Poštnina piaCana v gotovini. V Celju, dae 25. novembra 1927, Leto II., štev. lO.
Izhaja enkrat na mesec.	DRŽAVNI	Upravništvo	:	Celje,
Cena pos. Številke 2 Din.	V	IN	1	Vrvarska	ulica	št.	1/1!.
c3t'v?m^a”ul:0f/": | inAI/A IPMPP 0,l“'P°"‘ril‘1,
lil 1 9	^	#	tj	I	/1^1 I i\ J Postni Čekovni račun
podpisati in frankirati.	^	■	»	gt.	12.450.
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
Jako važna seja odbora
„Društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo v Mariboru1', ki se vrši v nedeljo, dne II. decembra 1.1 ob 10. uri dop. v Mariboru, Sodna ulica 9, pritličje, soba 27. Povabljeni so vsi gg, odborniki, njih namestniki, kakor tudi društveni člani. — Dnevni red: I. Končana revizija uradniškega zakona in § 239; 2. Društveni gmotni položaj in naše glasilo »Upokojenec«; 3. Prečanski »Savez društev drž. upokojencev in upokojenk«; 4. Lastna kandidatna lista, glej »Upokojenca«, štev. 9, I. stran. — Kdor se ne udeleži odborove seje, naj nam pismeno poroča svoja mnenja k točkam 2, 3 in 4 vsaj do 10. decembra t. I.
Pripomba uredništva:
Glede druge točke dnevnega reda o vprašanju začasne ukinitve našega lista, je v to svrhio sklicani občnii zbor krajevne skupine za Celje in okolico dne 20. nov. 1927 razen enega člana — soglasna sklenili, da mora naš list po starem običajni nemoteno izhajati, im sicer iiz razloga, ker je naš list posebno ii,a deželi bivajočim članom edini vk% po kojern doznajo, v kakšnem stadiju se nahajajo naša pereča vprašanja.
Naš libfcilč i afco jako skromen, vendar doseže svoj namen, da živimo po vsej Sloveniji raztreseni upokojenci v nekakem duševnem stiku.
Nadalje se je sklenilo soglasno, da ako .je treba slediti v svrho podvzetja korakov za priboritev naših pravic do upravičene ureditve naše mizerne pokojnine, je pripravil jena skupina upokojencev celjskega okrožja prispevati na njo pripadajočo vsoto percentual-no od vseh društvenih članov, le da se ! ohrani list »Upokojenec«: želi pa zvedeti,. v kakšnem stanju se nahaja danes blagajna našega društva v Mariboru, in zakaj naj se porab« na novo pridobljeni denar.
Izraizilo se je tudi mnenje, da ni upanja, da bi slovenski upokojenci dosegli sami kako zboljšanje svojega tužnega stanja, dokler se ne združijo visi prečan&ki upokojenci v eno falango,: kajtii le v slogi je moč. »Sloga jači, nesloga tlači.« Zato se poziva osrednji odbor v Mariboru, da stopi nemudoma v stik z vsemi preeanskimi društvi upokojencev, da tako skupno nastopimo za svoj čiliji. Celjski občni zbor tudi zahteva, da se svojedobni sklep Društva upokojencev v Celju (za vse upokojence v Sloveniji) izražena želja
krajšem času rešii.
Dne 4. decembra se vrši ob 9. uri v Celjskem domu odborova seja glede določitve člana, ki bi se imel udeležiti odborove seje dne 11. decembra t. 1. v Mariboru, Radi važnosti zadeve se prosijo vsi člani, da se te seje udeležijo.
Dinarski staroupokojenci.
(Nadaljevanje.)
