Natisoy 15,000« bore, Jtafwc" izhaja vsaki ftek, datiran z dnevom lasiednje nedelje. ičnina velja za Av-za celo leto za pol in četrt razmerno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo ;za Nemčijo stane leto 5 kron, za criko pa 6 kron; dnijo inozemstvo s« ni naročnino z ožina visokost pošt-| Naročnino je pla-inaprej. Posamezne .seprodajajopo6v. -jštvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopis! dobrodoSH is se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, z* Vi strani K 40, za V. itrani K 20, za »/a »trani K 10, za V»« strani K 5, za V.. strani K 2'50, za «/m strani KI. — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Štev. 30. T Ptuju t nedeljo iine 27. julija 1913. XIY. letnik. Našim prijateljem! Cenjenim naročnikom dajemo na znanje, se bode naročnina „Stajercaa z novim lom 1914 za eno krono (od 3 na krone) zvišala. To zvišanje je za list ;bhodno potrebno. Kajti v zadnjih letih so o tako cene papirja, kakor tiska (vsled zvi- plač osobja itd.) za precejšne zneske po- "e. Mi doslej vkljub temu nismo naročnine tli; nasprotno smo dajali list, ki je poleg Se mnogokrat prinašal priloge ter slike, še c0 po 3 K za celo leto. Tako je bil „Šta- najcenejši in največji tednik. Vsi neki listi so dražji, čeprav so večidel manjši. ", ki je zdaj itak vzela slovo od življenja, je sicer tudi le 3 krone, bila je pa tako in prazna, da jo ljudje niti zastonj niso „Narodni list" stane 4 krone, „Sloven- ' Gospodar" 4 krone, nStraža" 12 kron; jerc" pa je koštal samo 3 krone za celo Naš financielni položaj sicer ni tako slab, bi morali brez zvišanja naročnine list vsta- Odkritosrčno povemo, da se list vsled iz- /o visokega števila naročnikov in inzeratov dobro izplača. Ali mi bi v novem letu radi naročnikom in- čitateljem še več po- nego smo jim mogli doslej ponuditi. Na -e dopisov moramo v koš vreči, čeprav so ~iri in deloma tudi važni, na stotine novic, darskih člankov itd. moramo izpustiti, ker primanjkuje prostora. In „Štajerc" je Ijud- ilist; mi hočemo, da pride v njem ljudstvo e. Treba nam bode torej list kolikor 'e povečati, treba bode priloge dodajati, bode v vsakem oziru še za naprejšno izbolj- lista skrbeti. Ako pomislijo naši čitatelji i okoliščine, potem gotovo ne bodejo go- , da se „Štajerčeva" naročnina rim letom od 3 na 4 krone h. Ta sklep ni se pojavil v našem odboru temveč so to malo zvišanje naročnine naši zaupniki iz vseh krajev _je Štajerske ter Koroške, ki so se pred i m na zaupnem posvetovanja v Ptuju zbrali. naročnine je sicer tako malo, da jo ne bode občutil; kajti štiri krone za 52 8—14 strani velikega lista je res tako a svotica, da jo lahko vsakdo žrtvuje, ko- ravno za čitanje. Svojim starim naročni- t, dajemo poleg tega še posebno benefi- ;kdor se namreč še pred 1. j a- jujem 1914 na BŠtajerca" naroči plača naročnino naprej, temu (treba le 3 krone plačati. Upamo, prav mnogo naročnikov to priliko po- ili rabilo. — V ostalem pa «no trdnega prepričanja, da se bode naš „ptajerc" še bolj razširil, da bode ddbil še več prijateljev, somišljenikov in odjemalcev. Kajti „Štajerc" ni samo list, ki prinaša novice in porodila, ki skaŠa ljudstvo v gospodarskem? znanstvenem in političnem oziru podučevat* ki daje širokim množicam našega ljudstv duševni kruh, — ,Štajerc" je tudi bič in sŠtajerc" jebranitelj ter cj u vaj na pravem mestu. Bič je „Staje '" za tiste brez ozira stranke in stanu, ki 1 ičejo vbogo kmetsko, obrtniško in delavsko ljt Istvo izsesati ter izkoriščati, ki hočejo ljudstv ' v neumnosti obdržati, da bi sami svoje žepe p lnili, ki se bojijo liki nočne ptice solnčinega ž rka, ki hočejo šege in navade srednjega veka zo*pet uveljaviti, ki škilijo čez balkanske meje in ki zavezavajo kmetu •L rdečo-plavo belo zastav^ oči, da bi mu potem še lažje kronice iz žepa izmaknili ... Za take ljudi je „Štajerc" bič v pravem zmislu besede in nam je pri temu vse eno, ali je dotični zapeljivec vi'.'"; uradnik, navadni mežnar, bogati advokat ali mladi kaplan, — mi bičamo, kdor je biča potreben! To hočem o tudi zanaDrej ... Branitelj in čuvaj pa je „S ta j er c", kadar se gre za štajersko-koroške, za avstrijske misli, — kadar je domovina v nevarnosti, kadar hočejo sovražniki zastrupitisrca zvestega slovenskega ljudstva. Da izvršuje „Stajerc" v tem oziru istotako svojo dolžnost, dokazali so ravno zadnji meseci. Kajti v teh resnih časih, ko je bilo vsak dan pričakovati, da bodejo prelivali sinovi mogočne Avstrije svojosrčno kri v borbi proti Srbom, Črnogorcem in morda Rusom, ko je že parkrat vsa javnost nervozno čakala na mobilizacijo, ko so se matere že v straha za svoje sinove jokale, — v teh časih ni bilo niti enega slovenskega lista, ki bi le ženo samo besedico branil Avstrijo in obsojal njene sovražnike! Srbi in Črnogorci so morili katoliško ljudstvo, ja celo katoliške duhovnike, — slovenski listi so jim ploskali in so se nam smejali, ki smo te umore obsojali. Srbski listi so sramotili našega sivolasega cesarja, ki je več kot 50 let domovini mir ohranil in ki ga vsi narodi te države obožujejo; slovenski listi niso imeli niti besedice, da bi te napade zavrnili; nasprotno pa so polnili svoje predale s slavo-spevi Srbom, namigavali razpad monarhije in združenje Slovencev z balkanskimi „ Jugoslovani." Edino »Stajerc8 je v teh resnih časih držal visoko avstrijsko zastavo, — odino „S t a j e r c" pa je tudi sploh čuval ter branil štajersk o-k oroško zvesto avstrijsko mišljenje . . . Kar je „Štajerc" bil, to ostane i za-naprej; zato pa smo prepričani, da bode dobil še več prijateljev, somišljenikov in naročnikov ! Na delo, vsi na delo! Balkanske zmešnjave. Bulgarija stisnjena in v mir prisiljena. — Ru- muni 30 km od Sofije. — Turški jezdeci zasedli Adrianopel. — Mirovna pogajanja pričeta. — Grozovitosti na vseh straneh. Obkrožena, premagana, na zidovje Sofije potisnjena je pred par tedni še na višku slave stoječa Bulgarija. Preveč je sovražnikov in zato so srbske ter grške armade svoje prvotne poraze spremenile v zmage. Vzele so Culgarom vso v krvavih bitkah Turkom odvzeto Makedonijo in jih potisnili preko meje. Od severa pa je potisnila zdaj tudi Rumunska, ki jo je dr. Danev v svoji zaljubljenosti do Rusov in v svoji zaupnosti do pomoči carja-batjuške tako dolgo za nos vodil. Rumunska armada je prekoračila bulgarske meje, zasedla vse tiste pokrajine, ki jih je že pred meseci zahtevala in maršira polagoma naprej. Kakor pravijo zadnja poročila, zamore rumunska armada, ki se ji nikdo ne upira, v enem dnevu v Sofijo priti . . . Končno pa je porabila premagana Turčija ugodno priliko in je čez londonske sklepe zopet proglasila vojno zoper Bulgarijo. Turška armada je tudi prekoračila v Londonu določeno mejo in maršira skozi z mrličom posejano pokrajino proti Adrianoplu. Posamezna poročila govorijo celo, da so turški kavaljeristi že zasedli Adrianopel. Vojaški položaj Bulgarije je torej naravnost obupen. Ali naj poskusi zadnji obupani boj s toliko sovražniki? To bi bil samomor! Bulgarski vojaki ne morejo nobene odločitve prinesti. Besedo imajo zdaj torej diplomati. Da se to v kolikor mogoče pametnem ozira zgodi, je že zaradi tega pričakovati, ker je nesrečni dr. Danev odstopil in kčr so stopili na čelo bulgarske vlade možje, ki poznajo zahrbtnost Rusije. Nova bulgarska vlada je tudi takoj storila vse potrebne korake, da se pričnejo mirovna pogajanja. Priznala je, da je Bulgarija na koncu svoje moči in da se zanaša edino-le na pravičnost velevlasti ter nasprotni- Bodemo li jo našli? Iščemo gospodinjo, ki še ne vporablja Schichtovega mila! Hočemo ji pojasniti, da je zapravljivost, če se perilo s slabim, torej dragim milom uničuje. Stranchill'ova grenčloa iz zelenjave moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Tporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, =3=== romarje itd. ===== kov. Upati je, da se na tej podlagi blaznemu prelivanja krvi na Balkana kmalu konec napravi. Da bi združeni nasprotniki Bulgarijo kar iz sveta spravili, o temu seveda niti govora ni. Tega bi že A v s tr o-O g r ska nikdar ne dopustila, kajti s tem bil bi vstvarjen temelj za nove balkanske nemire in zmešnjave. In vsa Evropa si je v tem edina, da je skrajni čas, napraviti mir v tem peklenskem kotlju Balkana. Pa tudi Romunija bi ne hotela uničenje Bulgarije. Kajti Rumunija gotovo nima nobenih simpatij za Srbe ali Grke; ona stoji na stališču, da ne sme nobena balkanska država na Balkana prevladati ali izvrševati nekako hegemonijo nad drugimi. Sanje o veliki Bulgariji so pokopane, a tudi sanje o veliki Srbiji . . . Pokopana je pa tudi »balkanska zveza", ki jo morda še za nekaj časa skupaj zlimajo, ki pa ne bode nikdar več dobro držala. In »Jugoslovan-etvo", katerega bistvena smer je protiavstrij-sto, je mrtvo. Kakor ne bode nikdar izginilo sovraštvo med Poljaki in Rusi, tako ne bode ponehalo sovraštvo med Srbi in Bulgari. T a n-slavistični hujskači in sanjači torej še dolgo ne bodejo AvBtro-Ogrske razkosali . . . S tem je glavni del te druge balkanske vojne zaključen. Ako