!a resnica, da na trgu |('.,(' >>i bolje kupujemo'.' Paprika ttu V Za(V(,,ku tedna za dinar ce-p.jSa kot v zelenjavnih trgovinah. lat.;,dižnika v trgovini ni bilo. So-dn') ,uP'i('na na trgu je bila kar za 2 j "\M'ijena na trgu je ona kuj ca -ftei&i l.narJe »boljša«. Fižol je bil ce h-Jj,.' Jabolka pa za 2 do 3 dinarje &jn Če pa jih naročimo večje ko-uarj1'", *>a s° v trgovini celo po 0 di-feno V '^aJ^ka imajo približno enako Cij^1 P° nekaj gospodinje raje školo p trg k branjevki kot v trgovino ''.korenje, peteršilj, česen, ze- fir Javi V tržnem pregledu, ki ga ob-Cen -m° tum* v (1,asu- i*' navedena ni, za česen pa naj Išteti 28 dinarjev, dobra in zato kmetijska zadruga oziroma kombinati za predelavo povit-nine še zdaleč niso odkupili vsega pridelka. Njemu in njegovim sorodnikom je ostalo več kot 5 ton paprike. Podobno je tudi z drugimi kmeti. Ker ima vas kar 280 številk, so se najbolj podjetni razkropili po vsej državi. »Najdete nas,« je dejal »na Reki, v Karlovcu, Zagrebu, Sisku, kjer se pač da še kaj prodati.« Vprašam ga. če se jim splača in kakšna je cena paprike v Makedoniji. »Splača se, ker se mora ali pa naj jo pustimo zgniti. To bi bil naš polom. V Makedoniji jo na trgu prodajamo po 2 ali 3 dinarje, zadrugi pa še ceneje. Tudi po dinar in manj. Pa kaj, ko jo je povsod preveč in je v večjih količinah nihče več ne kupuje.« Start in cilj tekmovanja za Milovanovičev memorial je bil pred domom zveze tabornikov občine Škofja Loka. Tu so taborniki postavili tudi šotorsko naselje. Milovanovičev memorial na Visokem Kaj pa gospodinje? Ustavila sem Marijo Petrovič iz Šenčurja, ki kot pravi, že 15 let kupuje na kranjski tržnici. »Redna gostja na trgu sem pa 12 let, odkar imam gostilno. Vso zelenjavo kupujem tu, pa sadje tudi. Hodim vedno k istim prodajalkam in, ker sem stalna stranka, mi pripravijo lepše blago in včasih tudi malo ceneje. Zato se tudi čez cene nimam kaj pritožiti. Prepričana sem. da dražje kot v trgovini še nisem plačala.« Paprika iz Makedonije Kot sem omenila v začetku, je bilo na tržnici največ paprike. Ker so se v zadnjem času po vseh slovenskih trgih razširili razni preprodajalci, ki služijo mastne denarje na račun potrošnikov in proizvajalcev, sem povprašala možakarja za stojnico■ čigavo blago prodaja. Predstavil se za [meri Abdulieta iz Sd. Banjice post i varu v Makedoniji. Zatrdil da prodaja papriko, paradižnik in melancane, ki so jih pridelali on. oče, bratje in sestre na svojih posestvih. Pravi, da je letina letos je pri je Milka Šestovič iz Hlevnika v Goriških brdih je tudi stara znanka kranjskih gospodinj. »Že 15 let prodajam na kranjski tržnici ob ponedeljkih in petkih. Spomladi pripeljem prvo solato, zatem češnje, pa breskve, paradižnik, grozdje in fige. Kar pač pridelamo na domači kmetiji.« »Zakaj ne prodajate doma?« »Zadruga odkupuje le breskve in češnje pa grozdje in vino, povitnin pa ne. Zato je treba poiskati kupce drugje. Jaz sem se navadila na Kranj. Imam stalne stranke in zato vse, kar pripeljem, lahko prodam.« Že samo majhno primerjanje je pokazalo, da se v trgovinah sadje in zelenjava, kljub maržam, prevoznim in skladiščnim stroškom, v glavnem dobi ceneje kot pri zasebnikih na trgu. Vzrokov za to je najbrž več. nikakor pa jih ne gre pripisovati le zasebnim proizvajalcem in branjevcem. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Ajda gre v pozabo Gorjanske vasi v radovljiški občini imajo tudi precej polja. Zadnja leta so tod kmetje zasadili precej nasadov črnega ribeza. Ribez dobro uspeva, hkrati pa je »pregnal« s polj razne v iste žitaric. Včasih so kmetje sejali precej ajde. zdaj pa so zaplate ajde že prava redkost. Takšna preusmeritev pa je do neke mere prizadela tudi čebelarje. Nekdanje ajdove pafte namreč ni več. J. Ambrožič Zveza tabornikov občine Škofja Loka je minulo nedeljo na Visokem v Poljanski dolini pripravila tradicionalno vsakoletno tekmovanje za Milovanovičev memorial. Ločani so to tekmovanje letos pripravili prvič, v preteklih letih pa so bili že tudi prireditelji številnih drugih pomembnih taborniških tekmovanj. Na Milovanovičeveni memorialu je letos nastopilo 70 ekip, vsaka je štela po 'i člane, torej 210 tekmovalcev. Sodelovali so mlajši taborniki in tabornice, starejši taborniki in tabornice ter klubovci. Kkipe je na tekmovanje poslalo dvajset slovenskih taborniških odredov ter planinsko društ v o iz Idrije. Rezultati: mlajši taborniki in tabornice — 1. odred »Svobodni Kani- nitnik« Škofja Loka (Tigri) 044 točk, 2. »Zmajev odred« Ljubljana (Gliste) 802, J. odred »Zeleni Žirk« Žiri (Mustangi) 095; starejši taborniki in tabornice — 1. »Zmajev odred« Ljubljana (Veterani) 1548, 2. odred »Želeni Žirk« Žiti 1285), .{. odred »Kriška gora« Križe 1 L!5; klubovci — 1. odred »Zeleni Žirk« Žiri (Zvijače) 1750, 2. »Zmajev odred« Ljubljana (Zmaji) 1718, .'!. »Savski odred« Ljubljana (Burkeži) 174 1. Tokmovlnci so se med seboj pomerili v orientacijskem pohodu ter v znanju iz prve pomoči. Prireditelji so se z organizacijo tekmovanja na Visokem odlično izkazali. Besedilo in slike: J. Govekar Med klubovci je na MUovandvičevem memorialu zmagala ekipa iz odreda .Zeleni Zirk« L Zirov. Sestavljali sojo Bojan Zak elf Afrfo -Čepa k m Drago Zakelj. Zirovci so na Milovaiiovičevem memorialu letos sodelovali prvič, na tekmovanje pa so poslali pet ekip. -- »mil \ viupil, ji ■■<> , k ...---- Za k ? dinarjev za kilogram korenja, bi ffkrtilj cen« C° ,r,'1,a 1 HčV. 1 Ba kupujemo? Dva ko- ii],.. a' dva dinarja. Ne vem, če Ha ku,)a' Vl'(' ko1 I()KvecJernu lf) logp ^aniov. V trgovini pa je za ki-tUfjj V1 treba odšteti 7 dinarjev m kttrv y.a)ut/'ti ni oporekati. Kaj pa '^opek, primeren ravno /a Kar(.,JU,u: stane 1,5 ali 2 dinarja. K i ' dinarjev kilogram, medtem eiifcjv trK°vini za dobrih K) dinarjev Naše je domače I Ob , ' lahko prisostvovali prav vsi občani, ki jih zanima delo tabornikov. Malo pred peto uro popoldne bodo taborniki odreda »Svobodni Kamnitnik« iz Škofje Loke pripravili razna taborniška tekmovanja. Med seboj se bodo pomerili v iskanju zakladov, vezanju vozlov, risanju skic, premagovanju ovir ter šaljivih tekmovanjih. Nato bo sledil še večerni zbor vseh tabornikov. Ob 20. uri pa bodo vsi, ki jih zanima taborniško delo, prisostvovali predvajanju filmov, ki so jih loški taborniki posneli ob letošnjih akcijah. J M. #^ W "1% A A Petek, 26. septembra 1975 DOMOVI SAMEVAJO - Nekaj kilometrov z Bleda, deloma po asfaltu, deloma po dobri makadamski cesti, pridemo na Mežaklo; na ravnino s seno-žetmi, ki jo obrobljajo mogočni smrekovi gozdovi. Mir, sprehajališča in pozimi idealni pogoji za smučarje-začetnike so tamkaj. Tudi dom zagrebške univerze in dependansa jeseniških sindikatov, kije zdaj last ljubljanske univerze, je v tem lepem kotičku. Žal pa domovi že tri leta samevajo. — J. Ambrožič Načrtna vzgoja tabornikov Zveza tabornikov občine Škofja Loka že vrsto let načrtno skrbi za vzgojo- svojih članov in še posebno vodstvenega kadra. Škofjeločani se namreč zavedajo, da je le od dobro izšolanih vodnikov mogoče pričakovati, da bodo vodi čebelic in medvedkov, murnov ter tabornic in tabornikov tudi v prihodnje dosegali take uspehe kot so jih doslej. Prav zato Člani taborniške organizacije iz Škofje Loke vsako leto pripravljajo za mjade iz njihovih vrst posebne tečaje. Tečaj je trodelen. Prvi tečaj je teoretičen in ga slušatelji opravijo v zimskih počitnicah, praktični del — začetni in nadaljevalni tečaj — pa kandidati opravijo v letnih počitnicah. 