4
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
VIL Gospod zbornični svetnik Ivan Baum-gartner poroča o dopisu dunajske trgovinske in obrtne zbornice, katera naznanja, da jej je gremij trgovcev na Dunaji predložil v prepisu ulogo, katero je poslal na c. kr. uižeavstrijsko namestništvo glede tega, da se veliko število neprotokoliranih trgovcev in obrtnikov na svojih firmah, kakor tudi pri podpisih poslužuje okrajšanj, katere imajo v mnogih slučajih samo namen, da upnike in kupovalce zmotijo in zvedejo.
Gremij povdarja v tej ulogi, kako zelo bi bilo v interesu varnosti prometa potrebno, da o nekaterih stvareh, tičočih se poslovanja kake osobe, v kolikor možno velikem obsegu zve občinstvo in kako zelo je treba sredstev, s katerimi bi se vsak čas zanesljivo moglo zvedeti, katere osobe so prav za prav obvezane, katere jamčijo iz uže sklenjene kupčije in one, ki se ima še le skleniti. Pri protokoliranih tVrdkah (firmah) se tej potrebi ugodi s propisi trgovinskega registra; glede drugih obrtnikov so določila obrtnega reda (§§. 44 in 49) merodajna, po katerih se morajo na svojih stalnih prodajalnicah ali stanovanjih posluževati primernega vuanjega zaznameuovanja ter se storijo krive prestopka, če pri svojih podpisih ne rabijo popolnega imena in priimka. V resnici pa je, kakor gremij dalje omenja, znatno število trgovcev in obrtnikov, kateri se, ne da bi bili protokolirani* poslužujejo okrajšanj pri svojih firmah, kakor tudi podpisih; s takim postopanjem pa se interesi trgov-stva in občiustva večkrat občutljivo oškodujejo, kajti v premnogih slučajih spozna upnik nasproti takim trgovcem še le prepozno, da ni na opraviti s trgovcem, marveč z njegovo ženo ali hčerjo.
Dunajska   trgovinska  in   obrtna  zbornica   se   je vsled tega   obrnila   do   vis.   c. kr. trgovinskega mini-
sterstva s prošnjo, naj izvoli storiti potrebne korake, da se natančno izreče dolžnost, da morajo neproto-kolirani obrtovalci, ime in priimek popolno in neo-krajšano brez vsakega dostavka, do katerega imajo le protokolirane firme pravico, rabiti pri svojih podpisih in pri napisih na prodajalnicah; to prepoved naj obrtovna oblastva primerno razglasijo in izvršujejo. Ravno tako obrnila se je dunajska trgovinska zbornica do dolenje-avstrijskega namestništva v tej zadevi.
Odsek naznanja na podlagi lastnih opazovanj, da se take nepriličnosti vršijo tudi v našem zborničnem okraji, in ker je treba v interesu prebivalstva delati na to, da se odpravijo, stavi predlog:
Slavna zbornica naj ulogo čestite posestrime zbornice pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu podpira ter c. kr. deželno vlado naprosi, naj ona v svojem lastnem področji v tej zadevi ukrene primerne naredbe.
Predlog se vsprejme.
VIII. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča o dopisu praške trgovinske in obrtne zbornice s prošnjo, naj bi zbornica podpirala njeno ulogo na vis. trgovinsko ministerstvo glede vpeljave trgovine s špiritom po teži. V tej ulogi navaja praška zbornica vse nedostatke, kateri zdaj vladajo pri trgovini s špiritom ter prosi:
1. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naj izvoli ukreniti primerne korake, da se sporazumno z Ogersko v vsi Avstriji trgovina s špiritom tako uravna, da se bode v bodoče določala količina špirita po čisti teži, kakovost pa z zdaj uporabljanim obmerom alkohola; pri tem pa naj bi se z ozirom na dobljeno težo po vzgledu Nemčije izdale posebne prevodne tabele, da c. kr. normalna merosodna komisija preračuni svoto literskih odstotkov.
