milka U • leto XXXIX • cena 4(7 din
CeHe, 7. novembra 1985
novi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Rejništvo Je lahko več kot
materinstvo
Anica Lipovšek iz Vojnika je spravila
h kruhu že trideset rejencev. Stran 7.
Alkoholizmu še nismo stopili na rep
v celjski občini razmere zahtevajo večja prizadevanja.
Stran 3.
Uvod v TDF - premiera filma Dolctor
s slovensko in jugoslovansko premiero filma DOKTOR režiserja Vojka Duletiča se je v torek slovesno pričel 13. Teden
domačega filma v Celju. Vse do 12. novembra se bo v kinematografih Celja in nekaterih krajih izven celjske občine
odvrtelo kar devetintridcset filmov in čez sto filmskih projekcij. S spremnimi prireditvami pa Teden domačega filma
presega zgolj pregled letošnje slovenske in jugoslovanske filmske ustvarjalnosti ter s pogovori občinstva s filmskimi
ustvarjalci, posvetovanji, razstavami in filmsko delavnico poglablja znanja in spoznanja o celovitosti filmske ustvarjal-
nosti.
Na slovesnosti ob otvoritvi letošnjega TDF je spregovoril član predsedstva SRS in ugledni kulturni delavec France
otiglic. Nekaj poudarkov iz njegovega govora objavljamo na 12. strani.
Srečna trinajstica
Iskrena hvala filmskim de-
lavcem za ponovni trinajsti
Teden domačega filma v Ce-
lju, za teden ponovnega zbli-
ževanja s čarobnostjo film-
ske umetnosti. Letos je sreč-
na trinajstica zaradi tega, ker
vendarle kljub omejitvam in
kljub nesprejemljivim for-
mulacijam v izvajalce in
uporabnike, kljub realnemu
položaju kulture in temu pri-
mernega družbeno-ekonom-
skega položaja kulturnih de-
lavcev in organizatorju Ted-
na domačega filma, lahko
med nami pozdravljamo pet
novih slovenskih filmov in
izbor najboljšega iz proiz-
vodnje v ostalih republikah
in pokrajinah.
Celjsko območje ho lahko
neposredno v teh dneh vide-
lo na filmskih platnih doma-
la celotno slovensko filmsko
proizvodnjo. Ponovno bomo
slišali za kratki film, za vse
druge zvrsti, ki so sicer več-
krat neopažene in pozablje-
ne. Na posvetovanjih bo go-
vora o tem, kako mladi gle-
dajo na predstavitve NOB v
slovenskih filmih, govorili
bomo o kulturi propagiranja
filmske proizvodnje, govorili
bomo o kakovosti tona v na-
ših kinematografih, delavci
Cinkarne si bodo ogledali
film, ki govori o kakovosti
življenja delavcev iz drugih
republik pri nas in v našem
odnosu od njih, v šmarski
občini bodo videli celotno
reprizo premiernega spore-
da, v Zrečah, na Dobrni, v
Slovenj Gradcu in Žalcu ter
v Sevnici bodo posebne pre-
miere, filmska delavnica bo
letos govorila o filmski ka-
meri in video opremi, ponov-
no se bodo s filmski ustvar-
jalci srečali krajani Vojnika,
sestali se bodo filmsko
vzgojni delavci, osnovnošol-
ci in srednješolci bodo po-
novno na razstavi likovnih
del pokazali svoje videnje fil-
mov, v Likovnem salonu bo-
mo imeli možnost spoznati
izbor iz jugoslovanske film-
ske scenografije.