2e tretje leto zapored so loški taborniki praktični del vodniškega tečaja pripravili na Grajski planini na Pokljuki. Teren je za šolo izredno primeren. Letos je taborniško znanje in veščine na Pokljuki osvajalo okrog trideset tečajnikov iz vrst tabornikov škofjeloške občine. Prva izmena se je posvečala predvsem pripravam za razna tekmovanja: pripravam za slovenski taborniški partizanski mnogoboj za čebelice in medvedke ter tabornice in tabornike. V drugi izmeni so bili v glavnem tečajniki, ki bodo te dni že prevzeli »v varstvo« nove vode. Udeleženci tečaja so v prvi vrsti še enkrat proučili snov iz prvega dela, seznanili pa so se tudi s prehrano v naravi, nočno orientacijo, jedilniki ter celotnim načrtom dejavnosti vodov. Obe izmeni sta bili tudi na celodnevnem orientacijskem pohodu, na katerem so udeleženci pohoda med drugim noč preživeli v bivaku. En dan je bil namenjen za pohod v gore. Taborniki so se lahko odložili za pohod na Triglav ali Konjščico. Vsak tečaj je trajal po deset dni. Za nekaj dni pa so Pokljuko obiskali tudi klubovci iz odreda »Svobodni Kamnitnik«. To jim je bila majhna nagrada za njihovo vestno delo v taborniški organizaciji. J. M. Loški taborniki so letos svoj tabor postavili tudi na Pokljuki. - Foto: J. M. Ofw LIP, lesna industrija Bled li Odbor za medsebojna razmerja pri lip bled TOZD lesna predelava Podnart razglasa prosto delovno mesto skladiščnika žaganega lesa Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: visoko kvalificiran ali kvalificiran delavec lesnoindustrijske stroke, z 2 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu in poskusnim delom 2# meseca. Gostinska šola na Bledu razpisuje vpis v tečaj ozkega profila poklica natakar in kuhar Prijavijo se lahko kandidati, ki so že zaposleni v gostinstvu in nimajo ustrezne kvalifikacije. Prijave pošljite do 11. oktobra 1975 na naslov: Gostinska šola, Bled — Prešernova 32. Ostale informacije lahko dobite telefonično — št. 77-331 ali osebno v pisarni šole, vsak dan razen sobote, v dopoldanskem času. Pričetek tečaja bo v sredo, 15. oktobra 1975, ob 15. uri v prostorih gostinske šole na Bledu. Končno sodobna cesta tudi v Zalog Pred dnevi so delavci Cestnega podjetja iz Kranja pričeli obnavljati cesto Cerklje —Pšenična Polica —Zalog v dolžni nekaj nad 5 km. Dela tečejo po predvidenem programu, čeprav bo treba opraviti veliko težkih zemeljskih del zaradi slabega in neutrjenega terena, del ceste pa so morali tudi prestaviti, ker je bila stara preveč ovinkasta in nepregledna, v Pšenični Polici so naredili en del povsem nove trase. Tako se po toliko letih in žolčnih debat in razprav končno le uresničuje želja prebivalcev teh krajev, da bodo dobili sodobno cestno povezavo. To je toliko pomembno tem bolj, ker je bila ta cesta nekdaj republišekga značaja in ima direktno zvezo s kamniškim področjem. -an Cesta na Lenart na Rebri postaja stvarnost / Na območju Šenturske gore v tem času gradijo kar tri gorske ceste, katerih dela vodi in izvaja tamkajšnja krajevna skupnost. Omenimo naj, da so cesto do Štefana v dolžini štiristo metrov in do Bundra v dolžini tristo metrov že zgladili in izročili namenu v teh dneh, cesto za Lenart na Rebri — Jagošce pa so pričeli urejati v zadnjih dneh. Sedaj sekajo les in pripravljajo traso bodoče ceste. Do sedaj je osem gospodinjstev — kmetij opravilo že prek tisoč prostovoljnih ur. Skoraj neverjetno se sliši, da te hribovske vasi in zaselki vse do danes niso imeli zgrajenih cest, ampak le hribovske kolovoze in so bili glede motorizaeije povsem odrezani od ostalega sveta. Kolikor ne bo večjih zastojev, računajo, da bo tudi cesta za Lenart in Jagošce v dolžini nekaj manj kot 2 km v grobem zgrajena še letos. -an Krajevni praznik v Poženiku V teh dneh praznujejo prebivalci krajevne skupnosti Poženik tradicionalni krajevni praznik. Letošnja osrednja proslava bo v nedeljo, 28. septembra, popoldan pri spominskem obeležju v Poženiku, po proslavi pa bodo izročili namenu še modernizirane vaške ceste in pota, katerih dela so končali pred praznikom, investicija pa je veljala 56 starih milijonov, od tega so vaščani samo v denarju prispevali 17 milijonov in naredili prek en tisoč prostovoljnih ur. Cesto od Cerkelj do vasi Poženik so modernizirali že leta 1972, sedaj pa so modernizirali še tisoč šeststo metrov. To je za kraj izreden uspeh in velik napredek. Omenimo naj, da so prebivalci te krajevne skupnosti tudi sicer zelo aktivni, kar se kaže tudi v tekmovanju akcij krajevnih skupnosti, saj so vsa leta do sedaj zasedli vidna mesta, v lanskem letu drugo, eno leto pred tem pa tretjo mesto v občini Kranj. -an Podjetje za PTT promet Kranj TOZD za ptt promet Škofja Loka Škofja Loka, Titov trg 9, o.sub.o. razglaša 3 prosta delovna mesta dostavljačev za Škofjo Loko in 2 prosti delovni mesti , dostavljačev za Železnike za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Prednost imajo kandidati s končano osemletko. Prošnje sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka. Informacije daje vodstvo TOZD. Samsko stanovanje v Škofji Loki je zagotovljeno. Pred nedavnim so v Vogljah pri Kranju slovesno odprli nov prizidek Pnry0 danjem gasilskem domu. Proslava se je začela z zborom gasilcev in ve U gasilsko parado. V novozgrajenem prizidku so gasilci iz Vogelj uredili sa tarije ter skladišče za gasilsko opremo. Pri gradnji so domačini žrtvov prek 3300prostovoljnih delovnih ur. (-jg) — Foto: F. Perdan Delavski svet trgovskega podjetja Murka Lesce objavlja prodajo lesenega montažnega objekta z opremo primernega za opravljanje »buffet« storitev ali za prodajo spo mi nč kov. Izklicna cena za objekt znaša 75.700 dinarjev, vrednost opreme pa znaša ca. 50.000 dinarjev. Ogled objekta je možen na kraju samem, to je v Lescah, Alpska c. 62, v sredo, 1. oktobra 1975, od 15. do 18. ure. V prvem krogu zmagal Triplat u --j-iV- ,...... ..... • ... ,„ \/.....i.... u„ .........mi orid<>' V nedeljo, 14. septembra, je bilo pri gostišču Ob tabornem ognju na Pokljuki kljub dokaj slabemu vremenu tradicionalno tekmovanje harmonikarjev. Kot smo že pisali, so bili letošnji pogoji za sodelovanje nekoliko drugačni kot prejšnja leta. Tokrat so lahko nastopali harmo-nikarji-amaterji ne glede na starost. Novost pa je bila tudi, da so se udeleženci pomerili za naslov najboljšega harmonikarja-amaterja Sloveni- je. Vendar bo tekmovanje za p bitev tega naslova trajalo tri leta Delavski svet Proizvodno trgovskega podjetja Peks Škofja Loka razpisuje javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: 1. stroj za rezanje kruha — izklicna cena 9000 dinarjev, 2. kamion TAM 2000, reg. št. KR 155-99, v voznem stanju, registriran, letnik 1968 — izklicna cena 25.000 din, 3. kombi IMV, super B, letnik 1969, reg. številka KR 194-60, v voznem stanju, neregistriran, izklicna cena 12.000 din. Licitacija bo v petek, 3. oktobra 1975, ob 10. uri na sedežu podjetja v Škofji Loki, Kidričeva c. 53. Ogled licitiranih predmetov je možen vsak dan razen sobote od 6. do 14. ure na sedežu podjetja. Prednost pri licitiranju imajo pravne osebe. Prometni davek plača kupec. Vse ostale informacije dobite po telefonu št. 61-271. Po dveh predtekmovanjih -se )e finalnega tekmovanja v prve"1 krogu v nedeljo udeležilo 32 harmonikarjev. Zmagal je Anton Triph*' »* Žirovnice (sicer star znanec sreC*Aj harmonikarjev na Pokljuki), k' r osvojil tudi kip partizana harmonikarja. Drugi je bil Lenart Igla' g Raven, tretja pa Francka Pesjak P Beljaka na Koroškem. * A. Z. Tekmovanje v oranju Kmetijska sekcija pri AMP Cj£ kije pripravlja za nedeljo. " -tembra, dopoldan zanimivo te* vanje v oranju z dvobrazdmm gom za kmetovalce s cerklja"s jvil območja, to je okoliš, ki ga P0Jtva-dejavnost tega avto-moto dr°' „j Tekmovanje bo na PrirTiekoni-liišču Kmetijsko živilskega * ,„ zemljišču r\meujsKi» />'»;.....{}asc» :p binata Kranj med vasjo v» %e letališčem. Za tekmovanje j toVo sedaj veliko zanimanje, P™! *0 nf pa je, da bodo dokaj »»^JflA k' stopili kmetje, mladi tudi sicer v zadnjem ob**Jl 0me' veliko aktivnost. Zanimivo j gtii niti, da prireditelj ne ^[jcH*? nastopiti na tekmovanju F str0jn>' traktoristov in kmetij**1" tekrtlo-kov. Omenimo naj še. da ^ iP vanje zajelo tudi teoretičn ^ sicer o tehnični oprem' ,e tf> Najboljši bodo pral«11 v -an diplome v trajno last. mali oglasi • mali oglasi prodam Ugodno prodam TERMOAKU-MULACIJSKO PEČ 5 W in PEČ na °lje. Zg. Duplje 11 5210 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-nice. Cegelnica 1, Naklo 5213 Danes v petek in jutri v soboto $6. in 27. septembra) bo RAZPRODAJA 1 leto starih KOKOŠI. Pa-vlm, Pivka 45, Naklo 5232 Prodam novo kovano BALKONSKO OGRAJO. Kern, Kranj, Partizanska 5 5233 l Prodam MONTAŽNO LESENO JVIKEND HIŠICO iz macesnovega lesa, velikosti 6x4 m, primerno za Postavitev v hribih ali ob morju. Prostori v pritličju: soba 4x4, kuhinja 2x2, veranda 2x2 m plus sanitarije, z, možnostjo dodelave dveh sPalnic na podstrešju. Informacije: tel. 064-21-624 5234 Prodam »PUNTE« in opazne ELEMENTE. Bradač, Golnik 67 5235 Prodam litoželezno PEČ za centralno kurjavo. Dolžanova 7, Ko-krica 5236 Prodam KRAVO s teletom ter HLEVSKI GNOJ. Flajšaker, La-h<*če 16, Cerklje 5237 Prodam PONY EXPRESS