Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur SKGZ sprejema nov statut V petek 19. decembra bo v prostorih kulturnega društva Rdeča zvezda v Sa-ležu (občina Zgonik) izredni občni zbor Slovensko kulturno-gospodarske zveze. Gre za važen moment v življenju te najmnožičnejše organizacije Slovencev v deželi Furlaniji-Juljiski krajini, saj bodo delegati ob prisotnosti notarja sprejemali nov statut organizacije.Tak je bil sklep, sprejet maja na občnem zboru v Boljuncu in vodstvo organizacije se ga je tudi drža- lo. Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je seveda že imela svoj statut, ki je bil relativno “svež”, saj je bil sprejet komaj pred petimi leti. Vendar so bile spremembe, ki niso niti tako majhne, potrebne. Bistvena novost je že v tem, da od statuta izključno notranjega značaja prehajamo v pravno registriran statut, kar pomeni, da smo se odločili tudi za večjo “vidljivost” v sedanji deželni družbi, za nov dialog s k-rajevnimi upravami in torej tudi za drugačno uveljavljanje lastne subjektivitete. Taka izbira je seveda zahtevala tudi natančnejšo opredelitev narave organizacije, ki ostaja kot doslej, deželna, samostojna in nestrankarska, po novem pa je poudarek tudi na dejstvu, da deluje z nepridobitnimi nameni. Kar se tiče smotrov, ki so natančno in dobro opredeljeni že v sedanjem statutu ter same strukture organizacije, ni bistvenih novosti. (jn) beri na strani 6 Uspeh Oljke na nedeljskih nadomestnih volitvah v senat Volčič izvoljen z veliko večino Mitja Volčič je novoizvoljeni senator italijanske republike iz našega volilnega okrožja. Na nedeljskih volitvah je kandidat Oljke dosegel prepričljivo zmago s skoraj 66 odstotkov glasov, medtem ko jih je njegov tekmec Dario Mulitsch, ki je kandidiral za kartel svoboščin dosegel le 34 odstotkov. Volčič je premočno zmagal v vseh 62 občinah volilnega okrožja, tako v videmski, goriški in delu tržaške pokrajine. Edina občina, v kateri se je za las (15 glasov) uveljavil njegov tekmec je Como di Rosazzo. Drugi podatek teh volitev je nizka volilna udeležba (52,3 odstotkov), vendar gre podčrtati, da Volči-čeva zmaga ne bi bila v dvomu niti ob večji udeležbi volilcev, saj je kandidat oljke v bistvu ohranil nekdanje glasove pokojnega senatorja Darka Bratine. Slovenski volilci pa so s strnjeno udeležbo na volitvah krepko prispevali k temu rezultatu. Za nedeljsko nizko volilno udeležbo je več razlag; delno je k temu prispeval predpraznični čas, gotovo pa tudi neudeležba Severne lige, ki zaradi svojih notranjih prepirov ni bila sposobna nastopiti na volitvah. Volčič se je z visokimi odstotki uveljavil v vseh občinah naših dolin, od Benečije do Rezije. Zanimivo pa je tudi, da je zmagal v mestu Gorica, kjer je imela desna sredina doslej v glasovih dokaj trdno večino, zmagal pa je tudi v občinah Manzano in S.Giovanni al Natisone, kjer sta bili ravno tako v prednosti Severna liga in desna sredina. Volčičeva zmaga pomeni hkrati tudi uveljavitev gibanja Oljke in zaveznikov, predvsem pa programa, ki je usmerjen v širino in zagovarja politiko povezovanja z Evropo, premoščanja meja in sožitje ter sodelovanje ob meji. Gre torej za usmeritev v prihodnost teh krajev, ki so bili dolgo let pod težko hipoteko preteklosti. Z izvolitvijo Volčiča je torej naša dežela pridobila pomembnega zagovornika v rimskem parlamentu, k temu pa bo nedvomno prispevalo tudi dejstvo, da je Volčič kot popularen televizijski poročevalec znan po vsej državi. Za našo skupnost je izvolitev Volčiča izrednega pomena, zato so slovenski volilci strnjeno glasovali zanj. Tako bo omogočeno nadaljevanje parlamentar- Senator Mitja Volčič nega postopka za zaščitni zakon, za katerega si prizadevamo že desetletja. Zmaga oljke na volitvah v naši deželi pa sovpada s splošnim valom uveljavitve, ki ga doživlja levosredinsko gibanje tudi drugod po Italiji. Solidarietà a mons. Qualizza e don Zuanella In calce ci sono 62 firme di amministratori locali della fascia confinaria della provincia di Udine e di rappresentanti di associazioni della comunità slovena presente in Friuli. E’ il documento di solidarietà a monsignor Marino Qualizza ed a don Natalino Zuanella -i due sacerdoti della Slavia friulana querelati alcuni mesi fa da alcuni esponenti dell’or-ganizzazione Gladio -inviato in questi giorni al presidente della Giunta regionale Cru-der, al presidente del Consiglio regionale An-tonione, ai parlamentari regionali ed al prefetto di Udine. “Venuti a conoscenza della querela per diffamazione presentata dal generale Gisinondi ed altri esponenti di Gladio nei confronti di monsignor Qualizza e don Zuanella” i firmatari, nelle premesse al documento di solidarietà, considerano tra l'altro “la pluridecen-nale opera dei due sacerdoti a difesa della dignità e dell'identità della comunità slovena delle Valli del Natisone” e la loro volontà, in sintonia con la dottrina sociale della Chiesa “ad o-perare al fine di contribuire a creare le condizioni affinché l'uomo della Slavia possa rimanere a vivere e lavorare sul proprio territorio nel rispetto delle proprie radici e contribuire alla crescita di tutta la comunità”. segue a pagina 6 Canti di Natale Božične piesmi Cjants di Nadal Comunità montana Valli del Natisone Lasiz (Pulfero) 20 dicembre ore 20 Chiesa di S. Antonio Gruppo corale della scuola media “Dante Alighieri” S. Pietro al Natisone Coro “Pod Lipo” S. Pietro al Natisone Trìbil sup. (Stregna) 21 dicembre ore 16 Chiesa di S. Giovanni Battista Coro “Beneške korenine” Stregna Coro “San Leonardo” S. Leonardo Coro “Nediàki puobi” Cicigolis (Pulfero) Masarolis (Toneano) 26 dicembre ore 16 Chiesa di S. Maria delle nevi Coro “Rečan” Liessa (Grimacco) Coro interparrocchiale di Pulfero Lasiz (Pulfero) Coro “Tre Valli” Graverò (S. Lenardo) novi tednik Slovencev videmske pokrajine EDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 10462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / ibonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir »edizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Trieste št. 48 (889) • Čedad, četrtek, 18. decembra 1997 Telefon 0432/731190 i Grandi sconti su • CAMINETTI • STUFE IN MAIOLICA • CUCINE IN MURATURA edilvalli ARREDI DI DORGNACH R. & D. snc UDINE VIA NAZIONALE EDILVALLI ARREDI o 2: < 1 2 ■ < Q < cc CL — < CC < > 0 NUOVA SEDE Via Nazionale. 31 PRADAMANO - Tel. 0432-671681 Četrtek, 18. decembra 1997 2 Una nuova legge elettorale, ma In sostanza si tratta di ritocchi al proporzionale ••• Martedì il Consiglio regionale ha approvato con 32 voti a favore la nuova legge elettorale. A favore hanno votato Lega nord, PPI, AN, RC, Forza Italia. Voto contrario invece di PDS, Verdi e tutti gli altri. Si è prodotta dunque una nuova spaccatura all’interno della coalizione di maggioranza. La legge è di tipo proporzionale, non prevede alcuna norma per facilitare l’elezione di candidati espressione della minoranza slovena, i-gnorando dunque di fatto u-na delle ragioni principali della specialità della nostra Regione. Non assicura inoltre nessuna stabilità ai futuri governi. La novità principale sta nel fatto che è stato posto lo sbarramento del 4,5% su base regionale per poter accedere al Collegio Unico re- gionale con cui si assegneranno da 10 a 12 consiglieri. Per quanto riguarda la “questione slovena” c’è l’impegno ad affrontare questa questione in un nuova legge, dopo aver però ottenuto il parere favorevole del governo di Roma. Da segnalare infine che nella seduta di martedì il consigliere Sergio Cadorini (Pds) ha iniziato il suo intervento in sloveno, in segno di rispetto al plurilinguismo della regione, come ha detto, e soprattutto in omaggio agli Sloveni della Slavia friulana che hanno subito tanto pressioni. Gueli presidente Rita Gueli, di Clenia di S. Pietro al Natisone, è stata e-letta martedì sera presidente del Distretto scolastico di Ci-vidale. La nomina segue di alcune settimane la rinuncia alla carica da parte di Stefano Gasparin, il consigliere comunale di Drenchia che ha deciso di impegnarsi nel Ppi dando vita al gruppo consiliare dei popolari all’interno dell’assemblea della Comunità montana Valli del Natisone. La Gueli, che è maestra elementare, era già vicepresidente dell’organismo scolastico che da poco tempo ha la sua nuova sede in piazzetta Chiarottini, a Cividale, nei locali del centro civico. Se o večkulturnosti, ki hote ali nehote zaznamuje naše vsakdanje življenje. Celo v obdobju globalnega tržišča, ko se vse, tudi prazniki, spreminjajo le v tržno blago. Nekdaj smo imeli sejme Sv. Miklavža, sedaj pa na trinajsto plačo navalijo kar v treh, štirih. Najprej Miklavž, nato njegov ame-riško-skandinavski dvojnik Božiček, ki ima dvojčka, Dedka mraza za neverne. In vse sklene italijanska Befana za Svete tri kralje. In se tradicije izgubljajo po supermarketih. Na božični večer smo ponekod nosili kresni ogenj v družinske štedilnike. Po Novem letu smo peli koledo in Svete tri kralje. Jedli smo ciplje in vrzote, ki jih danes izpodriva ameriški puran. Joj, kakšna zmeda! Ali bi se raje ne vrnili k starim, pristnim tradicijam. Saj so lepe in nas naredijo še bolj “posebne”, čeprav so tudi te, stare tradicije, v resnici že zmes izročil in kultur, ki so prej ali slej pljuskale preko naših krajev. A so tako vkoreninjene, da so že domače, čeprav niso. O tem zgovorno priča ta-le zgodba. Kmalu bo božič, ko bomo v kot postavili nordijsko okrašeno jelko, sredozemske jaslice in bogato obložili praznično mizo. Tu ne sme manjkati južnega sadja in... škatljica medeno sladkih dateljnov. Od kod so se vzeli? Iz Islama, ki je naši kulturi blizu, saj se je začel že dan hoda preko Kolpe. Saj nismo zaman gradili cerkvice na hribih. V Koranu je tudi božična noč, saj je v tej magični noči za muslimane rojen velik prerok Issa ben Jusuf. Njegovi so bili beduini. Odpravili so se na pot s kamelami in ovcami proti Nazaretu, da bi jih popisali. Jusuf je podpiral mlado ženo Mirjam, ki je pod srcem nosila otroka. Pri Betlehemu so postavili šotorišče, ko je Mirjam zaječala od popadkov. Kot vse beduinke, je tudi ona vedela, da so ženske med porodom nečiste. Zato je odšla v puščavo, dokler se je v daljavi še videl kres ob domačem šotoru. V kamniti puščavi je rasla samotna palma. Mirjam se je nanjo naslonila in tako, pokonci, rodila otroka. Pobrala ga je, se izmučena usedla pod palmo. Z zobmi je pregrizla popkovino. Otrok je bil umazan od krvi. Mirjam je imela s seboj cunjo, da bi ga obrisala. Tedaj je izpod palme čudežno zažuborel potok kristalno čiste vode. Malega Isso je umila in obrisala. Vstala bi in se vrnila h karavani, a je bila preutrujena. Se malo bi počivala. Tedaj se je zgodil še drugi čudež. Palma se je spoštljivo priklonila Mirjam in ji ponudila svoje najboljše sadeže. Mirjam se je najedla svežih dateljnov, popila še nekaj požirkov vode in se srečna vrnila k možu. Čudeži v puščavi so jo utrdili v prepričanju, da je rodila velikega preroka. Odtlej so v arabskem svetu na božični večer darovali dateljne v spomin na Is-sovo rojstvo. Tradicija se je ohranila tudi pri nas, le da ji nismo več vedeli izvora. Vesel božič! V Luksemburgu so odločali o širitvi EU na Vzhod Slovenija kmalu povsem v Evropi Konec tedna je za Slovenijo potekel v znamenju zadoščenja, kajti dolgoletna prizadevanja za vključevanje v Evropo so dosegla še eno