TDF torej ostaja zvest svo-
ji zasnovi: z željo, da bi se
tudi med letom odmerjala
pozornost filmu, se med
TDF poglobljeno srečujemo
z informacijami o tekoči pro-
izvodnji in vsem, kar sodi
zraven. Iz anonimnosti želi
manifestacija ustrezno
osvetliti vlogo vseh, ki delajo
na filmu. 40 let povojne slo-
venske kinematografije in
oživitev spomina in slovesa
dr. Karla Grossmana, ki je
bil pred 80 leti prvi jugoslo-
vanski filmar, so takšni mej-
niki, ki jih skozi TDF '85
ustrezno družbeno vrednote-
nje ne bi smelo prezreti. V
trdni veri filmski delavci in
organizatorji TDF verujemo
v to, da bo kljub napoveda-
nim nadaljnjim omejitvam
kulturnega dinarja pa le
morda prihodnje leto tudi
štirinajstica srečna številka.
DRAGO MEDVED^
Zimsiie službe so
že pripravljene
čeprav vremenarji še ne
»apovedujejo snega, pa sta
timski službi pri celjskem
Cestnem podjetju in Tozdu
Ceste-Kanalizacije že pri-
pravljeni. Prejšnji teden so
pregledali (in popravili) vso
"Mehanizacijo, ki jo bodo po-
trebovali pozimi, cestarji
Pa so tudi zvozili snežne
Pluge in druge stroje na po-
samezna delovodstva na na-
šem območju.
Cestno Podjetje in Ceste-
Kanalizacije bosta zimo pri-
čakala tudi z ustreznimi zalo-
gami soli za posipanje cest.
Pri CE-KA pa ta teden tu raz-
deljujejo sol hišnim svetom;
od ponedeljka do vključno
sobote, 9. novembra lahko
dobijo sol brezplačno vsi hiš-
ni sveti v celjski občini, dru-
gi pa jo morajo plačati.
Te dni naj bi se v posamez-
nih občinah tudi dogovorili,
kakšna bo letošnja zimska
služba oziroma koliko naj bi
varčevali.
V celjski občini menijo, da
bi morali več privarčevati
predvsem pri soljenju cest in
pri pluženju stranskih cest
in ulic. Tako naj bi letos po-
membnejše ulice in ceste v
Celju plužili tako kot lani, na
drugih ulicah (predvsem sle-
pih) pa bodo morali večkrat
priskočiti na pomoč stano-
valci z lopatami.
S. Š.
Gradisova
lavna
radijska
oddala
v okviru prireditev ob
praznovanju 40-letnice
Gradisa pripravlja naše
uredništvo javno radij-
sko oddajo, ki bo jutri, to
je v petek, 8. novembra
ob 16. uri v dvorani Go-
lovec v Celju.
Na tej prireditvi bodo
nastopili: Tatjana Dre-
melj, ansambla Nočna iz-
mena in Joker, ženski vo-
kalni sekstet Gradiš,
harmonikar Dušan Su-
hadolčan in še kdo, ker
je trenutno v Celju tudi
Teden domačega filma
se bo na tej prireditvi
predstavila tudi ena iz-
med nimskih ekip, ki bo
te dni v Celju, predvajali
pa bodo tudi 25-minutni
film o Gradisu.
F. P.
V Jurkloštru nezadovoljni
s prostorskim planom občine
Prve razprave v krajevni
skupnosti Jurklošter o pro-
storskem planu občine La-
ško za prihodnje srednje-
ročno obdobje kažejo, da ta
plan ne sledi splošnim pri-
zadevanjem, da se v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju ta manj razvita krajevna
skupnost postopno približa
povprečni razvitosti občine
Laško.
Ta prizadevanja naj bi slo-
nela na ustvarjanju takšnih
pogojev v tej krajevni skup-
nosti, ki bi zadržali mladi lju-
di na domačih, sedaj v večini
propadajočih kmetijah.
Prav je, da je to območje
namenjeno t)retežno kmetij-
ski dejavnosti in zato naj bi
pridobili sleherno ped slabo
ali neobdelane zemlje za raz-
voj intenzivnega kmetijstva.