avto-Jatik. Ogled vsak dan od 15. ure dalJe. Čebašek, Trboje 89, Kranj 5238 p P/odam TERMOAKUMULA-Y <;»™ni"ki LiuH ani> Združeno podjetje tar- Pr»v"f». ljubljana, kopi- ">va 2 _ N||h1uv uredniStva in jPfava iiHta. Kranj. Moie 1'ijadeja HI* TekočI račun pri SI)K v Kra-lef Afov'lka 51500-001-12594 - Te-Ur°",: Klavni urednik, odgovorni *tv ™lk in uprava 21-190, uredni- v«> 21-835, novinarji 21-HttO. malo-2l in"' in naročniški oddelek b„|, 4* - Naročnina: letna 140 din, 1,50 *,na 70 din> cena " 1 ltevl,ko n'e «inarja. - OproAceno promet-K* davka po printojnem mnenju 421-1/72. Jeseničani! Obveščam, da bom 1. oktobra odprl na Jesenicah ZLATARSKO DELAVNICO. Za obisk se priporočam! Mohorič Viktor Prodamo rabljen GRADBENI LES - tramove po ceni 5 din za tekoči meter. Poklicna šola Kranj, Cankarjeva 2, telefon 21-162 5317 Prodam 5 traverz, 5 m dolgih. Čebul j, Olševek 51 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, po delih. Imam vse dele. Ogled vsak dan. Kropa 6 5140 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, dobro ohranjeno, registrirano do aprila 1976, cena po dogovoru^ Benedik Vinko, Partizanska 45, Škofja Loka 5256 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, in ŠKOLJKO, letnik 1969 ter ročni VOZIČEK za prevoz težkih tovorov. Mu mik, Velesovo 47 5257 Prodam ZASTAVO 750 de luxe, karambolirano, cena 5000 din, 40.000 km, letnik 1971. Zg. Brnik 76, Cerklje 5258 Prodam razne dele za ŠKODO. Breg ob Savi 36 5259 Prodam TRAKTOR PASQUALI TV 18 s kosilnico in plugom. Muho-vec Zdravko, Hraše 32, Lesce 5260 Prodam ZIMSKE AVTO PLAŠČE 590 - 13. Gasilska 35, Šenčur 5261 Prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1967, cena 13.000 din. Zadni-kar, Preddvor 62 5262 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, dobro ohranjeno. Borak, Bistrica 183, Tržič 5263 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Vodopivčeva 10, Kranj 5264 Prodam ZASTAVO 101, staro 8 mesecev, prevoženih 7500 km, ali zamenjam za ZASTAVO 1300, letnik 1971 — 1974. Naslov v oglasnem oddelku. 5265 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Smledniška 112, Kranj 5266 Izredno poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969. Informacije na tel. 25-026 do 9. 5267 Prodam ZASTAVO 750, letnik Dam tudi na ček. Avsenik Alojz, Lesce, Letališka 12. 5269 Prodani osebni avto FIAT 600, letnik 1960 v dobrem voznem stanju, po zelo ugodni ceni. Ogled vsak delovni dan od 15. ure dalje. Žen Ivan, M. Tita 87, Jesenice 5269 ure 196f Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Kmetovalci! Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 lahko kupite traktorje TOMO VINKO VIČ - PASQUALI 15 in 18 KM s priključki na kredit po zelo ugodnih pogojih: kredit do 30.000 din s triletnim < rokom vračila v Pod enakimi pogoji kreditiramo vse traktorske priključke proizvodnje SIP Šempeter. dan proti večeru, v nedeljo dopoldne, v soboto ves dan. Gašperlin Slavka, Komenda 20 5300 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1965. Poženik 14, Cerklje 5301 Prodam ŠKODO, letnik 1969, za 8000din. Kranj, Pot na Jošta 4 a 5302 stanovanja Uslužbenka išče SOBO v okolici Škofje Loke (Trata). Ponudbe: Glas Škofja Loka pod »Predplačilo« 5303 V Radovljici ali bližnji okolici iščem SOBO. Ponudbe pod šifro »Začetek« na oglasni oddelek. 5304 Sprejmemo dve dekleti na STANOVANJE - OPREMLJENO KUHINJA in SOBA. Posebni vhod. Smledniška 108, Kranj, Čirčiče 5305 V Kranju oddam opremljeno, centralno ogrevano, dvosobno komfortno STANOVANJE. Ponudbe pod »Predplačilo« 5306 Oddam SOBO upokojenki ali dekletu za varstvo otroka. Partizanska 49, Šenčur 5270 Oddam opremljeno SOBO dvema fantoma. Grošelj, C. na Klanec 31, Kranj 5271 Miren in pošten fant z dežele išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju ali njegovi okolici. Ponudbe pošljite pod »Miren in pošten fant« 5272 Zakonca z otrokom nujno iščeta kakršnokoli STANOVANJE od Kranja do Škofje Loke. Ponudbe pod »Dobra plačnika« 5273 Iščem opremljeno GARSONJERO s centralnim gretjem v Kranju za približno 1 leto. Ponudbe poslati pod šifro »Dobro plačam« 5274 Dvema študentoma oddam ogrevano SOBO v centru Kranja. Ponudbe pod »Solidna« 5275 GARSONJERO išče arhitekt z ženo. Ponudba pod »Plačam naprej« Razpisna komisija Gostinskega podjetja Jelen Kranj razpisuje na podlagi 26. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih v združenem delu razpis za vodilno delovno mesto šefa računovodstva Pogoji: — da ima višjo komercialno šolo ali višjo šolo za organizacijo dela s 5 let delovne dobe* v računovodstvu — ali srednjo ekonomsko šolo z 10 let delovne dobe v računovodstvu' od tega 5 let kot samostojen računovodja — da ima ustrezne moralno-politične kvalitete. Pismene prijave pošljite na naslov: Gostinsko podjetje Jelen Kranj z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. Sprejmem kakršnokoli honorarno DELO NA DOM. Ponudbe oddati pod »Blagajničarka« 5228 INSTRUIRAM ANGLEŠČINO. Kranj, telefon 23-180 5279 najdeno c OPEL KADET, letnik 1968, dobro ohranjen, ugodno prodani. Fister, Cankarjeva blok 4 ali Ovsiše 27, Podnart 5298 Prodam dobro ohranjen MOTOR MZ-150ccm. Naslov v oglasnem oddelku 5299 Prodani ZASTAVO 750, letnik 1970, po Ugoditi ceni. Ogled je vsak posesti Kupim manjšo stanovanjsko HIŠO ali STANOVANJE. Zaželeno na deželi v okolici Kranja. Naslov V oglasnem oddelku 5307 Prodani HIŠO z vrtom, 450 kv. m v bližini Kranja ali zamenjam za enosobno STANOVANJE v Ljubljani ali Kranju. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 5308 Staro HIŠO, STANOVANJE, ali primeren objekt z malo zemlje na Bledu, Gorjah ali okolici, kupim. Ponudbe pod »Gotovina — devize« Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali v okolici Kranja. Po možnosti na Kokrici ali Mlaki. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 5277 Zatekla se je PAPIGA z obročkom YLJ 4375.038. Škofja Loka, Pod-lubnik 35 5317 obvestila FOLKLORNA SKUPINA PRIMSKOVO vabi k sodelovanju nove člane. Vsi mladi, ki imate veselje do ljudskih plesov, se zglasite v sredo, 1. ali 8. oktobra ob 20. uri v zadružnem domu na Primskovem (vhod na oder). Odbor 5315 Sprejmem naročila za BRIZGANJE KOVINSKIH KOSOV. Informacije na tel. 26-617 5316 ROLETE vseh vrst naročite ŠPI-LERJU. G radnika va 9, Radovljica, telefon 75-610 4113 skrbelo GOSTIŠČE FLANDER. Vabljeni - 5311 OO ZMS KOMENDA prireja v nedeljo, 28.9., ob 17. uri PLES. Igrajo TURISTI 5312 MLADINSKI PLES vsako nedeljo na Kokrici ob 17. uri. Igra ansambel MODRINA. Vabijo hokejisti 5313 OO ZSMS ŠENČUR prireja v domu kulture, v soboto, 27.9., ob 19. uri zabavno glasbeno prireditev GLAS JESENI s shovvom skupine DAR. Vabljeni 5314 loterija zaposlitve SNAŽILKO za šolo in internat sprejmemo takoj. Čevljarski šolski izobraževalni center Žiri. 522/ prireditve OO ZSMS MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGRI. Vabljeni 5021 ŠPORTNO DRUŠTVO ŠENČUR prireja v nedeljo, 28. 9., ob 16.30 v kulturnem domu PLES. Igrajo TRGOVCI 5278 MLADINSKI AKTIV MOŠNJE priredi vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra ansambel »JEVŠEK« 5310 Prijetno jesensko popoldne boste lahko preživeli ob ZBILJSKEM JEZERU. V nedeljo vas bo od 15. ure dalje zabaval ansambel TABOR iz Škofje Loke. Za jedila na žaru in osvežitev ob dobri kapljici bo c f c 'i t = ■8 *z 1j< "o i. s iS E „ te JU 6 %% zadele bitek N-d t C c c X -i J -5 X X sr, t3 0 K) 56205 6(X) 094W) 800 :188«5 800 H9.«M) 1.000 4«5.195 10.000 101 «0 7« 20 811 80 26 20 881 100 56 40 27:W1 «Kt 216 80 7.1501 800 «2236 600 085811 10.000 28146 :i5:i:i.l6 800 5.000 52 :«) 106926 5.000 58.'S 800 4562.) 1.000 48 2() 7:>.17.t 1.000 18 30 5144.1.1 5.000 98 50 052768 5.(XX) 84 40 488828 5.(XX) 578<>4 «00 145908 5(XX) 88244 «00 60 :!994 10.000 33939 8(X) 61489 l.(XX) 05 30 48599 1.000 1175 •_>no 161049 10.(XX) 1362 613 let 1975 Travniški sejem v Šent Vidu od 27. septembra do 6. oktobra 1975 Dobro zabavo in ugodno možnost za nakupovanje! toP lsi s sodišča Neprevidno čez cesto V ponedeljek, 22. septembra, ob 11. uri dopoldne se je na Cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču pripetila prometna nezgoda. Angela Luskovnik (roj. 1899) iz Tržiča je prečkala cesto v desnem ostrem ovinku kakih 8 metrov daleč od prehoda za pešce. Vtem je pripeljal v osebnem avtomobilu Janez Rant (roj. 1916) iz Tržiča in Luskovnikovo zadel. Lažje ranjeno so prepeljali v ZD Tržič. Zapeljal v Soro V ponedeljek, 22. septembra, ob 2. uri zjutraj se je na regionalni cesti Zali log —Petrovo brdo pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Miran Jensterle (roj. 1947) iz Podporezna je peljal od Železnikov proti Petrovemu brdu. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek, ga je zaneslo na rob ceste, kjer je bil pesek, vozila ni mogel več obvladati, podrl je provizorično obcestno ograjo in zapeljal v Soro. Voznik in pa trije sopotniki so bili v nesreči lažje ranjeni in se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Škode je za 30.000 din. Obstal na strehi V torek, 23. septembra, nekaj po 6. uri zjutraj se je na cesti drugega reda med Mrzlim studencem in Rudnim poljem na Pokljuki pripetila prometna nezgoda. Voznik kombija Ivan Jekler (roj. 1941) z Bleda je peljal na delo 7 delavcev. V ovinku pa mu je nasproti pripeljal poltovorni avtomobil, ki ga je vozil Franc Prezelj (roj. 1941) iz Srednje vasi pri Boh. Bistrici. Voznik Jekler se je umaknil skrajno desno na rob ceste, pri tem pa zapeljal na neutrjeno bankino posuto s peskom; vozilo je zato zaneslo, voznik pa je, da ne bi trčil v telefonski drog, močno zavil v levo in trčil v breg na levi ter se prevrnil na streho. V nesreči so bili lažje ranjeni štirje sopotniki. Prehitevanje v »škarje« V torek, 23. septembra, ob 5.30 se je v Lescah na cesti drugega reda med Bledom in Lescami pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Ravnik (roj. 1942) z Bleda je kakih 500 metrov pred odcepom za Lesce začel prehitevati avtobus, ki ga je vozil Stane Potočar (roj. 1949) z Jesenic. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal v kombibusu voznik Jože Pogačnik (roj. 1935) 'iz Žirovnice; da bi se izognil trčenju, je zapeljal na skrajni desni rob vozišča, vendar ga je kljub temu voznik Janez Ravnik zadel v zadnji del avtomobila in ga zbil s ceste. Zaradi trčenja pa je Ravnikarjevo vozilo trčilo še v blatnik avtobusa, nakar se je njegov avtomobil prevrnil na rob ceste in končno zdrsnil po pobočju kakih 20 metrov globoko. V nesreči ni bil ranjen nihče, škode na avtomobilih pa je za 30.000 din. L. M. Obračuni niso bili v redu Okrožno sodišče v Kranju je spoznalo Vasilija Groblerja, starega 24 let, iz Ljubljane, po poklicu ekonomskega tehnika, za krivega kaznivega dejanja poneverbe in pa nevestnega gospodarskega poslovanja ter ga obsodilo na leto in 8 mesecev strogega zapora in povračilo škode. Grobler je bil v letu 1972 in 1973 zaposlen kot uslužbenec sprejema in odprave potnikov pri JAT na letališču Brnik, prodajal pa je tudi avionske karte in karte za prtljago. Obračun bi moral narediti vsak dan, vendar pa tega včasih ni naredil, priče pa so povedale, da je tudi manjkal občasno kak obračunski kupon, za katerega pa tudi ni predložil denarja. Kontrola je nato ugotovila, da je manjko pri takem poslovanju kar 24.096,00 din. Grobler seje zagovarjal, da denarja sam ni vzel in da ne ve, kako je primanjkljaj nastal. Razen tega mu je obtožnica očitala tudi, da je nevestno ravnal kot odgovorna oseba v delovni organizaciji, ko je v marcu 1973 okoli 22. ure v Ljubljani v predprostoru poleg vhoda v poslovalnico JAT na Miklošičevi za krajši čas pustil brez nadzorstva svojo potovalko, v kateri so bile avionske karte in pa 15.488,20 din izkupička od prodanih kart. Grobler je v predprostoru pustil svojo prtljago, potem ko jo je prinesel iz avtomobila in jo nekaj odnesel v prvo nadstropje, po ostalo pa se je vrnil čez krajši čas. Vendar pa je v tem času poto-valka s kartami in denarjem izginila. Še preden so se razjasnile stvari z manjkajočimi dokumenti in primanjkljajem je Grobler odpotoval v Avstralijo, kjer se je zadržal celo leto; ob vrnitvi pa se je javil postaji milice. Grobler je pred sodiščem priznal, da se je obnašal nevestno, ko je pustil torbo z denarjem pred vrati, vendar naj bi tisti dan delal kar 15 ur nepretrgoma in je bil utrujen. Za primanjkljaj, ki je nastal pri prodaji kart, pa je vztrajal, da denarja ni jemal in da se je pri obračunavanju zmotil v svojo škodo. Sodišče pa ga je spoznalo za krivega in pri odmeri kazni upoštevalo, da je še razmeroma mlad, da je sicer v redu državljan in da se je vrnil iz tujine in prevzel nase posledice svojega dejanja. L. M. PONOVITVE V OSTENJIH NAD TAMARJEM Ostenje nad Tamarjem je ena od najtežjih preizkus« ni za alpiniste pn nas Stene so visoke in i/redno težke. V njih je vrsta ekstremno težkih smeri. Nekaj od teh smeri so alpitiisti kljub nekoliko kratkim dnevom ponovili v drugi polovici septembra. Leva smer v Šitah je bila zaželen cilj vrste alpinistov. Nekaj poizkusov je bilo tudi neuspešnih. 10, 9. sta Berne Filip (AO Tržič) in Andrej Štremfelj (AO Kranj) opravila 2. ponovitev, 20. 9. pa Zvone An-drejčič (Radovljica) in Željko Perko (AO Odsevne table v prometu Potreba po učinkoviti signalizaciji raste s številom motornih vozil. Vsako uro dneva in noči, na katerikoli cesti se morajo vozniki orientirati s pomočjo cestne signalizacije. Zato so označbe ulic v mestu z odsevnimi tablami v sistemu signalizacije zelo pomembne. Pozornost voznika motornega vozila je v mestu res zelo velika. Upravljati mora vozilo, paziti na druge udeležence v prometu, spoštovati predpise, prometne znake, paziti na semafor, miličnika itd. Ce se voznik znajde v tujem mestu, pa mora še poleg vsega tega v pravem času prebrati ime ulice, po kateri vozi. Sistem označevanja ulic pa je različen. Večina evropskih mest nima moderno označenih mestnih ulic. Označbe so take kot so bile primerne še za čase, ko so pešci hodili počasi, se ustavljali, da bi prebrali ime ulice itd. Table z imeni ulic, ki so dobre za pešce, pa nikakor ne morejo biti enako dobre za avtomobiliste. Vozniki motornih vozil ne morejo v hipu spreminjati smeri, ustavljati na vsakem kraju, se pomikati nazaj, kjer bi želeli in podobno. Včasih je prebrati ime ulice v neznanem kraju kaj težavna zadeva za motoriziranega voznika. Na splošno so tudi table z imeni ulic premajhne, razen tega pa so postavljene previsoko, tako da jih često zakriva tudi drevje. Tudi barve niso prave. Da bi bile vidljive, bi morala biti imena ulic izpisana s črno barvo na beli ali rumeni podlagi, ali pa bele črke na temno zeleni podlagi. Najprimernejša višina za branje napisov je v višini 2,20 metra, in to na posebnih stebrih in ne na zidovih stavb. Moderna signalizacija ulic zahteva table velikih dimenzij. Lahko so nameščene pod ulično razsvetljavo, da so vidne od daleč. Nove pa so table z notranjim izvirom svetlobe, a so na žalost zelo drage. Odsevni material tabel, ki je izdelan iz temnih plastičnih folij z drobnimi steklenimi kroglicami, se zadnje čase zelo pogosto uporablja za izdelavo cestnih tabel. Odsevne table so zelo vidne tako ponoči kot podnevi, zato je njihova uporaba v signalizaciji vse pogostej&a, VEK V SPOMIN 25. septembra je minilo leto, odkar me je zapustil moj dragi mož Franc Hribar Odkar te ni več v najinem domu, prebivajo žalost, bolečina in praznina. Z žalostjo v srcu se te spominjam in se ne morem sprijazniti s tem, da te ni več in da sem ostala sama. Vsem, ki obiščete njegov grob in se ga spominjate, moja iskrena hvala. Neutolažljiva žena Mana Tržič) 3. ponovitev te smeri. Obe navezi sta potrebovali za smer 9 ur. Matjaž Dolenc in Andrej Štremfelj (AO Kranj) sta 17. 9. ponovila Aschenbrenner-jevo smer v Travniku. Vreme in razmere so bile ugodne. Željko Perko in Frantar (AO Tržič) sta ponovila K>. in 17. 9. Se Direktno smer v Sit ah ter Zajedo Sit. SPOMINSKA SMER DR ZAVRNIKU 18. 9. sta Nande Kern in Jože Ciperle (AO Kranj) v severni steni Dolške škrbine preplezala novo, zelo težko smer. Smer poteka ves čas po naravnih prehodih v škrbino tik najvišje glave. Ocena prvih plezalcev, ki pa je zaradi psihičnih vplivov lahko tudi nekoliko subjektivna je VI, A3, višina stene je 300 m. Za ponovitve predvidevata 8 — 10 ur. Stena je zelo krušljiva. Smer sta imenovala v spomin na tragično preminulega alpinista in gorskega reševalca — Spominska smer dr. Gorazda Zavrnika. SKUPNA TURA AO KRANJ V soboto 20. in nedeljo 21. 