se ne pojavijo zopet kak-šnji nepričakovani slučaji, potem pride k m a 1 a gotovo od vseh strani zaželjeni mir. Na poti do miru. Bulgarski kralj je že dvakrat brzojavnim potom kralja Karola rumunskega za mir prosil. Romunija je stavila ostalim balkanskim državam gotove predloge, da naj se vršijo mirovna pogajanja v Bukareatu. Bolgarija, Srbija in Grška so sprejele rumunski predlog. Pričakovati je torej, da se v par dneh mir skleni. Bnlgari stavijo glasom poročil sledeče predloge kot podlago mirovnih pogajanj: 1. Saloniki in pokrajine do vstevši mesta Serres se prepusti Grški. — 2. Pokrajine ob Strumi do mesta Tsagesi dobi istotako Grška. — 3. Mesto Kavalla ostane Bulgariji. — 4. Bulgarija ne plača nobene vojne odškodnine. — 5. Bolgarija todi ne prevzame odškodninska plačila za škodo na materijalu, ki se je napravila v mestih vzhodne Makedonije. Kajti Bolgarija se ne smatra odgovorno za požige in plenjenje. Bržkone se bodejo ti predlogi še v prid bulgarskim nasprotnikom spremenili. Skoraj gotovo pa je, da ostane Bulgariji vsa Tra-cija in dohod v Egejsko morje. Bulgarska vlada se je obrnila na velevlasti, da naj te vplivajo nato, da se takoj vstavijo grške in srbske vojaške operacije. Adrianopel od Turkov zaseden. Dne 26. marca t. 1. podal se je junaški turški branitelj Adrianopla Sokri paša in je izročil v krvavi bitki trdnjavo Bolgarom. In zdaj čez štiri mesece, ko je ves krščanski svet vriskal, da so Torki za večne Čase iz Evrope vrženi, zdaj prihaja kakor bomba vest, daje turška armada brezpomembnega boja Adrianopel zopet zasedla. Torška vlada je porabila bolgarsko zadrego prav hitro in energično. Komaj se je pričela krvava vojna med Bolgarijo in njenim ,, zvestim" zaveznikom, ■ ko se je pričela pomikati okoli 150.000 mož broječa torška armada čez preje določeno mejo Midia-Enos. Ta armada zasedla je pokrajine Liil e-B ur gas, Kirk-Kilisse in Adrianopel; vsa znamenita bojišča prve balkanske vojne so torej zopet v turški roki. Kakor vse kaže, sicer turško zasedanje Adrianopla ne bode ostalo stalno. Čuje se, da hočejo velevlasti »energično" nastopiti in Torčijo prisiliti, da gre zopet za mejo Enos-Midia. Ali v tej vojni se je že toliko presenečenja doživelo, da je vsako črnogledstvo opravičeno. Od neke strani se celo poroča, da je Rosija že tri divizije svoje kavkaške armade ob turški meji zbrala. Pa samostojni nastop Rusije je iz- ključen. Vsekakor je droga balkanska vojna zopet okrepčala polumesec! Turško navdušenje. Pobita Turčija se je pričela zopet gibati. Iz Konstentinopla se poroča, da je navdušenje nad napredovanjem turške armade in zlasti nad zasedanjem Adrianopla velikansko. Zapovednika Izset-pašo slavijo kot osvoboditelja islama. Sultan podaril je za armado večjo svoto denarja in napravila se je tudi velika zbirca v podporo vojakov. Turški listi izjavljajo, da nikdo ne bode Turčije na zopetnipopust Adrianopla prisilil. Bržkone se nahaja turška javnost tu v veliki zmoti. Kajti vsa Evropa si je v tem edina, da se mirovne sklepe v Londona ne bode prekucnilo. Kolera. Ne samo v Belgradu in sploh v srbskih bolnišnicah se širi kolera. Kakor se iz Uskiipa poroča, je kolera zdaj po vsej Makedoniji razširjena. V mestih in vaseh, kakor tudi v armadi zahtevala je že ogromne žrtve. V mostu Kopriilii umre vsak dan do 200 oseb na koleri. Balkanska divjaštva. V dekliškem liceju mesta Serres so Grki 70 Bolgarov zaprli in pomorili. Srbske oblasti eo mrliče našle. — Grška kavaljerija plenila je bolgarsko mesto Harsovo in pomorila starčke, ženske ter otroke. — Več kot 800 družin iz raznih okrajev, ki bežijo pred Torki, prišlo je v Bolgarijo. — Srbski vojaki so meBto Dulaze popolnoma razrušili in hiše zažgali. — V okraju Ma-lagara so Torki nekaj vasi požgali ter razna grozodejstva izvršili. — Srbska kavaljerija našla je v vasi Pečena 60 bolanih in ranjenih vojakov. Pomorila je vse. Srbi niti zastavo »Rdečega križa" niso rešpektirali. Ko so se Srbi vračali na desni breg Vardarja, zažgali so celo vrsto bolgarskih vasi, onečastili in vlačili seboj ženske ter otroke, pomorili starčke itd. V znamenju križa ... V Serresu bo zopet Bolgari grozovita divjaštva izvršili. Istotako v Demirhissar, Nigrita in Doxalo. Medtem ko je mesto Serres gorelo, streljala je nanj bolgarska artiljerija, tako da se nikdo ni mogel rešiti. V Doxato je bilo več kot 1000 Grkov umorjenih. Seveda tudi to v znamenju križa . . . Zadnji telegrami. Dunaj, 24. julija. Mirovna pogajanja so se pričela. Rumunska svari Srbijo in Grško, naj ne gresta predaleč s svojimi zahtevami. Turki nadaljujejo vojno z veliko eneržijo; postavili so rezervno armado. Od vseh strani prihajajo vesti o groznih zverinstev vojaštva. Vse mori! Politični pregled. Štajerski vojaki V Skutariju. Dosedanje avstrijske vojaške oddelke, ki bo bili v Skutariju, 80 odpoklicali. Na njih mesto pride 2. batajlon 87. infanterijskega regimenta, ki je že več let v Poli v garniziji in katerega nadomestni okraj je Celje. Štajerski naši vojaki pridejo torej v Skotari. Z vojaki odpotoval je v Skotari tudi oddelek lastne regimentske godbe. Cesar se nahaja, kakor vsako leto v tem času, v Ischlu. Tudi najvojvodinja Marija Valerija in nadvojvoda Franc Salvator z svojimi mlajšimi otrocmi sta dospela v Ischl. Grof Berchtold Odide? V zadnjem času se množijo glasovi, ki govorijo, da bode avstro- ogrski zunanji minister grof Berchtold km| svojo demisijo predložil. Politiko grofa B«( tolda z ozirom na balkanske zmešnjave se reč od vseh strani prav ojstro obsoja in Celo neki bavarski princ je javno BercbtoHj balkansko politiko neprijazno grajal. Spl< trdi, da so žrtve, ki jih jo prinesla na narhija tekom balkanskih vojen in zmešnja ozirom na dosežene uspehe mnogo previ Zato se sodi, da bode grof Berchtold poletja ali pa v jeseni odstopil. Nove avstrijske trdnjave. Mesta Halia Nišniou v Galiciji (v bližini ruske meje) se I v trdnjave spremenilo. Baje je to nspeh zai ga potovanja našega šefa generalštaba Cob v Galicijo. Baje se bode s potrebnimi koj pričelo. Avstrijsko-rumunska vojaška konvei Kakor znano, sklenili sta Rumunska in An Ogrska svoj čas vojaško pogodbo ali konvei po kateri mora ena država drugi v slučaja] skega napada pomagati. Ta pogodba t kmalu potekla in bržkone se ne bode novila. Kajti razmere med državoma žal niso več tako ugodne, kakor so bile pred] kansko vojno. Zarota v Mehiki. V Mehiki se je zop krilo zaroto, ki je hotela več članov vlade I riti. V tej državi imajo vsako leto par revi in zarot. Na Kitajskem se vršijo zopet krvavi i lucijski boji. Južne pokrajine Kitajske zi Nanking se hočejo od severnih z dosedanjo] stolico Peking osvoboditi. Vršili so se boji, ali doslej je republičanska vlada m Notranji boji mlade te republike bodejo še desetletja trajali in marsikateri del vsi ske te države se bode odcepil ter nasto lastna, manj ali bolj na vse strani ne državica. Francoska Škoda vsled balkanske Ugledni list »Matin" je izračunil, da je 1 coska vsled balkanske vojne izgobila lijarde, to je 3000 milijonov frankov. Ljnlj do Roeije, ki jo na Francoskem vsled sovraštva proti Nemčiji gojijo, je torej pn draga . . . Italijanom v Tripolisu se je pričelo zopet -i goditi. Vedno se poroča o novih bojih z i mubamedanskimi domačini, ki še vedno i priznati tujega jarma. V boju pri Zaruja-! imeli so Italijani 100 mrtvih, 350 ranjs 50 izgubljenih. Vročina je grozna, Arali Bedaini na svojih hitrih konjih pa na;;i Italijane vsak trenutek. Vsled tega je la jaštvo tudi že precej obnpano. Upor francoskih vojakov. Vsled vpeljave triletne vojaške složbe na Fran« vršili so se razni izgredi in revoluciji upori vojaštva. Vojno sodišče v Nancyjnj dilo je ravnokar od 31 vsled upora obte vojakov tri na smrt, sedem pa na te od dveh do pet let. Izgredi pa se vršijo i Vaš okus prepričal Vas bo, če primerjate okusi naših in katerihkoli drugih kockj da so MAGGI™ kocke (gotova goveja juha) po {) vinarjev Samo prave z imenom MAGGI in varstveno znamk« „*>. zvezdo 8 križce« Nevihte in povodnji. vita povodenj na Ogrskem. — Povodenj v Gradcu. — Nevihte, toča, strela povsod. Dež . . . še vedno dežuje . . . enkrat po- ma iz sivega oblačja, potem zopet kakor da i iz škafov vlivalo, v blisku in gromenju . . . za pol uro solnce pokaže, potem peče ipeno na zemljo, dokler zopet ne pride dež. ljudstvo je danes že prepričanja, da ;de zopet slaba letina. Rano sadje vzela je ina ali mraz. Tudi vinogradi so pod poznim jom hudo trpeli. Zdaj pa smo ob koncu ju- l meseca, torej v »pasjih dnevih", in name- vročine dežuje, dežuje . . . Vbogi kmet! jje je skoraj popolnoma uničeno in vse drugo Idi ne raste tako, kakor je bilo pričakovati. nje in dežuje . . . Od vseh strani nam prihajajo poročila o bdi, ki jo povzročajo dež, povodenj, vihar, tela in toča. Tako je napravila toča zlasti v | Urbanu pri Ptuju mnogo škode. Vsled ved-deževja je v Halozah mnogo zemlje od-jiilo in s tem ogromno škode napravilo. Ven-smo bili na Spodnjem Štajerskem doslej , Bogu pred hujšo točo obvarovani. firozne ujme so imeli v Galiciji