V zadnji številki našega glasila sem obljubili, da bom objavil svoj mesečni račun o prejemkih in iizdatkih in povabil tudi druge, da položijo svoje račune. Kot upokojen nadučitelj z ženo in štirimi, šolo obiskujočimi otroki dobivam mesečne pokojnine 'in razniih doklad po odtegljaju davka 2740 Din. Služboval sem z odlično oceno 42 let ter skoz 34 let do preobrata nalagal svoje zlate krone v učiteljskem pokojninskem zakladu v prijetni nadi, da bom na stare dni brezskrbno preživljal sebe in svoje. Da bom trpel pomanjkanje, se mi še sanjalo ni. Me-
sečni izdatki:		
1. Stanovanje	. , 450.—	Dlin
2. kurivo . .,	. „ . 233.—	»1
S. 25-krat 7« kg govedi-		
ne .i . „ .	. j . 81.—	»
4. 285 žemelj	. . . 142.50	»
5. 58 kg kruha	. . . 146.48	»
6. mleko . .	. . . 280.—i	
7. smetana	. „ . 14.—	»
8. 100 jajc	. . . 100,—	»
9. kis . - .	1 *	»
10. dišave . . .	. . . 6.i—	»t
11. 4 kg masti	. . . 100.—	»
Odnos 1564.98 Din
Prenos 1564.98 Din
12.	20 kg kriist. sladkorja 284.—		»
13.	moka (K) ....	116.—	»
14.	moka 5		20.—	
15.	koruzni zdrob . ,	18,—	»
16.	kava surova . . .	68,—	»
17.	Frank 		22,—	
18.	riž . . ,t . ., ..	40 —	
19.	strd . . . , • ., .	24,—	
20.	sol . ., .‘ . .v	3,—	>!
21.	sllive . . . , j	40,—	
22.	rum „ . „ .i ‘ . x	9.150	»i
23.	čebula		li-	»
24.	zelenjava ....	SO,—	
25.	ro/iine		10,—	»!
26.	surovo maslo . . .	88 —	
27.	kvas .......	4,—	
28.	limone		4.—	»
29,	sadje		25.—	»
30.	Siitr	i .	17..—	
31.	krompir . . . .,	30.i—	»
32. bučno olje ....		27.—	
33.	vžigalice . , . .	9.80	»•
34.	sveče 		9.60	
35.	petrolej		84,—	
36.	cilinder za svetilko .	4.—	»
37.	milo		32,—	»
38.	čistilo		4.50	
39.	sukanec ....	12,—	
40.	soda		3,—	»■
41.	Kaliodont ....	7.—	
42.	časniki		44,—	
43.	zavarovanje . .	50,—	»
44.	Samopomoč . . .	20.—	>
45. nogavice (6 parov) .		150,—	»
46.	čevljar, poprava, novo obuvalo . , w	200.—	
47.	perilo novo . . .	150.—	»
48.	šolske reči: knjige, zvezki itd. za 4 otroke	\ 00	>
49.	zdravila, zdravnik .	50,—	»•
50.	berači .....	6.—	»
Odnos 3380.38 Din
o uvedbi društva »Pogrebnine« v naj-
Prenos 3380.38 Din
51.	poprava obleke . .	100,—	»
52, nova obleka za 6 oseb		600,—	»
53.	posteljnina . . .	200.-—	»
54.	za društva ....	18,—	
55. za strune ....		12,—	»
56.	za izposojen glasovir	80,—	»
57. obresti od dolgov		200.—	
58. dnevno osminka vina		55,—	»
izdatki skupaj 4645.38 Din
prejemki	2740.—	»
primanjkljaj	1905.38	Din
59.	4A	srečke raza*, lot	125.—	»
60.	za	silna visok ošol ca	800.—	»
skupni primanjkljaji 2830.38 Din.
Odpovedal setm se kavarnam, gostilnam, koncertom, gledališču, kinu, nedeljski pečenki, zdravilišču, izstopil sem iiz društev, sicer bi rabil še približno 500 Din.
Iz tukaj navedenih skromnih izdatkov in množine potrebščin je pač razvidno, da porcije hrane niso prevelike, za otroke nezadostne. Otrok rad je kruh im bi tudi 3 kg kruha za 4 otroke dnevno ne biio preveč, kar pa bi mesečne izdatke pomnožilo za 100 dinarjev.
