Letnik XI.
Št. 11.
olxxxxxxxxxxx.xxzxxxxxxxxp
*<
«<
®<
*<
*<
M
*<•
»<
Izhaja po
dvakrat na meseo ali 24 krat na leto v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira' policija.
!*»
ff£
>0
>«
>*
>«
——-—-IflteÉÍ
Vrcdnik Jakob Alešovec.
Posamezne številke se .dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. -v administraciji, Ključrtničarške ulice (pod mestnim trgom) št. 3 v H. nadstropji.
Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo,'ako'se zasači, ostro kaznoval;
v.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXfi
. Velja
celo leto 3 gld., pol leta I gld. . 50 kr. in četrt leta 80 kr. za , vsacega brez ozira na stan, narodnost in vero.
wl eMett
Oklic do usmiljenih volilcev.
Pogoreli smo, pogoreli do tal. Zgorelo natri 'je vse, kar smo imeli, posebno pa zaupanje nekdanjih naših vo-lilcev do nas. Kar z jasnega'‘neba je treščil minister Taaffe med uradnike; a strela je odletela na nas ih zdaj smo taki reveži, da se sami sebi najbolj smilimo. Nič druzega nam ni ostalo kakor golo zidovje nekterih mest, ki je-pa tudi tako osmojeno, da se utegne podreti vsak hip, Če mu ne naredimo brž strehe vsaj iž dilj.
Ako se Spominjamo ravno minulih časov, se nam kar solze vdero po obrazih. Kako lepo je bilo o zadnjih volitvah! Vse nam je pomagalo, od najvišega do najnižega, od okrajnega glavarja do zadnjega briča, in kako lahko smo zmagovali! Kar veselje je bilo gledati c. k. in druge uradnike, kako .¿o delali za naše kandidate, kako so. jih volili do malega vsi, in če jih kdo ni, smo ga mi že kje zatožili, da svojega življenja dni ni mogel posebno vesel biti.
Tudi zdaj sino‘mislili, da bo Šlo vse po tej tako lepi navadi, kar pride ta Taaffe —7 da bi ga koklja brcnila! Vse smo imeli že tako lepo napeljano, kandidate svoje,; volilne oklice, praznih obljub za slepljenje ljudi polne koše; nič‘druzega ni bilo treba, ko okrajnih glavarjev, bričev in tistih uradnikov,. ki so vsi za enega in eden za vse štali na naši strani, — saj pravimo, tako lepo je bilo: da ni moglo lepše biti. Tistim Slovencem smo se že naprej krohotali kakor muham, ki se zaletavajo v bike.
Na, zdaj pa imamo! Nobeden okrajni glavar se ne zmeni za nas,- noben brič ne stegne roke, da bi nam pomagal, in kar je .cesarško-kraljevih, nam obračajo hrbet in nas cel A postrani gledajo, kakor, bi se nas bali. In drugi volilci, ki so prej z nami bili deloma po lastni, deloma po vjših oseb volji, so kakor iz šole spuščeni otroci, ki se za, svojega učitelja in za njegovo žuganje več? ne zmenijo. Na Kranjskem je edini deželni glavar, vitežki Kaltčhegger,' še tako usmiljen, da nam skuša pomagati iz; zadrege, pa kaj. bb izdalo to! če še proti njemu stegne ta grozoviti Taaffe svojo roko, pa bo “šel v kot, kakor
kužek, kteremu gospodar to veli. , Nb, čč to ni žalostno za nas, pa res ni'nobene nesreče več na svetu.
Imamo res nekoliko osmojenega zidovja še pb mestih, gato bomo napeli Vse žile, da ši 'zopet nekoliko oporno-^ iremo. Po. mestih in .gem ^sr tje- po trgih je .še„nek3d ljudi, pri kterih še nismo vse vere zgubili. To so nekoliko tujci, ki ne marajo bratiti se z ljudstvom, med kterim: in b kterem žive; ki so se starega sovraštva do vsega, kar jé slovensko, tako navzeli, da si dajo rajši jezik izdreti, predno bi slovenski govorili, — nekoliko so pa tudi stari „špispurgarji“ in domači odpadniki ali renegati; uni so naši iž nevedaosti in stare trme, ti pa iz sovraštva do jezika matere, ktera jih je' rodila. Pa kaj pomaga nam to! Mi, ki smo do zdaj pri državni miži prvi sedeli in ostanke drugim puščali, ne bomo šli na konec mize ostankov pobirat. Mi, ki smo do zdaj jahali druge narode, vendar ne bomo zdaj konji, ktere bi ti narodi jahali! Tako se svet ne sme preobrniti, rajši naj pogine ves.