etapo, tokrat po vsej verjetnosti odločilno. Vrh Evropske Unije je namreč na zasedanju v Luxemburgu sprejel zgodovinsko pomembno odločitev o širitvi Evrope na Vzhod. Širitev bo seveda postopna in poteklo bo še precej let, preden bomo lahko govorili o resnični "skupni evropski hiši“, ki bi v najboljšem primeru lahko segala do Urala. Cena za izgradnjo take Evrope ne bo majhna in treba bo premagati še mnogo ovir, da se bodo lahko vse države, večje in manjše, zavedale, da je takšna združitev v sodobnem svetu nujnost. Predvsem pa bo moralo postopno širjenje Evrope prepričati posamezne države, da se vključevanje tudi splača. Iz vidika stabilnosti, ekonomske računice in možnosti razvoja, ki si ga v dobi globalizacije in odprtosti svetovnih trgov ni mogoče zamišljati z izolacijo ali zagovarjanjem ozkih interesov posameznih držav. Slovenija je med tistimi državami, s katerimi se bodo pogajanja za pridružitev začela aprila naslednjega leta (ostale države v skupini so Češka, Poljska, Madžarska, Estonija in Ciper). Slovenija bo tako po predvidevanjih dokončno članica Evropske Unije leta 2003 ali 2004. Pet ali šest naslednjih let bo torej za Slovenijo obdobje prilagajanja, katerega dimenzije je danes težko predvidevati v celoti. Vsekakor pa obstaja dokaj optimistična ocena strokovnih krogov, da država najbrž ne bo imela pretiranih težav, da bo izpolnila pogoje za vstop v Unijo. Njeno gospodarstvo je bilo namreč že v času Jugoslavije dokaj odprto in je doživelo odločilno prestrukturacijo v letih po osamosvojitvi, ko je bila Slovenija prisiljena nadomestiti izgubljeni jugoslovanski trg. Po strokovnih ocenah naj bi bila neposredna vključitev v skupni trg kake pol miljarde prebivalcev dobra stimulacija za slovensko gospodarstvo. Vsekakor ekonomisti trdijo, da bodo posledice vključevanja tako pozitivne kot negativne. Negativne posledice naj bi imeli predvsem naslednji sektorji: tekstilna industrija, pridelava lesa in lesnih izdelkov, živilska industrija, proizvodnja tobačnih izdelkov, papirja in strojev. Se zlasti se negativne projekcije napovedujejo za kmetij- stvo in gozdarstvo in tu obstajajo morda največja nezaupanja. Kajti vsi imajo pred očmi današnje težave Evrope pri usklajevanju skupne kmetijske politike in skupnega trga kmetijskih proizvodov (glej naprimer sedanje hude zaplete v Italiji glede nespoštovanja dogovorjenih kvot mleka). Pozitivne učinke vključevanja v Evropo pa je po strokovnih ocenah pričakovati na področjih proizvodnje vozil in plovil, v gostinstvu, trgovini, pri proizvodnji plastičnih mas ter naftnih derivatov, v gradbeništvu in nudenju tržnih storitev. Te projekcije so pomembne, ker lahko odločilno prispevajo k premišljenim izbiram, ki jih bo moralo v naslednjih letih narediti slovensko gospodarstvo. Slovenija bo sicer lahko računala tudi na finančno pomoč, ki je iz evropskih skladov predvidena za nove države članice, ampak na to se seveda ne more zanašati. Pomoč bo dragocena, a bistveno delo morajo opraviti ljudje, tako v gospodarstvu kot v politiki in državnih institucijah. Od sobotnih sklepov v Luksemburgu je torej sedaj še jasneje, kam naj Slovenci usmerjajo svoje energije in sposobnosti. (D. U.) t &««**» Il vino è una risorsa preziosa L’epurazione non passa Ha occupato il parlamento sloveno per sette giorni interi ma alla fine la proposta di legge “sull’eliminazione delle conseguenze del regime comunista totalitario” è stata bocciata a larga maggioranza. Il tema dell’epurazione ha suscitato una discussione molto ampia, nel corso della quale sono intervenuti più volte Lojze Peterle e Janez Janša, che avevano presentato il disegno di legge. Ma al momento del voto sono stati solo i parlamentari democristiani e socialdemocratici a sostenerla. La legge è stata bocciata con 57 voti contro 22. Amor di pace La scuola elementare di Pirano ha avuto la scorsa settimana un ospite d’eccezione: il direttore generale dell’Unesco Federico Mayor. In questo modo è stato tributato un riconoscimento all’impegno della scuola nell’educazione alla pace. Assieme agli alunni Mayor ha piantato nel parco cittadino un ulivo, la pianta della pace e dei diritti umani. Duello rosa Domenica 21 dicembre i cittadini di Lubiana si recheranno alle urne per eleggere il nuovo sindaco. Sette sono i candidati al governo della capitale tra i quali gli elettori dovranno scegliere. Secondo un’indagine del quotidiano Deio il 17,9% voterebbe per Vika Potočnik (LDS), il 13,7% per Danica Simšič (DS), entrambe ex parlamentari che distanziano di moltissime misure gli altri candidati. Secondo l’indagi- ne è ancora molto alta la percentuale degli indecisi che raggiunge il 40,7. Tre nuovi accordi Il premier sloveno Drnovšek ed il suo collega croato Mateša hanno sotto-scritto nei giorni scorsi tre importanti accordi riguardanti l’istituzione di una zona di libero scambio, la protezione degli investimenti e trasporti combinati. E stato così fatto un ulteriore passo avanti nello sviluppo dei rapporti bilaterali tra Slovenia e Croazia. La tradizione del vino in Slovenia La Slovenia ha deciso di puntare sul vino. Con l’obiettivo di far conoscere la propria tradizione vitivinicola e la qualità dei suoi vini ha messo in campo tutta una serie di iniziative non solo promozionali, dall’istituzione dell’Accademia del vino Veritas, alla pubblicazione dell’omonimo mensile ed alla fondazione dell’Istituto per la commercializzazione del vino. Attualmente è in distribuzione anche la “Carta delle regioni vitivinicole della Slovenia” con testo in sloveno, italiano, inglese, tedesco e francese. Si tratta di u-na pubblicazione molto interessante e completa. Quattordici sono le zone vitivinicole in Slovenia dove sono disponibili 33.500 ettari di superifice particolarmente adatte alla viticoltura. Di questi 24.900 sono impiantati, 21. 400 in produzione. La produzione oscilla annualmente da 873 mila a 1 milione 177 mila ettolitri e viene consumata per la maggior parte in Slovenia. ima Stojan SpetiC l jjr j novi mata j ur Q KUltUra Četrtek, 18. decembra 1997 J Primorska poje vabi Združenje pevskih z-borov Primorske v sodelovanju z zamejskimi kulturnimi organizacijami obvešča vse primorske zbore in skupine, da je do 20. decembra 1997 čas za prijavo k sodelovanju na reviji pevskih zborov Primorska poje 1998. Zbori, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev, Zvezo cerkvenih pevskih z-borov in Zvezo slovenske katoliške prosvete, se za prijavnice lahko oglasijo pri svoji organizaciji, ker dobijo vse dodatne informacije. Naj spomnino, da je revija odprta vsem pevskim sestavom. ŠKfaež (L apzieei Acconciature Ricci & Capricci di Marinig Viviana & Carlig Marinella Via Silvio PelliCO, 3 <&ividate dei à/liuti (cUd) Tel. 0432/700935 filiPfcGOLi augura Buon Natale FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINJSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE Via Mazzini 17 ČEDAD Tel. 0432/731018 Stringher gioielli Via Manzoni 11/13 CIVIDALE DEL FRIULI Tel. Fax 0432/731168 Zakaj ne bi počakali jutra Darka Bratine Priprava na božični cajt v znamenju naših piesmi V Prapotnem je biu parvi od štierih koncertov na pobudo Gorske skupnosti Dodici mesi tra le frazioni La Somsi di Cividale pubblica un calendario con immagini delle borgate ad inizio secolo Anche quest’anno, per la terza volta consecutiva, la Società operaia di mutuo soccorso offre ai suoi soci e a tutti i cividalesi un calendario. E’ una gita nei dintorni di Cividale, all’inizio del secolo. La si può fare in dodici mesi, girando le pagine frutto del lavoro coni- si avvia a compiere una ricerca sulle filande di Cividale. Il calendario invece, ha spiegato sabato scorso presentante l’iniziativa il presidente della Società operaia Paolo Moschioni, vuole essere un invito a prendere la bicicletta ed a percorrere V petek so najprej v kinodvorani Vittoria v Gorici in nato še v Vidmu, v okviru prireditve Mostre dal cine furlan, predstavili zbirko filmskih spisov senatorja Darka Bratina z naslovom “Perchè non aspettiamo l’alba / Zakaj ne bi počakali jutra?”, ki jo je izdal Kinoatelje ob priložnosti 12. Film video monitorja. Publikacijo so uredili Igor Devetaak, Aleš Doktorič in Nadja Velušček v sodelovanju s Sandrom Scandolaro. Uvodne spise so prispevali Igor Prinčič, Sandro Scandolara, Giacomo Gambetti in Giuseppe Valperga. Na goriški prestavitvi je Aleš Doktorič povedal, da je knjiga dolžnosten poklon človeku, ki je ustanovil Kinoatelje in vrsto drugih filmskih pobud in dejavnosti v Gorici. Precej zanimanje je vzbudilo pričevanje Scandolare, ki je skupaj z Bratino razvijal za- nimanje o filmu. Govoril je o njegovih začetkih kot televizijski kritik na dnevniku “L’Adige” pa tudi o Darkovih kritiških pogledih, ki niso nikoli bili zgolj estetski pač pa tudi sociološko in širše kulturno obarvani. Na goriški predstavitvi je o Darkovem odnosu do filma spregovoril tudi kritik, nekdanji filmski urednik L’Unità, Ugo Casiraghi. Tako kot v Gorici se je tudi v Vidmu zbralo precej ljudi na predstavitvi, na kateri sta spet imela glavno besedo Scandolara in Doktorič, ki je ob tej priložnosti spregovoril o živahni filmski “sceni” v Gorici. Svoj spomin na Bratino je na večeru podal tudi Darkov prijatelj Giorgio Cavallo. V farni cierkvi v Prapotnem se je v saboto pru le-puo, pod te pravo zvezdo, začela serija koncertov, ki jih je organizirala Gorska skupnost Nadiških dolin s trojezičnim naslovom Natale - Božič - Nadàl. Pruzapru na Gorski skupnosti v Špietru niso ko prevzel iniciativo, ki se je bila rodila že puno liet nazaj privatno, od pametne ideje an dobre volje pevskega zbora Pod lipo. Jo je pa aršerila na ves teritorij Gorske skupnosti, takuo, de počaso, počaso, če puode iniciativa napri, pridejo na varsto vse naše vasi, pruzapru vse naše cierkve. An tuole je pametno. Je tudi lepuo, de se začenjamo parpravjat na Božič v znamenju duhovnega bogastva, naše tradicionalne božične piesmi an le grede tudi z veseljem, ki ga pie-sam nimar parnese s sabo. Je pru liepa parložnost an viža za de si vsi kupe zaže-lejemo vse dobre v božičnem cajtu an v novem betu. V cierkvi svetega Janeza Krstnika v Prapotnem je v saboto pozdravu ljudi, ki so se zbral pru v liepem številu domači aministrator an odbornik Gorske skupnosti Lino Bordon. Spreguoriu je po slovensko, furlansko an strade, vie e viottoli alla riscoperta di una realtà ricca, di una cultura profonda legata alla terra ed ai suoi ritmi. Le frazioni di Cividale avevano infatti precise funzioni: di produzione di vino, grano e frutta, di passaggio e snodo di strade importanti, di offerta di ospitalità e soggiorno. Il percorso si snoda con intento geografico, a collegare con un unico filo i diversi centri a partire da Gru-pignano (Grupignàn), proseguendo per Rubignacco (Ruvignàns) e poi su a San-guarzo (Sanuàrz) per oltrepassare il Natisone a Ponte S. Quirino e ridiscendere verso Purgessimo (Puriès-sin), Madriolo (Madriul), Carraria (Ciaràrie), Fornà-lis, Ruàlis, Dernazzacco (Starnasàs), Gagliano (Giàn) e Spessa. Le foto sono corredate da testi redatti da Claudio Mattaioni e Mauro Pascolini e da una ricerca sul significato dei vari toponimi. Dalla Somsi anche un appello a tutti i cividalesi che abbiano del materiale fotografico d’epoca, perché con un semplice prestito - tutto il materiale, catalogato nel