9. so se kranjski alpinisti zbrali v Češki koči. Namen akcije je bil poiskati več dosedaj že pozabljenih smeri ter preveriti nekaj opisov in slik za izdajo novega plezalnega vodiča v ostenjih Ravenske Kočne. Izdajo vodnika že dalj časa pripravlja Robert Gaheršček. Akcije se je udeležilo 20 članov odseka (7 alpinistov, 5 pripravnikov in 8 tečajnikov), ki so skupno opravili 28 vzponov. Od znanih smeri so med drugim ponovili: severni in SZ greben Kočne. SZ greben Rinke. greben Rinka-Skuta. Na novo pa so našli in naredili opise za: Grapo med Štruco in Skuto. Raz desnega stebra Skute. Direktno v SZ steni Grintavca, ter varianto skozi 'l okna v SZ steni Dolgega hrbta, imenovano Trojka. Zaradi slabo urejene dokumentacije in registracije prevenstvenih vzponov je pri pripravljanju plezalnega vodiča nastala vrsta nejasnosti m težav. .Alpiniste, ki imajo kakršnekoli podatke o opravljenih prvenstvenih vzponih, prosimo, da jih posredujejo Robertu Gaberščku — AO PD Kranj. F. Stcr ZAHVALA Rdeče cvetje prekriva prerano gomilo naše nadvse ljubljene mame, stare mame, sestre in tete Marije Langerholc iz Pevna pri Škofji Loki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrazili so-žalje. Posebna hvala dr. Tonetu Koširju in dr. Bračkovi za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se kolektivu Ljubljanske banke — PE Škofja Loka, kolektivu ISKRA Kranj — orodjarna, podjetju TERMIKA Trata, kolektivu LTH Škofja Loka, Osnovni šoli CVETKO GOLAR Trata in kolektivu ZD Kranj. Hvala starološkemu g. župniku in kapucinoma za opravljeni pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Vsem in vsakemu, ki ste ji kdajkoli v življenju pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poli, prisrčna hvala. Žalujoči: mož Franc, hčerka Cilka, Anica in Milka z družinami, Minka in Francka, sinovi: Polde, Vinko in Franci z družinami in Slavko ter ostalo sorodstvo 14 ,Petek, 26. septembra 1975 ZAHVALA » Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, tasta, brata in strica Franceta Zajca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in drugemu medicinskemu in strežnemu osebju Onkološkega instituta za vso zdravniško pomoč in nego. V dolgi in težki bolezni nas je ganila požrtvovalnost dr. Hribernika in ne bomo pozabili njegove pleme nitosti v naših prvih najtežjih trenutkih. Iskrena hvala GD Trboje, Smlednik, Zbilje, H rastje, Pre-bačevo in Voklo za vodenje in organizacijo pogreba, duhovnikoma g. Viktorju Svajgerju in g. Jožetu Matetu za pogrebni obred, pevcem in zvonarjem ter Kekarjevi mami za bedenje ob pokojnem Pri srčno se zahvaljujemo tudi BodefaVCem finančnega sektorja Tekst ilindusa Kranj in kolektivu Posebne osnovne šole Kranj za vence in vso izkazano pozornost. Hvala vsem, ki so v najtežjih trenutkih mislili na našo bolečino. Žalujoči: žena Ana, hčerki Marija in Zofka z možem Markom ter drugo sorodstvo. Trboje, Kranj, 25. septembra 1975 KOŠARKA: jugoslovanska mo.ška reprezentanca je že štirinajstič osvojila naslov balkanskega prvaka, čeprav je našo re prezentanco zastopal le pojačani beograjski Partizan. Naši so nastopili v naslednji postavi: Todorič, Kičanovič, Latifič, Ker-kez, Dukič, Knežević, Farčič, Maric, Popo-vič, Beravs, Zečevič in Dalipagič. - F°rst iz Cantuja je postal absolutni klubski sve tovni prvak v košarki. Drugi so bili igralci Amazonasa, tretji Reala, četrti Pensilvanie, peti Mobilgirgija (bivši Ignis) in Sesti Tre sorja. MOTORISTIKA: na zadnji dirki za svetovno prvenstvo motoristov za Grand Pn* Jugoslavije na stezi v Preluku je največ uspeha imel zahodnonemški dirkač Diete* Braun, ki je zmagal kar dvakrat. V tretjem nastopu pa mu je odpovedal motor. V razredu do 50 tem je zasluženo zmagal letošnji svetovni prvak Angel Nieto (Španija, kretd-ler) pred Nemcem Rudolfom Kuncom (kreidler; večkratni zmagovalec dirk v S* Loki). Svetovni prvak je Nieto pred Italijanom Lazzarinijem (provatieci). V razredu do 125 cem je Dieter Braun pr™ v letošnji sezoni vozil na morbidelliju i" zmagal z veliko prednostjo pred Confor-tijem (Italija, morbidelli). Dosegel je tu* nov kategorijski rekord s fantastičnimi 148,965 km/ri. Svetovni prvak je Italija" Pileri pred svojim rojakom Bianchijem (oba na morbidelliju). Braun seje z današnjimi, edinimi, točkami v tem razredu prebil kar na deseto mesto. V razredu do 250 cem je spet zmagal izredno razpoloženi Braun, tokrat na vamahi. Svetovni prva« je Italijan Valter Villa (harlev-davirlson) pred Rougeriem, Cecottom in Braunom-V razredu do 350 cem pa je malce nepričakovano zmagal Finec Korhonen n* vamahi preti Buscherinijem (Italija, ,v»' maha). Braun je moral zaradi okvare odstopiti malo pred koncem, ko je bil na prvem mestu in se je bližal svoji tretji z"18" Svetovni prvak je Venezuelee Johnv Dirk Cecotto (vamaha) pred Agostinijenv V ostalih razredih v Opatiji ni bilo. Svetovni prvak v razredu do 500 cem je Italijan Gia-como Agostini (vamaha) pred Ircem Philom Readotn (M V agusta), v razredu fl<> 750 cem pa Anglež Barrv Sheene (sUZU*'. pred Fincem Lansivourijem (suzuki) in rneo prikoličarji Nemca Steinhausen in Huber Za konec pa še nekaj zanimivosti. Dieter Braun bo v naslenji sezoni dirkal za tovarniško ekipo Morbidellija, mladi Jonnv Cecotto pa bo verjetno zamenjal ^eada (prenehal dirkati) v tovarniški ekipi Mv Aguste. Braun, Nieto in še nekateri drugi dirkači so se že prijavili za »GP Jugoslavije« za leto 197(i! ROKOMET: ženska rokometna reprezentanca Jugoslavije je dosegla zel" ve"o mednarodni uspeh, saj je osvojila . Pr\: mesto na pokalu Zaporožja v Sovjets zvezi. Druge so bile domačinke, tre J igralke NDR četrta mlada ekipa SZ, P*5 Danke in šeste Madžarke. NOGOMET: rezultati 7. kola JU**S vanskega prvenstva: Olimpija : Beogr 2:1, Velež : Vardar 2:0. Budućnost : V"J dina 1:0 Sloboda 2:1 Željezničar : r.»*^ p() Dinamo : Sarajevo 2:0, Radnički (N) : Hajduk. . Čelik 1:0, Crvena zve/-«10., -•kam1 Radnički (K) 5:0, Partizan : Borac 4? 7. kolu vodi Crvena zvezda s 14 t<>(' pred Beogradom 10, Hajdukom 9. Part"-8 rtom in 01 im pij o po 8. V Angliji v«Klita P" . kolu Manchester United in VVest Ha" s 13 točkami, v ZRN pa Borussia (M> pred Kintrachtom II in Bavernom 1" ' V Franciji po 7. kolih vodi Niča s 15 mi (tekma manj) pred Lvonom 13. ^".f, zozemskem vodita po 5 kolih PSV ven in Fevenoord z 9 točkami pred '^e,-^ tejem 8 in Ajaxom 7. V Španiji p" ;t k.".,.' vodi Kspanol s (i pred Realom (Madri"' s 5 točkami, na Portugalskem pa v< ,i; Beni., a in Blaga s (i točkami. V Belgiji vou do 7 kolih Lockem z 12 pred Waregen'()n po / Kolin UOCKera z \s pred in Baveremom s po 10 točkami, r"" ""j^j skem vodi po 22. kolu Malmo s 3« j j Oesterjem s 30 točkami. V Sovjtts"JJC,^ pa vodi kijevski Dinamo s 3(i pred ' dom H 27 točkami. ATLETIKA: na univerziadi v Rim" i .diičij. oo *m naši atleti osvojili sedem štiri srebrne in tr osvojili: Fočičeva taste, ^''''"'ij^o), (peterohoj, Pavhfičeva (2(KI in .»(K) m, obakrat bron8; sto). Pisir (HO „1 ovire, bronasto). 8U#* (skok v daljino, srebrna). Temin (skok višmo. srebrno) m moAka Štafeta 4 x 400J3 v postavi Ivičak, Cikič. Zivotič in SilNl (srebrno). AVTOMOBILIZEM: na stezi »U*ce« v Beogradu je bila šesta dirka za hitrost"' prvenstvo Jugoslavije. Rezultati: " 785 cem: I. .Sikloši (Zastava, zastava '■>"'• -'. Brastaraba (C zve/da. zastava 750): * 37 točk pred lončarje" DP: Sikloši ... ...... ,— ,. (Dinamo, zastava 750) 25; do 8.X> < Hergec (Dinamo, abarth 850 K $ (Končar. abarth 850 TC), za DP: M,'r )(),)(.r) pred Milovanovom (Beograd, mini 4 „>. 33; do I (KM) cem: I. Holjevac »»'•" a. abarth 1000 TCR). Milovaiiovn (( /v(. da, abarth 1000 TCR), za DP: HoljevaCJ" Milovanovič 33; do 1150cem: L ■ ■■-..i..,Oi( <4, ■cd d<> ancicein (Sveučilište, liai •«•» - ,fa 1300 „i: I. Al.hodžič (Sarajevo. «" roiiK grad, . Malilem (Novi Sad, NSU TT) •>-• rallvjih za evropsko prvenstvo še 'M' , vodi Italijan Vermi (fial abarth I-'1 1„ Bacchcliiem (Italija, fiat). ,Jaron»wll*S( (Poljaka, liat ), Mallesrier.iem (ItaliJ* » roni(Mi) m ('olemanoin (GB, lord). (Dinamo, fiat i 28 SO. 2. K»(W-i zve/da. liat 128 S(J), za I>P: G1»)'«^»J ,, Ivančičeni (Sveučilište, li«' 1 - ' aH > cem: 1. Alihodžic •^"•,a,t,,-",(He< eo 1300 GTAm). 2. Atanack"v'< (1 I. NSU TT). za DP Alihod^ > >* gg ::.___/m....: kuji! T ) 32. - ....„, Triglav : Prule 78:68 Kranj, 1 A SKL Triglav : PEjj* 7H:M (40:33), stadion Stanka * karja, gledalcev 100, sodnika lin, Rebršak (oba Ljubljana). Triglav: Košir 17 (4:3), (6:4), Skubic 12 (6:2), Lip»vat (4:2), Urlep2, Hribernik 13 <> ;i) , Prule: Kos 12 (4:4), Josi * te 2 "cr 4 (2:2), Grilc 25 (12:7), i** (2:2), t.nic \Vn,•/•!)