Zato se tudi do Vas kmetiških volilcev obračamo z milo- prošnjo, da bi blagovolili našim kandidatom s svojimi glasovi pomagati do sijajne zmage. Tisto že tako dobro veste, da se drugikrat za Vas nič ne brigamo, naj se Vam godi kakor koli. če Vas teži davek, nam to ni bilo nikdar nič mar, r še s tem Vas nismo nadlegovali, da bi ga bili za Vas plačevali, še manj pa smo nadlegovali vlado z Vašimi pritožbami. Tudi Vam je znano, da se nismo prav. nič napenjali, da bi Vam pomagali iz raznih zadreg, posebno ponosni smo pa na to, da Vam še celó danih obljub nismo spolnili. Iz tega sprevidite, da smo Vas vedno za nos vodili, kar je pa nekoliko tudi Vaša zasluga, ker ste nas na Dunaj poslali.
Kar je pa naša in bivše vladajoče stranke največa pridobitev za Vas, to so viši davki. Kolikor več davka kdo plača, toiiko več velja, vtem višem volilnem razredu jé. Najsrečnejša država je namreč tista, v kteri ljudje največ davka plačujejo. To je jasno ko beli dan, kajti kdor n. pr. namestu 10 gld., ki jih je prej plačeval, zdaj plačuje, 20 gld. davka, mora imeti več denarja, ko prej, ker z 10 gld. ne bo mogel plačati 20 gld. in ga bo davkar zarubil. Iz tega je razvidno, da kolikor več ima kdo
davka plačati, toliko več mora denarja imeti, ker drugače utegne priti ob vse, kar ima. To bo pa zánj tudi dobro, ker potem ne bo čisto nič več davka plačeval.
Dokler imate nas, Vam ni treba za prav nič druzega skrbeti, ko za to, da davke plačujete, vse drugo bomo opravili mi. Celó za to se ne bomo brigali, kje in kako pridobite Vi denar za davke, to bo čisto Vasa skrb, mi bomo le zá-se skrbeli, kakor smo do zdaj, Vi pa lahko glada poginete, branili Vam tega ne bomo.
Toraj lahko spoznate, kaki dobrotniki smo Vam mi. Če bi nam uradniki in briči Se naprej hoteli pomagati, kakor zadnji pot, bi se do Vas prav nič ne obračali. Zdaj pa so nas ti popustili, toraj usmilite se nas Vi. Vsak Se tako majhen glas se bo z veliko hvaležnostjo sprejel — bodi si na kmetih, bodi si po mestih in trgih. Imejte usmiljenje z nami, da slavne „proklete grablje“, ki so že tako hudo nalomljene in skrhane, ne pridejo popolnoma med staro šaro, ki je le še za ogenj.
„Proklete grablje“ ne smejo poginiti, rajši naj pogine svet!	|
To imejte zmiraj pred\OČmi in volite tiste kandidate, kteri se Vam bodo s tem žnamenjem vsega nemčurstva po Slovenskem priporočali, tistih Slovencev pa nikakor ne, rajši si odgriznite jezik in ga požrite, predno je izrekel imena slovenskih kandidatov.
Da bote pa vedeli, kterih ne smete voliti, naj Vam bodo tu po imenih naznanjeni. So namreč: Za Kranjsko: grof Barbo, grof Hohenwart,,Obreza iz Cirknice, Klun iz Ljubljane, Pfeifer iz Krškega; — za Sta-jarsko: baron Goedl, dr. Vošnjak, Herman; na Koroškem: Einspieler, dekan Neste; za tržaško okolico Nabergoj; za Goriško pa bo že tudi kdo, ali Abram, ali Tonkli, ali Povše.
Ti namreč so deloma znani slovenski rogovileži, deloma pa nočejo v naš rog trobiti. Te toraj vse zavrzite Vi možje kmetiških občin, svoj glas pa dajte gotovo tistim, ki Vam jih bodo naši priporočali. Kandidate za mesta Vam bomo pozneje povedali.
Vaš klic pri volitvi bodi zdaj in vselej:
„Proklete grablje!“
Za vse nemčurske volilne odbore: „Brencelj,“ načelnik.