computer, viene infatti restituito - collaborino alle ricerche de 11’associ azione. italijansko, v treh jezikih, ki jih guormo, še posebno v vaseh buj v dolini, tle par nas. Potle pa so paršli na varsto pevski zbori, ki jih je predstavljala dvojezično Antonella Bucovaz. Parvi je zapieu pevski zbor “don Luigi Milocco” iz Tavolane pod vodstvom Marcella Turcuttija. Zapieu je po furlansko an italijansko, pa tudi (uon iz programa) črnsko Hey man. Hitro se je ustvarila liepa an prijetna atmosfera. Kot drugi je šu pred utar moški pevski zbor Matajur iz Klenji, ki je pod vodstvom mladega dirigenta Davida Clodig zapeu pet slovenskih ljudskih božičnih piesmi: Pred Buogam pokleknimo (priredba A. Qualizza), Dopolnjen je obljube čas (prir. A. Speco-gna), Angelci v luftu lepuo pojo (prir. D. Clodig), Tam v Betlemu (prir. A. Speco-gna) in Veseli čas (prir. A. Qualizza). Vse so bile sparjete s toplimi aplavzi. Potle so paršli na varsto pievci pevskega zbora “Harmonia” iz Čedada, ki jih vodi Giuseppe Schiff. Zapieli so nekaj kompozicij Bacha an drugih avtorjev, pa tudi Salve Regina Lotti-ja iz 18. stoletja an Kirye iz maše, ki so jo odkrili avgusta letos v kapiteljskem muzeju v Čedadu in so ga prvič predstavili v Prapotnem. Koncert je zbor Harmonia zaključu z znamenito Stille nacht. Koncertu je v prostorih vrtca sledila zakuska, ki jo je ponudila Občina Prapo-tno. In ob kozarcu se je spet čula piesam. Najprej so jo veselo zapieli puobje od Matajurja, potlè so jim odguoril tisti iz Tavorjane an njim spet “matajurci” an takuo je šlo veselo napri med dviema zboroma, do-kjer jih nieso an par kupe zapiel. Drug koncert bo v saboto v cierkvi v Lažeh (Po- Sanguarzo agli inizi del secolo nella foto tratta dal calendario della Somsi piuto dal Centro di ricerca e documentazione della Som-si che, anche grazie ad un contributo della Provincia, Moški pevski zbor Matajur iz Ktenja dbuniesac), kjer bomo poslušal zbor Pod lipo an otroke, ki hodijo v srednjo Suolo v Spietar an pod vodstvom prof. Antonia Speco-gne so nardil koro an orke-strino. V nediejo 21. decembra ob 16. uri pride na varsto cierku v Gorenjem Tarbiju, na svet Stiefan 26. decembra ob 16. uri bo pa v Mažeruolah zadnji koncert. četrtek, 18. decembra 1997 Pogled na Zg ovni k Srečanje slovenskih gostincev v Zgoniku Prejšnji teden so se zbrali v Zgoniku slovenski gostinci iz dežele Furlanije-Juljiske krajine in sicer odborniki gostinske sekcije SDGZ iz Trsta, načelnik gostinske sekcije SDGZ iz Trsta, načelnik gostinske sekcije SGZ Gorica Avguštin Devetak ter predstavnica gostincev SDGZ iz Benečije Teresa Covaceus-zach. Ogledali so si novi center v gradnji za promocijo kmetijskih pridelkov Tržaške pokrajine, ki bo imel sedež v Zgoniku. Kot je povedal podžupan Rado Milič, je zgoniška občina sklenila sporazum s tržaško trgovinsko zbornico, ki je dodelila dotacijo za popravilo, da bo nastalo v obnovljenem poslopju ob cerkvi večnamensko središče, namenjeno promociji kraških vin in drugih tradicionalnih tržaških pridelkov (oljk, sira, medu). Načrti predvidevajo prostore za enoteko in stalno razstavo pridelkov, za enološki laboratorij, za občinsko poročno dvorano in predavalnico. Gostinci so posredovali Miliču, ki je tudi odbornik za kmetji-stvo, več sugestij in tudi izkušenj o delovanju drugih sorodnih uspešnih objektov. Srečanje gostincev se je nadaljevalo v bližnji gostilni Guštin, kjer so se lotili vprašanja o možnem sodelovanju in skupnem nastopanju pri promociji in trže- nju lastne ponudbe, razni posegi, predsednika tržaških gostincev Lina Dolja-ka, briškega gostinca Joška Sirka, ravnatelja SDGZ Vojka Kocjančiča in ostalih, so bili vsi soglasni glede nuje in učinkovitosti, da se nastopa pri kateremkoli novem projektu skupno. Odprto je seveda vprašanje, katere pobude imajo prednost in katere sogovornike, institucionalne ali zasebne, vabiti k sodelovanju. Vsi pa so izrazili zavest, da bi bil vsak posamezni ali ločeni nastop, tudi na pokrajinski ravni, neučinkovit in neperspektiven. Več let so gostinci SDGZ snovali publikacijo o slovenskem gostinstvu od Milj do Trbiža. Ravno tako so načrtovali produkcijo videokasete ali zgibanke. Tudi po izkušnji nedavnega skupnega nastopa na mariborskem GostTurju, so dokaj realistično ugotovili, da je treba, ne glede na izbrano sredstvo za pridobivanje gostov (danes je zelo zanimiv Internet), najprej zajamčiti temu ustrezno sprejemno strukturo in organizacijo, od nujnega povečanja ležišč do posebnih lokalnih turističnih paketov, tudi za množični turizem. V deželi in Trstu se s tem opremljajo za prihod romarjev in turistov za jubilejno sveto leto 2000, prav bi bilo, da bi se tudi naši operaterji v to vključili. Gostilničar Božo Jejčič je postavil vprašanje sodelovanja z gostinskimi in turističnimi gostinci onstran meje, glede na vstop Slovenije v Evropsko Unijo, a tudi glede na to, da se čedalje več stopnjujejo oblike zbliževanja in sodelovanja med tamkajšnjimi gostinci. Za promocijske pobude so predvidene razne dotacije (deželne, državne in evropske), ki so izrecno namenjene obmejnemu ali pre-komejnemu sodelovanju. Tudi iz tega vidika, bi bilo treba predhodno opredeliti lastne podjetniške vizije in šele nato iskati primerna zavezništva in sredstva. Razpravo so gostinci sklenili z vrst sklepov. Posebna delovna komisija bo izdelala predloge in programe za skupen promocijski in marketinški nastop, ter za koriščenje vseh razpoložljivih dotacij. Njeni člani, med katerimi sta tudi Joško Sirk in Teresa Covaceus-zach ter predstavnik iz Kanalske doline, bodo za to preučili specifične ponudbe in značilnosti ozemlja, kjer je dejavno naše gostinstvo in turizem. Prišlo naj bi tudi do poznavnega srečanja s kolegi iz slovenskega primorja. Ob začetku novega leta pa bodo priredili tradicionalni Gostinski večer 98, na katerega bodo povabili seveda tudi ostale slovenske podjetnike iz FJK. Diversità e convivenza ad Aquileia u corpo Mostra a Fagagna, tema In occasione dei venti anni di gemellaggio con la città di Pirano il Comune di Aquileia organizza sabato prossimo 20 dicembre, nella sala consiliare un convegno internazionale sul tema “Società, lingue, etnie e culture in terra di confine” a cui parteciperanno tra gli altri anche il neoeletto senatore Demetrio Volčič ed il sottosegretario al Ministero degli Esteri Piero Fassino. In mattinata, dopo il saluto dei due sindaci alle ore 9.30 avrà inizio il convegno sul tema “L’intreccio delle diversità, analisi di un territorio”. Ne parleranno Marino Vocci, sindaco di Aurisina e presidente del circolo Istria, Giorgio Pressburger, regista teatrale, Paolo Fonda, psicoanalista, Loredana Bogljun Debeljuh, scrittrice, vicepresidente della Regione istriana e Piero Rizzolatti, docente di lingue e letteratura friulana all’Università di Udine. I lavori riprenderanno nel pomeriggio alle ore 15. “Diversità e convivenza: le risposte delle istituzioni”, questo il tema della seconda parte del convegno che verrà illustrato da Ulderico Bernardi, docente all’Università Ca’ Foscari di Venezia, Nevio Puntin, presidente regionale dell’AICCRE, Juri Franco segretario di stato della repubblica slovena, Piero Fassino e Demetrio Volčič. I] corpo - Immagine e percezione. Questo il titolo di una mostra internazionale di arte visive che sarà i-naugurata venerdì 19 dicembre alle ore 18 nella Casa della Comunità a Fagagna. Promossa dall’associazione DARS (Donna arte ricerca sperimentazione), attenta al linguaggio e-spressivo femminile, vede la partecipazione di diverse artiste della regione, tra queste anche la cividalese Loretta Cappanera. In quell’occasione verrà presentata anche la pubblicazione degli atti del convegno “Corpi hardware, corpi software, corpi package, corpi trash”. La mostra potrà essere visitata fino all’11 gennaio '98. Musica da camera slava, festival in quattro concerti Giunto ormai alla settima edizione, il festival di musica da camera proposto dall’Associazione musicale tarcentina su incarico della Provincia di Udine propone una miscellanea di brani di raro ascolto e capolavori della letteratura cameristica, per la realizzazione dei quali u-niscono le loro esperienze musicisti friulani e stranieri. Il programma di quest’anno è incentrato sul repertorio delle scuole nazionali di area slava. La matrice comune di questa scuola è il riferimento costante ad un unico patrimonio etno-musicale presente anche nella nostra provincia. I concerti saranno quattro, tutti a ingresso libero. Il primo si terrà domani, venerdì 19, alle 21, nella sala del centro sociale di Enemonzo, il secondo domenica 21, alle 17, nella cappella della Villa Manin di Passariano, il terzo lunedì 22, alle 21, nella villa De Ru-beis-Florit di Tarcento, l’ultimo martedì 23, alle 21, nella villa De Brandis di S. Giovanni al Natiso-ne. I musicisti impegnati sono sei: il violoncellista sloveno Miloš Mleinik ed il violinista triestino Črtomir Siškovič, membri del quartetto Tartini e specialisti nel repertorio slavo, il pianista cividalese Andrea Rudi, il duo pianistico formato da Antonio Nimis e Barbara Rizzi ed il clarinettista veneto Luca Lucchetta. Il programma del concerto comprende il capostipite dei compositori russi Mikail Glinka (il Trio “Patetique”), il boemo Leos Janaceck (“Prohadka”), i russi Sergej Prokofiev (la Sonata per violino e piano op.94) e Sergej Rachmaninov (il trio Elegiaco n.l). Questi brani saranno alternati a piccole composizione di carattere popolare per pianoforte a quattro mani di Dvorak e Rachmaninov. Podelitev je bila 10. decembra na županstvu v Sovodnjah Štipendiji iz sklada Sardoč sta letos šli tudi v Matajur V sredo 10. decembra je bila na župantvu v Sovodnjah kratka a zelo pomenljiva svečanost, protagonisti katere so bili slovenski učenci oziroma študenti. Podlili so namreč štipendije iz sklada Dorče Sardoč, ki so namenjene marljivim učencem in študentom, takim ki dosegajo dobre rezultate in obenem izhajajo iz družin, ki nimajo previsokega ekonomskega standarda. Sklad je pred leti ustanovila vdova, upravljajo pa ga tri občine, na teritorju katerih je Doče Sardoč deloval in sicer Nabrežina, Sovodnje in Doberdob. Treba je reči, da so upravitelji Sklada pokazali zanimanje in senzibilnost tudi za Beneško Slovenijo, saj je ob štipendijah za univerzitetne študente posebna štipendija namenjena tudi učencem dvojezične osnovne šole iz Spetra. Letos sta iz rok predsednika sklada Borisa Perica prejela nagrado Miha in Ivan Zuanella, kar pome- ni, da sta pridna učenca in da sta vredna pohvale. Slovesnosti, na kateri sta spregovorila sovodenjski župan Igor Petejan in predstavnica občine Nabrežina Vera Tuta, se je udeležila tudi ravnateljica špetrske šole Živa Gruden. Nagrajevanje “najnaj” Primorske boj»/ Ilirski Bistrici Danes ‘Naš športnik’ Danes, četrtek 18. decembra bo v Ilirski Bistrici prireditev Naš športnik, že štirinajsto nagrajevanje najboljših primorskih športnikov z obeh strani meje med Italijo in Slovenijo. Med prireditelji, ki so Primorske novice, Primorski dnevnik, Regionalni RTV center Koper in Deželni sedež RA1 - je tudi Novi Matajur, čeprav tudi letos ne bo beneških športnikov na prireditvi, ki se bo začela ob 17. uri. elettrodomestici • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 Al Buonacquisto trovi articoli di casalinghi, articoli da regalo, e giocattoli —=“ Volitve------------------—— I risultati del candidato delTUIivo nelle Valli dei Natisone Volcic in scioltezza Nonostante la forte astensione il neosenatore perde pochi voti rispetto a Bratina - A Cividale grande accoglienza per Di Pietro Četrtek, 18. decembra 1997 E’ davvero il tempo dell’Ulivo. Il candidato del centro-sinistra Demetrio Volcic ha chiuso, con la sua elezione al Senato, una fase positiva per la coalizione, contraddistinta dai successi nelle principali città italiane (Roma, Napoli, Venezia...) Di Pietro a Cividale assieme a Volcic e ad alcuni esponenti dell'Ulivo e con la vittoria di Antonio Di Pietro nel Mugello. E proprio Di Pietro è stato protagonista, giovedì 11 dicembre, dell’incontro che si è tenuto a Cividale, al teatro Ristori, assieme al candidato Volcic. L’ex pm, in gran forma, si è guadagnato consensi ed applausi spiegando la sua scelta di far parte dell’Ulivo, di continuare ad avere contatti con la terra che lo ha eletto, di voler creare un proprio gruppo parlamentare perché “il gruppo dell’Ulivo non c’è”. La presenza di un folto pubblico - circa seicento persone - è stata forse un segnale per quello che sarebbe avvenuto tre giorni dopo. Volcic ha infatti vinto il confronto con il candidato del Polo, Dario Mulitsch, in tutti i comuni delle Valli del Natisone, della Val Torre, della Val Resia e a Cividale. Nella provincia di Udine in un solo comune, quello di Corno di Rosazzo, ha prevalso, di una manciata di voti, Mulitsch. Nella Benecia le percentuali maggiori, a vantaggio dell’Ulivo, si sono ottenute a Grimacco, S. Leonardo e Savogna (oltre il 70%). Facendo un confronto con il risultato ottenuto due anni fa da Darko Bratina, il neosenatore Volcic ha tenuto bene, perdendo pochissimi voti (a Stregna ne ha guadagnati tre) in condizioni comunque molto differenti, tenendo conto che doveva battersi contro un solo avversario e che l’astensione è stata, domenica, molto maggiore rispetto al 1996. Qui entra in gioco il fattore Lega, che non ha presentato alcun candidato, facendo però capire, neanche troppo velatamente, che la sua preferenza andava a Mulitsch. Gli elettori leghisti non hanno però risposto come il Polo avrebbe desiderato, ed il dato sull’asten- sione lo dimostra. Da parte sua Mulitsch, a esito ormai certo, ha detto di non aver goduto dell’appoggio totale dei partiti del centro-destra, altro segnale della crisi della coalizione. Il futuro: Volcic si prepara per una nuova esperienza al Senato, promettendo di non dimenticare il “suo Mugello”. Per lui si prospetta un impegno nella Commissione esteri del Senato. Il voto di domenica può essere indicativo non tanto per le prossime consultazioni regionali (dove i partiti si presenteranno singolarmente, con un sistema di voto proporzionale) quanto per quelle di Cividale. Nella cittadina ducale Volcic ha ottenuto oltre il 60% dei voti. Assieme all’exploit di Di Pietro, il dato può essere considerato incoraggiante, per l’Ulivo, in vista delle elezioni comunali che si terranno in primavera. (m.o.) OBČINE DEMETRIO VOLCIC (Ulivo) DARIO MULITSCH (Polo) Voti °/o Voti °/o DREKA 64 74,4 22 25,6 GRMEK 124 74,4 43 25,6 SREDNJE 94 64,8 51 35,2 SV. LENART 233 70,4 98 29,6 SOVODNJE 155 71,1 63 28,9 SPETER 400 61,9 246 38,1 PODBONESEC 215 59,7 145 40,3 PRAPOTNO 158 55,6 95 44,4 TAVORJANA 433 62,5 244 37,5 ČEDAD 2.218 62,2 1.348 37,8 AHTEN 430 66,9 184 33,1 FOJDA 372 61,7 305 38,3 NEME 374 55,0 306 45,0 BARDO 204 71,8 80 28,2 TIPANA 154 63,6 88 36,4 REZIJA 255 65,8 117 34,2 m tYMém nuova banca BCTKB nova tržaška kreditna banka četrtek, 18. decembra 1997 Naša manjšina je navajena tudi na take politične izbire, ki so v nasprotju z njenimi pričakovanj. V povojnem času je bilo takšnih pobud toliko, da smo se nanje že nekoliko navadili, čeravno ob vsaki novi nas zaboli in imamo tesnobo in določen občutek nemoči. Nemoči, ker mislimo, da je skrb za ovrednotenje vsake manjšinske skupnosti predvsem izraz stopnje demokratičnosti določene sredine, kot je denimo naša v Furlaniji - Julijski krajini. To velja v prvi vrsti za odnos, ki bi ga morale javne istitucije oziroma uprave imeti do nas, Slovencev v Italiji. Navajeni smo že na tolikšna ponižanja, da že vsaka najmanjša sprememba v boljše nam daje upati, da najhujše je za nami in da je vendarle napočil čas, da se naše narodnostno vprašanje reši enkrat za vselej. Potem nas doleti dogodek, kot tisti iz prejšnjega tedna, ko so na Deželi črtali vse predloge za zajamčeno oziroma olajšano izvolitev pripadnika slovenske narodnostne skupnosti, in spet si postavljamo vprašanje, če se je v odnosu do nas vendarle kaj spremenilo. In res so se razmere okoli in v nas spremenile že do tolikšne mere, da lahko zatrdimo, da je določeno obdobje zaprtosti za nami in da padec berlinskega zidu in vse ostale spremembe, ki so mu sledile, vidno že vplivajo na naš prostor in na odnose, ki naj bi jih večinski narod moral imeti do naše narodnostne skupnosti in seveda obratno. 2e ob prvih mednarodnih potezah je Prodijeva vlada pokazala, da ne namerava nadaljevati na poti, ki jo je ubrala Berlusconije-ga ekipa z ministrom Martinom in podtajnikom Ca-putom na čelu. Začelo se je novo obdobje odprte in prijateljske politike do Vzhoda in v prvi vrsti do Slovenije. Najvidnejši znak zgoraj omenjenih sprememb je bila odločna podpora Rima pri vstapanju Slovenije v Evropsko zvezo. Novih odnosov smo se veselili tudi mi, Slovenci v Italiji. Dobro smo vedeli, Na Deželi črtali vse predloge ki bi zajamčili oz. olajšali izvolitev Slovenca V volilnem zakonu F - JK ni prostora za Slovence da brez prijateljskih vezi sosednjih držav tudi naša skupnost ne bo deležna tiste podpore in zakonske zaščite, ki jo predvidevajo najprej ustava in mednarodne listine. Našo podporo novim odnosom smo izrekali ob vsakem koraku in šli smo tako daleč, da smo ob določenih priložnosti postali celo akritični do vlade Oljke. V Rimu se je sicer res nekaj spremenilo v prid naše skupnosti in redni kontakti s podtajnikom Fassinom ter uresničitev nekaterih točk skupnega manjšinskega dokumenta (denimo priznanje špetrske šole) kažejo, da je res tako. Ob nedavnem obisku predsednika slovenskega parlamenta Janeza Podobnika pri predsedniku Deželne skupščine F-JK Robertom Antonionejem so te ugotovitve ponovno kraljevale med pogovori in srečanji. Deželni predstavniki so ljubljanskemu sogovorniku potrdili pravilnost izbrane diplomatske poti in se dogovorili o novih pobudah. Povedali so tudi, da jim je med prioritetnimi skrbmi sama problematika sloven- ske narodnostne skupnosti. S tem v zvezi so pristavili, da so pred nekaj tedni izglasovali zakon, s katerim se lahko svetovalci izrazijo tudi v manjšinskih jezikih, ki so prisotni na deželnem teritorju. Tudi naša skupnost je po sprejetju tega zakona zaploskala deželnim politikom in v tej izbiri, ki jo je podprla velika večina svetovalcev, začutila drugačen način obravnavanja sloven- ske problematike. Takšna je bila tudi naša ocena, vsaj do prejšnjega tedna, ko so v Deželnem svetu izglasovali vse točke novega volilnega sistema. Določili so 4,5 odstotni vstopni prag, manjšo možnost izvolitve z ostanki iz skupnega deželnega kotla ter zapisali težavnostno stopnjo, da se stranke med seboj združujejo. O spremembah volilnega sistema, ki v bistvu ostaja proporcionalen in z njim bomo en- Izredni občni zbor SKGZ za nov statut s prve strani Nov statut SKGZ natančno opredeljuje finančne okvire, kar predstavlja veliko novost. Definira vire financiranja, dodaja v tem oziru pristojnosti nadzornemu odboru in predvideva nov organ to je občni zbor, ki se sklicujejo enkrat letno za odobritev proračuna in obračuna, medtem ko se redno sklicuje vsaka tri leta kongres (dosedanji občni zbor), ki je najvišji organ zveze, kjer se odločajo politične in programske smernice organizacije. Kot rečeno ni velikih sprememb v uvodnem delu statuta. Ohranjena je premi- Sedež KD Rdeča zvezda v Saležu DOMENIŠ Ogni grappa é un piccolo mondo Premiata Distilleria Agricola cav. Domeniš E. & Figli 33043 dividale del Friuli (Ud) - Tel. 0432/731023 Fax 701153 sa, kjer so opredeljene korenine organizacije in navedene njene ustanovne članice. Ostajajo tudi cilji, ki jih zasleduje. S tem v zvezi pa ima predlagan statut nov člen o dejavnostih, kjer je napisano s kakšnimi pobudami organizacija lahko uresničuje izbrane smotre. Kot je vsem znano se odvija v SKGZ že več let razprava glede narave organizacije, nekateri zagovarjajo tezo, da mora ostati organizacija organizacij. Na nasprotnem bregu so drugi, ki zagovarjajo drugačno izbiro in sicer, naj bi organizacija združevala le posameznike. Ze v statutu leta 1992 in v kasnejši razpravi do majske-gea občnega zbora v Boljun-cu smo dosegli soglasje o tem, naj ima SKGZ mešano strukturo in sicer tako, da so člani organizacije, združenja skupine, zavodi, ustanove, pravne osebe in podobno. Ob tem pa se na pokajinskih ravneh lahko včlanjujejo tudi posamezniki. To ravnotežje med različnimi opcijami, doseženo že v sedanjem statutu in od leta 1992 tudi uveljavljeno v praksi, še zlasti na Goriškem, je v novem statutu ohranjeno. krat junija prihodnjega leta tudi obnavljali Deželni svet, ne mislimo posebej razpravljati. Recimo, da so te spremembe narekovale tudi skrbi posameznikih svetovalcev, ki bi radi tudi v naslednji mandatni dobi sedeli na krovu deželne politične ustanove, verjetno tudi za ceno stabilnosti vladne koalicije. Iz sprejetih korektivov je težko razbrati elemente, ki bi vodili predvsem k efikasnosti deželne skupščine, ki se je glede tega vprašanja prav malo izkazala. Kvečjemu je zablestela njena birokracija, o čemer so dobro seznanjene tudi tiste naše organizacije in ustanove (mednje sodi sam Novi Matajur), ki na Deželi prejemajo podporo iz zakona za obmejna področja. Dežela je prejšnji teden padla na izpitu demokratičnosti in spoštovanja svojih manjšin, zaradi katerih je bila deležna posebnega statusa. Padla je na zelo pomembnem izpitu in to le nekaj tednov pred obiskom predsednika Poslanske zbornice Violanteja, kateremu naj bi položili na srce prav skrb za nadaljno ohra- nitev dosedanjega posebnega statusa. Kaj bodo rekli deželni politiki Violanteju, potem ko so z večino glasov črtali vse amandmaje, ki so bili predlagani, da bi bilo naši narodni skupnosti zajamčena oziroma olajšana izvolitev enega njenih predstavnikov? Kako bodo utemeljevali politiko dobrososedskih odnosov, potem ko so do naše skupnosti pokazali tako malo strpnosti in spoštovanja? Ni važno, če na prihodnjih deželnih volitvah bomo kljub temu izvolili Slovenca v deželni svt. Po vsej verjetnosti nam bo tudi tokrat uspelo, kot doslej na listah levičarskih ali tudi ob morebitnih povezavah slovenske etnične stranke. Vprašanje je načelno in zaradi tega toliko bolj za-skrblja izbira svetovalcev desno-sredinskega pola, Severne lige in Dinijevih privržencev, pa tudi tistih iz levosredinskih vrst, ki se niso udeležili glasovanja. Zaskrblja ugotovitev, da ta naš prostor ni še zrel, da bi vprašanja vezana na našo narodnostno skupnost obravnaval povsem normalno v duhu tiste demokratičnosti, s katero si vsi polnijo usta. (r.p.) Documento di solidarietà segue dalla prima I firmatari ricordano l’impegno profuso affinchè il parlamento assicuri la protezione della comunità slovena attraverso una legge di tutela. Dichiarano