• ;k Vidmar 10, Colarič 9 l^^rPf (4:0), vioma, ,,,, , Pet osebnih napak: Hn ». Colarič i3?). Prosti meti: 'Vriglnv 24:14, V zanimivi, hitri in dinamici" jj" »o gostie ves prvi del enakovreM" držali korak triglavanom. V prw Petih minutah nadaljevanja P* , domačini dosegi itirinajai zapore ' točk, Ljubljančani pa U-d^' pogovor tedna Ingemar Stenmark: Zvest Elanu Dva odlična smučarja ima tovarna Elan, ki tekmujeta na Njihovih smučeh. To sta Tržičan Bojan Križaj in Šved Ingemar stenmark. Oba sta plavolasa, mlada in oba imata mladinski ^ropski naslov. Pri tem je Ingemar v prednosti, saj se je že prejel v sam vrh svetovnega alpskega smučanja, medtem ko pa si °jan od letos že utira pot k najboljšim. , Elan si prav gotovo želi še več takih tekmovalcev kot sta ta Va. Vendar smo za gosta, ki je tudi gost v pravem pomenu bese-e» zbrali švedskega asa slalomskih in veleslalomskih vratic. Stenmark je molčeč fant in nerad odgovarja na vprašanja, endar pa je bil osrednja osebnost tiskovne konference Elana »t "^-letnici obstoja. Vsi so rinili vanj, a on tak kot je, je le z vso Fornnostjo in tiho odgovarjal, še raje pa se je odgovorom iz-8nu [n besedo prepustil drugim. Če je že pri odgovorih molčeč i* Je povsem drugačen, ko je na svojem elementu: snegu in I"UČeh. Takrat je z vso svojo zbranostjo in eksplozivnostjo pri ae»U, ki mu prinaša prva mesta in slavo. Tu ne pozna milosti, saj dirko vzame z vso resnostjo in na vsaki vozi na vse ali 1C-Tak je in tak bo ostal. Ingemar se za sezono 1975/76 pripravlja že od končane Za °ne 1974/75, saj praktično ne pozna odmora. Suhi treningi so po Prav toliko v časteh kot zimski. Rad namreč kolesari, teka p 8°rah in ravninah, pa tudi suhi slalomski progi, ki je obenem 8r imitacija zimskega, se ne odreka. Za novo sezono se je ftar *e * s sne8onl» saJ Je na Elanovo slavje prišel 41 avnost iz hribov nad Meranom, nadaljeval pa ga bo naprej v v Nova sezona je pred vrati in v njej so tudi olimpijske igre nsbrucku. Za vse to pa se je treba"" odlično fizično pripraviti ka Vse kaže, da bo mladi Šved spet kos vsem nalogam, ki ga ča- c,a so st' Kranjčani že jfrt) j\s.aJ S() v gosteh s premišljeno Mj n'ol)'li srečanje. V obeh delih so m'eč |)()|jsi nasprotnik. ŽŽ^NICA ^S?1,0*' »Rrišče SI), Zabnica : ^>-aniJ8:17 (13:11), sodnik Vkltnai vfJJ)- ^nju()1')<'Mein in enakovrednem sre-Sftto« V(,(V' sreče imeli domačini. 5«n^ Jenko, (13:14), BESNICA : ALPLES 29:22 Besnica, igrišče TVD, Besnica : Alples B 29:22 (12:9), sodnika Konjar, Bengalija (oba Duplje). Besničani se na domačem igrišču niso dali presenetiti. Že v prvem delu so si nabrali dovolj prednosti, ki so jo obdržali do konca. Z zmago pa so osvojili tudi prvi prvenstveni točki. GORENJSKI SEJEM : TRŽIČ B 31:27 Stražišče, igrišče ŠD, Gorenjski sejem : Tržič B 31:27 (18:16), sodnika Suštaršič, Zupan (oba Kranj). Druga vrsta Tržiča-se je. v igri s favoriziranim domačinom dolgo upirala. Rokometaši Gorenjskega sejma so namreč morali napeti vse sile, da so osvojili obe točki in tretjo zaporedno zmago. STO RŽI C 18:17 Lestvica: Gorenjski sejem Kranjska gora Veterani Radovljica Žabnica Storžič Besnica Tržič B Alples B Krvavec 3 3 0 0 99: 33 0073: 3 2 0 1 80: 3 1 1 1 64: 31 1 1 60: 3 1 0267: 2 1 0 2 66: 3 1 02 71: 3 1 0 2 76: 3 0 0 3 80: 71 0 57 6 86 4 59 3 61 3 70 2 69 2 79 2 83 2 101 0 v. ;■■ kljub minimalnemu ses. 111 preostalo drugega* kot da 1 nJaznili s porazom. Kranj 75 Uspešen ^v Stražišču T'lai.» Kranja 75 so v derbiju Nke li Ka k()la gP-enjske košar-')%ra Kl" v Stražišču presenetili fa-^CT d.omafin« pri saj so jim vzeli V preostalih sre- ^čjj^ center v Naklem odpravil rr, . eri^a pa v Gorenji vasi s'v<>. (iotik pa je prinesel medtem ko je glav B : Kokrica S h č ild<>yi.iue, 'l(»,Ml(;u»" Trigh Naklo " : Center .r)7:(i(i p0rt}nja vas B : Veriga 56:60 %UuUnjar : Kranj 75 (31:38). > a : j75 14 13 14 11 (J^i- 14 9 Hi>e« 15 15 14 15 15 14 14 1 767:605 26 4 833:735 20 5 876:802 18 6 866:852 18 7 857:807 15 7 737:741 14 9 824:786 12 9 820:880 12 3 11 678:806 0 2 12 664:802 4 -dh KAR 44 GOLOV ŠEŠI RJA B V nadaljevanju druge gorenjske lige so si največjo zmago privoščili igralci Šeširja B, saj so gostom v mrežo nasuli kar 44 golov. V mestnem derbiju so bili Hujanci premagani v srečanju z moštvom Stadiona, Križe B so bile uspešne proti Savi B. Zabnica B pa je osvojila točki z Dupljami B. Izidi: Šešir B : Alples B 41:28 (27:Ki), Križe B : Sava B 23:18 (9:8), Huje : Stadion 20:23 (8:12), Zabnica B : Duplje B 21:15 (11:8). V vodstvu je Šešir B pred Zabnico B. Krizami in Savo B. D. Humer Tekstilindus A in Iskra C Tekmovanja v malem nogometu v okviru letnih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj se bližajo koncu. Med tednom so bile odigrane naslednic tekme za uvrstitev od 1. do 1. mesta: Sava A : Iskra C 0:2, Sava B : IBI 1:1. Vrstni red: Iskra C 3, Sava B 3, 1B1 2, Sava A brez točke. Za uvrstitev od 5. do 8. mesta ima največ možnosti za 5. mesto ekipa Tekst ilindusa A. Rezultati: Projekt A : Gozdno gospodar stvo 4:1, Tekstilindus A : Planika 3:0. Vrstni red: Tekstilindus A 4, Projekt A 2, Gozdno gospodarstvo 2, Planika brez točke. P. Novak V tretjem kolu je bilo najzanimivejše srečanje v Križah, kjer so v derbiju kola domači rokometaši premagali vodečo ekipo Alplesa. Največje presenečenje pa so pripravili rokometaši Dupelj, ko so v gosteh premagali ekipo Mokerca. Pomembno zmago v gosteh pa so zabeležili rokometaši Jesenic. Kranjska Sava je brez težav odpravila ekipo Škofljice in prevzela vodstvo. Na tekmi Olimpija : Preddvor je bilo doseženih kar 68 golov, Preddvor-čani pa so osvojili tudi prvo točko. V četrtem kolu bo derbi v soboto zvečer Alples : Sava, zanimivo pa bo tudi srečanje Jesenice Kamnik. Rezultati: Sava : Škofljica 29:2(i (12:7), Olimpija : Preddvor 34:34 (22:15). Prule : Kamnik 20;26 (10:16), Slovan B : Jesenice 24:29 (7:12), Mokerc Duplje 26:27 (10:14), Križe : Alples 16:12 (10:6). Lestvica: 1. Sava 2. Križe 3. Alples 4. Kamnik 5. Mokerc 6. Duplje 7. Jesenice 8. Slovan B 9. Preddvor 0 0 0 0 0 1 69: 49 6 64: 50 6 43 57 56 76 61: 69: 67: 86: 74: 74 54: 69 65: 75 10. Olimpija 3 0 1 2 83:100 1 11. Prule 3 0 1 2 50: 67 1 12. Škofljica 3 0 0 3 60: 86 0 MOKERC : DUPLJE 26:27 (10:14) Ig — igrišče ŠD Mokerc, prvenstvena tekma, gledalcev 350, sodnika Kramar in Šušteršič oba iz Kranja. MOKERC: Pucihar, Mavric, Virant 5, Smole 5, Uršič, Gabri-jelčič 8, Bolha, Grum 1, Pucihar Š. 3, Železnik 3, Jakša 1, Meglic. DUPLJE: Ribnikar, Rakovec 2, Grašič 8, Kuhar 5, Benegalija 2, Toporš 5, Srečnik 1, Fajdiga 3, Konjar 1, Rozman, Klančnik, Boncelj. Rokometaši Dupelj so nepričakovano, toda povsem zasluženo premagali ekipo Mokerca. Gosti iz Dupelj so prvi povedli in v 17. minuti vodili že 10:4. Po zaslugi zelo dobrega vratarja gostov Ribnikarja, ki je obranil kar 5 sedemmetrovk, so domači rokometaši postali nervozni in pričeli z grobo igro. V drugem polčasu pa so domačini delno uredili svoje vrste ter izenačili rezultat ter celo povedli 21:20, ko sta bila izključena dva igralca Duperj. vsak po 5 min. Na koncu pa so zmagali z bor-benejšo in športno igro rokometaši Dupelj. J. Kuhar C II. slovenska košarkarska liga ~J Loški Kroj že prvak Dve koli pred koncem tekmovanja v drugi slovenski košarkarski ligi je prvak že znan, saj so Ločani v 11. kolu brez težav premagali Kroparje. Za drugo mesto pa se bosta potegovala Plamen in Kamnik, saj imata oba lepe možnosti za uspeh. SAVA : GORENJA VAS 73:62 Stražišče, igrišče ŠD, Sava : Gorenja vas 73:62 (31:23), sodnika Pa-lovšnik, Prosen (oba Kranj). Tekmeca sta prikazala dobro igro, predvsem pa so več sreče imeli domačini, saj so osvojili obe točki. Ze v prvem delu so si nabrali dovolj prednosti, ki jim je zadostovala za končni uspeh. ŠENČUR : KAMNIK 46:96 Šenčur, igrišče OŠ, Šenčur Kamnik 46:96 (22:38). sodnika Bogataj, Cadež (oba Kranj). Le nekaj minut so bili domačini enakovredni boljšim gostom. Nato pa je bil na igrišču skoraj samo Kamnik. KRVAVEC : TRŽIČ 61:55 Cerklje, telovadnica OŠ D. Jen- ko, Krvavec : Tržič 61:55 (33:29), sodnika Vukanac, Kocjančič (oba Kranj). Tekmeca sta se krčevito borila za zmago. Srečala sta se namreč enakovredna nasprotnika, domačini pa so bili za odtenek boljši in si z zmago prislužili prvi prvenstveni točki. KROJ : PLAMEN 84:66 Škofja Loka, telovadnica OŠ P. Kavčič, Kroj : Plamen 