DRIBTVKNB dclo francoshih kaloli Caiiov. Laizacija = poposvetnjačonje javnega življenja v Franciji je zadalo katoli- ški Cerkvi velike rane. V zadnjem desetletju preteklega in v prvem desetletju sedanjega stoletja se je ta laizacija izvršila. Posledica je bila popolno razkristjanjenje javnega življenja v Franciji. Glavna motorja tega protikrščanskcga pokreta sta bila framasonstvo za liberalno meščanstvo in socializem za delavske množice. Med poslednjimi se je vsled agitacije brezbožnega socializma vršil jadrni odpad od katoličanstva. Francija je bila v jav- hosti pred početkom svetovne vojne tako razkristjanjena, da je znani francoski politik in državnik Clemenceau tnalo pred svetovno vojno izjavil: »V Franciji se kmalu ne bo sploh več govorilo o katolicizmu.« Clemenceaujevo prerokovanje se ni izpolnilo. Po svetovni vojni se je francoski katolicizem dvignil ter se vsaj nekoliiko oprostil ozkih spon laizacije, ki so prej ¦ovirale ali skoro onemogočile njegovo delovanje. Njegov klic je bil: »Prodirajmo v javno življenje, da ga zopet pridobimo za Kristusa in njegovo cerkev!« Za svoj poklic vnetim duhovnikom so se pridružili veri zvesti laiki, zlasti mladina, da zajezijo val poganstva, ki je pred vojno tako mogočno zapljuskal po Franciji. Jako živahno dejavnost so francoski (katoličani razvili v severni Franciji, kjer je najbolj razvita industrija, ki zaposluje na tisoče in tisoče delavcev. Socializem je te delavce popolnoma zapletel v svoje mreže ter jih docela odtrgal od vere in cerkve. Z njim je katolicizem sprejel boj, da reši duše, ugrabljene od brezbožne socialistične agitacije. Proti socialističnim organizacijam so katoličani postavili krščanske organizacije, ki se borijo za pravice delavcev, pospešujejo njihov gmotni blagor ter jim oskrbujejo krščansko izobrazbo in mladini z verskim duhom prešinjeno vzgojo. Na čelu vseh organizacij stojijo socialna tajništva, ki so združena v glavnem poikrajinskem tajništvu v mestu Lille-u. Proti brezbožno-socialističnpmu sindikalizmu (strokovni ovgauizaciji) je bil leta 1919 ustarovljen krščanski sindikalizein, ki vodi skrb za najvažnejše točke delavskega vpr.ša.ija, ki so: plača, delovni ča^, zaščita dela, odnošaji med delodaiaicern in delavcem itd. Kljub v.om režavam, ki mu del.-j.jo na eni strani delodajalci, na drugi pa socialisti, se krščanski sindikalizein lepo razvija ter sedaj šteje že preko 100 sindikatov s preko 40 tisoč članov. Leta 1924 je bila osnovana u- stanova za zavarovanje delavcev ter njihovih družin v slučaju bolezni, brez- poselnosti itd., ki šteje nad 300 tisoč članov. Jako živahno deluje Katoliška delavska mladina, ki širi katoliškega duha med delavci, zlasti med delavsko mladino. Presajena je bila ta organiza- cija iz Belgije ter izdaje kato.iško mla- dinsko glasilo, ki izhaja v 20.000 izti- sov. Versko socialno in prosvetno delo francoskih katoličanov doživlja od dne  va do dneva večji razmah ter je že do-  sedaj obrodilo lepe sadove. Bodočnost  obeta še obilnejših sadov. Predpogoj  vsakega vispeha je delo in vzajemnost  katoličanov. Francoski katoličani iz- ' poli.jujejo l.a predpogoj v popolni meri. ' Prpsvetno dništvo »Zarja« od Sv. Lcnarta v Slov, goricaii vpnzori v nedeljo dno 22. oktol.i!:'. Vii-i.i ci> (..siiiih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru na Aleksan- j drovi cesti 6, zgodovinsko dramo »Črn! križ pri Hrastovcu«. Ker je drama delo domačega pisatelja in je zajeta iz domače slovenjegoriško zgodovine, dokažite vsi mariborski in okoliški ljubitelji domače zgodovine ler prijatelji prosvetnega dela, da imate smisel za trud in požrtvovainost korajžnih šentlenarških igralcev, ki so že doma želi lepe uspehe in se bodo gotovo tudi v Mariboru dobro postavili. Gornja Radcana. Cerkveni pevci »o priredili spevoigro »Darinka« in sicer dvakrat: dne 1. in dne 8. oktobra, katero je naštudiral g. kaplan Kolman. Kar se tiče nastoipa in umetniškega uspeha, moram odkrito priznati, da sem se čudil tako dovršenemu nastopu in to v prvi vrsti solistom kakor tudi celotnemu zborU. Želoti bi bilo, da bi s to spevaigro kje drugod tudi nastopili, da bi pevci, ki so se toliko trudili, imeli vsaj nekoliko poplačan svoj velik trucl, ki so ga z vnemb in. Ijubeznijo posvetili lepi pesmi in glasbi. Le naprej po tej poti, uspehi so vam za.sigurani! Čestitamo posameznim in vsem skupaj in želimo, da kmalu spet .ujemo vaše mile glasove. — J. Č.