2. Ob enem naj izvoli vis. c. kr. ministerstvo z ozirom na očitne prednosti, katere, bi izvirale za trgovino s špiritom iz vpeljave alkoholnega obmera in določbe alkoholove vsebine po odstotkih kilogramov, da se skliče v ta namen mednarodna konferenca ! katera naj bi se zjedinila o jednotnih določilih, ki bi veljala za vse pri mednarodni trgovini s špiritom udeležene države ter bi kot temeljno enoto za mednarodno trgovino s špiritom vsprejela odstotino kilograma.
Odsek je pretresal to prošnjo ter našel, da bi bila izpolnitev prej navedenih teženj tudi našim trgovcem s špiritom koristna, zatorej predlaga :
Slavua zbornica naj to prošnjo podpira.
Predlog se vsprejme.
(Dalje prihodnjič.)
68
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Nadalje iz 1. lista t. 1.)
IX. Gospod zbornični tajnik prečita naslednji ukaz vis. trgovinskega ministerstva: Neko c. kr. deželno ob-lastvo obrnilo je pozornost vlade na to, da se prodajajo posteljne odeje najslabejše vrste, katere so mesto z bom-baževino podvlečene z neosnaženo tako zvauo volno od cunj.
Z ozirom na to, da so take posteljne odeje v zdravstvenem oziru ne malo nevarne, stavil se je predlog, naj se izda splošna prepoved, da se ne smejo izdelovati in prodajati take kot bombažaste odeje ponujane, v resnici pa z zmesjo iz odpadkov ponošenih oblačil, porabljene posteljne oprave itd. podvlečene posteljne odeje.
Dasi se ne more dvomiti o zdravstveni sumnivosti takih izdelkov bi vendar v predlagani prepovedi ne bilo izdatno   varstvo,   J*er  bi  ne glede na  težave,   katere bi
69
se uspešnemu uporabljanju prepovedi stavile na pot, potrebne zdravstvene naredbe ne smele ostati omejene samo na ta edini izdelek, marveč bi se morale raztegniti tudi na volno od cunj sploh, katera je predmet prometa, kateri je iz zdravstvene sumnive tvarine izdelan ter popolnem neočiščen pride v trgovino.
Predno se torej more v tem pričeti z naredbo, za-4evajočo kvarne javne in zdravstvene interese, je treba o tej industriji in o načinu nje vršbe na sploh in posebej tudi o tem se poučiti, če se izdeljujejo v istini neočiščeni odpadki pri napravljanji volne od cunj in če bi se uporaba razkuževalnih očiščenih sredstev prej ali pri izdelovanji dala izvesti ter bi se torej zaukazati mogla, dalje, pri katerih izdelkih se rabi volna od cunj. Na drugi strani je zopet tudi potrebno zvedeti, v kolikem obsegu se izvršuje ta industrija v domačiji, če se volna od cunj dobiva tudi iz inozemstva in če se slednja po njeni kakovosti more jednačiti z ono doma izdelano, kateri izdelki iz nje se nahajajo v trgovini in kaka škoda bi nastala, če bi se pač prepovedalo naprav-Jjanje in izdelovanje volne od cunj za oblačila in drugih s človeškim telesom v dotiko prihajajočih izdelkov, posteljnih odej, žimnic itd. in kaka škoda bi nastala s temi v zvezi stoječim industrijam.
Zbornica si je prizadevala v tej zadevi dobiti potrebna pojasnila, katera podaje odsek v naslednjem sestavljena :
V Ameriki in v Angleški, kjer se nedvojbeno izdeluje največ umetnih volu, pridejo v trgovino volne od €unj, kakor tudi druge umetne volne, katere se rabijo za razne namene. Pred nekaterimi leti prodajali so se ti odDadki za zelo nizke cene.