inoltre di riconoscersi nell’impegno “a difesa dei diritti civili, culturali e religiosi della comunità slovena, diritti che negli anni bui della Slavia sono stati effettivamente conculcati”. Nel documento di solidarietà con mons. Quali/za e don Zuanel-la, quindi, si esprime “la più viva e sentita solidarietà ai due sacerdoti, manifestando il desiderio che sulla storia degli ultimi cinquanta anni della Slavia venga fatta davvero chiarezza”. Si ritiene inoltre necessario “che vengano rimossi tutti gli ostacoli di natura politica, economica e culturale che ancora oggi impediscono alla comunità slovena del Friuli di crescere e svilupparsi liberamente, mantenendo la propria identità culturale e linguistica nella prospettiva dell’Europa unita”. La vicenda della querela risale al maggio scorso. Gli esponenti di Gladio presero spunto da un articolo su un quotidiano che riportava la cronaca della presentazione del libro “Gli anni bui della Slavia”, avvenuta a S. Pietro. Madotto PROFUMI - BIGIOTTERIA ACCESSORI MODA MAKE UP CIVIDALE DEL FRIULI Corso Mazzini, 28 - Tel. 731250 ARVAL yuiyEiDo LANCÓME ^ ---«MS * ” MARBEKT CLINIQUE Četrtek, 18. decembra 1997 Pogovor z Renzom Matteličem po seminarju v Puli pri Cagliariju Izseljeniške organizjacije pred izzivi mod Direktor Zveze Slovencev po svetu Renzo Matte-lig je bil med poročevalci na manjšinskem seminarju, ki je potekal pred dnevi v kraju Pula blizu Cagliarija, v organizaciji sardinskega Fogolar Furlan, matične organizacije Ente Friuli nel mondo in s pokroviteljstvom sardinske deželne uprave ter Evropske skupnosti. V svojem posegu je bil pozoren zlasti do vprašanj izseljenstva, glede katerega je postavil več odprtih vprašanj in dilem, ki jih je potrebno razrešiti. Ob povratku smo ga povprašali za nekaj vtisov. "Srečanje je bilo koristno in tudi za našo skupnost je predstavljalo nadaljni korak k njenemu poznavanju v svetu. Kljub temu, da je bilo več manjšin, je bila tematika slovenske manjšine vidno prisotna. Danes tudi na takih srečanjih vsi normalno govorijo o Slovencih in podpirajo naša prizadevanja za zaščito. Ni bilo vedno ta-ko.“ V svojem posegu si dejal, da je bila naša skupnost v emigraciji zanemarjena. 'Tako je bilo na začetku, država je skrbela za stik z "italijansko" emigracijo v tujini. Toda emigranti smo tudi pripadniki manjšin. Najbolj logično je, da so na to pozorne dežele, iz katerih izhajajo izseljenci." In kako gre v tem pogledu oceniti vlogo naše dežele? "Dežela FJK je pred kakimi 20 leti razumela važnost izseljenstva in vzdrževanja povezav z rojaki v tujini. Pred približno desetimi leti pa zaradi dejavnosti naše zveze in številnih društev v tujini dojela, da gre tudi za izseljence slovenske manjšine s svojo kulturno specifiko. Takrat je Dežela v zvezi s tem sprejela nekatere ukrepe." CONFEZIONI KONFEKCIJE Katere pa in, ali so se izkazali kot zadostni? "Dodelila je finančni prispevek naši zvezi in slovenski predstavnik je prišel tudi v odbor deželne ustanove za izseljenstvo. Na žalost se je ta ustanova slabo izkazala.” Kaj ni bilo v redu? "Ustanova bi lahko delovala, če bi bila za njo neka politika Dežele. Ta je pa v odločilnem trenutku odpovedala. Bile so tudi dobre zamisli, ampak zmanjkala je politična volja za njihovo uresničevanje. Po drugi strani je ustanovo paralizirala grozljiva birokracija deželnega aparata. Tako je: ko zmanjka odločujoča beseda politike, stopijo birokrati za kateder..." Poleg tega, čemu si še dal poudarek v Cagliariju? "Skušal sem opozoriti na kompleksnost vprašanja identitete izseljencev, posebno tistih iz tretje ali četrte generacije, ki so že rojeni v tujini, a so bili vzgojeni v zavesti o svojem izvoru in želijo ohraniti vez z našimi kraji. Tako skupnost pri nas kot v tujini lahko rasteta vzporedno in predstavljata obogatitev druga za drugo. Povezovanje z drugimi manjšinami "Mittelevrope", Direktor Zveze Slovencev po svetu Renzo Mattelig pa nas tudi kot Slovence krepi, pomaga, da se naša problematika sprejme in razume. To je tudi uspeh iz Cagliarija." Kaj ima naša skupnost tu v deželi koristnega od povezav z izseljenci v tujini? "Predvsem se s komunikacijo tudi na mednarodni ravni širi vedenje o življenju in potrebah naše skupnosti. Ljudje ne smejo pozabiti na to, kar so. Iz tujine pa lahko pridejo v naše domače okolje pozitivne in koristne stimulacije." Je vaša Zveza sposobna učinkovito vzdrževati te vezi? "Zveza ima omejene možnosti in je nek center za navezavo in spodbujanje stikov med domom in tujino. Za to bi se morali tehnološko bolj usposobiti, kajti sodobni komunikacijski sistemi bi nam omogočili neprimerno učinkovitejše delo. Emigacija je danes nekaj drugega kot pred leti, treba se je resno vprašati, kako naprej. Potrebna je tudi učinkovitejša vez z domačo stvarnostjo, z društvi dvojezično šolo, upravami. Tu nas čaka še veliko koristnega dela." (D. U.) incussi * abbigliamento * tessuti ^ arredamento * pellicceria * sport CIVIDALE - ČEDAD Piazza Piooo Tel. 0432/73005 1 Le mura ducali vanno protette - ■rvy LgBy ~ ir’- ^ . j K.‘vvfì,~ •Ni.'//'''.v*i- v .t' ; , - . , àj), V* V,, ,v'i gli . ■ ;>'■ yj T .jk ■ ■ ■ i\ . ■ MSv kim : Sfa R?( -Y'm> ■ V-L7V7S >■ ii 1 : • • E’ un primo passo verso un lavoro di restauro che si preannuncia impegnativo, quello che riguarda le mura medievali di Cividale. La prima pietra l’hanno messa tre giovani (Federica Franz, Betti Tombolato e Raffaella Vianello) da poco laureate in architettura presso la facoltà di Venezia, autrici di una tesi sulle mura civida-lesi. E’ il pezzo forte del convegno, tenutosi sabato a Cividale, che, con il contributo dell’Istituto italiano dei castelli ma soprattutto dell’Associazionè per gli studi storici e artistici di Cividale, apre una nuova via verso il recupero dei manufatti. Da qui parte anche l’idea, abbozzata dal presidente della Provincia Giovanni Pelizzo, di “porre la città all’interno di un circuito internazionale per concretizzare gli interventi”. Dopo gli interventi di Francesco Dogiioni, docente di restauro architettonico all’università di Venezia, ed Alessandra Quendolo, giovane architetto cividale-se specializzata nella conservazione dei beni archi- tettonici, sono state le tre architette ad esporre i punti salienti della propria tesi, che prende in considerazione la cinta muraria relativa ai borghi. Le mura, costruite tra il 1200 ed il 1600, hanno subito modifiche dal ’700 ad oggi. Dall’indagine sulle origini all’individuazione del degrado e quindi degli interventi (pulitura, consolidamento e protezione le fasi previste) per il restauro il passo è stato tutt’altro che breve: il lavoro per la tesi è durato oltre due anni. Gli elaborati sono visibili al pubblico fino al 18 dicembre presso if centro civico di Borgo di Ponte, (m.o.) V Cedad so se nazaj varnii alpini V saboto je bluo v Čedadu vse puno alpinskih klabukov. Mladi an stari alpini, z dugimi lasmi al pa že brez njih, z galjar-deti od njih secjonu, so se zbral za lepuo sparjet an praznovat alpine, ki so se vamil v Staro miesto. Na stuojke ljudi je gledalo sfilato an z veseljem poslušalo fanfaro od Julie. Potle so vsi šli v kazer-mo Francescatto, kjer je biu lieta an lieta regiment fanterie Napoli, ki pa so ga razpustil. Sada je rata-la kazerma od 8. regimenta alpinu. Tle so nove reklute obljubile njih zvestobo domovini pred generalom Gianfranco Marinelli takuo, de je biu so- botni praznik še buj velik. Zbralo se je puno žlahte mladih alpinov, paršlo je tudi puno predstavnikov oblasti. Alpini so se varnih v Čedad po 34 liet. Tenčas so jih bli pošjal v Kluže / Chiusaforte, sada so se pa nazaj varnil an dokončno zapustil Kanalsko dolino. Sevieda so alpini zelo parljubljeni an ljudje jih povsierode sprejemajo. Za Čedad - an sevieda tudi za Kluže čepru glih narobe - ima tel povratek tudi nemajhen ekonomski pomien. Imiet ali ne imiet v miestu vič stuo mladih sudatov se budgarjem, trgovcem an godstilnam pa še kakuo pozna. Zavarh:5B za urejene poti V Zavarhu obstaja znamenita jama (grotte di Villanova) in v vasi je tudi že dogotrajna jamarska tradicija. Jama je že v preteklosti in bo še bolj v prihodnosti predstavljala eno izmed najbolj zanimivih atrakcij terske doline. Vsako leto obišče jamo veliko število ljudi, zato si je krajevno jamarsko društvo v dogovoru z občinsko upravo zadalo nalogo, da se poti v jami redno vzdržujejo, kar pa zahteva kar precej finančnih sredstev. Sedaj je župan občine Bardo Maurizio Mizza sporočil, da je bilo za popravilo poti v jami in njeni bližnji okolici dodeljenih 130 milijonov lir iz takoimenovane-ga evropskega sklada ”5B". Predstavljenih je sicer bilo načrtov za kar milijardo in pol, vendar je omenjena dodeljena vsota bistvenega pomena zato, da se izboljša možnost obiska jame, za katero se iz leta v leto zanima vse več ljudi. Mizza je dejal, da bo 60 milijonov uporabljenih za intemo popravilo poti in ponovno vzpostavitev majhnega jamskega jezerca. Drugih 70 milijonov bo šlo za ureditev zunanjega okolja jame, oziroma poti in dostopov do nje. Ob poti bodo postavljene klopi, treba pa je poskrbeti tudi za primer- ne smerokaze in table z informacijami. Zupan Mizza se je obrnil tudi do vaščanov in jih za izvedbo tako obsežnih javnih del prosil za razumevanje in sodelovanje, kajti pri delih bodo potrebni tudi začasni prehodi po zasebnih zemljiščih. Začetek sezone na Kaninu V teku zadnjih dveh tednov je više v gorah kar precej snežilo in tako se je dejansko začela tudi smučarska sezona. V nedeljo so začeli obratovati smučarski objekti na Kaninu, ki slovi kot eno najugodnejših smučišč v Sloveniji. Visoka lega omogoča kaninskim smučarskim terenom dolgotrajno sezono, ki se ponavadi začne decembra in konča šele aprila, ali včasih celo maja. Letos so na Kaninu poskrbeli za temeljito obnovo žičniškega sistema, za kar je bilo potrebnih kar 12 kilometrov jeklenih vrvi. Bovški turistični delavci si obetajo dobro sezono in tudi krajevni hotelski objekti imajo že precej rezervacij. IMPORT EXPORT - RAPPRESENTANZE IZVOD UVOD S.P.A. TRST GORICA VIDEM Sedež: 34135 TRST - Scala Belvedere 1 Tel. 040/43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telefax 040/43073 Filiali: 34170 GORICA Tel. e telefax 0481/535855 33100 VIDEM - Ulica Roma 36 Tel. 0432/502424 - Telefax 0432/503780 četrtek, 18. decembra 1997 8 V nediejo bo veselica v šuoli par sv. Stuoblanke Šenk za Božič: Dreka v bukvah So vsi arzstreseni po majhanih vaseh zadost deleč adna od druge; je vič takih družin, kjer je samuo an par hiš an tu vsaki vasi jih je takuo malo ostalo, de riedko kje jih je vič ku par-stu na roki. Takuo je v dre-škem kamunu. Tisti, ki še žive gor, pa tarduo darže. Kamunska aministracjon jim parpravja vič takih stvari za jih kupe zbrat manjsku vsakoantarkaj. Takuo bo an telo nediejo, ki parhaja, na 21. di-čemberja. Tisti dan jim je Kamun napravu ’no fešto, ki bo v prestorih Suole par svetim Štuoblanku, takuo za an dan an tel velik hram, kjer ankrat je margo-lielo otruok, spet oživi. Bo ’na liepa parložnost, za de se srečajo vsi kupe, de prežive an popudan v veselem duhu an de se bojo uoščil veseu Božič an srečno novo lieto. Za telo parložnost predstavijo, prežentajo tudi bu-kva, ki jih je napravla le kamunska aministracjon s pomočjo, ki daje Dežela za kulturno dielo vsiem našim kamunam. Tele bukva se kličejo “Drenchia “bianche borgate come balconi sotto il ventaglio del Colovrat”: territorio, origini e tradizioni”. Za fotografije, ki so na bukvah, je poskarbiela domača pro-loco, besiede sta jih napisala pa Daniela Specogna an Giorgio Zup-pello. Tudi v Ažli se parpravjajo na posebno vižo na Božič. Je že navada, de Babbo Natale pride v telo vasico pri et, ku otroc gredo spat an jim parnese šenke. Takuo bo an lietos. Parkaže se pruot vičer v sriedo 24. Na dan Božiča bo v cierkvi (tle na stari kartolini, ki so jo predajali v butigi v vasi) sveta maša ob 10. zjutra. Za de bo še buj iiepa, buj praznična, so poklical puobe an možje pieuskega zbora Matajur Poseban konac tiedna v podbonieški vasi Laze Božične pi škof v novi cierkvi Liep pogled na lazisko cierku V Lažeh se tele dni parpravjajo na doplih senjam, ki bo tel konac tiedna v njih postrojeni cierkvi, ki je posvečena svetemu Antonu. Parvi senjam, senjam petja an glasbe, bo v saboto 20. ob 20. uri, ko bo božični koncert. Nastopili bojo s pi-esmijo an muziko učenci sriednje Suole Dante Alighi- eri iz Spietra. Njih meštri an dirigent je profesor Nino Specogna. Le on bo potlè dirigiral mešani pieuski zbor Pod lipo iz Barnasa. Drugi dan, v nediejo 21., ob 16. uri, pride nadškof Alfredo Battisti za inaugu-racjon prenovljene cierkve, sa’ tudi tela je bla zlo poškodovana od potresa lieta 1976. Telo cierku so jo začel zidat okuole 1735 lieta. 