Bojim se drugega dne vsakega meseca, ker ne vem, komu bi kaj im koliko plačal in kom-u bi še ostal dolžan. Obupno se pogrezam v rastočih dolgovih! Omare za obleko im perilo so prazne, iz šaitule so iziginiile dragocenosti, med njimi dragi nam spomini, in vrednostni papirji! Kaj sem uči-mii, da me tako kaznuje po naravi bogata država? Leta 1914. so me pregar njaJi naši narodni sovražniki ter me po nemčurskih orožnikih tirali v sod-nijske zapore, ali dajali so mi vsaj dovolj krulia.; danes pa nas preganjajo naši narodni prijatelji, ki nimajo srca za nas in naše, ne smilimo se jim, ko nas vidijo tako bedne, lačne in raztrgane! Kdaj bo konec trpljenja? Še le v grobu? Žalostna nam majka!
*
Dragi tovariš! Glasom sklepa na seji načelstva društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo v Mariboru dne 13. t. m. te pozivam, da tudi ti stopiš v naše vrste in se bojuješ z nami ramo ob rami za naše pravice do končne zmage, ako želiš dobro sebi in svojim.
Imamo slučaje, ko so gotove stroke napravile skupne korake in imele vsled tega tudi popoten uspeh. Prišli so pa pozneje tudi drugi, do takrat na strani stoječi, torej neorganizirani tovariši, kakor si danes tudi ti, in zahtevali opravičeno isto kakor prvi, a dobili so odgovor, da je — prepozno.
Kot odbornika gori omenjenega načelstva kakor tudi tvoja — že organiziranega člana, dolžnost je, da opozorimo še enkrat in sicer zadnjikrat vse neorganizirane tovariše, da stopijo nemudoma1 vsi do zadnjega v naše vrste, da. ne bo, kakor gori navedeno — prepozno.
Prizadeti so vsi oni, ki so bili upokojeni od začetka dinarske upokojitve pa do 1. oktobra 1926. Razločujemo tri vrste dinarskih upokojencev: a) do 1. oktobra 1923 so bili upokojeni po stari j plači im po starem (avstrijskem) zakonu, b) od 1. oktobra 1923 im do 1. oktobra 1926 so bili upokojeni po novi plači in po starem (avstrijskem) zakonu, c) od 1. oktobra 1926 upokojujejo po novi plači im po novem zakonu.
Tukaj navedem razliko letne pokojnine treh upokojenih zvamiičn.ifcov z istim činom in z istima službenimi leti (s polno službeno dobo):
a) do 1. oktobra 1923 upokojeni dobiva letno 1636.80 Din;
b) od 1. oktobra 1923 do 1. oktobra 1926 upokojeni dobiva 9.360.— Din;
c) od 1. oktobra 1926 dalje upokojeni dobiva letno 10.200.— Din.
S tovariškim pozdravom!
Komne Tomo. policijski podurudnik v. p.
Opomba:
Gospodu tovarišu Komacu izrekamo najtoplejšo zahvalo za jako zanimive podatke. Vedeli smo sicer, da imamo več vrst upokojencev, ni pa bilo večini tovarišev znano, da imamo tri vrste dinarskih upokojenem' s tako veliko razliko letne pokojnine. Zgornji trije primeri veljajo za zvamičnike s polno službeno dobo. Nadaijma pojasnila dobivajo samo organizirani tovariši. Torej le vkup, v slogi je moč!
*
Ljubi moj »Upokojenec*/
Upokojenec je mož, ki si je v mladosti zaslužil pokojnino za starost. — Stari pregovor pravic »Ako bi mladost vedela, kaj vse potrebuje starost, bi ne bilo beračev za polficijsfco in orožniško preganjanje.« Večkrat nam je povedal resnica, da tilsiti, ki da, hoče imeti, in oni, ki vzame, se zaveže dati. Ta mož »Upokojenec« kot praktičen naš učitelj in svetovalec si je postavni nalogo, da nam bo dajal najmanj enkrat mesečno potrebnih nasvetov, nas, asobito pa mladino spodbujal k skupnemu, složnemu ter uspešnemu j delovanju. Kakor riba vodo, rajamo j mi, posebno na deželi, »Upokojenca«, i Kadar bo ta list lizbacjen iz društva, j ali bo prihajal med nas letno kveeje- 1
mu dvakrat, se istočasno poslavljam od društva tudi jaz.
S spoštovanjem
Krebelj Peter. orož. stražmojster v p.