Nekaj let sem so vse tovarne na karbonizacijo urejene, katera v tem obstoji,  da kisline razdevajo bombaževe nitke  ter ostanejo volnene nitke.    Šivi se pri prebiranji cunj izrežejo   in   s to   volno  se potem na izpra-šilnici   in   trgalnici  tako   ravna,   kakor  z   volnenimi ali bombažastimi  cunjami.    Razen   umetne  ovčje volne nahaja se   v  trgovini  tudi   večkrat   umetna bombaževina, katera se rabi za različne stvari. Nadzorovanje nad rabo bi se  pač  težko   izvelo.    Ona umetna  volna,   katera se rabi pri tekstilni industriji, mora se uže dobro preprati, kajti izdelana  roba  se  v valjavnici  s sodo ali drugimi sredstvi izluži,  je torej še bolje očiščena,  kakor na pr. volna od cunj,  s katero se to ne godi in se vendar navadno  rabi za podvleko odej.    Z  volno  od   cunj napolnjene odeje pa vendar ne morejo biti bolj škodljive, nego one, ki so napolnjene   z bombažastimi odpadki.    Če se hoče dopustiti, da se volna od cunj za podvleko posteljnih odej  prav nič  ali  samo   očiščena  in  oprana   rabiti sme.   Če se očiščenje zvrši z uporabo luga,  mila, sode ali da se samo cunje izprašijo ali raztrgajo na trgalnici, je pač eno. Tak ukaz bi vendar mnogim onemogočil trgovino s cunjami. Trgovina z odpadki volnenih in bom-bažastih cunj je v Avstriji znatna, vendar ni prilično, to robo dobivati iz inozemstva.
(Dalje prihodnjič.)
76
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Ker se oni odpadki, katere samo trgovec s cunjami dovaža tovarnarju umetne volne po karbonizaciji očistijo in pri tekstilni industriji kot izdelano blago pridejo še v valjavnico, bode pač težko dokazati škodo, ki nastane vsled uporabe tu omenjenih odpadkov. Volna od cunj se rabi samo za izdelovanje posteljnih odej. Prepoved izdelovanja volne od cunj za oblačila in druge s človeškim telesom dotikajoče se stvari bi bila nabiralcem cunj, izdelovalcem umetne volne, kakor tudi izdelovalcem posteljne odeje itd. v škodo.
Odsek se strinja s temi nazori udeleženih krogov ter predlaga:
Slavna zbornica naj v zmislu tega poročila izreče svoje mnenje.
Predlog se vsprejme.
X.    Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča o dopisu podružnic avstro-ogerske banke v Ljubljani, s katerim naznanja, da bode mesto umršega cenzorja g. Gustava Tonniesa zopet treba izpoloiti ter ob enem prosi zbornico, naj v zmislu člana 40 in 64 bančnih pravil za to mesto nasvetuje tri gospode. Tej prošnji ustrezaje, stavi odsek predlog:
Slavna zbornica naj za izpraznjeno cenzorsko mesto pri podružnici avstro-ogerske banke v Ljubljaai nasvetuje naslednje gospode: Alfr. Leden i ga, F. M. Re-gorscheka in Karola Pollaka.
Predlog se vsprejme.
XI.   Gospod zbornični svetnik Fr. Ks. Souvan poroča o dopisu c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem, katera naznanja, da s koncem leta 1886. poteče poslovna doba tamošnjim prisustovalcem pri trgovinskem sodišči: gg. Antonu Kalčiču, Jos. Ogoreutzu, Adolfu Pauserju in Ivanu Surzu; c. kr. okrožna sodni ja prosi zbornico, naj predlaga nove prisustvovalce. Po minister ialnem ukazu z dne 2. decembra 1864., drž. zak. št. 89, treba je za štiri izpraznjeua mesta predlagati šest protokoliranih trgovcev, ker pa je v Rudolfovem samo pet, ne šest takih protokoliranih trgovcev, mora zbornica tudi samo pet jih predlagati.    Odsek torej stavi predlog:
Slavna zbornica naj izvoli predlagati naslednje gospode: Antona Kalčiča, Josipa Ogoreutza, Adolfa Pauserja, Iv. Surza in Iv. Krajca.
Predlog se vsprejme.
XIi. Gosp. zbornični svetnik M. Krenner poroča o dopisu trgovinske in obrtne zbornice v Brodiju, katera prosi, naj bi jo zbornica podpirala pri njeni prošnji zaradi spremembe §. 6 zakona za trgovinske zbornice, zadevajoč poklicanje naslednika. Predlagana sprememba zahteva, naj se pri volitvi pokliče oai naslednik, kateri ima neposredno za prvoizvoljenim najprvi največ glasov ; v slučaji pa, da bi ne bilo umestno poklicati naslednika, razpiše naj se nova volitev.