14. maja lieta 1820 so jo požegnal an jo posvetil svetemu Antonu padovanske-mu. Tele an druge novice se jih more prebrat v bukvah, ki jih je lietos napisu Luciano Chiabudini pru o rojstvu an življenju tele cierkve. COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI V petak 19. dičemberja v prestorih šuole v Sauodnji bo veselica za Božič Naši otroc za naše none Srečanje so ga organizal kamunska aministracjon, vartac, Suola an skupina Ana Jutre, petak 19. dičemberja, otroc, ki hodejo v vartac, ažilo an v osnovno Suolo tle v Sauodnji se zberejo ob 18. uri v prestorih šuole za uoščit veseu Božič an - kuiz, ki nam jo je parpravu Giovanni Coren iz Petjaga. Giovanni je že “stari” parja-teu naših otruok, sa’ jih je lepuo učiu v teku šuolskega lieta, pa tudi na polietnem • ANALLERGICI • LATTICE • LATTICE-COCCO Servizio Riutilizzazione della Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato občinska dvorana - sala consiliare 19.12.1997 - ob / ore 20 Glasbena Suola S peter Scuola di musica di S. Pietro BOŽIČNI NASTOP - SAGGIO DI NATALE nastopajo učenci Glasbene šole con l’esibizione degli allievi della Scuola di musica vsi vabljeni - tutti invitati vse. Za de bo vse buj veselo, poskarbe Ližo an Gusto z njih ramoniko, kitaro an piščielo. Lepo fešto jo je organiza- la kamunska aministracjon s pomočjo učiteljcam, me-štram od ažila an šuole, pru takuo z alpini od sauonjske Ana. f -A: ’ W*.. : '"t Tudi po vaseh sauonjskega kam una so se lepuo parpravli na zimo srečno novo lieto nonam an vsiem tistim, ki jih pridejo gledat. Uoščili nam bojo takuo, ki samuo otroc znajo (sevieda, s pomočjo njih meštri!). Predstavijo nam ’no igro, an potlè še piesmi. Njega pozdrav ga parnese tudi sauonjski šindak Petri-cig. Kiek posebnega bo z igro centru (centro vacanze) pu-no stvari: kakuo se kličejo rože, drievja, žvine, kakuo se runajo piščiele an še pu-no, puno drugih zanimivih reči. Pruot koncu alpini od skupine Ana iz Sauodnje šenkajo kiek dobrega otro-kam, ki hodejo tle v Suolo an na koncu bo rinfrešk za TV COLOR/HIfl/ELETTRODOMESTICI nmjrM A ■* t1 CM|f d & PIÙ’ ASSORTIMENTO PIÙ’ CONVENIENZA PIÙ’ ASSISTENZA F.LLI CHICCHIO CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Via P, d'Aquileia, 24 - Tel. 0432/731166 Via Europa - Tel. 0432/731456 Produzione Materassi di ogni Misura: • ortopedici ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 ravč.. augura buone feste via Ristori n. 19 Cividale del Friuli Udine tei. 0432/732452 d i • L U I S A • L O S Z A C H , orario- martedì, govedi, venerdì • e sabato 8 30 - ì 7.00 • mercoledì anche appuntamento • 8 30-12 15 00-19 00 jyr , novi matajur Q KrOÌlClKG četrtek, 18. decembra 1997 J Zaneto in Lidia že 54 Met kupe Giovanili je Su h miedihu an mu povie-du, de se Cuje slavo že zguoda, ku ustane. - Sigurno! - ga je pokregu miedih - Se na smije pit na tašče. - Sa’ popiem samuo nomalo žganja! - se j’ branu Giovanin. - Dost? - ga je po-prašu miedih. - Dva dečimina! - je odguoriu Giovanin. - Zaki dva? Ka’ bi ne bluo zadost adne-ga? -ga je spet po-prašu miedih. - Oh ne, gospuod dohtor, muorem popit dva, pa ni samuo moja kauža. Kadar se zbudim se čujem takuo šibak an trudan, de mi se zdi, de nisem an mož. Zatuo popiem an dečimin žganja an su-bit se čujem an drug! Tele drugi je žejan an muorem dat tudi njemu an dečimin dobrega žganca čiešpove-ga!!! Dva pekjarja sta šla jest v Videm dol h maniham. Potlè, ki so se lepuo najedli an napil, te parvi pekjar je jau te drugemu: - Pomisli ti, midru-ga dva tle tu gorkim, ki se smiejema s pu-nim trebuham, pa tam uonè je kajšan buogi saromak, ki niema zadost sudu za kupit an auto Ferrari!!! Ta narbuj buoga an pokorna žvina na svie-te je konj! Hode okuo-le s košpam an brez hlač, če kajšan skoče na anj ga nese, če ga ložejo ta pred an uoz ga poulieče, če mu parpnejo ’no drevuo, začne ničku orat an zvičer, kadar pride da-mu trudan na vpraša obednega za mu napravit pastiejo: zaspije na konac!!! Petdeset liet... so starost tih mladih an mladuost tih starih!!! Dielo mi je takuo ušeč, de bi ga mu sede gledat ure an ure!!! Buog je stvaru moža, ženo, sviet, sonce, DNA, fotošinteži klo-rofiljana an Padanijo... an šele čaka, de mu dajo “premio Nobel”!!! Tisti stari an gardi možje, ki imajo mlade an lepe žene, naj so deleč od duoma vič cajta, ki morejo, ker tistim mladim ženam pride volja za runat roge samuo, kadar zagledajo njih može!!! ša bo še buj liepa... nie kor-lo ku zmolit mašo an za tuo je mu samuo on poskarbiet. Nič, svete maše jo nie bluo. An takuo tudi lietos dan svete Lucije smo ga preživi-el s spomini na stare cajte, kar za telo pobožno parlo-žnost so parhajal tle v Kravar vierniki, predvsem žene, iz vsieh bližnjih vasi an nas je bluo ries puno v teli cierkvi. Je bluo ganljivo, komovet videt, kakuo smo molil an gledal v mili obraz tele svečenice, ki je postavljena na preliepi zlati utar. Seda tega se na more vič dielat, ker pru tisti, ki bi muoru sklicat kupe judi za tako parložnost, jih z njega odgovorom (an nje parvi-krat) odganja proč. An tuo brez skarbi na parbliža judi h vieri an h cierkvi. S takim obnašanjem se zgubijo še tisti riedki, ki gledajo ohranit viero an navade, ki jo darže živo. (g.q.) V Kravarje nie bluo svete maše v liepi cierkvici Zaki kajšan niema rad svete Lucije? “Ankrat smo bli vsi buj pobožni” pravejo naši te stari. Je ries, življenje se je spremenilo. Je pa tudi ries, de za bit pobožni, za ohranit an zmočniet našo viero, muoramo tudi imiet take parložnosti, ki nas parbliža-jo h cierkvi, ki nas parbliža-jo Bogu. Nie pa nimar takuo. Za reč adno: v Kravarje imamo lepo, postrojeno ci-erkuco svete Lucije. Do seda, an tudi lietos ne, nie bluo moč počastit tele naše pomočnice an svečenice. Se ankrat naš gaspuod Giuseppe Jaculin nie teu, da se srečamo za sveto Lucijo par sveti maši v teli cierkvici, čeglih vierniki telega kraja so ga vič krat prosi. Kuo je tuo? Za resnico poviedat, gaspuod Jaculin nam nie do seda dau obednega pravega odgovora, ni jau jasno zaki se na more maševat v teli cierkvi. Farani so bli par-pravljeni napravt vse, kar je korlo: očedit cierku, poluožt rože pred utar, domači pieu-ski zbor, koro je biu parpra-vljen zapiet, za de sveta ma- Osam miescu smo čakal, de teli noviči nam parnesejo njih fotografijo, na koncu smo jo le učakal! Ni nikdar prepozno za jim uoščit še ankrat vse narbuojše v njih življenju. Novič je Valter Vogrig (njega mama je Lucia Marinčna iz Oblice, njega tata je biu pa Giovanni Ceku, le iz tele vasi), noviča je pa Rina Cargnello iz Galjana. Mladi par živi v Botenige “Kol’ko kapljic, tol’ko liet, Buog vam daj na svet živet...” Dragi Zaneto an Lidia, tuole vam želmo vsi, v parvi varsti vaš sin Bruno, vaša hči Anita, vaše ne-vieste an vaš zet, vaši navu-odi an vsi tisti, ki vas imajo radi. Do seda sta kupe prehodila 54 liet an Buog vam di zdravje, za jih prehodit še puno drugih. Kupe sta preživiela vesele, pa tudi žalostne dneve. A kar je bla kaka težava, kar so bli težki an žalostni momenti sta nimar ušafala kuražo adan v drugega za jih prenest. Lahko porčemo, de Giovanni Bordon - Zaneto Starnadu an Lidia Tomase-tig - Flipova iz Obrank so vzgled, esempio, za mlade pare, ki začenjajo al so ku-mi začel hodit po skupni poti. Kot rečeno, sta kupe prehodila 54 liet, sa’ sta se oženila na 4. dičemberja lieta 1943. Le na 4. dičembe- rja se praznuje sveto Barbaro, pomočnico minatorju an tudi Zaneto je dielu puno liet v belgijanskih minie-rah. Se ankrat jim uoščimo kupe z njih lepo družino še puno skupnih liet an vsi kupe vzdignemo glaže na njih zdravje. INSTALLAZIONE ANTENNE CENTRO TELEPIU’ CIVIDALE Via Marconi, 19 0432-733718 RIPARAZIONE ELETTRODOMESTICI - TV CON GARANZIA Dl 3 MESI Za vse none je pru lepuo imiet navuode “An ist bi teu rad imiet tako nono!” nam je jau an nunac, kar je vidu tle na naši mizi, v našim uficihe, telo fotografijo! Kuo mu na dat ražon?! Al sta jo zapoznal? Je Silvana Ipavic - Karlova gor s Seucà, an nje mož je pa Dario Trusgnach - Stie-fnu iz Topoluovega. Zivta dol v Vidme, pa nie težkuo jih srečat po garmiških vaseh, kjer imajo žlahto an parjatelje. An nona Silvana nam ponosno, mahtih predstavlja nje navuode. So Davide, Federica an Alessia. Parva dva sta otroka nje sina Marina an nevieste Tiziane. Tiziana je hči od Ele-ne Malanove go miz Brieg an od Gianna Guostovega gor z Praponce; Alessia je pa čičica od drugega nje sina Stefana an od Milene (tudi Milena ima koranine tle par nas, sa’ je iz Sauo-dnje). Vsi noni, ki jih poznamo, nam pravejo, de je pru lepuo imiet navuode: “Ti storejo pozabit na težave, če jih imaš, ti se storejo posmejat an če niemaš vo-je. Njih nadužnost te peje s spomini na toje otroške lieta” nam pravejo. Mislimo, de je takuo an za nono Silvano. Ki doluožt še? Tudi tele krat zapremo tele varstice z našimi željami, de bi otročič rasli lepuo an zdravi an de bi bli pravo veseje za vse njih družine, za nono Silvano an za te druge none. “Tela je moja velika bogatija!" prave Lucia novi mata jur četrtek, 18. decembra 1997 10 Una via degli scambi fra il Baltico e l’Adriatico -15 I Veneti e la mitica via dell’ambra Fin dall’età del bronzo dal Mar Baltico fino all’Adriatico ed il Mediterraneo si prolungava un percorso formato da vie d’acqua e piste di carovane: era la mitica Via dell’Ambra. [Il mito racconta che quelle gocce preziose fossero nate dalle lacrime delle Eliadi, figlie del Sole, che piansero il fratello Fetonte, precipitato nel fiume Eridano, il Po, perché guidando male il carro del sole rischiò di bruciare tutta la terra]. L’ambra è una resina fossile apprezzata dagli antichi perché era usata come materia prima di oggetti di artigianato artistico: anelli, braccialetti, monili, orecchini, statuine, ornamenti. Le ricche città mediterranee erano interessate a questo prodotto, che veniva tanto da lontano, e che rappresentava insieme ai metalli preziosi un simbolo dello stato sociale del possessore. All’ambra