84:66 (40:33), sodnika Ažman, Lilik (oba Kranj). V borbi za prvaka so Ločani tudi v tem kolu premagali še enega favorita za vrh kroparski Plamen. K roparji so se tokrat kaj slabo upirali razigranim domačinom. Lestvica: Kroj Kamnik Plamen Sava Gorenja vas Šenčur Krvavec Tržič 12 11 12 10 12 10 12 8 12 12 12 12 1 991:728 22 2 973:676 20 2 866:796 20 4 755:764 16 8 803:814 8 8 755:815 8 11686:900 2 11 652:974 2 D. Humer gorenjska nogometna liga Kokrica v vodstvu Nogometaši K oklice so v nedeljo prvič igrali na domačem igrišču in gladko premagali ekipo Trboj. Rezultati: člani — 1. razred: Kokrica : Trboje 4:1, Plamen : Kondor 1:1, Preddvor '. Jezero 2:1, Britof : Grin-tavec 3:1, Kilmarji : Primskovo 1:1, Podbrezje : Reteče 0:1. V vodstvu je Kokrica z 8 točkami, na 2. mestu je Primskovo s 7, 3. so Reteče (i točk. Divja liga V derbiju 3. kola so Kamikaze s tesnim izidom premagale Opekarja in ostajajo še vedno prvi favoriti za naslov prvaka. Na vrhu lestvice sta za sedaj še nepremagljivi moštvi Ali Starš in Kamikaze. Preseneča pa visoko mesto Are-stantov, ki so po letu krize, zopet pričeli igrati vidno vlogo v Divji ligi. Rezultat i 3. in 4. kola: Opekar : Kamikaze 3:4 Hinavci : Črne ovce 3:5 Ali Starš : Kilmarji 5:2 Motoristi : Union 4:3 Sedmina : Škrlovc bovs 13:1 Arestantje : Ksiht 8:1 Ali Starš: Hinavci 4:2 Škrlovc boys : Kilmarji 0:3 Arestant je : Sedmina 8:2 Črne ovce : Kamikaze 1:8 Opekar : Union 5:1 Lestvica po 4. kolu 1. Ali starš 4 4 0 0 26 6 8 2. Kamikaze 4 3 1 0 17 8 7 3. Arestant je 4 3 0 1 20 7 6 4. Opekar 3 2 0 1 16 7 4 5. Kilmarji 3 2 0 1 10 7 4 (i. Motoristi 3 1 2 0 9 8 1 7. Črne ovce 4 1 1 2 10 21 3 8. Union 4 1 0 3 14 12 2 9. Sedmina 3 1 0 2 Hi 16 2 10. Ksiht 3 1 0 2 5 17 2 11 Hinavci 3 0 0 3 7 14 0 12 Škrlovc hovs (-] ) 4 0 0 4 l K 29 B. -1 Mladinska liga, A skupina: Tržič : Alples 7:1, Triglav : Korotan 2:3, Naklo : Jesenice 5:1, Bled : Lesce 2:4. Na lestvici vodi Naklo s 6 točkami. B skupina: Šenčur : Preddvor 3:3, Sava : Primskovo 4:1, Kilmarji : Podbrezje 7:1. S 6 točkami vodi kranjska Sava. Pionirska liga, A skupina: Bled : Jesenice 4:2, Sava B : Medvode A 0:10, LTH : Šenčur 8:3, Alples : Bohinj 1:(), Lesce : Medvode B 6:0, Bohinj : Bled 2:1. Na lestvici vodi Bled s 6 točkami. B skupina: Sava : Naklo 1:1, Triglav : Alpina 5:1, Tržič : Korotan 3:0, Kondor : Preddvor 1:5, Primskovo : Podbrezje 2:2, Naklo : Preddvor 1:5, Primskovo : Sava 1:4, Korotan : Triglav 0:1. V vodstvu je Tržič z 8 točkami. F*. Novak Novo nogometno igrišče V soboto so po krajši otvoritveni slovesnosti prvič zaigrali na novem nogometnem igrišču na Kokrici nogometaši Kokrice in Trboj. V nedeljo pa sta se pomerili starejša in sedanja generacija domačih nogometašev. S tem so bili sklenjeni vsi napori ljubiteljev nogometa, ki so vložili veliko dela, da ima Kokrica pravo nogometno igrišče. Največje težave so imeli, da so si priskrbeli ustrezno zemljišče. Potem pa so ga nogometaši s prostovoljnim delom kmalu usposobili. Novo igrišče leži blizu bajerja v Bobovku in ima kvalitetno travnato odejo. Začasno pa je še brez slačilnic. To igrišče je hrati tudi nadaljnja spodbuda za nogometne delavce na Kokrici. Ustanovili bodo pionirsko in mladinsko moštvo, člansko, ki nastopa letos šele drugo sezono, pa varjetno pomaknili v višji rang tekmovanja. B. Vrlinšek Zmeren tek — življenjski eliksir Vsakoletna atletska sezona se začenja in sklene s številnimi krosi in jubilejnimi teki. Prav tako je neposredna priprava na tekmovanje v tekanju, poskakovanju, v ogrevanju in prilagojevanju na največje športne storitve. Vendar vadba teka danes postaja najučinkovitejša oblika rekreacije, saj nas prav tek prilagojen zmogljivosti lahko varuje pred srčnimi in živčnimi obolenjk S tekom utrjujemo organizem, tek učinkuje na našo zavest. Vpliva pomirjevalno po napornem tuhtanju ali delu. Posebno je učinkovit zmeren in daljši tek v primernih presledkih. Tek znižuje čustveno in živčno napetost, blaži življenjski nemir in ugodno vpliva na pravilen življenjski ritem. O blagodejnem učinku teka vse glasneje govore znanstveniki in strokovnjaki. Menijo, da nam redna vadba teka podarja deset do dvajset let življenja. Nekateri so celo prepričani, da so ljubitelji teka bolj odporni proti nastajanju rakastih tvorb. Številne celice organizma morajo biti traji preskrbljene s kisikom. Če niso, so neprijetne posledice. A bogatitev vsake celice s kisikom je v aktivni vadbi in v teku. Celo pri starejših, ki so se začeli načrtno in nadzorovano ukvarjati s tekom, so se povečale zmožnosti organizma in zavesti, prav tiste zmožnosti, ki so značilne za mlajše. Pokazali so se ugodni premiki v delovanju srca, ožilja in dihal, hkrati z njimi pa spremembe v zavestnih procesih. Ob ugodnih spremembah organizma, povečanja hemoglobina v krvi in znižanju teže se boljša počutje. Človek ob znojenju in tekanju veča občutek lastne moči, stopnjuje se vedroglednost in ustvarjalna moč. Psihologi so ugotovili, da je koristnost teka v tem, da boljša pomnenje, veča moč miselne zbranosti in da pri človeku zbuja večje zanimanje za okolje, tako da postane bolj dostopen do ljudi. Tek odvrača človeka od vsakodnevnih skrbi, ki ga ogrožajo in rušijo njegovo ravnovesje. Tek zdravi mnoga obolenja, vendar je njegov pomen še večji v njihovem preprečevanju. Preprečuje mnoga živčna obolenja, saj prav tek in druge oblike cikličnega prirodnega gibanja, kot so kolesarjenje, veslanje ali plavanje, vplivajo v smeri živčne uravnovešeno-sti in krepitve. Vsi pa vemo, da nas prav živci včasih ne ubogajo, da postanemo hitro razburljivi ali pa potrto malo-dušni. Tek je zdavnaj dano naravno gibanje, izogibanje nevarnostim in ohranjevanju obstoja. Danes je tek še vedno najcenejša in najučinkovitejša rekreacija. Med ljubitelji teka ni navzven videti znamenj družbenega razlikovanja ali bahanja z drago opremo, tako kot pri nekaterih drugih, včasih že kar luksuznih športih. Pri vadbi teka smo bolj izenačeni, podobno kakor smo bili v praskupnosti. To pa nas uči, da je še vedno potrebno ohranjati prav tiste gibalne sposobnosti, ki jih civilizacija skozi stoletja trajno in nenehno hromi. Teku so bolj zvesti otroci, mladina in športniki, a za tek in s tekom bi se morali ogrevati vsi, saj je prav tek najučinkovitejši življenjski eliksir. Kdor pa prekmalu opusti tek, se počasi poslavlja od mladosti. Jože Ažman Pomembna zmaga Tržičank V ljubljanski ženski conski rokometni ligi so v 3. kolu zabeležile pomembno zmago rokometašice Tržiča, ki so premagale Mokerc. Rezultati: Tržič : Mokerc 15:11 (6:5), Šešir : Sava B 18:11 (10:7), Alples B : ETA 13:26 (7:14), Šentvid : Škofljica 19:11 (8:5), Slovan B : Olimpija B 8:15 (3:8). Vrstni red: Olimpija B 6, Preddvor, Šešir, Šentvid in Tržič po 4 točke. J. Kuhar Petek, 26. septembra 1975 Dolga pot, čudovito vreme in prijetni občutki Zares lep izlet ste nam pripravili! Vse je bilo enkratno. Ne, našega srečanja z vami zlepa ne bomo pozabili. Oh, saj ste kar preveč skrbeli za nas. Take pohvale smo v soboto zvečer ob zaključku izleta, ob zaključku srečanja z našimi zvestimi naročniki, kakršna pripravljamo vsako leto dvakrat, spomladi in jeseni, poslušali glasovci, naš odgovorni urednik Albin, upravnica Danita, tajnica Helena, naš »tehnični« Slavko, pa »naši« Cilka in Darinka, kolegica (novinarka) Darinka ter podpisani, pač vsi tisti, ki smo spremljali 80-člansko odpravo srečnih izžrebancev prek visokega Vršiča, po dolini Trente, ob sinji Soči do mladega slovenskega mesta Nove Gorice in nazaj domov. Čeprav je bil odhod napovedan za sedmo uro, so se naši naročniki začeli zbirati na zbirnem mestu pred hotelom Creina v Kranju že precej pred napovedanim časom. Komaj nekaj minut čez šesto so se pomaknili kazalci na uri, ko se se prvi »srečneži« že pripeljali na kranjsko avtobusno postajo iz različnih krajev Gorenjske in se kajpak pri priči odpravili na zbirališče. Cel dobre pol ure je že bilo jasno, da bo udeležba na našem izletu tokrat stoodstotna. In res se nismo pri tem prav nič ušteli. Natanko ob sedmih smo bili nared za odhod. Predstavniki priznanega trgovskega in gostinskega podjetja Central iz Kranja so nas pred tem še izdatno založili s popotnico, s prigrizkom in pijačo, nam zaželeli srečno pot, in šoferja Alpe-toura sta že usmerila svoja avtobusa proti sončni Gorenjski. Megla, ki je dotlej pokrivala doline, se je