Odsek je ta predlog na vse strani temeljito premislil ter našel, da bi bilo pač težko določiti, koliko glasov da mora imeti  naslednik,   da se more poklicati;
dalje, da v nekaterih kategorijah izvolj eni tudi deset glasov nimajo in da ima v teh kategorijah naslednik večkrat dva do tri glasove; konečno, da bi nova volitev prouzročala prevelike stroške. Z ozirom na to, meni odsek, da bi ne bilo umestno, da bi se §. 6 zakona za trgovinske zbornice v gorenjem zmislu spremenil ter predlaga:
Slavna zbornica uaj prošnje ne podpira.
Predlog se vsprejme.
(Dalje prihodnjič.)
84
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
XIII.    Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o dopisu ravnateljstva c. kr. kaznilnice v Ljubljani; ravnateljstvo se v tem dopisu sklicuje na ukaz pravosodnega ministra z dne 3. junija 1886., št. 7712., s katerim se je delo v kaznilnicah ustavilo za privatne osobe, in ravnateljstvo prosi zbornico, naj izreče svoje mnenje o nekaterih točkah.
Odsek se je večkrat bavil s tem predmetom ter se izrekel, naj neposredni promet kaznilnice s privatnimi osobami sploh izostane, nasprotno pa naj bi bilo dovoljeno, da si obrtniki in trgovci naročajo dela, katerih izvrševanje ne škoduje obrtnikom. Odsek torej meni, naj bi bilo dovoljeno, da se za tukajšnje trgovce izdelujejo prav navadne lepenke, lesene škatlje, sodovi za cement iz preskrbljene robe, gumbne vilice in zamaški, iz suk-nenih ostankov preproge ter iz preje platno.
Poročevalec predlaga torej:
Slavna zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje.
Predlog se vsprejme.
XIV.  Gosp. zbornični svetnik Mihael P a k i 6 poroča:
a)  O prošnji nekega peka za oprostitev dokaza sposobnosti za nastop in samosvojno izvrševanje pekovskega obrta. Ker prosilec dokaže s spričevali, da se je pekov-stva dve leti učil in nad dve leti kot pekovski pomočnik delal in tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani prošnjo podpira, je odsek o prosilčevi sposobnosti za ta obrt prepričan, zatorej predlaga:
Slavna zbornica naj prošnjo priporoča. Predlog se vsprejme.
b)  O prošnji nekega krojača za oprostitev dokaza sposobnosti za krojaški obrt. Prosilec se je pri svojem očetu, kateri je sicer samosvojno, vendar neobdačen izvrševal krojaški obrt, učil krojaštva in pozneje tudi pri njem kot pomočnik več let delal. Zadruga v Kamniku in c. kr. okrajno glavarstvo priporočata prošnjo in odsek se pridružuje temu priporočilu in to tem bolj, ker bi se s ,tem nekoliko nepostavnemu izvrševanju krojaškega obrta v pkom prišlo in bi prosilec mogel svojo družino preživeti.   Odsek torej predlaga:
Slavna zbornica naj izvoli prošnjo priporočati. Predlog se vsprejme.
c)  Gosp. zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča o prošnji nekega krojača za oprostitev od dokaza sposobnosti za krojaški obrt. Prosilec je dokazal z uradnim potrdilom, da je šest let pri obrtnem oblastvu pravo-redno zglašen krojaški obrt izvrševal. Ker c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji ne nasprotuje prošnji in je odsek o prosilčevi sposobnosti za ta obrt prepričan, zatorej predlaga:
Slavna zbornica naj izvoli prošnjo podpirati. Predlog se vsprejme.
XV.  , Gosp. zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o posvetovanjih c. kr. državnega železniškega sveta. Iz posvetovanj c. kr. državnega železniškega sveta
v obeh zadnjih zasedanjih, v maji in oktobru se more domnevati, da so se pri upravi velikega državno-želez-niškega omrežja spremenila prvotno postavljena načela, kajti v prvih letih obstoja državuo železniške uprave zdelo se je, da se ta, kakor tudi državno-železniški svet držita načela, da so c. kr. državne železnice v prvi vrsti poklicane, da narodno-gospodarstvenim interesom služijo ter da s povzdigo naroduega gospodarstva in prometa ne le naravnost povzdigujejo dohodke železnice, marveč tudi neposredno denarne koristi države. Kakor znano, po se v Jetih 1883 in 1884 vlaki znatno pomnožili, želje glede voznega reda po možnosti izpolnile, vozne cene za osobni promet se bistveno znižale, pri klasifikaciji blaga se izvršile zaželjene premembe ter se ko-nečno znižali tudi tarifi za blago.