erano attribuite inoltre virtù magiche e terapeutiche specie sui bambini, per cui era u-sata nella manifattura degli amuleti. Il tramite di questo ricco commercio, che raggiungeva Aquileia dalla Lusazia, lungo la Vistola, l’Oder, l’Elba, poi giù lungo la Morava, il Danubio, la Drava, l’area alpina adriati-ca, furono le popolazioni accomunate dalla denominazione di Veneti, o Vene-di-Windi. I manufatti archeologici di ambra oggi sono un marcatore del passaggio di quei canali commerciali. Durante l’età del ferro, dopo il 1000 a.C., il percorso accentuò la sua importanza, perché collegava le miniere di Hallstatt con la Sava e l’Isonzo. Con il sopravvento di Roma, la via dell’ambra ebbe un ruolo primario anche per la penetrazione militare, politica e culturale romana delle regioni danubiane. Lo scambio non fu dunque esclusivamente economico. Riguardò, oltre l’ambra, gli oggetti di ceramica, i manufatti di bronzo e di ferro, i metalli, il rame, lo stagno, l’oro, il sale, anche gli aspetti culturali di regioni fra loro lontane. Dalla Lusazia venne, come si è visto, la pratica della cremazione dei corpi ed il primo strato della lingua vendica indoeuropea. Gli scambi ebbero come effetto il consolidamento delle postazioni e dei centri posti lungo le piste e lungo il corso dei fiumi, dove i Romani munirono poi le prime città-fortezza come Scarbantia(Sopron), Savaria (Szombatelhy), Poeto-vio (Ptuj), Celeia (Celje), Emona (Lubiana). Il periodo più florido del commercio dell’ambra si situa fra il I secolo a.C. ed i li d.C., la costa adriatica con Aquileia ed i centri dei Veneti '*W*. ; -T* Una pregiata antica statuetta di ambra ne furono il più importante terminale La tradizione riferisce che la Venezia adriatica fu un territorio adatto allo sfruttamento agricolo, grazie alla ricchezza delle acque, alla fertilità del suolo ed alle bonifiche che gli a-bitatori apportarono alle zone paludose, dove costruirono argini e canali navigabili. Gli storici antichi lodarono la padronanza della navigazione fluviale e marittima dei Veneti, conosciuti presso i popoli vicini anche come allevatori di cavalli di razza. La popolazione era raggruppata in grandi agglomerati abitativi, con importanti centri urbani e religiosi. Poco tuttavia sappiamo dell’organizzazione civile, politica e militare. Ebbero buone relazioni con i popoli vicini, in particolare con i Romani. Nella storica incursione in E-truria i Galli, che già avevano posto un loro dominio nella valle del Po, assediarono Chiusi e si volsero contro Roma, devastandola ed incendiandola (387 a.C.). Quando i Galli volsero le armi contro la Venezia, Roma li fermò grazie all’alleanza con i Veneti. Nel 181 a.C. i Romani fondarono Aquileia. Per quali ragioni i Veneti accettarono il dominio di Roma, sia pure entrandovi come amici ed alleati? Gli storici devoti alla storia di Venezia spiegavano il fatto con la tradizionale amicizia con Roma, ma prendono in considerazione come dura alternativa l’occupazione gallica ed una ulteriore spinta dei Galli nella penisola. «Tutto intrapresero i Veneti primi per questa libertà. Gli aiuti stessi che diedero nelle varie epoche ai Romani avevano siffatto scopo; quasi presagissero l’incremento di quel popolo, credeano di tenerselo a-mico coll’aiuto, ed assodare con ciò maggiormente i loro diritti: né andarono essi errati. Cresciuto a quella possa l’impero di Roma, e circondata la Venezia da tante nazioni suddite dei successori di Romolo, i Veneti non divennero giammai schiavi del romano dominio, e solo lo riconobbero». La citazione è tratta da un interessante libro, di cui mi servirò ancora. L’autore è voluta-mente anonimo, manca il nome dell’editore e la data della stampa, ma è indicata la tipografia: Giuseppe Gattei di Venezia; stampato comunque nell’ottocento. (Venezia, 15) Paolo Petricig Minimatajur — Spietar: nardil so božično drevuo Po starih navadah so zbral brienj an ga lepuo oflokal Božično drevuo, v vsaki naši hiši an družini, nas par-bližuje an parpravja na Božič an novoletne praznike. Tala navada je zlo stara, pa nimar močna, saj se božičnega drevesa vsi veselimo, Se posebno otroci. Takuo v Spe trškem Dvojezičnem centru so se odločil, de naredijo božično drevuo an jaslice tudi v njih Su- oli. So pa želiel tudi s tolo iniciativo se parbližati avtentičnim tradicijam naših krajev. Zatuo so poklical na pomuoč Giovannija Koren iz Petjaga, ki je pravi profesor za vse kar se tiče naSih navad an našega ambienta. Ne samuo, de pozna reči, Giovanni zna tudi puno stvari narest an ima Se liep dar, de zna druge učit. Takuo, ki kažejo nase fotografije, so ku ankrat naredil božično drevuo z brie-njam. Kaj so pa obiesli nanj? V veliki mieri, kar so An učitelj Damjan nam je pomagu okrasit naše božično drevuo imiel doma: oriehe, liešin-ske, bagigi, jabuke, bombone pa tudi mandarine, ki ankrat so bili buj riedki ku donašnji dan, z njih uonjo so pa oznanjali zimo an še posebno Božič. Sevieda so v telem diele pomagali z velikim veseljem tudi sami učenci. Giovanni ki uči, kuo se lahko reči obiesijo na drevuo Učenci drugea razreda runajo božične darilca Devetica je že na stars navada. Moja mama je pra-vla, de že nje mama ji je pravla, de kar je puomnela. so jo saldo molil. Je začela na 16. dičemberja an je šla do 24. po hišah. Devetica pride reč, de smo nosil Mater božo tu devet družin, atu je ušafala strieho, pried ku je Ježuša porodila. An tu vsaki družin so gledal napravt an liep utar, vsak lieuS, ki je mu.... Na 16. dičemberja smo začel molit devetico tle v naši vas, v Cekovi družin, smo zmolil rožar, viero an češčenasi-krajico, tri očenaše an tisto Nona Tonina je poviedala Anareu molitev “O ti preljuba Mati Marija”. Anta smo šli - po pot se je pijelo pa litanijo - do druge hiše. Kar smo Sli tu drugo družino, san parporoči-la Mater božo drugi gospodinji. An takuo napri je slo vseh devet noci. An na 24. so pa nazaj jo parnesli tle k nam. Anta tle smo molil štirdeset dni. Te parve štier noci san muorla ist molit, potle vsaka gospodinja po štier noci, an te zadnje štier noci san jo pa ist, takuo de je šlo do sviečince. An na sviečinco se je zbralo sude za maše an za almožno tu cierku. Potlè tolo Mater božo smo jo dal ranci nun Cernejacovi do druzega 16. dičemberja, jo je ona varvala. Za Božič, ob štirih popu- dan, je zvonilo tu cierkvi, an tenčas gospodinje so vzele no ponù an uogje an žegnane rože anta so Stance pokadile an vse. Potle za vičerjo, za sie-manje, je bla pulenta jejdova an bakalà, ki je malo koštu. Za nove lieto so bli štrukji, kuhani, an za svete tri kraje je biu pa nazaj bakalà al pa kaj-šan toc. Na siemanje smo šli h maš opunoci, smo šli par nogah, smo se zbral judje vkupe an smo rožar molil. Kar smo paršli damu, smo popil kafe jičmenu anta smo šli spat. Drug dan, kar smo bli otroc smo ušafal kako jabuko, hruško, kostanj, liešinke an oriehe... at je biu Babbo Natale. Za nove lieto glih takuo. Potle marna nan je dieia tu no ponvo oje, no malo masla an cuker an nan je nardila karamele. Na svete tri kraje, ki je bla koleda, smo se zbral vsi otroc kupe anta smo šli po družinah, anta so nan dal koledo. Sport novi mata]ur il četrtek, 18. decembra 1997 Partita vibrante tra la squadra di Pulfero e la Valli del Natisone nel campionato amatoriale di Eccellenza Il Reai recupera anche in dieci Stefano Dugaro grazie ad un calcio di rigore riporta in parità le sorti della gara In precedenza Simone Vogrig aveva fatto sperare la formazione degli “škrati ' Risultati 1. Categoria Valnatisone - Costalunga 4-0 3. Categoria Paviese - Savognese 3-1 Juniores Natisone - Valnatisone 1-2 Giovanissimi Audace - Savorgnanese 0-1 Esordienti Audace - Buonacquisto 5-0 Amatori Reai Filpa - Valli Natisone 1-1 Pub Sonia e Luca - Moulin rouge 0-0 Red Box - Poi. Valnatisone 1-2 PSM Sedie - S. Daniele 4-2 Prossimo turno 1. Categoria Bujese - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Fortissimi JUNIORES Valnatisone - Lestizza Amatori Sedilis - Pub Sonia e Luca Classifiche 1. Categoria Cividalese 26; Tarcentina 25; Torreanese 24; Domio 23; Bujese 20; Venzone 19; Valnatisone, Corno, Costalunga 18; Latte Carso, Riviera 17; Reanese 16; Union 91 15; Ancona 9, Tavagnacco 8 Cussignacco 6. 3. Categoria Lumignacco 33; Paviese 25; Fulgor 22; Comunale Faedis 19; Stella Azzurra, Gaglia-nese 16; Buttrio* 15; Serenissima 14; Savognese* 13; Moimacco 9; Nimis, Chiavris 8; Cormor, Fortissimi 4. JUNIORES Lestizza 26; Valnatisone, Union 91 24; Cividalese 22; Comunale Faedis 19; Bres-sa/Campoformido 18; Natisone 17; Azzurra 15; Lavarianese 13; Buonacquisto*, Sangiorgina Udine* 12; Fortissimi, Cussignacco 11 ; Flumignano 3; Mereto Don Bosco 1. Giovanissimi Audace, Pagnacco 24; Biauzzo/A 20; Majanese 19; Gaglianese, Sangiorgina 18; Savorgnanese* 14; Natisone 13; Astra 92 9; Arcobaleno/Pro Osoppo, Bressa/Cam-poformido 8; Basaldella* 4; Cussignacco 2. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 17; Termokey* 15; Chiopris 14; Invillino*, Warriors 11; Tolmez-zo*, Fagagna*, S. Daniele*, Treppo Grande 9; Valli Natisone 8; Mereto Capitolo, Anni 80* 6. Amatori (2. Categoria) Polisportiva Valnatisone 15; Grigioneri*, Red Box Val Torre 14; Pub Sonia e Luca*, Rojalese* 13; National Suisse* 11; Moulin rouge* 10; Borgo Aquileia*, Bar Roma 8; Sedilis** 7; Piaino 6; Effe emme 5. Amatori (Over 35) Contarena 16; Pasian di Prato, Costantini 15; Saraceno 14; Remanzacco, Free e-nergy 12; Asaf, Fagagna 11 ; S. Daniele 10; PSM sedie Cividale 8; Joker club, Pas-sons 7; Billerio, Axo 4; Autotua, Borgo A-quileia 2; Bettola, Autosofia 1. Calcetto Lo Spaghetto 10; Bar Crisnaro 8; Lega Punto*, Hydroclima 7; Merenderos, Pv2 Rualis* 6; Millenium 2; Bar Caminetto 0. Le classifiche dei campionati giovanili, over 35 e calcetto sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno ** Due partite in meno REAL FILPA PULFERO 1 VALLI DEL NATISONE 1 Reai Filpa: Birtig, Maco-rig, Oviszach (58’ Marti-nig), Petricig, Montanino, lussa, Fazio, Stefano Dugaro, Antonio Dugaro, Mottes (60’ Paravan), Chiacig. Valli del Natisone: Sirch, Vogrig, Scaravetto, Mauri, Szklarz, Carlig, Medves, Iu-retig (Paiani), Pollauszach (45’ Dorbolò), Zuiz, Clavo-ra (75’ Francesco Fanna). Podpolizza, 13 dicembre -C’è stata l’inversione di campo nel derby tra i pluridecorati ragazzi di Battistig ed i cugini di Blasutig. Entrambe le squadre sono scese in campo rimaneggiate per le assenze dovute a squalifiche od infortuni. Nelle file locali sono mancati Stefano Predan e Mario Di Biagio mentre in quelle ospiti Andrea Fanna, Notamicola e lo sloveno Volane. Una direzione arbitrale contestata da entrambe le parti ha condizionato certamente il risultato. Il Reai si fa subito pericoloso in avanti con Chiacig al 10’, ma il bravo Iuretig ci mette una pezza, sbrogliando la situazione critica. Su ribaltamento di fronte, per una trattenuta ai danni di Clavo-ra, Bruno lussa viene espulso tra le proteste del pubblico e dei giocatori locali. Usufruendo del naturale momento di sbandamento passano in vantaggio al 14’ gli škrati con una semirovesciata di Si-mone Vogrig. Si fanno pericolosi in avanti i rosanero, che con azioni veloci cercano il pareggio. Prima Mottes e quindi Antonio Dugaro arrivano in ritardo all’appuntamento. Negli ultimi minuti del primo tempo prodezza di Sirch che devia il tiro