Rešpehtarjova kuharca.
Per tisteh zakonskih, k’ sem zadnjič pravla, ni blo nič več za obstat, k’ so gospod zvedli, de jest vem za njih laferje. Zato sem premenila dinst in Žefa me je nakomende-rala na drug. plač, spet k enma postarnima zakonskima, k’ pa že otrok nimata več domd. Per takih je belj fletno, zato k’ enemu ne letajo zmerej mejhni froci med noge in v kuhinji ni treba zmerej merkat, de b’ se kter ne opekel al ne polil. K’ sem peršla, so me frava prov irajndleh sprejel in rekli, de se bova že dober zasto-pile, k' so gospod zmerej njih majenge in imajo zunej opravt. Jest sem bla prov cfridna, de sem peršla v eno toko voreng hišo, k’ imam belj rada mir.
K’ sem se mal vrihtala, grem po vodo in srečam Žefo. Mudil se je, zato jo vstavim in baram, kaj so to za en gospod.
„O veš“ — reče Žefa — „to so en velik gospod, iblajtar al rešpehtar v pezjčn. Sej veš, kaj je to?“
„O ja, že vem“ — rečem jest — „to so eden, k’ svojo pesoldengo še zmerej naprej vlečejo, če glih nič ne delajo.“ „No vidiš!“ — reče Žefa — „pa tvoj gospod vse glih delajo, boš vidla, cel dan hodjo okol, koker de b’ bli na škrpcčh. So tud abortnar za lontag, gmejrat _ za mest, per tist pouki, k’ je enkrat falirala, pa še zdej ne more umret, k’ ji ne puste, pa še toko nek en avšes.“
„Ja, potlej imajo pa res velik dela“ — rečem jest — „to morjo bit res en tavžentkenštmohar!“
„No, boš že vidla,“ — reče Žefa — „koker na škrpceh so in vse znajo, vse zastopjo, kar jim naprej pride.“
Zdej sem bla pa že belj obrihtana v tem, de se bom vedla jim forštelat, koker se šika. Res so bli prov frajn-dleh gospod z meno, še slobenarsk so me ogovorli, če glih so belj na kroparsk zavijal, pa sva se že dober zastopila, ni nič reč.
K’ sem bla že en cajt per hiš, so peršli enkrat k men in so rekli:
„Veš, Speld, če Žnidar pride, mu rec’, de nej me počaka, bom preč peršel nazaj.“
„Je že prov“ — rečem jest — „bom že avsrihtala.“ Pa je res peršel tist Žnidar in je počakal, polej sta pa šla oba v čimer in k’ nista vrat dost zaprla, sem slišala jest, kaj sta ggvorla.
Gospod so prašal: „Al znate nardit en fajn anceg po dunejskem šnit ?“
Žnidar je rekel: „O, se ve de, naj belj fajn. Kaj pa nej pomerim?“
„Tako obleko, koker se šika za enga abortnarja na Dunej“ — je gospodov antvert.
„Ej, kaj bodo ke šli?“ — bara Žnidar.
„Se ve de, v rajhsrat“ — rek6 gospod.
K’ sem jest to zadnjo besedo slišala, sem pa vrata perprla, k’ se mi ni šikovno zdel to naprej poslušat.
Žnidar je šel, gospod pa polej mene pokličejo v čimer in pravjo:
„Ti si toko ena voreng ženska peršona, al znaš kej tajč?“
„I, nekej že“ — odgovorim — „tolk, koker kakšna ibljanska frava.“
„Al češ iti na Dunej?“
„Kam? Na Dunej? Pa ne za abortnarja?“
„Šema! Za tistega bom jest šel, al prov za prov — vsi gremo. Veš, to je toko. Jest bom voljen za abortnarja, polej se pa selmo vsi na Dunej. Tam bom jest vzel en velik kvartir, pa bom imel ta druge kranjske abortnar je na kvartir ji in na košt. Pezjčn bom toko vlekel koker tukej, polej pa med zicengam še vsak dan po 10 gld. in bomo toko fletno živel, koker grabci v pros’. Ti boš kuhala, jest ti bom dal več Iona, pa boš od naših koštgengarjev še ekstra šenkengo dobivala.“
„To je že res vse lepo“ — rečem jest — „kdaj bomo pa rajžal na Dunej?“
„Precej, k’ bom zvoljen.“
„I, kaj še niso?“
„Ne še, pa bom gvišen, le perprav se!“
Jest res začnem svoj gvant belj po gosposk curihtat, koker mislim, de bo za Dunej treba, k’ je tam vse belj nobelj, in študiram tud še kuhenjske bukve, de b’ znala še belj gosposko mizo narihtat. To je gveral ene pet dni, kar perdero gospod vsi razmršen dAm in k’ glih frave ni blo domA, se obrnejo nA-me, kej de so.