namreč že razkadila in obetalo se nam je čudovito vreme. Naklo, Podvin, Radovljica, Žirovnica, Jesenice, Kranjska gora, tako so se z bliskovito naglico vrstili kraji ob naši poti, in že smo se začeli vzpenjati po krivinah strme, a odlično speljane ceste prek Vršiča. Vzdušje v obeh avtobusih se je stopnjevalo iz minute v minuto. Kako tudi ne, saj smo imeli s sabo odličnega harmonikarja, ki je »rezal« viže kot za stavo, imeli smo odlične pevce, pevske talente, pa tudi izletnikov z nekoliko humoristično žilico ni manjkalo. Strah pred strminami Vršiča, pred prepadi, ki smo jih lahko opazovali nad nami in pod nami, je, čeprav so se nekateri po vršiških krivinah peljali šele prvič, kmalu izginil. Na Vršiču je bil v soboto dopoldne pravi živžav. Mnogi planinci so se odločili, da morda letos zadnjo lepo soboto in nedeljo izkoristijo za vzpone na okoliške vrhove, na Jalovec, Bavški Grintavce, Prisoj nik,- Triglav . . . Pogled na s soncem ožarjene vrhove je bil zares enkraten. Kiju h soncu pa na sedlu, kjer smo se ustavili in kjer je že bilo parkiranih še kak ducat avtobusov, ni bilo niti malo toplo. Ostre hladne sapice so rezale skoraj do kost i. Za postanek je bilo le nekaj minut časa in že smo morali odbrzeti navzdol proti dolini. Levih in desnih krivin zlepa ni hotelo biti konec. Občudovali smo Šoferja, ki sta premagovala vršiške strmine, občudovali smo okolico, pečine in vrhove, ki so se dvigali nad nami, in . . . po dobrih treh urah vožnje iz Kranja smo se že ustavili ob izviru Soče. Tu nas je sprejel prijazni oskrbnik koče ob soškem izviru, postregli so nam z okusno kavico, razdelili dobrote, ki jih je priskrbel Central iz Kranja. Nekateri pa so seveda stopili še na šilček vinjaka ali kaj podobnega v planinsko postojanko. »Vinjak in ,deci' navadne vode mi dajte,« tako je bilo naročilo enega od naših izletnikov. »Vinjak lahko dobite, navadne vode pa nimamo. Pri nas imamo samo .Sočo',« je odgovoril natakar za točilnim pultom. In v tem je najbrž kar precej resnice. Komaj smo se dodobra okrepčali in že smo morali naprej. Ustavili smo se ob grobu »goriškega slavčka« — Simona Gregorčiča. Ob 'preroški pesmi »Soči«, ki sta jo recitirala naša izžrebanka Frančiška Dežman in vodja poti, naš sodelavec Črtomir Zoreč, smo počastili pesnikov spomin. Po prihodu v Kobarid, kjer je bilo kosilo, se je domala že končal naš »uradni« del programa, začel pa se je zabavnejši del. K vedremu razpoloženju je kajpak pripomogla tudi izvrstna vipavska črnina. Še salon tovarne pohištva »Me-blo« V Novi Gorici smo si ogledali, se sprehodili po mladem primorskem mestu in že je bilo treba vzeti »pot pod noge« prtiti domu. Trda tema je že bila, ko smo prišli v Kranj. Pavel Križnar In kakšne vtise so odnesli naši izžrebanci z izleta? S Pavletom Križnarjem iz Breznice pri Škofji Loki sem se pogovarjal že nad kanjonom Koritnice. Čeprav je bil dotlej možak precej zadržan, za to je bilo morda malce krivo tudi dejstvo, da je bil na avtobusu sedež poleg njega prazen in ni imel nobenega sogovornika, se je ob trdnjavi K luže, ob pogledu v 75 metrov globoko korito Koritnice, kar naenkrat razži-vel. »Čudovit je tale današnji izlet.« je zatrdil. »Da sem izžreban, ja, to mi je prva povedala hčerka, ki je zaposlena na Trati pri Škofji Loki. Prav presenečen sem bil. In čeprav sem bil prvo polovico letošnjega leta hudo bolan, posledice bolezni čutim še danes, sem se takoj odločil, da grem na pot. Veste, taka priložnost se človeku le redkokdaj ponudi. Pa že zdaj lahko rečem, da mi ne ho Žal. Na Glas pa mislim, da sem naročen od vsega začetka. Kljub temu pa niti malo nisem računal, da bi bil lahko izžreban. Prvič me je doletela taka sreča!« Mija Krzar s Spodnjega Brnika je bila prav gotovo najmlajša udeleženka našega izleta. Namesto očeta, ki je zdaj bolan, je šla na pot. Za vtise z izleta sem jo pobaral takoj po kosilu v Kobaridu; »Pa boste res napisali tako kot bom povedala'.' In zakaj ste izbrali ravno mene'.'« so bila njena prva Vprašanja. Toda nezaupljivost je bila kmalu premagana. »Novice, da smo izžrebani, smo bili zelo veseli. Prej še nikdar nismo imeli nikjer nobene take sreče. Na Poseben vtis je na naše bralce napravi/ postanek pri trdnjavi Kluže ter P0' gled z mostu v 75 metrov globoko strugo Koritnice. Mija Erzar vaš časopis smo naročeni odkar pomnim. Kaj preberem najprej? Nesreče, male oglase, novice z našega konca . . . Menim, da bi morali začeti objavljati še kak dobe)' roman. O današnjem izletu lahko rečem vse najlepše. Prvič sem bila na Vršiču, prvič sem v dolini Trente; prvič bom v Novj Gorici.« Naša najmlajša izletnica bo frizerka. Tako se je odločila spomladi ob zaključku osemletke. Čaka jo prvi letnik poklicne šole, zdaj pa je na praksi v brivsko frizerskem podjetju v Kranju. Gorenjci smo počastili tudi spomin »goriškega slavčka« pesnika ^^^.„o gorčica, ki je pokopan pri Sv. Lovrencu v bližini rojstnega kraja *rs Kobaridu. Gradnja hotela po prografl111 a zabeležili Francka F ajdi g Mirna in tiha se je peljala z nami na Primorsko tudi 77-let rta Francka Fajdig iz Zgoše pri Begunjah. Dolgoletna naročnica našega časopisa je bila /. vsem zelo zadovoljna, tako kot je vsa leta zadovoljna tudi z vsebino Glasa, ki ji prihaja v hišo. »Rada prebiram novice z Gorenjske, najbolj so mi všeč zapisi iz naših krajev, stalna rubrika časopisa, kjer so objavljeni zapiski iz preteklosti in sedanjosti gorenjskih vasi in zaselkov. Glas prebira vsa družina in brez ^.Gorenjca' bi le neradi ostali.« Francka Fajdig je bila prvič »rečna izžrebanka med našimi stalnimi naročniki in se je izleta zelo razve selila. In kot kaže je nismo razočarali, saj se je domov vračala zadovoljna. Beseddo: J. (lov ekar I). Sede) Slike: A. U. Ne le domačini, tudi turisti na Bledu so se letos med glavno turistično sezono živo zanimali za gradnjo novega Park hotela. Čeprav so nekateri napovedovali, da bo gradnja močno zmanjšala turistični promet na Bledu, se je izkazalo, da le ni bilo tako hudo. Kljub zmanjšanju hotelskih postelj v primerjavi z lansko poletno sezono, so letos Dobre vesti z Makaluja Kranj, 25. septembra — Danes je na naslov alpinističnega odseka pri planinskem društvu Kranj iz daljnega Nepala prispela novica, da VI. jugoslovanska alpinistična himalajska odprava, ki se prek južne stene namerava po vzpeti na 8481 metrov visoki Makalu, dobro napreduje. Člana PI) Kranj Nejc Zaplotnik in Tomaž Jamnik sta novico napisala 8. septembra. »Pred tremi dnevi smo postavili bazo na višini 4950 metrov ter prvi tabor na višini 6000 metrov,« sporočata. »Jutri bomo po predvidevanjih postavili tabor II, obenem pa bomo še urejali tabor I. Neprestano sneži, v bazi pa dežuje in sneži obenem. Vsi smo po malem prehiajeni, sicer pa se dobro počutimo in smo zelo zagnani. Za nekaj minut pa se nam je že vseeno prikazal tudi naš cilj — 8481 metrov visoki Makalu.« -jg julija in avgusta hotelih kot v zasebnih tur^ z<| sobah in počitniških domoV»&j»i dober obisk tako tujih kot d<»" gostov. a sej Prav v teh dveh mesecih P**^ bodoči hotel že »dvignil« i* Hr un# jame. Graditeljem podjetja - f0M za zdaj uspeva, da gre vse P°AJ|j mu. Delajo neprekinjeno tel ^j. tudi ob sobotah in nedeljah- tt devajo si, da bi z deli končali ^ godbenega roka in da bi 1)1 gotov do začetka prihodnje I" ^ sezone. Naloga ne bo lahka, »jU^ š, prav nazadnje prišla na vre / obrtniška in inštalacijska (li'^,'\vit katera pa vemo, da se rada $ jo. Vendar nekateri optimist'\ g vedujejo. da tudi to ne bi stne ovira. . .e$t' Kakorkoli že, iz gradbene j«« m že zrasli dve nadstropji in P ^ gradijo tretji trakt, v katerem r hotelske hale in restavracij«*!^ stori. Nad temi pa bod« h< . trin sobe m prav na vrhu še bazen ^ salonom. Najprej je treba pomesti doma Nadaljevanje s 1. strani Prvi postanek so imeli naši izžrebana ; doslej že uveljavilo.. s*Lnl*f' koroški in videmski ^ rsk»J sodelujejo pri večji ni*ir»9F reševalnih akcijah, y poti ter ^ gjre. in označevanju h^- ]e vanju narave. Oben«^ ^ #vr čanjV velikega I,<1,m<"a^^it! bo ,u tu reide*e d' •ine ventke planinske organizacije. ,)uiri žence srečanja predsednik videmskt vlade. *rt()Van V nedeljo pa je načn^>ll0 skupinski pohod "a "^ji-Neveo, priljubljeno P**1 •'jako julijskih in furlanski" v nintev in alpinistov. . Slovenijo bo na srečanj^ tudi stopalo 16 i*1 katerimi bosta nik in KkarinKmilHt,r,tC- .jk