če tudi slednje znižauje ni bilo nikakor tako znatno, kakor se je od nekaterih strani opisavalo in so tarifi za blago še vedno znatno višji nego v sosednih inozemskih državah, vendar se je s tem dosegel znaten napredek, katerega so trgovina, industrija in kmetijstvo veselo pozdravljali.
Te naredbe so zelo blagodejno uplivale na avstrijske privatne železnice, katere so bile deloma primorane, vzgled avstrijskih državnih železnic posnemati, in severna železnica je bila pri obnovitvi svoje koncesije zakonito primoraua, vpeljati tarife državnih železnic na svojih progah.
Privatne železnice so se vendar po znižanji tarifov od strani državne železnice smatrale oškodovane v svojih interesih ter so uporabile ves svoj upliv neposredno, kakor tudi posredno po časopisih, da bi dokazale škodljiv upliv znižanja tarifov na državne dohodke sploh ter
na obrestovanje pri železnicah naloženih glavnic.
(Dalje prihodnjič.)
99
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Po glavnem posnetku o razpravah tarifnega odbora avstrijsko-ogerskih železnic glede želja železniško-tarifne enkete (v meseci januariji 1885) vsprejela je konferenca ravnateljev glede te zadeve tudi naslednji predlog:
1. V notranjem lokalnem združnem in zveznem prometu se praviloma ne smejo na eni in isti promet, ni črti, v isto prometno smer in ob enakih pogojih za blago enake vrste za krajše daljave zaračuniti večji vkupni transportni stroški, nego so oni, kateri se — na podlagi tarifov za gori omenjene promete — zaračunijo za veče oddaljenosti.
100
4. Predstoječa pod točko 1 do 3 omenjena določila nimajo veljave v prometu s pomorskimi pristanišči, kakor tudi ne v konkurenčnem prometu proti inozemskim transportnim potom.
V  seji državno-železniškega sveta dne 7. novembra 1. 1884 se je sklenil enak sklep z dostavkom, da ta določila v prometu z inozemstvom in s pomorskimi pristanišči nimajo veljave. Vsled teh sklepov bile so postaje Tržič, Zagrado in Gorica, katere so do zdaj uživale tarife za pomorska pristanišča in so bile v Trstu enako postavljene, od teh tarifov izvzete, in za te postaje vpeljali so se taki tarifi, kakoršni veljajo za Trst, z malo doklado za voznino od Trsta v omenjene postaje, ob direktnem kartovanji.
Dasi to povišanje tarifov za zaznamenovane postaje nima nikakega pomena, vendar mi je bilo tem nepnjet-nejše, ker v državno-železniškem svetu zastopam tudi goriški zbornični okraj in bi se moglo komu zdeti, da je moje prizadevanje, za bližje ležečo Ljubljano dobiti enake tarife, vzrok, da so se tarifi za nekatere postaje v zborničnem okraji goriškem povišali. Iz prej omenjenih sklepov železniško tarifne enkete, konference ravnateljev in državno-železniškega sveta, se vendar vidi, da je povišanje nastalo le vsled spremembe tarifov za pomorska pristanišča in ne vsled reklamacij. Jaz prizadeval sem si marveč po vseh močeh zastopati tudi interese zborničnega okraja goriškega.
Ker so v ljubljanskem zborničnem okraji anomalije pri vozarini ostale nespremenjene, stavil sem v seji meseca oktobra 1885 te zadeve se tičoč predlog, katerega je, po tarifnem odseku nekoliko spremenjenega, vsprejel državno železniški svet v naslednji obliki:
„Ker se priznava, da je Ljubljana po obstoječih tarifih za pomorska pristanišča oškodovana, a se splošna enakost z ozirom na načela, katera so merodajna za promet v pomorskih pristaniščih, zdaj ne more izvesti, se predlaga, naj se dela na to, da se za najvažnejše blago napravijo za Ljubljano tarifi, po katerih bi bilo možno tekmovati; pri tem pa naj bi se oziralo na trgovinske interese zadej ležečih postaj."