Ob tem pa je potrebno ponu-
diti tudi ljudem boljše pogo-
je za življenje; kot prvo, mož-
nost da si ljudje zgradijo do-
move. Tega pa v prostor-
skem planu ni. Kajti vsa
zemlja je zajeta v obdeloval-
ne površine in kot ugotavlja-
jo v krajevni skupnosti, je
sem vključena tudi tista, ki
bi jo brez vsake škode lahko
namenili za gradbene površi-
ne. Osnutek prostorskega
plana je sedaj v javni razpra-
vi tako kot tudi srednje in
dolgoročni   družbeni   plan
občine in je seveda še čas, da
tako krajani kot strokovnja-
ki, ki sestavljajo občinske
planske dokumente, še en-
krat ocenijo tako osnutek
kot pripombe nanj in jih us-
kladijo s kratko in dolgoroč-
nimi razvojnimi smernicami
občine Laško.
VVE
Osnutek dolgoročnega razvoja
v izvršnem svetu skupščine občine Mozirje so na zadnji
seji obravnavali osnutek dolgoročnega družbenega plana
občine do leta 2000, ki so ga pripravili v Razvojnem centru
Celje. Osnutek v marsičem ni usklajen s smernicami dolgo-
ročnega razvoja, ki so jih pripraviU v občini in o čemer smo
že poročah, to pa je tudi osnovna pripomba, ki sojo imeli ob
obravnavi osnutka v izvršnem svetu.
Tako naj bi pripravljalci gradiva do javne razprave uskla-.
dili predvsem rast prebivalstva, zaposlovanja, izobrazbene
sestave zaposlenih, pa tudi rast izvoza. Člani izvršnega sveta
so tudi menili, da dolgoročni razvoj lesne industrije sloni le
na standardnih programih proizvodnje, ki bi jih morali
dopolniti z novostmi. Velika ovira razvoju gornje Savinjske
doline so tudi zaščiteni viri naravne in kulturne dediščine,
kar je širšega družbenega pomena. RP
2. STRAN - NOVI TEDNIK
7. NOVEMBER 198s
Ne dosegajo resolucijskih cillev
šentjurski komunisti o gospodarjenju v občini
o evidentiranju kandida-
tov za najodgovornejše funk-
cije v organizacijah Zveze ko-
munistov, o devetmesečnih
rezultatih gospodarjenja in o
pripravah na srednjeročno
planiranje so razpravljali na
zadnji seji občinskega komi-
teja komunistov v Šentjurju.
Ugotovili so, daje večina os-
novnih organizacij pravočasno
in odgovorno opravila posto-
pek evidentiranja, tri pa tega
niso storile. Za sekretarje os-
novnih organizacij so večino-
ma predlagali dosedanje na-
mestnike, za najodgovornejše
funkcije na ravni občine pa je
evidentiranih precej več kan-
didatov kot jih bo nato izvolje-
nih. Zato menijo, da je bil po-
stopek izpeljan dovolj široko
in demokratično in da so zajeli
vse strukture. Med vsemi evi-
dentiranimi bo potrebno opra-
viti ožji izbor, nato pa se bodo
odločili ali bodo na volitvah
nastopili z odprtimi ali zaprti-
mi listami.
Člani občinskega komiteja
so razpravljali tudi o gospodar-
jenju v devetih mesecih. Ugo-
tovili so, da izgub v občini ni,
da pa imčyo delovne organiza-
cije težave pri poslovanju. To
se pozna pri rasti fizičnega ob-
sega proizvodnje, ki je pod na-
črtovano. Padec beležijo v Bo-
horju. Tajfunu, Tolu in pone-
kod v kmetijstvu. Pestijo jih
visoke obresti in naraščanje
zalog. Porabljena sredstva so
povsod nad dohodkom, izvoz
pa je nižji kot so ga načrtovali.