„Jest ne vem,“ — rečem jest — „so šli mende k’ mojškri en gvant za Dunej našafat.“
„Toko?! Veš Spela, se glih ne mudi, bomo še mal počakal“.
„Zakaj? Jest sižetudgvant delam. Al ne bomo šli ?“ Namest antvert dero gospod spet nazaj po štengah dol in jest slišim besede: „ti salamenski Brencelj! De b’ ga vrag vzel !“ Polej so pa po štengah še nekaj godrnjal tajč, k’ jim beljteče, in so šli. Zvečer je pernesel Žnidar ta nov gvant za na Dunej, pa ne vem, koko sta se zmenila, mende so rekli, de jim več ne paše, de je prevelik al premejhen, prov pa jim ni bil. Od tistga dne so koker zmešan, vsaka druga beseda je „Brencelj“, jest ne vem, kaj imajo ž njim. Ali jih je znabit toko pičil, de jih še zdej skii? Bom že še zvedla in povedala. To pa že zdej vem, de z nami in Dunejam ne bo nič, škoda, de sem s’ obleko frderbala s curihtanjam.
Sej se bomo še ta mesec spetvidli, bom že povedala, koko in kaj, samo nobenmo ne povejte, kar sem pravla, k’ so gospod toko giftni, de me bodo kar spokal, če zvedo, de sem plavšala.
Adijo za ta cajt!
Pavliha.
Zdaj, ko po vsem svetu vsi ljudje prav ža prav nič ne delajo, seres ne splača, da bi človek kam daleč šel. Politika vnanja, kolikor je je zdaj, ni vsa skup nič vredna, še grof Andraž nič novega ne vč, ampak je mene prašal, če imam kako pametno misel — posebno kako bi tistega Bismarka z njegovim colom po prstih okresala; jaz sem pa Andražu odgovoril, da, ker je že toliko delal na svojo roko, naj pa še zdaj sam spravi se iz zadrege in Bismarku nogo podstavi, jaz mu ne bom zmirom za kobilo.
Zunaj toraj ni nič pravega zime, zato se napotim zopet v Ljubljano, ko sem zvedel, da mojega prijatelja Dežmanovega Koreljna politični trebuh boli. Ker vem dobro, da stanuje navadno v Blatni vasi, grem po bližnjici naravnost proti Krakovemu in tam ga res dobim, ko ravno okoli vogla šine, ker je skpz zid videl, da grem jaz proti njegovi hiši, ki ni zmiraj v Blatni vasi, nego večkrat tudi tam doli v Krakovem.
„No, no, Korelj, pačakaj no,“ —• se oglasim jaz — „saj te ne bom snedel. Kje imaš pa grablje?“
Na to se vstavi in ko me spozna, mi zašepeta na uho: „Tiho hodi, da naju kdo ne sliši.“
„Aha“ — rečem jaz in mu požugam s prstom tako blizo, da je še ponoči to videl — „sem te vjel na prepovedani poti, je-li? O, , o, Korelj, tiček ti, saj se mi je že zmiraj kaj tacega zdelo, ker ti nisi bil nikdar odkritosrčen, ampak vedno kakor Lahov koš.“
„Ne govori tako glasno“ — šepeta Korelj — „da naju ne slišijo fantje.“
„Kaj pa tu počenjaš, da se jih bojiš?“ — poprašu-jem jaz, čeravno sem že naprej vedel, da mi ne bo resnice povedal.