V  seji državno-železaišRega sveta meseca maja leta " 1886 se je glede tega sklepa poročalo,  da  se vršijo dogovori   z   udeleženimi  železniškimi   upraviteljstvi   glede primernih   predlogov   od   strani   c. Kr.   glavnega   ravnateljstva.
Poročevalec za trgovinske zadeve pri c. kr. glavnem ravnateljstvu, g. dvorni svetnik Steingraber, mi je naznanil, da so se za Ljubljano predlagali tarifi v enaki visokosti, kakoršni so se določili za Gorico, ter mi zagotovil, da so novi tarifi za Ljubljano uže izdelani in da gotovo še v letu 1886 stopijo v moč. Ta gosp. poročevalec, kateri je pa meseca julija t. 1. nenadno umrl, ni prav nič dvojil, da dotične predloge c. kr. glavnega ravnateljstva vsprejmo druge železnice ter je bil o potrebi, da se tarifne anomalije za Ljubljano odpravijo, uže tako prepričan, da sem se prav trdno nadejal, da se v kratkem času odpravijo, in to tem bolj, ker je med tem od  visoke c. kr. deželne vlade  v Ljubljani došla  kranj-
skemu deželnemu odboru nota z dne 30. septembra 1886, št. 9941, s katero se je doposlal ukaz visokega c. kr, trgovinskega ministerstva z dne 24. septembra 1. 1886, štev. 17.374,  kateri se na konci glasi:
„Med tem so se uže vršili dogovori med družbo južne železnice in med c. kr. glavnim ravnateljstvom avstrijskih državnih železnic zaradi primerne uravnave posamičnih tarifnih nastavkov za Ljubljano in more se pričakovati, da se en del želja ljubljanske trgovinske in obrtne zbornice izpolni."
(Dalje prihodnjič.)
108
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Kaže se vendar, da se ti dogovori c. kr. glavoega ravnateljstva s c. kr. družbo južne železnice niso vršili s primernim vspehom, kajti naznanilo za sejo državno-železniškega sveta dne 29. oktobra 1886 ima o tej točki naslednje poročilo: k točki 1. C. kr. priv. družba južne železnice je predloge c. kr. glavnega ravnateljstva na dovolitev znižanih tarifov za blago za Ljubljano zavrgla osobito z ozirom na to, da ni v stanu, za Trst dovoljene prednosti vpeljati za notranje postaje.
V seji tarifnega odseka in v poznejši seji državno-železniškega sveta izrazil sem svoje iznenadenje o tem neugodnem vspehu ter prosil visoko c. Kr. vlado, naj ves svoj vpliv pri južni železnici uporabi zato, da se odpravijo tarifne anomalije, katere so v ljubljanskem zborničnem okraji tako občutljive.
Iz uradnega zapisnika o tej seji dovoljujem si na to zadevo se nanašajoče besede navesti: „Prehajoč k III. oddelku koraercijainega naznanila omenja poročevalec k točki 1., zadevajoči nastavo tarifov za Ljubljano, po katerih bi mogla konkurirati, z ozirom na trgovinsKe interese zadej ležečih posta), da ob zavračajočim zadržanji družbe južne železnice nasproti predlogom, katere je stavilo glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic, tudi glavnemu ravnateljstvu ni zdaj možno samostojno postopati, ker obstojijo med avstrijskimi državnimi železnicami in južno železnico o delitvi prometa pogodbe, po katerih bi se morala južna železnica za odpadle dohodke odškodovati, kateri primanjkljej bi nastal vsled enostranskega znižanja tarifov.
Sicer pa glavno ravnateljstvo namerava ob novi uravnavi prometnih razmer z družbo južne železnice še enkrat se baviti z vprašanjem o napravi znižanih tarifov za Ljubljano.