Opomba:
Posnemajmo g. K rablja ! Vsak enako vnet zagovornik »Upokojenca« protestiraj takoj po dopisnici proti ukinitvi tega lista. Še neorganizirani gg tovariši! Tukaj vas čaka hvaležno delo! Samo 2 Din mesečno in »Upokojenec« je izven nevarnosti. Ali pomagajmo si sami ter prostovoljno povišajmo mesečni prispevek za 50 para, bogatejši za 1 Din s 1. decembrom ; 1.
Srbski dinarski staroupokojenci.
Iz zanesljivega vira smo dobili tule poročilo: »Tudi Srbi jih imajo, prav tako kakor Precani, in sicer so staro-uipokojanoi vsi, ki so bili upokojeni pred 1. septembrom 1923. Koliko zna«-ša n jihova pokojnina za razne branže, ne morem poizvedeti!; vem pa za učitelje, ki imajo — kakor naši, starodi-narski — letno 5000 Din, inšpektorji 6000 Din, a načelniki (ki so diames v 3. gr. I. kat.) 7000 Din letne pokojnine plus drag. doklade, ki je točno ista, kakor v prečanskih krajih. Razlika pa je v tem, da imajo srbski upokojenci pač vsi kaka pesestvke ali kak postranski zaslužek; so pa tudi mied njimi siromaki, le da se tega ne zavedajo kakor naši, ker v njih ni razvit oni čut kakor v našem drž. uslužbencu, ki se je zanesel na svojo pogodbo z državo.«
Ganite se, dokler ste še živi, da ne bo dveh
nesreč, ako umrete.
Železniška uprava zadnje čase v slučaju smrti vsakega penzujomiista, ki je bil penzijoniran pred 1. septembrom 1923 ali ki je bil penzijoniran v času od 1. septembra 1923 do 1. septembra 1926, a ni odslužil vsa leta« potrebna za celo penzijo, zaostalim, noče več izpadati posmrtno četrt, to je trimesečne prejemke pokojnega, s katerim zneskom se je moglo vsaj deloma poravnati nastale izdatke za zdravnika, pogreb itd. Ker so ti1 uslužbenci oziroma zaostali teh imeli po stari pragmatiki pravico na to posmrtno četrt iai ker imajo do te pravico zaostali onih pen-zijonerjev, ki so bili pemzijonirami po
1.	septembru 1926, čeprav niso doslu-žrjli, obstoji za prvoimenovami slučaj krivica, ki se ni razglasila in za katero skoro nobeden prizadetih — to so predvsem vsi pred 1. septembrom 1923
penairjouiiraaii; žfeLeamiaajrji — ne ve.
I 'osledica tega je, da bodo zaostali teli v slučaju smrti brez dvoma vrženi v muterijeino propast.
Da se ta nečloveška naredba čim prej ukine je potrebno, da se takoj p odvzamejo koraki;, da za družine iimemovainih ne bo kar naenkrat dveh nesreč, to je smrt in izostala podpora, do katere bi z ozirom na vse penzij-ske predpise gotovo imele pravico. Za slučaje, ki so pa že doživeli to razočar ranje, bo pa potrebno pritožiti se na državni svet.
Za pravice
južnoželezniških upokojencev.