in Buko-ki Vsled povodnji se je moralo na raznih h železniški promet vstaviti. Reki Bystricza iDnjestr preplovili ste sledeče vasi popolnoma : ilicz, Jezupol, Wolczyniec, Rizniov, Dolha, ircze, Petrylov in Uhorniki. Tam je vse uni-Bo. Promet na deželnih cestah je vstavljen. le? mrve je uničena. Več mostov je voda odda. Vsa polja in travniki stojijo pod vodo. ežnje še vedno! Na Ogrskem divjala je nevihta zlasti v ko-latu Maros-Torda. V vasi Fedo-Szakal je padla ■ko grozovita toča, daje ubila 90 oseb. ; točo prišel je grozni vihar, vsled katerega liino zrnje skupaj zmrznilo, tako da so pakti v vasi kosi leda, ki so tehtali do 10 k i 1. išlo se je celo 5 kosov leda, ki so tehtali po en cent. Na reki Theiss in povsod druse je ves promet vstavil. V Marosujvar je |r)a voda v rudnike soli in napravila nezmer-Pri vasi Muzsdaj je voda železniški J trikrat predrla in vse mostove odnesla. i Ti8za-Ujlak je pod vodo in so kmetje vse We premoženje izgubili. Grozne nevihte, pri -katerih so se tudi ob-iii odtrgali in je nastala vsled tega strašna denj, so doživeli tudi v Gradcu in oko-Zlasti vzhodna okolica mesta je bila ob-:no prizadeta. Mnogo hiš v Mariatrostu, Krois-to, Stiftingtalu, Autalu in v Raabi je bilo v oosti, da se poderejo. V Raabi so zamogli kdje komaj nago življenje rešiti. Potoki so asli in postali divje reke, ki so nosile cela ipodarska poslopja in mostove na svojih va-|rih. V mestu Gradcu samem se je deloma po-iznila t. zv. „Reiterkaserne", istotako vrtni kloštra uršulink. V Naglergasse sta dva k^oža v svojem stanovanju vtoni-[ Mnogim osebam so gasilci in vojaki v lastni unosti življenje rešili. Škoda je neprecen-ha in prizadeti vbogi ljudje nahajajo se v veli bedi. Začela se je tudi takoj pomožna ak-\ Cesar je za nesrečneže iz lastnih sred-'20.000 kron podaril. In ednaka poročila prihajajo od vseh strani. K, leto 1913 je nesrečno leto! Dopisi. g oz a. (Naš »Sani.") Koliko let že |liio in redno prihajaš vsak teden v našo lično i in sicer v izdatnih številih, Ti Jjubi naš iajerc"; a nikoli se še nisi zbrigal zanj, za vrlega, obče spoštovanega in lušnega |iane j a" po domače ali drugače Johana Itoischak. Ali imaš res toliko posla in dela s jojim krtačenjem ondot okoli, da še nisi utegnil našega ljubljenega Šaneka malo poštriglati ? Eh no, ai pač preveč utrujen, ti vbogi »Štajerc" ti! Pa ne, da bi zdaj v svoji naglici po ojstri .krocburštni" segel, lepomalem — vate vzemi, prav mehke in gladke vate, pa ga počohaj malo okoli nosa in za ušesi! — Torej naš lušni »Sani" je kaj plemenita duša! Pri vseh bratovščinah je „Mitglied", pa če pride berač ali siromak bogame prositi, ga nažene. Ej ti kristjanska ljubezen! Če greš mimo njegove hiše, pa le malo polukaš na njegov oreh, se spusti v tebe, kakor sršen v pobalina, ki mu je šel gnezdo razdirat. Na cesti, na travniku, sredi vasi ali kjerkoli češ, se te loti in te obere, da je strah. Najljubše pa mu je, če zamore koga pri gerihtu stisniti. Procesiranje mu je ljubše, kakor *se druge kristjanske čednosti. Samo da ima naš Ro-goški „Šani" prokleto smolo s svojimi pravdami. Zadrgniti je že marsikogar hotel, pa mu je vsikdar spodletelo in moral je prav žoftne un-koštunge plačati. Pa misliš, da naš fletni g. ,Sani" miruje? Kaj še, če vsaj enkrat ni teden dni na gerihtu ali vsaj pri advokatu, boleha in medlo mu je pri zlatem srcu njegovem. Glej, ravnokar se je lotil uboge kočarice, katere krava je dvakrat vgriznila v njegovo travo (pa n i njegova ampak občinska) in jo jo spravil v tožbo, se šopiraje: »Tota trava ji bo vzela živino, podrezani hmelj pa kajšo in grunt." Glejte ga — pravega kristjana! — Nek fantalin — ali Bog si ga ve kdo!!! — mu je zadnjič par hmeljskih rastlin podrezal. Alo! temu mora biti kriv mladi brat gori omenjene kočarice! Gmajno če celo, od župana do pastirčeka doli, popolnoma pohrustati, da bo vsaj enkrat on sam gospodar pa milijonar na Rogozi. Pa veš, dragi nam »Sani", tebinič meninič se mi Rogožani ne damo kar nakrat pogoltniti, se bomo prokleto branili, in kaj potem, če bo naša bramba in tvoj proces pohrustalo tebe, tvojo kajšo s hmeljem in s tvojim pastirjem vred?? Torej »Štajerc" ljubi, za danes dovolj. Sedaj je namreč šele začetek naših poročil — odslej jih dobivaš vsaki pot katero, in gradiva bo dosti, da se boš sčasoma našega lušnega, dičnega „Šani"-ja fein do sitega nasrkal. Te pa srečno za tokrat! Rogoški kočarji. PolenŠak. Dragi »Štajerc", opetovano smo ti že poročali o našem dobrem župniku Poplat- niku in o stavbi novega farofa, ki je tako velik kakor Puntigamska pivarna; lahko vsi štirje možje s svojimi familijami v njem stanujejo, ki so stavbo podpisali. Ker pa mi farani ne privolimo v to ogromno nepotrebno plačilo, tedaj nas župnik napada na najgrši način iz prižnice,; pravi da smo lakomneži, požrešneži itd., da raje zajemo in pijemo, kakor bi njemu to fabriko postavili, da zastran druzega ne gremo k maši, kakor da idemo tja v gostilno jest in pit, da ne znamo koliko nam je treba, da tako dolgo jemo, da nori postanemo zraven . . . Toraj g. Poplatnik, mi tebi svetujemo, da take psovke porabiš pri svojih svinjah v stali, ker mi farani, ki celi dan vročino pri delu prenašamo, si tega ne pustimo dopasti! Obenem te vprašamo: koga častiš ti? poprej smo imeli žegnanje device Marije, zdaj imamo pa igre! Ti praviš, da se pri »igri" največ smrtnega greha stori. Toraj te spet vprašamo: kdo je kriv? Ti daš satanu priliko, da ga častijo, Marijino čast pa zanemarjaš; po krčmah igrajo in plešejo, ker ti žegnanje odstraniš; zato bo ti Marija plačilo izprosila, ker ti po tistem hodiš, ka so nas poprej dobri duhovniki učili. Toraj smo radovedni, kaj poreče višja duhovna oblast k temu. Ako ne odstrani tega človoka in nam ne pomaga, tedaj bomo si pomagali sami! Farani. Sv. Barbara v Halozah. Cenjeni »Štajerc"! Zopet nekaj novega od fajmoštra Vogrina. Vse pride po časi na dan, tudi Vogrinova pobožnost glede spovedi in krsta. Spoved, posebno adventna, pr. 1. bila je po novi modi po Vogrinovem mnenja vpeljana in sicer, da vsaki, brez razločka stanu, naj bi plačal nekaj kronic za cerkev (sicer za farovški nikdar sit žep); dotični, ki mu je obljubil, da mu kaj daruje, opustila se mu je pokora. To pač presega že vse meje! Sploh se pošteno mislečo ljudstvo nad tem počenjanjem zgraža; torej kdo je kriv, da vera peša? — Duhovniki sami! Ako se bode tako naprej trobilo, izgubili boste ves vpliv še celo nad svojimi pristaši. Še nekaj: pred kratkim prišla je neka dekla v to faro, porodila je nezakonskega otroka, seveda »Marijina hčerka", in fajmošter Vogrin ni hotel otroka krstiti, češ, naj se mu prinese domovinska pravica. Otrok ostal je potem 14 dni brez krsta, in botro je še povrh temu grdo nahrulil, da mora dotična mati otro- Krasota planin. Posebno društvo avstrijskih prijateljev nature hoče varovati rastline in živali pred brezobzirnim izkoriščanjem zemlje ter in-dustrializiranju. To društvo ustanovlja »naturae varstvene parke", to je: ono nakupi velike pokrajine ter jih varuje pred zgoraj omenjenimi sovražniki proste nature. Naša slika kaže enega teh »parkov" Steinriesen-tal s pogledom na visokega Hochgollinga. Ta park nahaja so pri Schladmingu. Ali si že » tt1 fepBe-aus dem.bsterreichischen Alperr-Nahir Sreinpiesentaliml derirrlochgnllinn. naročil? Ako ne, stori to takoj! Nemarne Ijndi ceneči vedno kakšni slučaj, na katerega niso pripravljeni in ki jih spravi v zadrego. iti neprijetno je to, ako se gre za nakratno »lsnje, za influenco, nahod, kašelj, težka pomanjkanje sape in bodenje v ramah. Za take slučaje imajo previdni ljudje Fellerjev raztopivši, olajševalni zeliščni esenc-fluid z zn. »Elzafluid" pripravljen. 12 steklenic tega priznanega domačega sredstva sredstva razpošilja za 5 kron franko apotekar E. V. Feller, Stubica Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). Obenem se zamore naročiti Fellerjeve odvajalne rabarbara-krogljice z zn. »Elza-krogljice" 6 škatljic za samo 4 kron, da se jih ima pri zapiranju, bolesti v želodcu, počasnosti črevesja, pomanjkaaju apetita, bluvanju itd. doma. Ma------ -----------. 