„Kandidiram“ — odgovori in hoče zmuzniti se mi. Pa jaz ga primem za roko in ga stisnem, da se kar kosti in žile z nemčursko krvijo pokažejo. Na to zanjavka kakor vdarjena mačka, jaz pa rečem:
„Kandidiraš? Pri nas se to pravi vaBvati!“
„No, je že prav, pa je vse eno“ — reče Korelj in skuša še zmiraj strgati se mi iz pesti. Ali jaz ga držim ko klešče in dalje izprašujem:
„Po tvojih mislih je vasvati in kandidirati vse eno? Pri prvem se vodijo le dekleta za nos, pri drugem pa volilci in vsa dežela, je-li ?“
Ta sivi Dežmanov Korelj je v strašni zadregi in ne vč prav kaj odgovoriti. Jaz pa nisem tak, da bi dolgo čakal na odgovor, toraj vzdignem marelo, da bi ga oplazil ž njo; komaj to zapazi, reče brž:
„Res je, tako je! Samo ljudem ni treba praviti, tega. Saj veš: če bi jaz volilcem povedal vse svoje skrivne misli,- bi me ravno tako ne volili, kakor — no, saj veš, kako obetamo dekletom gradove.“
„Potlej jim pa še bore bajte ne damo“ <— sežem jaz. umes — ,,to je gola resnica in marsiktero dekle se je že zavoljo tega kesalo. Kje pa zdaj misliš vasvati — čem reči: kandidirati, ko si Dolenjce tako na tarčo djal?“ Zopet se ta Dežmanov Korelj potuhne in noče nič odgovoriti. Ali marela, marela— ta je kaj vredna!
Komaj se ga je do teknila, je že zaupil na ves glas: „V Ljubljani!“
„Tako?! No le stoj, ti bom pa jaz pregnal veselje, tudi našo belo slovensko Ljubljano zapeljavati.“
V tem vzdignem marelo in hočem loputniti po njem, ali on, kakor je star in siv, se mi izmuzne in jo pobere kakor kak mlad pastir, ter Cvirna v Blatno vas, kjer se pred mano zaklene s tremi ključi. No, jaz, ki sem bolj ponosne postave, nisem hotel ravno teči za njim, ker dobro vem, da se bova že še kje srečala, in takrat bo druga pela.
K naši beli Ljubljani pa Dežmanov Korelj ne bo hodil vasvat, to mu bomo že zasolili, in če so njegove grabIj e stokrat proklete. Tako močne niso, da bi mu jih ne strli, morebiti bo še enkrat ž njimi po žnablih dobil. Kdor dolgo vasvat hodi, enkrat stakne, če so domači fantje za kaj ; če pa niso za nič, no, — je pa prav, če jim tuji v škodo hodijo.
- No, saj bomo še drugi pot eno rekli, za danes je dosti, ker sem preveč jezen na tega Dežmanovega Koreljna, ki vedno k naši Sloveniji vasvat hodi in se zdaj še celo Ljubljane lotiti hoče.
K. m e t ?
kakoršen bi moral biti, da bi bil našim nemčurjem všeč.
1.	Neumen in neveden — da bi se dal vsakemu oslepariti.
2.	Pobožen in veren — da bi padal na kolena pred njimi in njim vse verjel, kar bi mu pravili in obetali.
Potrpežljiv — da bi nikdar ne tožil, če se mu še tako slabo godi, in bi tudi največo krivico voljno trpel.
4.	Dobrotljiv in darežljiv — da bi nemčurjem dal vse, kar ima, še čelo zadnjo srajco.
5.	Bistre glave — da bi brž razumel, da mu nem-čurji le dobro hočejo in da bi se lajše učil nemškega jezika.
6.	Pozabljiv — da bi naglo pozabil, če mu nemčur kaj hudega stori.
7.	Dober kristjan ■— da bi slabo zmiraj le z dobrim povračal.
8.	Neveren — da bi duhovnikom in narodnjakom nič ne verjel.
9.	Gostoljuben — da bi vsacega tujca, naj pride od koder koli, pod streho vzel in ga posadil na prvo mesto, če ima prav sam na gnoji ležati.
10.	Glavna reč je pa, da daje svoje sinove za vojake in plačuje davek, ni treba, da bi za vse to tudi kako dobroto in pravico imel.
Zdaj moram pa že te slovenske kandidate zopet počrniti, kar se da.
Naznanilo in prošnja.