Jutro« dne 30. oktobra 1927:
Beograd 29. oktobra, p. Narodni poslanci dr. Alibret KTarner, dr. Gregor Žerjav, dr. Ljudevit Pivko in Jv Drek so poslali ministru saabračaja nastopno vprašanje zaradi upokojencev bivše južne železnice:
»Južna železnica je .iimela dva pokojninska zahoda, in sicer enega za uradnike itn drugega za sluge. Razen tega je imela proviizijski fond za delavce. Vse te fonde so skupno upravljali uprava južne železnice in uslužbenci. Fondi so.bilii. urejeni po posebnih-, statutih, upravo pa so volili deloma elani, deloma pa jo je imenovala J užna' železnica. Oba pokojninska zavoda sta imela po raznih mestih svoje zgradbe in posestva, ki so prešla po rimskem paktu v pasest nasledstvenih držav, ki pa morajo zato plačevati vsted tega odstotke v fonde, iz katerih se plačujejo pokojnine, in sicer v zlatili frankih v kurzu z dne 1. julija 1,922. Pokcjniine zopet plačuje vsaka država svojim upokojencem, in sicer odračunajoč kvoto, katero mora prejeti kumitet južne železnice. Na ta način plača naša država svoj delež v pokojninska zaveda v zlati valuti dočain se upokojencem južne železnice izplačujejo strmo take pokojnine kot jili prejemajo državni upokojenci, ki jih vzdržuje država iz lastnih sredstev. Odtod izvira, da imajo bivši upokojenci v republiki Avstriji G milijonov kron pokojnine na teto. a naši upokojenci iste kategorije imajo letno pokojnino v dinarjih v protivrednosti 1 milijon 400 tisoče avstrijskih kron. Avstrija plačuje svoje upokojence v zlatih frankih po kurzu z dne 1. julija 1922, a kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev jih plačuje v papirnatih kronah z dragLnjskkni dokladami. Bočim država lahko daje zlate franke za pokojninski zavod, pušča upokojence v bedi, samo zato, da ne bi bilo treba povišati onim upokojencem, ki jifim
mora plačati pokojnino. Ako se država dovolj me briga za svoje lastne upoko-jence, ni treba delati te nečuvene krivice upokojencem bivše Južne železnice, katerim država ne daje njihovih prejemkov, ker je gotovo, da ne bi šli v breme države in bi državo ne stali niti pare. Mi ne dvomimo, da so vam g. minlister znane obveznosti, koje so nastale v,sled prevzema premoženja imenovanih fondov, posebno pa obveznosti,ki se tičejo izplačevanja pokojnin bivšim južnim železničarjem.
Vsled tega si dovoljujemo staviti vam g. minister sledeča, vprašanja:
1. Ali ste pripravljeni odrediti, da se bivšim južno-železniškim upokojencem izplačujejo pokojnine po kurzu zlatega franka z dne 1. julija 1922 in ;
2. ali hočete popraviti škodo, ki so jo trpeli ti upokojenci v prejšnjih letih ter v polni meri izpolniti obveznosti države. Prosimo za nujen odgovor.«
Pripomba uredništva. Vsebini tega članka se pridružimo soglasno tudi mi.,
Smrtna kosa.
V Celju je umrl v torek 22. t. m. po dolgotrajni težki bolezni g. ,Totsip Zu-panek, šolski ravnatelj v pokoju. Pokojnik je vzgojil svoje otroke v strogo narodnem duhu. Rodil se je dne 14. januarja 1B56 v Vidmu pri Brežicah.
V Celju je rajhi g. Zupan ek dolga teta deloval v uhožnem svetu ter rad pomagal revežem, kjerkoli je le mogel. Bil je vniet član društva upokojeucev ter je v našem odboru neumorno deloval. dokler ga ni kruta bolezen prive
zala na posteljo. Pokojnega ravnatelja Zupaneka ohranimo vsi v najboljšem spominu. Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje!
Umrla sta naša tovariša in člana gg. Andrej Raiča, policijski nadzornik v p., star 58 tet in Gregor Polanec, nadučitelj v p., star 79 tet. V svoji jako skromni oporoki se je spominjal g. Polanec, četudi, kronski' staroupc-kojenec, Društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenki o v Mariboru ter mu volil 100 Din. Hvala vrlemu rajnemu! Posnemajte ga!
Lastnica uredništva.
Radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti vseh dopisov in člankov aktualne vsebine. Kar ne bo zastarelo, se objavi ob prihodnji priliki.
I opet prevodienje žan-darmerijskih ponzionera na dinarske penzije.
»Glasnik Umirovljenika« v Sarajevu z dne 1. mo v. 1927 prinaša sledeči uvodni članek:
U pogledu prevodenja penzionera sa krimskih penzija na dinarske iizbijaju svaki čas nove poteškoče, koje ta preveden ja oteščavaju i zasporavaju. Cov-jek se mora snebiivafi, bojim se virtuoznim umjeeem iznalaize sv e nove za-prijeke. Svako pritiuanje tam majstor-luku. Kad bi se jednakom vještknom istim intenzivnim marom nastojalo oko iznailaženja načina, kako da naša totalno d&soiatna javna uprava h it mi j e
Zdravilišče
Rogaška
Slatina
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tempel, Siyrič», Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona : maj — september.