1 — 4 kova priti k njemu na neki nauk. In kaj se je zgodilo? Pri nauku „Marijine družbenice" je fajmošter zahteval 5 kron, češ potem te ne bom zbrisal iz „Marijine družbe." Prav lepe razmere, kaj ne ? Zadnjič se je togotil na prižnici, da ne dobi delavcev; kdo pa mu je kriv? Sicer mu ne bojo ljudje menda Sli kot rabot delat, kajti tisti časi so minuli! Plačati je treba pošteno, pa se dobi dovolj delavcev. Fajmošter menda misli, da je polbog od Haloz in da lahko ko-mandira z ljudmi, kakor se mu poljubi; pa to ne gre dandanes; k večjemu gospodo Habičaku lahko zapoveduje, saj že itak lepi Liziki roke poljubnje; ima pač strašen rešpekt pred takšno deklo, — Klerikalci se grozno jezijo, da so se Slatinske volitve razveljavile. Popolnoma prav za takšne, ki sleparijo pri volitvi. Sicer se omeni, je ljudstvo popolnoma zadovoljno z zdajnim g. predstojnikom in gledali bomo, da ga zopet potrdimo ; naj bo trn v peti klerikalcem! Na svidenje! Ktera občinav bo prva na Spodnjem Štajerskem. Piše tajnik Holz. Zadnja številka „Gospodarskega Glasnika" nam je prinesla poročilo o vrlo poučnem potovanju v Voderlainsach na Zgornjem Štajerskem iz peresa agrarnega inženirja gospoda Jos. Zi-danšeka; govoril je iz srca vsem, ki znajo ceniti vrednost zložitve zemljišč. Začeli so torej na Zgornjem Štajerskem, kjer gotovo ni niti enega slučaja, ki bi tako kričal po rešitvi, nego jih kriči cela množica na Spodnjem Štajerskem. Poročilo je pisano gotovo tudi od gospoda Zidanšeka .s srčno željo, da bi se z zlaganjem zemljišč vendar enkrat že začelo tudi na Spodnjem Štajerskem; celo pokrajine imenuje, kjer se ta potreba občutno kaže. Sicer se najdejo povsod posamezni ljudje, ki to stvar smatrajo potrebnim, toda k izvršitvi se spravljajo tako, da konečno iz cele zadeve ni nič. Nekteri pravi, moja zemlja je boljša nego sosedova; pri tem pa ne pomisli, da se tudi na to veaj tako temeljito misli tudi pri zlaganju in da se iz te strani še pri nobenem zlaganju nikomur ni zgodila nobena krivica. Drugi ljudje spet pravijo, da so iim radi tega ljubši raztreseni kosi, ker toča, če pride, ne poklesti vsega ob enem. Rečico, da je na tem tndi nekaj resnice! Pa tam akorist" je nehvaležna špekulacija. Prvič se ne seje radi tega na tej ali oni njivi, da bi klestila toča po sadežih; drugič pa toča izbira v najredkejših slučajih samo gotove parcele v dotični občini, ampak navadno udari tako široko, da ima cela občina več ko preveč. Spet tretji pravijo, jaz bi že bil za to, pa sosed noče; da je pa to le izgovor, je dokaz temu slučaj iz praktičnega življenja, da dotičnik s sosedom o tem še sploh govoril ni. Najdejo Dr. Danev. Glavni krivec današnje bulgarske nesreče, ki je vrgla Bulgarijo raz viška slave v prepad obupanja, je odstopljeni ministerski predsednik dr. Danev, katerega sliko danes prinašamo. V svoji zaslepljenosti je dr. Danev veroval velikim panslavističnim frazam, ki se mu jih je iz Petersburga šepetalo. Zanašal se je popolnoma na Rusijo, delal je >slovansko<, namesto bulgarske po- litike. In zdaj je Rusija takoj zapustila Bulgarijo, ki je od vseh strani od sovražnikov obkrožena in premagana. Dr. Danev je odstopil in na njegovo mesto je prišel mož, ki ne veruje ruskim obljubam. Ali vprašanje je, če bode ta novi mož zamogel popraviti, kar je pokvaril in zakrivil nezmožni panslavistični sanjač Danev. se nadalje ljudje, ki pravijo, da to pri nas ne gre; — zakaj ne — za to pa zmigajo z ramami. To so ugovori, kteri se porajajo v glavicah naših kmetov. Mislim, da bi se kak drug ugovor dal težko najti zoper to, za naše kmete prevažno stvar. Glavni vzrok pa, da se v tej zadevi na Spodnjem Štajerskem ni storilo še nič, pa je, da ljudje o pomenu zlaganj zemljišč še vedno uiso dovolj poučeni. Znane jim niso niti tozadevna postavna določila, niti izvrševanje zlaganja, niti koristi, ki so zvezane z zloženimi zemljišči; da so vsi naši gospodarji o vsem tem poučeni, bi ta prekoristna stvar gotovo ne dala tako dolgo čakati nase. Pa vzroki so še globokejši! Pretežna večina gospodarjev naših se ne briga, v koliko odgovarjajo podatki v posestnem listu in občinski mapi resnici. Za celega svojega šesttedenskega raziskovanja glede pridelovalnih razmer na Spodnjem Štajerskem sem naletel samo na dva posestnika, ki imata doma razen posestne pole tudi načrt svojega gospodarstva, ki poznata natanko število in velikost svojih parcel. Ljudem se dozdeva to nekako nepotrebno; pa ravDO v tej navidezni malenkosti tiči glavni vzrok, da napreduje komasacija žemljic na Spodnjem Štajerskem tako počasi. To je brezbrižnost, ki se najde edino le pri naših kmetih. Vsak drug obrtnik ali strokovnjak ima natanko v evidenci svoje imetje, kmet pa svojega glavnega premoženja — zemljišč ne. V enem slučaju se plačuje n. p. že od leta 1860 še davek za parcelo, ki je sicer zapisana in zarisana kot njiva, v resnici pa je od leta 1860 že zazidana. To je mogoče le tam, kjer se dela po starem kopitu. Tudi jaz nisem poseben prijatelj vsake novota-rije, — v navedenem slučaju pa bi bilo že dobro pomesti z dosedanjim načinom. Pri tolikih parcelah že konečno ni tako čudo, če se kaj tacega tako dolgo prezre. Skoro v vsaki občini, kjer sem imel posla, sem našel pri tem ali onem posestniku kako nesoglasje med posestno polo, mapo in resnico. Omeniti pa moram, da sem imel posla samo v 19 občinah in še v teh k večjemu samo pri njivah treh posestnikov. Koliko je še lahko nesporazumljenja in krivice v ostalem. Vsa ta nesoglasja pa se spravijo iz sveta in sicer mirnim potom in brez tožb ob priliki zlaganj zemljišč. Prepričan sem, da če začne enkrat ena občina in bodo sosedne občine od blizu in daleč videle konečni uspeh, da se bo stvar začela naglo širiti. Ne slišal bi pa rad očitk in obžalovanja si strani naših prizadetih, češ zakaj s tem nismo začeli že prej. Nedvomno se bodo našli ljudje, ki se bodo, če se začne o tem govoriti, upirali, predenj so si dali zadevo mirno zazložiti. To se je godilo tudi na Moravskem in na Nižje Avstrijskem; četudi postava jemlje tudi na to že ozir, vendar bodi rečeno, da noben teh nezadovoljnežev ni obdržal svojih ugovorov po izvršitvi komasacije. Četudi so jih prisilili k temu, vendar so pozneje priznali, da so delali le zgago, — ki pa ni obveljala. Zgornja Štajerska je začela — Spodnja Štajerska v tej zadevi ne sme zaostati. Katera spodnještajerska občina bo na čelu? („Gosp. Glasnik.") Novice. „Pravični" davki. Kdor večje podjetje začne, plača več davkov; to je pravično. — Menihom v kloštrih ni treba za delo skrbeti; zato plačujejo davke po najnižjem merilu. Oni imajo, ker posedujejo kloštri mnogo zemlje, svoj zasi-gurjen kruh; zato plačujejo najnižje davke. Mož in žena gospodarita za se; obdači se jih po njih skupnem dohodku na višji davčni stopinji. Debeli menihi gospodarijo za svoj klošter; zato plačujejo najmanjše davke. Oni nimajo skrbeti za lastne otroke; zato . . . Oni ne pošiljajo svojih otrok v šolo; že zaradi šolnine je torej „pravično", da se jim najnižji davek odmeri. Oni ne služijo vojaščino; zato . . . Vse drugače je z družino! Mož išče zaslužek, žena išče zaslužek, ona vzgajata svoje otroke za državo in cesarja, Btradata in trpita. In zato plačujeta več skupnega davka, nego bi vsak za-se plačeval. Ali ni to prokleto „pravično"?! Cme koze. V Vukovarju na Donavi poj&nj la se je grozna bolezen črnih koz. Konstati se je 8 slučajev. Oblast je izdala najstrožje i redbe, da odpravi to grozovito bolezeu. Kaznovani sleparji z vinom. Zaradi rejanja vina bili so na Ogrskem obsojeni vini trgovci Dobmovič na Reki na 30.000 globe, Janovid na 1000 kron in Osterreicher i 20.000 kron globe. Prav jim je! Vino je veti ril Bog, ne pa da bi ga vsak dan nanoi vstvarjali vinotržci. Prerokovanje vremena iz oblakov je nu stvar. Kmetsko ljudstvo, ki živi mnogo v prosti na ima itak veliko izkušnjo. Kakor posnemamo neb članku dra. E. Mylius v listu >Cber Land und Met se kaže sprememba vremena k slabšemu na nebni štiri različne načine. Ako prihajajo na plavem i od jugo-vzhoda dolgi trakovi svitlo-plavih, skoraj I oblakov (»Cirrusc ali vetrovni oblaki), ki jih prerij južno-vzhodni veter, potem pride najkasneje drugi i zahodni veter, ki prenese zopet drugi dan dež. Niči brega tudi ne pomeni, ako po enem ali več lepih i vih od zaboda sem prihaja navzgor izmita stena 1 oblakov, med katero je opaziti tudi posamezne kumulus-oblačke. Belo kaljenje ovije vedno bolj I nebo; spodaj blizu horiconta pa se pojavlja temno sij polagoma bližje prihajajoče in večje nastajajoče obla) V pa& urah prihaja potem dež brez hudega vetra, I remu sledijo potem sveži vetrovi. Ako prihaja od zal proti še vedno vladajočemu vzhodnemu vetrn raznese »cirrus«-ob'ačje, med njim pa se pojavljajo sivi < na kupih ter flavmasti oblački, prihaja gotovo vreme brez mnogo vetra. Ako se opazi te pojaveij dopoldne, potem dežuje še isti dan ; ako se jih op zvečer, potem je slabo vreme pričakovati šele drugi i Ako je nebo splošno z belo mejo kaljeno, pri a izgubi solnce svojo svitlobo, pričakovati je tudi i belota se spreminja polagoma v vedno temnejše oblačje, v katerem prihajaj^ še temnejši posatr oblaki. Potem pride od zahodnega horiconta sivo obli ki že deževje nosi, ki pa ni od vetra spremljano. Td ujmi, nevihte in viharji bi pravzaprav ne smeli nikoj presenečiti, ker se jih vedno lahko par ur naprej « zuje. Skoraj vedno prihajajo iz zahoda. Pod daleč i širjenim belim oblakom (tCirrus-Schirm«) pridejo oblakov. Spredajšni teh oblakov zapirajo ojstro prt pod celo to maso. Pod velikanskimi temnimi durmi ^ mase se vidi pozneje svitlejši kos. To je prihajajoči i Viharji prihajajo vedno za svežim vetrom, nevihte pas časom brez vetra. Nastajanje nevihte se opazi najpi na visokih, stolpim podobnih oblakih (•toeini stolpi' ako se nahajajo ti oblaki na vzhodu, potem pride i v ihta gotovo. Podraženje mila na Angleškem. An; tovarne mila so ravnokar naznanile, da zvišajo prodajne cene za okroglo >/, penija za funt = K