ravvicinato di Fazio, il pallone batte sotto la traversa ed è allontanato da Szklarz. In questa occasione proteste del Reai per un fallo di mano non rile- La rosa completa del Reai Pulfero vato dall’arbitro. Poi ancora un salvataggio di Sirch su conclusione ravvicinata di Stefano Dugaro. Inizia la ripresa con una parata di Birtig su tiro di Medves. Ancora contestazioni per un fallo subito dai padroni di casa in area biancoverde. Al 16’, su punizione di Stefano Dugaro, Sirch si salva deviando in angolo. Gli ospiti cercano il raddoppio con azioni di contropiede, ma è ancora Sirch che para a terra un tiro da lunga distanza di Petricig. Al 26’ il Reai pareggia il conto su calcio di rigore trasformato da Stefano Dugaro. La gara continua ad essere vibrante e sono gli ospiti nell’ultima azione ad impensierire Birtig che si fa trovare pronto sulla punizione di Zuiz. (p.c.) Gli Juniores salgono in vetta La Valnatisone, grazie alle reti di Rossi, Cornelio, Tuzzi e Golles fa sua l’ultima esibizione annuale casalinga con il Costalunga. Troppo forte la Paviese che rifila tre reti alla Savognese, la quale accorcia le distanze con il solito Gianni Podorieszach. Ancora un successo per gli Juniores della Valnatisone nei minuti di recupero a S. Giovanni al Natisone ottenuto con le reti di Facin e I- van Duriavig. Brutto tonfo casalingo dei Giovanissimi dell’Audace, sconfitti in casa dalla Savorgnanese. Vincono largamente con il Buonacquisto gli Esordienti grazie alla doppietta di Valentinuzzi e alle reti di Vidic, Sibau e Ruttar. I Pulcini inizieranno domenica alle ore 11.30 il torneo di calcetto dei Fortissimi ad Udine contro la Gaglianese. Scenderanno poi in cam- Ivan Duriavig - Juniores po il 27 affrontando il Rizzi ed il 31 con il Pozzuolo. Domani sera, venerdì 19, dalle ore 17 si svolgerà presso la sala polivalente del Circolo Culturale a S. Leonardo la Festa dell’Audace. Il Pub Sonia e Luca di Drenchia non riesce a scardinare la difesa del Moulin Rouge. Contro il Red Box Polisportiva, il contropiede regala punti RED BOX VAL TORRE 1 POLISPORTIVA VALNATISONE 2 Red Box Val Torre: Sommaro, D’Andrea, Aldo Pascolo, Willi Mola-ro, Donato Pascolo (Sollai), Muchino, Vignant (35’ Dionisio), Alberi, To-niutti, Cattarossi. A disp. Baldo, Mazzolo. Polisportiva Valnatisone: Bucovaz, Lavaroni, Lippi, Ruggero Dominici (41'Freschi), Tomad, Qualizza, Francisco Cantoni (60’ Chiarenza), Catania (79’ Di Cecca), Giovanni Dominici (67’ Maurizio Boer), Bolzicco (50’ Faenza), Nigro. Pradielis, 13 dicembre - Si è assistito anche oggi ad una bella gara in riva al Torre. Entrambe le compagini hanno giocato a viso aperto, con i locali nel primo tempo più spregiudicati, che hanno corso seri pericoli con i contropiedi portati dai ducali con Bolzicco, Nigro e Giovanni Dominici. Al 5’ stupenda azione in contropiede degli ospiti partita dai piedi di Francisco Cantoni che lancia lungo per Nigro, il quale di prima intenzione serve Bolzicco. Il centrocampista ospite lascia partire una “bomba” che Sommaro riesce solo a deviare, sul pallone piomba come un falco Dominici che lo sospinge nella porta vuota. Grande intervento di Sommaro al 10’ su conclusione di Francisco Cantoni ben servito da Lippi, il portiere locale devia in angolo. Su azione conseguente calcio d’angolo al 15’ Catania di testa centra il palo. Si fanno vivi i padroni di casa al 20’ su punizione calciata da Toniutti, con il pallone che scheggia la traversa. Alla mezz’ora lancio di Nigro per Francisco Cantoni che tira al volo mandando a lato. Bella azione dei locali conclusa al 35’ con Willi Molaro che spara altissimo dal limite dell’area. Nella ripresa, fino al raddoppio, i civi-dalesi tengono in mano il pallino del gioco. Il 2-0 giunge al 60’ su cross di Catania. Faenza salta a vuoto ingannando Sommaro, è un gioco per l’opportunista Giovanni Dominici mettere in rete. Cinque minuti più tardi Sommaro compie un ottimo intervento sulla punizione di Freschi. Segue al 28’ l’espulsione di Lavaroni. Alla mezz’ora Bucovaz fa il miracolo su Toniutti presentatosi solitario in area. Il valido portiere ospite capitola al 37’ su iniziativa del solito Toniutti che accorcia le distanze. Na tekmovanju v Harrachovu na Češkem le za las drugi Primož Peterka v dobri formi V tekmovanju za svetovni pokal v smučarskih skokih je sedaj na vrsti novoletna turneja. Gre za štiri tekmovanja, ki so med najbolj prestižnimi. Slovenski reprezentant in lanskoletni zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka pa ravno sedaj prihaja v dobro formo. Na prvih tekmovanjih je slovenski šampion sicer nekoliko razočaral, a slab zaCetni vtis je k sreCi po- pravil na Češkem, v Harrachovu, kjer je konec prejšnjega tedna zasedel drugo mesto za Japoncem Hara-do. Peterka je z 90-metrske skakalnice skočil 95 in 91 metrov ter dosegel skupno 244 toCk, enako kot Nemec Dieter Thoma, ki je tako z njim delil drugo mesto. V nedeljo je bila v Harrachovu predvidena še ena serija skokov, vendar je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer odpovedana. uVIDALl augura Buon Natale Cividale - Via Udine - Tel. 0432/733542 četrtek, 18. decembra 1997 SVET LENART Hlasta Naša vas rase: je paršu Marco Je imeu pru veliko silo prit na tel sviet, sa’ tata an mama sta pravla, de pride Zenarja. On pa je prehiteti vse an v torak 9. dičembe-rja je biu že med nam. Je an frišan poberin, se klice Marco an bo živeu v Hlasti. Njega tata je Fabio Ciccone taz Nokule, mama pa Sandra Succo iz Laz. Marco je njih parvi otrok. Puobčju Zelmo, de bi ra-su zdrav an srečan an de bi parklicu na sviet še kajšne-ga bratraca al kako sestrico, takuo vas Hlasta bo le napri rasla. Tuole se troštajo tudi va-snjani, ki lietos so pru kon-tent, ker v njih vasi se je pred Marcam rodiu še an puobič, Emanuel, an tuole se nie gajalo že puno liet. NEDISKE DOLINE Tudi gaZoljo buj dobar kup Po benCini, seda se bo moglo kupit tudi gaZoljo za makine, kamjone, koriere buj dobar kup. Sevieda, ne vsi. Pravico do tega jo i-majo vsi tisti, ki žive v ka-munah blizu konfina. Med telimi spadajo tudi Podbo-niesac, Spietar, Sauodnja, Svet Lienart, Garmak, Dreka, Sriednje. Prapotno, Čedad, Tavorjana, Fuojda, Bardo, Tipana, Rezija, Tar-biZ, Naborjet, Fuojda, Man- zan, Svet Ivan ob Nadiži... za poviedat samuo nekatere občine, kjer žive naši ljudje. Prošnje se jih muore po-šijat do 9. Zenarja 1998 na Trgovinsko zbornico (Camera di commercio) du Vi-dme, ul. Morpurgo 12. Za vse druge informacjone se moreta obarnit na vaš ka-mun. Naše božične navade po televiziji Kak dan od tegà je paršla tle h nam Rai International, ki parpravja programe za televižjon an jih kaže ljudem, ki žive po sviete. Snemal so predvsem po gar-miškim an dreškim kamu-ne. Ustavli so se v tratoriji par puošti, ki jo darži Maria Primosig - Mohorinova. Napravli so ji ’no kratko intervisto an posnel, filmai naše tipične jedi, ki smo jih ankrat napravjal tle par nas za Božič an za novolietne praznike. Dobruote, ki jih Marija an tudi drugi gostilničarji tle z Nediških dolin ponujajo še: Zuč, štrukje an takuo napri. Podrob - Sriednje Zbuogam Valentina Velika žalost v Hlašča-novi družini v Sriednjem, v družini Pariš iz Podroba (Molino Vecchio v prapon-skem kamunu), pa tudi za vse tiste, ki so jo poznal. V četartak 11. dičemberja z- vičer, v videmskem poliklinike nas je zapustila Valentina Qualizza - Hlaščanova. Imiela je samuo 38 liet. Bo-liezan, ki jo je maltrala vič cajta jo je ukradla vsiem tistim, ki so jo imiel radi. Za njo jočejo hči Miche-la, mož Roberto, mama Paolina, sestre Marcellina an Danila, bratje Romeo an Silvano, kunjadi an kunja-de, navuodi, tašča an tast, an številni parjatelji, ki jih je imiela v srienjskem kamunu, kjer se je rodila an v praponskem, kamar je šla živet potlè, ki se je oženila z Robertam. Puno judi jo je poznalo tudi zavojo tega, ker je z družino od moža daržala znano oštarijo tam v Podro-bu, kamar je parhajalo puno judi tudi iz Laškega. Valentina bo počivala v majhanem britofe v Cjubci, kjer je biu nje pogreb v saboto 13. dičemberja. Žalostni družini naj gredo naše kondoljance. Valentina, v mieru počivi. SPETER WmmmmmmmmmMmmmMmmmm Sarženta Zapustila nas je Giovanna Pisljar V liepi staruosti nas je zapustila Giovanna Pišljar, uduova Tomasetig. Učakala je 83 liet. Zadnje lieta jih je preživiela v špietarskem rikoverje. Na telim svietu je zapustila hčere, sinuove, nevie-sto, zeta, sestro, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Spietre v sriedo 10. dičemberja popudan. GRMEK Veliki Garmak Zapustu nas je Bepo Polonken Za venčno nas je zapustu Giuseppe Vogrig - Bepo Polonken iz Velikega Gar-mikà. Umaru je na naglim na svojem duomu. Učaku je zaries vesoko starost, 89 liet. Bepo Polonken je preži-veu puno liet v Belgiji, kamar je biu šu dielat kot mi-nator, potle se je spet varnu damu, v Veliki Garmak. Tudi njega otroc so muorli iti po sviete zavojo diela, kajšan se je varnu damu, kajšan pa je šele po sviete. Z njega smartjo je nunac Bepo zapustu na telim sviete ženo Miljo, sinuove an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu na Liesah v petak 12. dičemberja zjutra. DREKA Ocnebardo Smart še mladega moZa Ettore Trusgnach je biu še relativno mlad mož, sa’ je imeu 61 liet. Zavojo hude boliezni je umaru v če-dajskem spitale. Zapustu je sestre, kunjada, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu par Devici Mariji na Krasu, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 15. dičemberja zjutra. Imam 64 liet, dobro ekonomsko pozicijo in iščem žensko iz domačih krajev, ki bi mi delala družbo in skarbiela zame. *** Pensionato di 64 anni, buona posizione economica cerco una donna che mi tenga compagnia e si prenda cura di me. Fermo posta S. Pietro al Natisone, patente UD 22813161. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad/Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst / Trieste Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedati - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Ziro raCun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% N o -■ITALIJA 50.000 lir o n i n a 1 EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 65.000 lir Izkoristite priložnost: kdor bo pri obnovi naročnine v naših čedajskih uradih priskrbel kakega novega naročnika med znanci ali sorodniki, bo dobil v dar izvod knjige “Piše Petar Matajurac” Izidorja Predana - Doriča Un’occasione davvero unica: chi, rinnovando l’abbonamento nel nostro ufficio di Cividale, ne sottoscriverà uno nuovo per un parente o conoscente, riceverà in omaggio una copia della pubblicazione “Piše Petar Matajurac” di Izidor Predan - Doric S? CERCASI urgentemente nelle Valli del Natisone appartamento o casa, in affitto o da acquistare. Telefonare al 730090 (0432) orario negozio. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 22. DO 28. DIČEMBERJA Sriednje tel. 724131 OD 20. DO 26. DIČEMBERJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ricela ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Čedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 \ 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad.. ..731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro ..731451 INPS Čedad ..700961 URES - INAC ..730153 ENEL 167-845097 ACI Čedad „731987 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281