Že bolj prileten rpož, jezičen doktor, ki se do sedaj še ni nikdar poskušal na političnem odru, lepega zadržanja in celó nekoliko plemenitega stanu, bi šel zdaj rad za ne-liko let sedet na Dunaj v drčavno zbornico, ker bi se to njegovemu zdravju jako prileglo. Za to je nabral pri dobrotljivih in usmiljenih Kočevarjih še nekoliko glasov, a samo s temi ne pride do Dunaja. Toraj se obrača,do milosrčnih volilcev trebanjskega okraja z vljudno prošnjo, naj bi se ga usmilili 24. junija, to je sv. Janeza Krstnika dan v Trebnjem ter dali mu še toliko glasov,; da bo mogel priti ž njimi do Dunaja. Ko bo enkrat tam, jih tako ne bo več nadlegoval, še zmenil se zá-nje ne bo več.
Obljube glasov pa do tje ustmeno in pismeno sprejema
dr. Julij Wurzbach,
čisto nov in frišen kandidat.
Lačen kandidat pred volilci.
Kandidat. ' Cujte, možje, če me volite na, Dunaj, bom delal na vso moč za vas ter potezal se le za vaš blagor, za samega zdJ-se mi še mar ne bo;
Volilci. Volimo te, toda pod enim pogojem.
Kandidat. Pod kterim? sprejmem ga že naprej, če se vjema z mojimi načeli.
Volilci. Dobro! Ali boš tistih 10 gld., ktere boš vlekel na dan, prepustil nam?
Kandidat (pobere naglo kopita in sebe ter se zgubi, volilci pa se smejejo za njim).
Pogovor.
A.	Ktere reči že skoro ni več na svetu?
B.	Tiste, ki bi je nemčurji ob volitvah ne bili obljubili svojim volilcem, a je niso dali.
A.	Kteri tuji jezik tudi MažAr in Nemec obrajtata?
B.	Svinjski in goveji jezik.
A.	Kdaj vsak nemčur in Nemec slovenski zna?
B.	Kedar se slovenskim volilcem za poslanca ponuja.
Kako starokopitnega „Kranjca“ spreobrniti.
Znano je, da ga ni hujšega nasprotnika naše narodnosti, kakor je star „Kranjec“, ki se je zredil pod vojaško palico in v strahu pred .uradniškimi kapicami. Pri volitvah ne bo volil Slovenca, rajši se bo, v zemljo zapičil, o slovenščini pa Še slišati noče. A ko hočeš takega človeka spreobrniti, vzemi lesen štor, vstopi se. pred njega in mu pripoveduj o narodnosti, razkladaj mu samopridne namene nasprotnikov našega naroda, in kedar boš tak štor prepričal in ga še brati in pisati naučil, bo tudi starokopitni „Kranjec“ spreobrnjen, To lahko počenjaš vsak dan od jutra do večera, če se ne naveličaš.
Naznanilo „Breiieeljnovo.“
Po velikem trudu se nam je tudi zate volitve posrečilo dobiti izvrstnih tičev, ktere priporočamo pOBebno šta-jarskim in kranjskim mestom, da bodo Za-nje peli iri žvižgali na Dunaji. Ker bomo prihodnjič nadrobneje popisali njih posebne zmožnosti, jih tu le ob kratkem omenimo, da bote vedeli, kako se jim pravi. Ti tički so:
Dežmanov Korelj,-tudi „vitez Grabljevič“ imenovan, že star, po svojih grabljah povsod razupit tič, — se priporoma Ljubljančanom.
Kromarjev France, nekdaj znani „kaprol“ deželnega zbora kranjskega, zdaj pa na Dunaji na visoki veji sedeč in iz c. k. kaše pitan, — se priporoča dolenjskim mestom.
Vestenekov Frencelj, še mlad tiček, ki pa vendar že zna več, kakor bi se od njega mislilo, — se priporoča gorenjskim in notranjskim mestom.
Forr-Reger, strašno ustavoušen tič, ki zna ves. program nemških ustauhov in liberaluhov z glave peti, če prav oči zapre, — se priporoča štajarkim mestom, ki stoje na slovenski zemlji.
To bodi zdaj ob kratkem naznanjeno, da se reklama
dela.
Rešitev zastavice y zadnjem listu.
Nemčur se spreobrne,
Kader se v jamo zvrne.
(Rešilo jo jih. je zopet več, da za imena ni prostora.)
Današnja Številka je brez velike podobe, ker jeni bilo mogoče narediti; zato bo pa prihodnjič veča podoba. Štev. 12., zadnja v prvem polletji, pride prihodnji teden na dan. Da bi le tisti, ki so kaj na dolgu, svojo, mošnjo-odprli! ' j