lbj za 100 kg. V opravičenje tega zvišanja so zavrnili i to, da so se vse surovine, ki se potrebujejo za izdd vanje mila, že dalje časa neprestano podraževale, iij tovljeni izdelek pa svojih cen do sedaj še ni spretne Priključno na to se je navedlo, da tvori omenjeni | bitek le ulomek zvišanja, ki bi bilo opravičeno pri; spodujočih razmerah, in da se ima občinstvo zahvaliti] velikemu tehničnemu napredku industrije in pa i zmožnosti njenih voditeljev, da mu je prihranjeno t zvišanje. Zanimivo je dejstvo, da je kriva na podraži mnogih tolščob in olja, ki se potrebuje pri izdeloval mila, proizvaja umetnega masla oziroma margarine. Ni boljša rastlinska olja in najčistejša ži»alska mast jel umetno maslo kakor za izdelovanje mila enako pri™ ljena. Palmovo kakor tudi olje iz kokosovih orehorl je zaradi močnejšega povpraševanja tekom zadojih fei let podražilo za kakih 100% in tudi druge surovine] se enako podražile. Iz Spodnje-Štajerskega. „Sloga" f t t- Na Balkanu leži tisoči mrličov, — pri nas pa so starikavi prvaki] zaprašenimi cilindri ravnokar spremili .Slop k zadnjemu počitku . . . No, zdaj je pa j Ze davno prominuli slogi sledila je „1 deželo, kjer ni muh ... In svet kroži I vedno, solnce vzhaja in zahaja, dež je mob ljudje jedo in pijejo in se smejijo, čepratjj BSloga" po dolgi, dolgi bolezni umrla. Pran prav je bila že pri rojstvu bolana. Rodila {tod gorko odejo Ploj-Jurtelovih desetakov. to ni naravno rojstvo; v retorti se ne bitja. Zato je tadi edino od vseh strani zs: ščeni Ploj zavriskal, ko je „Sloga" prvič kala. Dr. Jnrtela je že takrat vzdihnil, ke: slučajno pogledal v svojo denarnico. Stari Sernec je bil prav suhoparen boter; oni hotel turško razumeti in je od začetka sem I gubil ključ svoje kaae. Ostali ljudje pa so pri rojstvu „Sloge" začudeno: „Kaj pa je treba bilo?" ... Pa res, bilo je to nezakom dete, ki ni imelo nobenega pravega očeta, bene matere, ki ni srečalo pri vstopu v nje nobenega prijatelja, ki je moralo tak poznati, daje nepotrebno in da bil s t o k_r a t bolje, ako bi senebilonik] ojavi- itiralo; umerilo, čeprav je bila ta nesrečna e od- pona-vinski r porodilo. Dr. Ploja bi se to rojstvo , Sloga" Jas svojega kratkega življenja zgolj njegov Jktonal"; in po pravici rečeno, je potrebo- k Ploj že z ozirom na svojega tako strast- IrSčanskega bratanca kaplana dr. Korošca kroqS Jajbžurnal." Ostali stari prvaki so pri kn- er na^ Tinčka sicer tndi še našli nekaj svojih vstva- jjrelia, plesnivih staroprvaških idealov. Dru- movo i pa so raje besede nego krone darovali . . . u dr. Jnrtela je bil v resnici delikaten, po- iralen in dosleden človek. On ni dajal be- ni kazal idealov; raje se je umaknil iz sli in je odprl svojo blagajno ter za ^fp' metal stotake — skozi okno . . . io je vse to privatna stvar; nikogar ne )f, ako kuprye kaplan Korošec šopke žlaht- rožic za napol nage jadinje; nikogar pa m briga, ako meče dr. Jnrtela svoje sto- i dne- T cSeni a'i v Dravo. Mi se sploh za vso belil, ilrar edino zato zanimamo, ker je imela male, )jna „Sloga" tudi ta „plemeniti" namen, plavo iti hudobnega BŠtajerca." Pa ga ibila in mi se niti ne čndimo, da se ta ni zgodil. „Štajerc" se naravnost smehlja, k* da bi bil napravil po „Slogi" kakšnjo znana naravi, skema Meer« bu na i nebu belih "emika ?i dan ič do-! ulačje, kate- ahoda eseno Zamanj je romala „Sloga" po po Ljubljani, po Krškem, nikjer ni bilo (ga zraka zanjo. Gotovi v vsakem oziru i so menda res mislili, da bodejo pu-lahkoverni kmetje „Slogine" dolgove na slamnate koče intabulirati. Mislili so, da napravilo ljudstvo pravo revolucijo, ker ,Sloga" ni zamogla Plojeve mandate rešiti. m se zdravniki okoli „Slogine" bolniške (je prepričali, da je vso to pričakovanje Kiti to ni pomagalo, da se je „Slogo" tlačno širilo; ljudje so jo sicer jemali, a so jo na štev. 0, medtem ko so raje Ijerca' čitali. Pomagalo ni, da je .Sloga" it ponižno kot jagnje hodila, drugič pa z na ljubljanske porotniške pastirje kot pes lajala. Nič, prav nič ni pomagalo. 80 hoteli „Slogo" obesiti na hrbet Ciril-lovi družbi; pa tudi ta družba je to čast Bino odklonila . . . Tako je torej „Sloga" bleske j kakor smo mi že pri njenem rojstvu pre-''svoje 'aH, svoje trudne oči zatisnila. Neverjetno aiatični njeni zdravniki sicer pravijo, da se \ času volitev zopet predramila. Ali težko K je, da bi se našel še kakšen človek, ki toil svoj denar v to smešno loterijo . . . ni „Sloga" prav nič škodo-!. Odpuščamo ji vse grehe! Bog ujm daj fs takih nasprotnikov in — zmaga bo lili na idelo izgo menil. li pri-ri go. iliti le dela večje iženju •vanju Naj-je za riljub-ov se deset ne so Umrl je v Celju cesarski svetnik g. Kari inn. N. p. v m.! Sejmi V Ptuju. Na konjski in živinski sejem 15. t. m. prignalo se je 150 konjev ter |0 kosov govede. Na svinjski sejem dne 16. prignalo seje 612 svinj. Prihodnji konjski fcreji sejem se vrši dne 5. avgusta, prihodnji jki sejmi pa bodejo dne 23., 30. julija ter K veliki pijonirski nesreči, o kateri smo v očero ji številki natančno poročali, je še naznaniti, aki z «je čez en teden posrečilo najti mrliče ogo" pet utonjenih vojakov. Dva nesrečnežev so , joj! pili pri Sv. Marku iz Drave, dva v Ormožu, ;a" v s pa v Središču. Naj počivajo vrli vojaki, ži še » izgubili svoje mlado življenje v službi oker, wine, mirno v preranem svojem grobu! av je Strela je udarila v poslopje posestnika Po- avza- ; v Ločici pri sv. Urbanu. V kratkem času se je mla je hiša in gospodarsko poslopje popol- Pa l Tudi mnogo mrve in kmetskega orožja ■odijo jorelo. Škoda je velika. — Istotako je uda- itrela v hiSo posestnika Jakoba Kikl, k pa ni zažgala. Posestnik je bil nekaj časa er je Ittsten. Sledove strele pozna se na celi hiši. . dr. Tatvina. Konjederec Mandl v Pobrežu pri n w torn pustil je v svoji sobi pri odprtem oknu d. iz- i ležati. Neki Jože Winkler vzel je dolgo rekli » in potegail na ta način hlače skozi okno. tebe msko no-iivlje-j izbilo pil. je bilo 140 K, s katerimi je uzmovič Fazite na deco! Pri Storeh kopal se je 13 i šolar v Voglini. Nakrat so ga valovi od-i Mrliča vtopljenca doslej še niso dobili. VOZ je prišel v Savinjski dolini 76 letni zmučkalo prša, tako da je še pod vozom umrl, predno je prišla pomoč. Strela je udarila v Krčevini pri Ormožu v poslopje posesestnika Mastena, ki je popolnoma pogorelo. Zaprli so v Mariboru konjskega hlapca Alojza Lntz, ki je v Gradcu neko kolo ukradel. Maščevanje dekle. V vinogradu inženirjeve vdove Johane Harb pri Mariboru bilo je 40 trt iztrganih, 27 trt pa poškodovanih. Mnogo trt je bilo polomljenih. Iztrgano je bilo tudi mnogo krompirja ter fižola. Škode je za 400 kron. To zverinstvo je izvršila iz maščevanja dekla Marija Šišek, katero so orožniki sodniji oddali. Poskušeni samomor v ječi. 17 letna Marija Pušman v Mariboru ukradla je nekemu delavcu srebrno uro in verižico in jo je takoj zastavila. Ko so jo potem zaprli, hotela si je r zaporu življenje vzeti. Odpeljali so jo v bolnišnico. Požar. Posestniku Medved v Savodni pri Šoštanju pogorela je hiša z gospodarskimi poslopji in 7 praŠičov. Vse je bilo s slamo krito. Prebivalci so se morali skozi okno rešiti. Pri tej priložnosti pridobila je 5 letna hčerka težke opekline. Škode je za 3000 kron, zavarovalnina pa znaša komaj par sto kron. Poskušeni umor očeta. Čevljar Joh. Medved ,cu živi v sovraštvu s svojim 17 letnim n i k- itnik Matija Lešnik. Nesrečnemu starčku je sinom. Zadnjič napadel je sin spečega očeta s čevljarskim kladivom in bi ga gotovo ubil, ako bi mu ne branila mati in sestra. Trikrat je očeta že po glavi udaril in ga smitnonevarno ranil. Potem je zbežal in ga doslej še niso našli. Iz Koroškega. Srečo mora imeti človek, potem pa že gre! Le poglejmo znanega kranjskega prvaškega advokata dr. Brejca. Ta je prišel na Koroško reven kot cerkvena miš. Komaj par let je na Koroškem in že mu gre bolje, nego mnogim domačinom. Pred kratkim kupil si je dr. Brejc zopet novo vilo v Krumpendorfu pri Celovcu. Tako poseduje zdaj že tri hiše, med njimi en grad. Pri „odreševanju slovenskega ljudstva nosi naloženi kapital pač lepe obresti. Dr. Brejc „žrtvuje na oltarju domovine"; vendar pa, in čeprav ima veliko družino, preostaja mu še vedno dovolj denarja, da kupuje hiše in gradove. Vsem ljudem na Koroškem primanjkuje denarja, le dr. Brejcu ne . . . Slovenske ovčke, ki se pustite striči, kaj pravite k temu? Bilčovs. Piše se nam: V sosedni fari Kot-maravasi ustanovili so svoj čas društvo za jung-frave. Uspeh je, da zdaj že dve „jungfravce" otroke pestvajo. Ta uspeh seveda naše črnuhe ni pustil spati in hitro so tudi tukaj takšnjo društvo ustanovili. Seveda so imeli tudi pri nas kmulu uspeh. Ena naših pobožnih „jungfravc" že sedi pri ziboljki, o neki drugi pa se širijo tudi prav čudne govorice. ('muhi se že na vse pretege trudijo, da bi stvar potlačili; ali resnica bode že na dan prišla . . . Takšna dekliška društva so vzela že marsikateri pošteni deklici čast in čednost. Ali nas naprednjake, ki smo proti takim nepotrebnim, zapeljivim društvam, psujejo