Tarifov odsek je torej stavil naslednji predlog :
„ Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo se prosi, da se ob ugodni priliki zopet bavi s sklepom železniškega sveta glede oziranja na trgovinske interese zadej ležečih postaj v Trst/'
Ko je ta predlog opetovano priporočal član gospod Luckmann, omenjal je vladni svetnik dr. Liharzik, da so se v povzdigo tržaškega pristanišča morali za-nj napraviti posebno znižani tarifi, vsled česar so vsekako za Ljubljano in zadej ležeče postaje nastale tarifne anomalije, družbi južne železnice se vendar ne more nalagati, da bi za Trst znižane tarife raztegnila tudi na notranje postaje; on je ponavljal, da bode glavno ravnateljstvo pri obravnavah o novi uravnavi prometnih razmer med glavnim ravnateljstvom in družbo južne železnice, katera bode v zvezi z otvorenjem črte Herpelje-Trst, gledalo na to, da se jemlje ozir na želje mesta Ljubljane.
,,Predlog tirifnega odseka se na to vsprejme in točka 1. naznanila se vzame na znanje."
Ker še dalje trajajo tarifne anomalije, katere so se pokazale za zbornični okraj po tarifu z dne 1. julija 1. 1884 za direktni promet blaga v južno-severno-avstrijsko-ogerski železniški zvezi ter je samo od visoke vlade za-visno, da vpliva pri c kr. priv. družbi južne železnice, da se za Ljubljano v zveznem prometu po predlogu c. kr. glavnega ravnateljstva rabijo enaki tarifi, kakoršni veljajo za 170 kilometrov bolj oddaljeno postajo Gorico, zatorej prosim, naj slavna zbornica to poročilo vzame na znanje ter predlagam: Slavna zbornica naj izvoli vložiti novo utemeljeno prošnjo pri vis. trgovinskem mi-nisterstvu ter prositi:
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naj blagovoli svoj vpliv pri c. kr. priv. družbi južne železnice z vso močjo uporabiti, da se izreče pripravljeno, izvesti predlog c. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic, po katerem naj se za postajo Ljubljano v južno-severno-avstrijsko- ogerski železniški zvezi ne pobirajo visi tarifi, kakor za 170 kilometrov bolj oddaljeno postajo Gorico.
Gosp. zbornični svetnik Ivan Baumgartner gorko podpira predlog, kateri se po nekaterih opazkah poročevalčevih enoglasno vsprejme.
Gosp. zbornični predsednik izreče gospodu zborničnemu svetniku Karolu Luckmaunu za odločno zastopanje zborničnih interesov v državno-železuiškem svetu iskreno zahvalo.                                                        (Dalje pnh.)
116
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje in konec.)
XVI.   Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča o dopisu c. kr. deželnega sodnijskega predsedstva v Ljubljani; v tem dopisu se stavi vprašanje: katera dela bi brez oškodovanja obrtnikov v tukajšnji kaznilnici, doma ali izven doma, mogli opravljati kaznjenci in do katerih delodajalcev bi se bilo treba v tej zadevi obrniti. Poročevalec meni, naj bi se ob gorkem letnem času porabili kaznjenci pri poljskih delih, kajti v ljubljanski okolici treba je toliko delavcev, da bi najbrže vsi kaznjenci našli delo. Ob mrzlem letnem času mogli bi se kaznjenci v mestu izven doma porabiti za navadna dni-narska dela. Oni kaznjenci, kateri ne smejo zapustiti kaznilnice, mogli bi izvrševati dela, katera bi jim moglo odstopiti ravnateljstvo c. kr. kaznilnice ali pa taka dela, katerih izvrševanje bi ne škodovalo tukajšnjim obrtnikom. Poročevalec stavi predlog: Zbornica naj izvoli v gorenjem zmislu izreči svoje mnenje.
Predlog se vsprejme.
XVII.    Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča, da se vprašanje, kako naj bi se uravnalo delo v kaznilnicah in prisilnih delavnicah, ne da bi škodo trpeli obrtniki, dežela in država, uže več let sem pretresava in da so v tej zadevi obrtniki, obrtna društva, trgovinske in obrtne zbornice poslale prošnje do visoke vlade, do vis. državnega zastopstva in do vis. deželnih zastopstev, V zadnjih letih se je to vprašanje v obrtnih krogih prav nadrobno razpravljalo ter se prosilo, naj se v kaznilnicah in prisilnih delavnicah dela, katera so postavno kot rokodelska zaznamenovana, izvršujejo samo za lastne upravne namene ali za namene drugih državnih ali deželnih zavodov, dalje, da se ne smejo izvrševati taka dela z namenom, da se blago dalje prodaja za privatno rabo, bodi-si v večji, bodi-si v manjši meri, bodi-si, da to izvršuje privatni podjetnik, bodi-si država sama; dalje, da bi se delavci v takih zavodih porabljali za izdelovanje takih obrtnih izdelkov, kateri se izključ-ljivo izvažajo.