Cene zmerne, V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
illlllllllllllllllllllllllll
Pnešgrnoua ul. 10 w Celju Prešernova u! 10
asa1 11 v poslopju starega okrožnega sodišča ===
vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k Svoji k svojim!	zadrugi	kot	člani.	Svoji	k	svojimi
Cene konkurenčne.
funkcionira, da se o.na u apoe iz temelja popravi i pojednostavi, nikad bolje uprave od naše. Izgleda na žalost, med ut im, da problematiičke sposobnosti iizvjesniih lnediiiokriteta u centralnimi uredima d ost a j u upravo samo za tolaiko, da najjednoistavnije stvari svojom do skrajnosti dotjeranom bi-rokratskoin penidaiteridom što kolje i št,o vise zamrse.
Pedanteriija jo uvijek plast, bojim se pokrila tje.sniogmdnost, neznanje i nesposobnost. No cesto se snjom pokajva i zlonamjerniošt, pa ako i ne vjerujemo, da poteškoee, koje se u pogledu prevoden j a na dinarske penzije svaki čas i u kojekakkn oblic ima po-jaivljujti, iiinadu svoj korjen u takoj namjeri, to na oeigted dosadanjeg is-kustva morauno iipak posunmjati, da. naprama »preeam^kitm« penzioaieri-ma, a o njihovom .se prevodenju is-klijucivo radii, postoji (kod izvjesruiih organa cent raJniih nadleštava, k oj i treba da pranedentje iizvrae. neka ne bas mala doza nesusretljivoeti. Jer kako da si iinaoe protumačimo izmišljanje i gomiianije sve novih a totailno snvišnih foirmailifeta, k oj ima se ona zbrka, što je več samomi Uredbam pro-uzrokovana, samo jas više povečava.
Mi smo odmah, kad je ta famozna Uredba, kodom doista nije nadovoJje-no u n.iikojem pogledu pravednim za-htjevima »prečamskibi« staropenzione-ra, izrazili bojazan, da če njeno iizvr-šivanje obzirom na več s pomen uti bi-rokraitiizam i pedanteriiiu nasoli centralnih upravnih vlaisiti udariiti na ko-jekake pateškoče, pa da če se faktično prevoden je zavuoi u ned ogled. I doista, evo su prOšla več oetiri mjeseca, a nije nam pozna,to, da su do sad samo i četiri sitaropenzi cmera prevedena. Ako timi tempom potraje i dalje, mogu proči ®tolj.eča, dok budu svi prevedeni.
Upravo draistiiičam primjer skrajnje poda n tori je predstavlja najnoviije »Uputsitvo«:	Mimisitarstva	Vojske i
Mornarice u pogledu prevodenja žan-darmeripkih staropeimoinera na di-nare, što smo ga primili od sarajevsko® Velik og Župana sa mol bom da ga u našem listu publioiiramo, a koje glasi:
Up ntstvo
za provodenje sa kninske na di-narsku peniziijiu. Na osnovu Uredbe Br. 88.808 4./VII. 1927. god. potrebno je da se podnesui sledeča dokumenta:
l. Molbu u duplikatu u koju navesti: mesto, selo, broj kuče, opštimu, srez i župamiLiju, gde de živeti lice koje če pensiju primaiti, kad su stavljeni u pen siju i ko im je pansiiju regulisaio. (Dalje pride.)
■ Telefon štev. 16.
Ustanovljena 1. 1889.
Poštni ček 10.533. i
j Mestna hranilnica ljubljanska i
Stanje vloženega denarja nad 275 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 1100 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
■
■
■
■
■
■
m
st
♦
CELJE, Razlagova ulica 7.	-
Telefon 67.	Ustanovljena	1906.	njfem	Podniinioa	Telefon	67.
w Trbovljah.
Lastni kamnolomi.
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz‘marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture 2a spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško
Konkurenčne cene!
stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahte- vajte načrte in proračune.-------------
Ugodni plačilni pogoji!
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
Ustanovljeno leta. 1810.
Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan*
S1;
Tiska Zvezna tiskarna v Celju. - Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo Fran Logar, za Zvezno tiskarno Milan Cetina, oba v Celju.