črnuhi, da smo „brezverci." Stoletnica osvobojilnih bojev na Koroškem. Dne 19. septembra t. 1. bode 100 let, odkar so hrabri avstrijski vojaki pod komando oberst-lajtnanta M u m b v krvavih bojih z močnejšim francoskim sovražnikom v pokrajini Zgornja Bela, Sv. Mohor, Ober-Moscbbach krasne zmage dosegli in Francoze nazaj vrgli. V Kanaltalu združili so se francoski vojaki z glavno svojo armado, ki je stala pod komando podkralja Evgena Beauhamais. In zopet so naskočili avstrijske vojake; a po dveh krvavih dnevih so bili sovražniki popolnoma iz Koroške vrženi. To je bila prva zmaga notranje-avstrijskega orodja čez Napoleona. Mnogo pogumnih koroških sinov pustilo je v teh bojih svojo mlado življenje za domovino; v pozabljenih grobovih počivajo. Na državni cesti med Zgornjo Belo in Sv. Mohorjem vidimo ednostavni leseni križ; tam spavajo braoitelji koroške, avstrijske zemlje ... Ali v kratkem se bode odkrilo krasni spomenik v čast teh junakov. Tozadevne slavnosti se vršijo dne 7. septembra in gotovo se jo bodejo Korošci v velikanskem številu udeležili. Spomenik je vstva-ril domači umetnik Jos. Kassin. Postavil se bode na cerkvenem prostoru v sv. Mohorju. Spomenik kaže 13 metrov visoki obelisk iz granita, na katerem stroji v več kot naravni velikosti vojaški lovec („Achter-Jager") v zgodovinski uniformi. Vse je ovito z venci iz lovorik ter tablicami z napisi. Ta spomenik bode pač eden najlepših na Koroškem. V spomin tega dneva izdala se bode tudi „AIpenrose" imenovana me-dajla, ki jo je vstvaril domači umetnik M. Do-menig. Smrt na progi. V Beljaku prišel je lampist Miha Kaminšek pri delu pod mašino, ki mu je glavo odtrgala. Velika tatvina. V Beljaku bilo je peku Brandstatter iz stanovanja ukradeno več predmetov v skupni vrednosti 429 kron, nadalje še 100 kron denarja. Tatvino je izvršil bržkone njegov tovariš Goričnik,.ki je izginil. Okostje človeka našel je neki pastir na Poliniku pri Zgornji Beli. Bržkone je to okostje kakšnega ponesrečnega turista. Poskusen umor. V Gmiindu poskusil je učenec Stranner trgovca Heidendorferja zastrupiti ženo svojega gospodarja. Dal ji je fosforja v kavo. K sreči so poskušeni umor pravočasno opazili in propalega fan talina zaprli. i Samomor. V Malti zastrupilo ee je neko 17 letno dekle s fosforjem. Vlom. V Feldirchenu vlomili so tatovi v gostilno „zur Lacke" in ukradli okroglo 1000 kron denarja. Mladi tat. V Lavamiindu zaprli so 14 letnega učenca Jožefa Hinterberger, ki je izvršil razne tatvine. Fant je vkljub svoji mladosti že zaradi tatvine 2 mesečno ječo prestal. Požar. V Dornhofn pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Kampl, nadalje 130 centov mrve ter več centov slame in več gospodarskega orodja. Posestvo leži na samotnem in je, kakor se sodi, nejcdo nalašč zažgal. Škode je za 5200 kron, zavarovalnina pa znaša le 3700 K. Pazite na deco! Grozna smrt je storila 12 letna hčerka tovarnarja Katzer v občini Miillnern pri Beljaku. Prišla je gorečemu špiritovem aparatu preblizo, tako da se ji je obleka vnela. Na grozno vpitje otroka je prihitela mati, ki ji je hotela obleko iz trupla strgati, pa se je tudi sama težko opekla. Šele oče je vrgel okoli otroka odejo in je na ta način plamena zadušil. Nesrečna deklica je bila tako hudo opečena, da je pod nepopisnimi bolečinami v bolnišnici umrla. Težka nezgoda. V Ljubelju pri Borovljah sunil je mladi bik z rogom delavca Blaža Suppanz v trebuh ter ga je smrtnonevarno ranil. Samomor? V Paternionu našli so delavko Evo Nageler mrtvo v bajerju ležati. Bila je popolnoma slečena. Ne ve se, ali je pri kopanju ponesrečila, ali pa si je namenoma življenje vzela. Veliki vlom. Neki baje gluhonemi berač vlomil je v Oberwollanigu v spalnico posestnika Brandtner ter ukradel 700 kron denarja, 30 ju-bilejskih 5 kronskih kosov iu 400 kron v zlatu. Deček v žaklju. V veži neke hiše v Beljaku culi so ljudje smrčanje, ki se je slišalo iz nekega žaklja. Odprli so žakelj in našli v njem 13 letnega dečka. Povedal je, da se ni upal zaradi slabega spričevala domu v Lipo. Otrok požigalec. V Reigersdorfu se je igral neki 6 letni deček z užigaličami; nastal je ogenj, ki je vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Lueger z vso krmo in orodjem. Škode je za 1000 K. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice io letni in kramarski lejrai; noj mi, zaznamovani z zvezdico (*) so Živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (*•) pomenijo letne in tivinske sejme). Dne 26. j u 1 i j a v Feldbachu** ; pri Sv. Ani na Aigen, okraj Feldbach ; v Lankowitzu, okraj Voitsberg; pri Sv. Jakobu, okraj Vorau; v Oberzeiringu; v Pre-dingu** okraj Wildon; v Framu**, okraj Maribor; v Weizu**; na Teharjih**, okraj Celje; v Predlitzu**, okraj Murau ; v Neumarktu**; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 28. julija v Ormožu**; v Kostrivnici**, okraj Rogatec; v LaBnitz-Lambrechtu**, okraj Murau. Dne 29. julija v Ormožu; (sejem s ščct narji); v Scheiflingu*, okraj Neumarkt. Dne 30. julija v Ptuju (sejem s ščetinarji). Dne 31. j u I i I a v Zagorju**, okraj Kozje ; v Ma-renpergu**; v Konjicah; pri Sv. Jakobu**, okraj Laško; — fi- na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Sv. Marjeti*, okraj Neumarkt; v Gradcu (sejem z rogato živino). Dne 1. avgusta v Gleichenbergu**, okraj Feld-bach; v Gomilici**, okraj Lipnica; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Pišecah", okraj Brežice ; v Ponikvi*; okraj Šmarje pri Jelšah. Dne 2. avgusta v Brucku ; v Schwanbergu, okr. Irdning; pri Sv. T.enartu v Slovenskih goricah**; v Brežicah (svinjski sejem); pri Sv. Marjeti*, okraj Neumarkt. Dne 3. avgusta pri Sv. Štefanu, okraj Kirch-bach; v Vordernbergu, okraj Leoben. Dne 4. avgusta v Strasseggu*, okraj Bruck; na Svetih gorah**, okraj Kozje; v Arnočah**, okraj Šoštanj; v Celju*; pri Šv. Florijanu pri LaBnitzah**, okraj Deutschlandsberg. Dne 5. avgusta v Gnasu**, okraj Feldbach; pri Sv. Ožbaltu, okraj Oberzeiring; pri Sv. Bolfenku. okraj Obdach; pri Sv. Janžu**, okraj Arvež; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Ptuju**; v Fischbachu, okraj Birkfeld ; v Pucbu**, okraj Weiz; v Lemberku*, okraj Šmarje pri Jelšah; v Loki**, okraj Laško; pri Sv. Ožbaltu pri Plankenwartu, okraj Gradec Okolica; v Radgoni*. Loterijske šteTilke. Gradec, dne 23. julija: Trst, dne 16. julija: 55, 70, 78, 16, 14. 62, 76. 55, 54, 57. Na naše uspehe vpliva prav moino naSe ijgledanje. Nežna,) fina koža obraza, dobro negovane roke in rasti naših las igraj« pri tein veliko vlogo. Negovati moramo torej temelj las, da preprečimo izpadanje las, prehitro osivljenje, nastajanje Sup Ud. Pri tem nara je neobhodno potreben Fellerjev oživljajoči čisloji fluid z m. „Elzatluid." Istotako izborno sluzi pri negovanju kože, pri glavobolu, varuje nas pred infekcijo itd. — 12 steklenic za 6 kron poSlje franko E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz štev. 241 (Hrvatsko). (Hrvittko) Pojasnila In pro- apekl zastonj po ravnateljstvu zdravijo giht, revmatizem išias. Hiša 7i4 z gospodarskim poslopjem, zidana, ležoga na glavni cesti, za vsako obrt primerna, nadalje 2 orala travnika se tako; proda. — Naslov pove uprava „Stajerca." Posestve s tovarno v najboljšem obratu, kjer se na leto zasluži do 16 tisoč kron, se radi bolehnosti posestnika po ceni proda ali pa zamenja s kakim kmečkim posestvom. Tovarno se lahko raki brez posebne znanosti. Dopise pod „Tovarniško posestvo" poštno Icžoce, glavna poita Maribor št. 879. 716 , Sesalka 715 (železni studenec) z zamaš-njakom in z pocinkastimi cevi, kakor nova, je na prodaj in za pogledati pri Knkowetz Alijzn, mlinarja v Ptajn. — Tuli se sprejme pri imenovanem v učenje marljiv in zvest dečko prek 15 let star. Celje. ;c«lje. V mestu se takoj odda špecerijska trgovina. Lepa priložnost se nudi takim, ki želijo, da [koncesija ostane, kakor je scd j. Naslov :,.Cveto priložnost" poste restante, Celje. 717 V večjem industrijskem kraju na Spodnjem Štajerskem se najde prilika za 701 čevljarskega mojstra. Dobi ec stanovanje. Več se izve t npravništvu tega lista. Preša. Pod, na katerem se tolče ali preša, je 2 mJ velik. Preš-baum je 5 metrov dolg in 12 colov debel. Vse v dobrem stanu. Se proda v liuilini M. 23 pri Ptuju. 703 Pridni kovaški pomočnik 709 ki popolnoma samostojno dela, se takoj sprejme; intotako kolarski ncenee. Naslov: Martin Brnu, kolarski mojster, Skorlia pri Ptuju. *tt**KKKK* Usnjarski učenec 707 se takoj sprejme pri Felix Ileinschko. St. Lovrenc nad Mariborom. ftftttftttKKKK Pege. Garantirano najvplivnejše sredstvo zoper pege je moja krema uftr pege. Cena K ir—. Koropl. metoda, ki prepreči tudi pojavljanje novih peg (krema, lorion in puder) K 8-60, Gospa Elise Sebi o-der-Bock, Dunaj L, Tucb-iauben 21, odd. 2. 700 Pekovski učenec, 706 2 K tedenske plače, hrana in stanovanje v hiši, se sprejme v pekariji Florian, Gradec, Lendplatz 28. Električarski ali ključavničarski vajenec želi takoj vstopiti. Naslcv: A. K., poštno ležeče pri Drofeniku, Poljčane, (1'ilt-■ehaeh). 