Prvi del te prošnje je visoko državno upraviteljstvo uže izpolnilo in kaznjenci se ne rabijo samo za lastne koristi kaznilnice za izdelovanje obleke, marveč tudi hišne oprave, delajo se v kaznilnicah surovine, kakor sukno, platno, loden itd., uniforme za služabnike raznih oblastev. Tudi v Kranjski se je to vprašanje uže večkrat pretresavalo in bavil se je ž njimi tudi vis. kranjski deželni zbor in to posebno v zadnjem letu vsled peticije kranjskega obrtnega društva, katero se je posebno pritoževalo proti veliki konkurenci prisilne delavnice. Vde-leženi krogi so naprosili tudi trgovinsko in obrtno zbornico, naj se požene za koristi rokodelskih obrtov.
Vsled tega bavil se je odsek zopet s to zadevo ter sklenil, slavni zbornici priporočati, naj se do vis. deželnega zbora obrne za odpomoč.
V letu 1870 je bilo v Ljubljani 10 knjigovezcev, 42 krojačev, 71 čevljarjev, 23 mizarjev; v 1. 1875 bilo je 11 knjigovezcev, 36 krojačev, 62 čevljarjev, 33 mizarjev;
v 1. 1880 bilo je 1L knjigovezcev, 40 krojačev, 64 čevljarjev, 30 mizarjev, iu 1885. leta bilo je 13 knjigovezcev, 45 krojačev, 71 čevljarjev, 27 mizarjev.
Iz teh številk je razvidno, da se ti rokodelski obrti v 15 letih tako rekoč prav nič niso pomnožili, dasi se je število prebivalstva povišalo ter se več potrebuje blaga, katero izdelujejo ti obrtniki. Položaj teh obrtnikov pa je tudi izza zadnjih 15 let postal izdatno slabejši, ker so se izdelovalni stroški zelo povišali; zaslužek pa-je zarad tega postal mnogo manjši, ker se je število pomočnikov pri teh obrtih znatno zmaujšalo in je bila konkurenca c. kr. kaznilnice in prisilne delavnice neo-vržljivo od leta do leta močnejša. Da obrtniki ne morejo zdržati konkurence takih zavodov, je pač lahko umevno.
Odsek meni, da bi se visoko deželno zastopstvo brez oškodovanja deželnega zaklada moglo ozirati na opravičene želje rokodelskih obrtnikov. To bi se po mnenji odsekovem doseglo, če bi vis. deželni zbor sklenil, da se v prisilni delavnici ne smejo več vsprejeti rokodelska dela za privatne osebe; da se odraščeni prisiljenci ne smejo več poučevati v obrtu; da prisiljenci smejo izvrševati dela samo za potrebo zavoda in za druge deželne zavode, kakor tudi za dobrodelna društva; da se prisiljenci, kakor lansko leto, uporabljajo pri poljedelstvu, pri gozdarstvu, pri cestnih delih, dalje pri zgradbah hudournikov in pri osuševanji barja. Dalje bi k dosegi nameravanega smotra mnogo pripomoglo, če se, kolikor možno, tkanje platna poveča, če prisiljenci izdelujejo platno za čevljarje in krojače, če izdelujejo pozlačene letvice, užigalno leseno žico, škatlje za lekarnarje in dr., če se vpelje tkanje jute in bombaževine, dalje izdelovanje lodna, in če se povekša pletenje mrež in slamnatih preprog, izdelovanje zavitkov in škatljic za užigalice.
Odsek je uverjen, da bode vis. deželno zastopstvo podrobno pretresavalo to vprašanje ter ugodilo pravičnim željam obrtnikov in predlaga :
Slavna zbornica naj v zmislu tega poročila predloži peticijo vis. kranjskemu deželnemu zboru.
Predlog se enoglasno vsprejme.