Predstavniki delovnih organi-
zacij so ob tem pojasnili vzro-
ke za takšno stanje. Tako v Al-
posu ugotavljajo slabše rezul-
tate kot ob polletju zaradi
manjše prodaje izdelkov, na-
raščanja stroškov, na katere ne
morejo vplivati in s tem veča-
nja zalog. V Opremi razmišlja-
jo celo o predsanacijskem pro-
gramu. Predstavniki Kmetij-
skega kombinata pa so pojas-
nili stanje v Klavnici, ki seje v
zadnjem času precej izboljšalo
zaradi tržne situacije in priza-
devanj v sami temeljni organi-
zaciji. Tudi v Lastni proizvod-
nji so z rezultati zadovoljni, če-
prav menijo, da prav kmetij-
stvo nosi n^težji del bremena
gospodarske stabilizacije.
Na seji so opozorili tudi na
vedno težji položaj družbenih
dejavnosti, ki morajo iz leta v
leto krčiti programe, občinska
zdravstvena skupnost pa celo
beleži 20 milijonov izgube.
Ob teh rezultatih so člani ob-
činskega komiteja opozorili,
da bo treba najti čim več notra-
njih rezerv, povečati proizvod-
njo in vanjo vnašati več znanja.
Delovne skupine pri občin-
skem komiteju pa bodo še na-
prej spremljale ta prizadevanja
v delovnih organizacijah.
T. CVIRN
Poslovni stiki
pričalo o uspeliu
Poslovni dnevi savinjsko-šaleškega
gospodarstva______^
Letošnji poslovni dnevi
in hišni sejem Gorenja so,
po zagotovilih predstavni-
kov tega velenjskega sozda,
povsem uspeli. Prav tako se
je proti pričakovanju orga-
nizatorjev, dobro obneslo
tudi sodelovanje savinjsko-
šaleškega gospodarstva. Še
več, zanimanje je bilo to-
likšno, da so se organizator-
ji ob zaključku sejma odlo-
čili, da bodo skušali doseči,
da bo sejem sčasoma prera-
sel v poslovne dneve celot-
nega savinsko-šaleškega
združenega dela.
Sejem je obiskalo skoraj
3000 poslovnih partnerjev
Gorenja iz domovine in tuji-
ne in Gorenje je sklenilo kar
95 odstotkov vseh načrtova-
nih poslov. Tako so sklenili
pogodbe za vso količino iz-
delkov, ki so namenjeni za
široko potrošnjo na doma-
čem tržišču. Kupci so se zelo
zanimali za gospodinjske
aparate in notranjo opremo
in kupili bi še več, če bi lah-
ko Gorenje toliko tudi nare-
dilo. Na ugoden odziv so na-
leteli tudi proizvodi profesi-
onalnega programa, s kateri-
mi se skuša uveljaviti Gore-
njeva delovna organizacija
Procesna oprema.
Čeprav je savinjsko-šale-
ško združeno delo tokrat le
razstavljalo svoje izdelke ir
ni načrtovalo poslovnih sti^
kov, so jih kljub temu opra.
vili skoraj štiristo. Po zagoto-
vilih Savinjsko-šaleške go-
spodarske zbornice, ki je v
večini primerov predstavlja-
la združeno delo, bo teh sti-
kov, zdaj ko je sejem zaklju-
čen, še več. Poslovni part-
nerji Gorenja namreč niso
pričakovali, da bo na sejmu
sodelovalo tudi savinjsko-ša-
leško gospodarstvo in jim je
zato velikokrat zmanjkalo
časa.