710 Priden in vbogljiv 702 učenec z dobro šolsko izobrazbo ter znanjem nemškega jezika se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Bans Fulir-mann, Judenderf bei Leoben. Učenca 705 sprejme Matias Hočevar, šlo- sarski mojster v Ragoznici pri Ptuju. Naročite, Werndl-infanterijske puške model 67/77 za krogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 8'50; 60 pa-tronov K 8-—. Ista puška, prenarejena v Lancaster-puSko za šrotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12- -. 60 patro-nov K 6-—. Friedrich Ogris. puškar, St. Margarete« im Rosmtal. na Koroškem. 200 hI vina rudečega in belega, domačega pridelka, se proda pri askrb- nišltu Nemška vaa, p. Krško (Kranjsko). 637 Hiša zidana s S sobami, 2 kuhinji, klet, gospodarsko poslopje s hlevi in okroglo >/, orala njive ter vrta se takoj proda. — Vprašanja na Valentin Pucha-ree, posestnik, Budiaa 68 pri Ptuju. 682 Pridni mlinar z dolgimi spričevali, ki zna samostojno mleti in tudi moke sortirati, se takoj sprejme. Ponudbe z zahtevano plačo pod „A. B." na upravo tega lista. 699 Krepki in pridni 686 mlinarski učenec sprejme se takoj proti meBek ni plači in celi oskrbi pri Jota. Biihni, umetni mlin, Fraubeim. Ameriko Od 846 Antwerpena z 12.000 do 19.000 tons velikimi parniki z dvojnimi Sravbami Red Star Line Prvorazredni paniki. Zmerne cene. Izborna oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v Boboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Llnle, Antvverpen, Dunaj IV., Wiedenergttrtel 20, Julius Popper, Innsbruck, Sfldbahnstrasse 2, Franc Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanneumring 16. in kolesa Orožje Malo posesti na obroke; deli najcenejši. 111. cenik zastonj. F. Dušek, tvor-nice puSk, koles in šivalnih strojev, Opočno n. drž. Železnici SL 2052 (Češko). se proda, ' , ui in od farne cerkve I nah, obstoji iz: 2 svinjski stali, 1 I donosnik, vrt, njiva, j dobrem stanj, pripi penzijonista ali ta I obrtnika, se za n 3.W0 kron odda. pri g. Joško v Peklipl nnsh. i jih n unaj I., SLAWI I Ptujska vina 40—50 kron, graščinska viua 66—64 kron, Portugizec, visoko in temno-rdeč, velefin 60 kron, star Etna-rizling, mil in močan, primeren za primešanje kisli kakovosti, 66—74 kron, pristna slivovka in tropinovec 116 K za 100 litrov prodaja J. Kra-vagna v Ptuju, Štajersko. Na prodaj lepo in rodovitno posestvo pri okrajni cesti na Vitanju, na vsaki strani ceste njive in travniki, lep sadonosnik za 14 polovnjakov mošta, dobra pitna voda, zdrav kraj, poslopje veliko, vse velhano in z opeko krito, tudi je gostilna t jbak-trafika in trgovina, blizu pre-mogokopa v Stranicah pri Konjičih ; posestnik Ignac Ma-rinšek. 680 °£- ca j po „Ko!ler" prt prebavnih In črevesnih težavah 12o Cena K 1 60 in K 2-60 za za: voj. Se dobi pristno v apotekaSl Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca m* L EICHLER-PI apoteka »Zurn guten Hirten" Gradec, LeonhardstraBe 6. Vzorni vinograd I s stanovalnim in gospodarskim poslopjem, lepa lega, jako plodonosen in obsajen z najboljšimi vrstami trt, se zaradi visoke starosti poceni proda. Naslov pove uprava ,Štajerca'. Pozor! 60.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 6 60. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para iiui'kih in 2 para ženskih Šnir-čevelj, usnje ruj. ali črno ga-loš. Kapen-hezac, močno ob-kovana usnjata tla, velceleg. najnov. fasija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštajo le K 8-60. — Pošlje po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. pK& Vinogradniško posestvo v bližini Maribora okroglo 11 oralov, od teh čez 4 orale goric, drugo sadonosnik (okr. 600 sadnih drevesc in gozda) se poceni proda. Ponudbe na 0. Czapp, (irailec. Kinder-manngasse 20. 694 V tiskarni BLM1KE v Ptuju se sprejme takoj trkostavski učesec Zmožen mora biti obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Prednost imajo tisti, ki so dovršili nekaj razredov kake srednje šole. 671 Sprejme se take j 672 trgovski učenec z dobro šolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega jezika, v trgovino mešanega blaga pri gosp. Vid. Mory v Pliberku Koroško. Podpisano oskrbništvo proda potom paH voljne dražbe v davčni občini Sitež ležeči kove in kostanjeve gozdove in sicer ggj dele: Žagaj, Gabrije, Trušič, Plajnsko, Kuna gratJ| čretež v skopni meri okroglo 70 oraloi Prodajalni pogoji in načrti vpogledajo se} vsak čas pri podpisanem oskrbništvo. kakor pri g. občinskem predstojniku Lorberjn v Nfl lah, kjer se dobe tndi vsa natančneja Dražba se vrši v nedeljo 3. avgusta 191 začenši ob 2. uri popoldne pri gozda I 704 pošta Črna gora pri P glasom slike, popolnoma iz dobrega usnja in močnim podplatom, ki so bili določeni za Turčijo, so mi vsled vojne nazaj ostali. Moram to zalogo v kratkem oddati in prodam vslcd tega Čevlje pod izdelovalno ceno za samo 5'— K — za par. Se dobijo v vsaki velikosti za gospode in dame.« Razpošiljatev po povzetju skozi: Eksport Perlmufter, Dunaj, !, Hntift * • Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. m m priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakorsnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem r.1, i.....- s vstreže. ===== m j$ # $ OMenje # £ z avst. ogersko £ $ banko. $ # m m en Ravnateljstvo. 33�391 — 7 5- m Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š t a j erčeve" • už i g al i c e. V velikem [jih naroči naravnost pri „Landerbank", aj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA | SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. ! ! 500 kron ! ! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „lu3-l)alz Gotova postalja -"^B| ipiega, rdečega, plurga. heltfa ali rumenega nankinga, 1 i 180 cm dolg, ' 120 caa link, a t giaTaiaa blazinama, i 30 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z norim, širim, m i« flamnaitira J*rje» za pantelj« 16 K; ml-dunne 80 K; I U K; posamem h*«* 10 K, 12 K, U K, 16 K; glavne Jii« 3 K, 3 K SO, i *. 8* posije po aovzetju od 12 K mv-[•i Innko. Izmenjava ali imiiii fraako dovoljena. Kar ae ne denar nazai. 0. zaaataen, Deechoniu Nr. 716, too, (Bžtraen). Cenik jratk m franka. priporočljiva domača sredstva. 279 hist, železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti sti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. [Tekočina za prša in pljuče, stekl 1-20 K proti (i, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi I lin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za l ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od- |gi bolečine. — Bleiburfki živinski prašek a 1-20 K. r proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1*60. — Bi strup za podgane, miši, Ščurke a K V—. Raz- «e» L. HerbSt, apoteka, Bleiburg na Koroškem. Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika [ICHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 reča po fabričnih cenah kot najboljšo orožje za hranitev '. žepne pištole, precizno pristreljene v zistamih „Brow-t, BSteyeru, „Mauseru in „Bayard". Revolvri v najbogatejši rile od K 6'60 naprej. Flobert-puške in karabinerji, dvo-eLancaster-lovske-puSke od 86 K naprej. Patrone, ovitke patronov itd. Cenik zastonj in franko._________S4 l« se dobi lino blago, perilo in obleke /Ijena If Adolfu Wesiak, Maribor, FiellaDSOnu-l "■■Kittga Hauptplatza proti ^Narodnem domu") t novo zgrajeni -Warenhalle. modnih štofov eponge 684 C E F I R I batisti, platno, platneno in pavoljno blago pošilja V. J. Havliček & brat KOPELJ PODEBRAD, Češko. PiSite takoj. Pišite takoj. na glavnem trga zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrat usnatega blaga kakor kofro, taike za iolo, »a nakupovanj« in za denar, toaletne reči, pi-talne in kadilnt predmete. Razne stvari iz jekla apr. bestek, žlic, Mi« za žep bi prave Solingsr Širitve itd. Blag« Iz celuloida in roga, kako tudi jiletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrat. Razno blage Iz stekla m porcelana, talarje, •iskre, skled«, flaie, alaž« in drag« t to stroko spadajoče reči. Bizarni oddelek i« od 20 vin. naprej. Poeebne l*pe reci p« aa tO da K 1*20. Pozor posestniki! Lenne deske, štafelne, late in švartelne, kakor tudi vsake vrste mreže iz drata za ograje, potem vse vrste farbe, laka, firnajza in karboli-neuma, cementa, apna, traverze, strešni in zidani cigelj, kakor tudi vsake vrste železnine, najcenejše pri tvrdki Alois MatSChek V Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice. 214 Zaloga pohištva Grajski trg it. 3 Maribor BoiBPlatz lil. 3 podružnica Ptuj Sarnitzova ulica Obrtna zadruga merskih mojstrov r. z. z' o. z. izdeluje in prodaja fitS** pohištvo najboljše kakovosti po primerno nizkih cenah. Postrežba solidna in toena. 681 Vsem gospodinjam! Ako hočete sveže, dobro špecerijsko blago po jako nizki ceni kupiti, potem pojdite le že v več kot 40 let obstoječo trgoviuo Hans Sirk, Maribor poslopje rotovža, Hauptplatz. 469 Neprijetne lasi 606 v obratu, na rokah, odpravi tekom 6 minut in D. RIX odstranjevalec las. gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K 4"— zadostuje. Pošlje strogo diskretno. Kos. dr. fl. RIX Iabarat. DUHAJ. IX., Berggasse 17/K. Zaloge t Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri „zlatem jelenu", v dišavi A. KauČ in Adria .Drogerie." Vozički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40^50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 36* BRATA SLAWITSCH. v (Wohnung- und DienstYermittlnng) 108 službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila V mestni stražnici (rotovž). tročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbira se doliva v veliki trgovini J©hann Koss CELJE na kolovhrunkem prostora. pUhvorgjte cenik). kopališča v Ptuju. j mestnega Cai za kopanjei ob delavnikih < do 2. ure popoldne (blagajna je od I IS. do 1. ure zaprta); ob nedeljah m »V praznikih od 11. do 18. ure dopoldne. MW )pelt z vročim zrakom, paro alil Brauiebad" a rjuho K ■ *60j postrežba I i —-10. Krušna moka (Brotmela), mešana 25 vinarjev za kilo Koruzna moka 25 1.111$? za kilo Ajdova moka 36 Vinarjev U kilo tudi v izmenjavi z žitjem.Nadalje vse vrste Otrobov in krmilnih mok "W oddaja najceneje F. C. Schwab v Ptuju lastnik mlina in špecerijski trgovec. vil IV* Jaboljčno vino 100 litrov 18 kron. -*ft| Pozor! 50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 8'50. Zaradi vstavljenja plačil več velikih tvornic se mi je naročilo, veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih čevelj, usnje, ru|avo ali črno, galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podlaga, veleelegantna najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštajo samo K 8"50. Pošlje po povzetju. S. Luatig, ekaport Čevelj, Neu-Sandez 9. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 718 veliko trgovino Jobann Koss, Celje i ttdi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar |iet le potrebuje, naj si bode manufakiupno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, ibuke, čevlje, sploh obutalo, strikane In sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-===== grobne vence In trakove, z eno besedo vse. ===============---- 00 — 8 — Ena ura? Ako naj bode v resnici dobra, naj ne donaša vsak hip jezo, temveč trajno veselje, potem Vam svetujemo, ako hočete tako kupiti, da se obrnete na pravi vir, torej na švicarsko fabriko ur. Da se zamore dobiti ure brez colninskih izdatkov po originalnih fabričoih cenah, drži švicarska fabrika ur fa-brično zalogo v Ljubljano, kjer se oddaja ure že od K 410 naprej; le natanko naj se piše naslov H. Suttner v LJubljani št 701. Ta firma nima samo lastno protokolirano fabriko ur v Švici (labrična znamka >Iko€), temveč tudi glavno zastopstvo fabrike za ure »Zenith«. Zastonj in franko dobi vsak naš čitatelj veliki krasni katalog o urah, zlatem in srebrnem blagu; treba je le dopisnico na tvrdko Suttner pisati. Št. 410. Nikel-patent-Roskopf ura. Iti gre 36 ur . K 4-10. St. 1. Nikel cil. remont. K 6'—. Št. 710. Srebrna oil. rem. K 7-80 Št. S65. Nikel-veriiica s priveskom .... K 1-—. St. 866. Srebrna verižica 30 gramoT tcika . . K i-iO. Razpošilja po povzetju ali naprej-plačilu svote. Kar ne dopade, se zamenja ali denar nazaj. 504 Besede oospodinl: Kdor enkrat Blainischein-,Xnikum"-margarino rabi — rabi vedno zopet samo Blaimschein o o „UnikumB-margarino. o o Ausstellung von Arbeiten der staatlichen Lehr- werkstatte fiir Korbflechterei in St. Barbara i. d. K. in den enem. legscMder GescMftslokale, Pettau Razstava de! državne učne delavnice za pletenje korb pri Sv. Barbari v H. v preje Wegschaider trgOYlni y Ptuju Reise-, Knpee-, Wasche-, Hand- nnd ArbeitskSrbe, Arbeits- nnd Blnmenstander, Papier- nnd Postversand-KSrbe, Zeitungs- nnd Btirstenhalter, Lehn-, Scliankel-nnd Klubsessel aller Art. Serviertiscbe, Tischgarnituren, Šopka, Kindertiscbe, Stockerl etc. Potne, knpejske, perilne, rožne in delavske korbe, stojala za delo in rože, korbe za papier in poštne pošiljatre, držala za časopise in krtače, stoli za sloneti, zibati, klubski vseh vrst. Servirne mize, mizne garniture, zofe, otroške miznice, štokerli itd. Verkaufsstelle: Razprodajalna: Brfider Slawitsch, Pettau, Florianiplatz. Bestellnngen fur jeden erdenklichen Korbflecht- attikel werden entgegengenommen. Naročilla za vsak izdelek pletarstva se sprejemajo. 625 Freie Besichtigung! Ohne Kaufzvvang! Prosti ogled! Brez kupne obveznosti! Tsled balkanske vojne sem prisiljen 20.000 kosov imit. srebrnih ur z dvojnim man-teljnom z izbornim anker-rem.-kolesjem, teče v rubinskih kamenjib (3 pokrovi), ki so bile za Turčijo določene, po smešni ceni K 6— za en kos prodati; nikdo naj bi ne zamudil te ugodne prilike, nabaviti si to iz-borno, v resnici napol senkano uro. Naročite takoj, ker bodejo v kratkem času razprodane. 3 leta pismene garancije. Posije po povzetja eksportna hiša ur MAX BOHNEL Dunaj, IV'., Margaretenstrasse štev. 27/3. Katalogi zastonj. 547 Po celem svetu ni zoper grozne 657 bolečine vsled kurjih očes nobenega boljšega sredstva nego COOK & JOHNSON arnerikanske rinke h kur a očesa, Danes najzanesljivejše sredstvo, odpraviti vsako kurje oko brez bolečin v 8—10 dneh. Poskusni kosi 20 vinarjev, 6 kosov v kartonu KI—. Se dobi v apotekah in drožerijah monarhije. Glavna zaloga: „Zum Samariter" Gradec, Sackstrasse 14. «»> *»v tt*°ja/ni^ 0 Zdaj «& '%. y 30 m ostankov (restov) kanafas, srajč- ni flanel, kreton K 11-90 40 m ostankov cefir, keper, kanafas, platno K 1T-50. Nadalje sledeče sknpine: I. Moški II. Ženske Sakno za eno poletno ali zimsko obleko 1 kriko-srajca 1 štikana srajca 1 pralna obleka 6 žepnih robcev K 1950 III. 7.0. eno štofasto obleko 10 srajčni sifon 10 srajčni flanel 10 barhent pralni štof 10 kreton 6 žepnih robcev 6 obrisalnikov za roke K 29-60. Vse pravo-barvno franko proti povzetju po raz-pošiljalni hiši 708 Iti. Platovsky, Pisek, Češko. Sakno za eno obleko 1 triko-srajca 1 cefir-srajca kord za 1 hlače 6 žepnih robcev K 19 50 Brata Slawitsctl w nuju r;as,edn fkraiplih ii lijtrinm hdroenina priporočata izvrstne šivala Anijo : Z'. (Nahmaschinen) po sledrfB krone 2 ©IL i/.B(tist Singer A ročna masina [U|ta razm« Singer A .... K 60-f-i.. .1/: narkopp-Singer . K Tr-mt. »■ Darkopp-Ringscbilt za ii- ■""; za r^ viije.......oBtcelo le Dilrkopp-Zentralbobbia Utmeriko za šivilje.....sfcdrueoi Dflrkopp-Ringschiff za K T„ ' krojače......i,*£cilm nar DOrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, P?m na v Luxusausstattung ..............K 160-Mfne. NarC DQrkopp-Zylindcr Elastik za čevljarje ......K ltSO'-flkti napre Minerva A..................kltt-ML., cer)r, Minerva C za krojače in čevljarje........K160-K Howe C za krojače in čevljarje.........K 90-Bredtli5lv< Deh (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene nfcitvo se kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obrob'Mhin a\, Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, keiniV »iftiL ]o le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. Cenik brezplačno. Opomin : Dilrkopp-maSine so izborno primerne za vsa sinka in štikanje. Navodilo za Štikanje dobi vsak tupec artp Največjo izbiro [ vseh vrst ima priznano iz-1 borna firma c. in kr. dvorni liferant HANNS KONR] razpošiljalo* hiša gtdbenega bias«, Briix St. 4658 (Čel Gosli po K 5 80, 7—, 10 80. Dobre harmonike K S-, I Orgljice K -60, 1'—, 1-50, okarine po K --90,1 20, Ml citre po K 4-80, 6 60. Princ- in koncert-citre K 16—, 22-J Mašine za govoriti na valene (fonografi) K 8*50, gramofoni KI SO—. Flavte, klarineti, instrumenti za piskati v bogati ^ Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu. Brez rizike! hmtiji« voljena ali denar nazaj. GlaVfli C6nik 8e P°*'Je vsakomur na zahtevo franko. Kwizda fluid (znamka kača) turistovski fluid Staroznano. aromatičnoi za okrepcanje in osvfžirji| ter muakcljnov. Se rabiujgl od turistov, kolesarje«, I In jezdecev v okrepčat/J zopetno okrepcanje pc i turah. - Nadalje proti revrni, Išias. hekseniraj Cena I steklenice 2 K, '/, Jteklenlce KI20K. [ Kwizda fluid se dobi _ le ■ poleg stoječo van znamko v lekarnah. Tflf dnevna poštna razprt po glavni zalogi: FRANC JOH. KWIZOfl c. in kr. avstr., kr. nia in bulg. dvorni liferant, o lekarnar KORNEUBl'lUi Piti DUJll ismar, Qstsee za strojne in elektro- inženirje, sUvbene inž., geometre in arhitekte (železno betonstvo in kulturna tehnika). Novi laboratoriji. Sprejema se absolvente višjih obrtnih Šol. 632 PT* Gostilničarji ki potrebujejo garantirano pristna, izborna naturna vina, dobijo jih poceni pri Vsa vina so znamenita ptujska in aaložanska vina,! O kupljena od producentov, ki so člani zadruge, ^j H-mlini stroji tttf Ulu, za gladko slamo, s pripravo za pretresanje slame, sitom 6M (Siebwerk), ednostavnim in dvojnim pneanjem ^^= za obrat z motorji, vodo in na gepelj = najnovejše in najtrajnejše konstrukcije, .izdelnjejo in prodajajo Ph. Mayfarth & Cs., Dunaj fabrika kmetijskih in obrtnih strojev II., Taborstrasse št. 71. Frankfurt a. M., Berlin, Paris, 700 odlikovanj. Bogati ilustr. katalog št. 89 zastonj in franko. Išče se zastopniki. r B.i.i.11 t. -j- r-.i r :„i-----1