Predstavniki Gorenja in
vseh 28 delovnih organizacij
savinjsko-šaleškega gospo-
darstva, ki so sodelovale na
letošnjem hišnem sejmu so
se dogovorili, da bo prihod-
nje leto pri pripravi sejma
sodelovala tudi Savinjsko-
šaleška gospodarska zborni-
ca. Še bolje bodo skušali iz-
koristiti Rdečo dvorano in
sicer tako, da bodo obisko-
valcem ponudili pestrejšo
turistično in gostinsko po-
nudbo. Stike s poslovnimi
partnerji pa naj bi v bodoče
opravljali predstavniki sa-
vinjsko-šaleškega združene-
ga dela sami, kajti le tako bo-
do lahko odpravili letošnje
organizacijske pomanjklji-
vosti. '
V. E,
Brošura o
smernicah
razvoja
v krajevni skupnosti
Šentjur-center so izdali
brošuro, ki jo bodo v teh
dneh prejela vsa gospodinj-
stva. V njej so predstavili
razvoj krajevne skupnosti
v preteklem obdobju in pri-
kazali, v kakšne namene so
porabili sredstva samopri-
spevka. Ob tem pa so pred-
stavili tudi program krajev-
nega samoprispevka za na-
slednjih pet let. Ta vsebuje
sofinanciranje vodovoda
Kozarica-Šentjur, posodo-
bitev mrliške vežice in ko-
munalno urejanje. V brošu-
ri so tudi podatki o dru-
štvih, ki delujejo v kr^evni
skupnosti in zaposlitvi kra-
janov, kar je gotovo po-
membno pri financiranju
krajevne skupnosti.
Brošura vsebuje vrsto
podatkov, ki so pomembni
za vse krajane zlasti v času
priprav na referendum za
krajevni samoprispevek.
Dokazuje, da so se v krajev-
ni skupnosti zavzeto lotili
priprav na referendum in
na srednjeročno planiranje.
Tč
Zadnji krog ne vzbuja optiogEmr
Težave pričakujejo pri kandidatilt za najodgovornejše funkcije v občini Laško
v občini Laško računajo, da bo v
prihodnjem delegatskem mandatu za
desetino manj kandidatov izvoljenih
kot sedaj. To gre na račun racionali-
zacije pri oblikovanju delegacij. Ta-
ko bosta namesto treh, dve združeni
delegaciji za samoupravne interesne
skupnosti. Več kot do sedaj bodo ime-
li splošnih delegacij za SIS in se zav-
zemajo tudi za to, da bi bili delegati v
delavskih svetih obenem tudi člani
svetov krajevnih skupnosti. Taka re-
šitev je sprejemljiva zlasti za manjše
krajevne skupnosti.
V samem volilnem postopku pa ne
bo spremeb razen v tem, da se v kra-
jevnih skupnostih bolj zavzemajo za
odprte kot pa zaprte kandidatne liste.
V občini Laško so zaključili drugi
krog evidentiranja kandidatov in oce-
njujejo, da so se v predvolilne priprave
dobro vključili vse temeljne volilne
enote, vendar stanje ne vzbuja opti-
mizma, je dejal Zlatko Pavčnik, pred-
sednik OK SZDL Laško na zadnji seji
konference, ko so obravnavali potek
priprav na volitve v občini Laško.
Čeprav so v tem mandatnem obdob-
ju storili v marsikateri krajevni skup-
nosti in v občini kot celoti več kot
kdajkoli prej, je čutiti med ljudmi ne-
zaupanje v funkcioniranje delegatske-
ga sistema. Na predvolilnih zborih ob-
čanov je vse pogosteje slišati pripom-
be na neizponjevemje dogovorov na
vseh ravneh, kar pri ljudeh zbuja ob-
čutek, da ne.morejo vplivati na spreje-
manje odločitev. Pritožujejo se tudi na
birokokratske odnose pri reševanju
problemov v krajevnih skupnostih.
Zlasti interesne skupnosti posebnega
družbenega pomena, kot naprimer
PTT, nimajo posluha za potrebe majh-
nih krajevnih skupnosti in preproste-
ga človeka.
Težave se nakazujejo tudi pri samem
evidentiranju kandidatov, kar bo še
bolj očitno v zadnjem krogu. Ljudje se
izogibajo odgovornejših funkcij, tako
zaradi zgoraj omenjenih dilem kot tudi
zaradi nizkih osebnih dohodkov funk-
cionarjev in zaradi negotove prihodno-
sti po poteku mandata, saj ne vedo, ali
bodo potem še lahko dobili odgovarja-
jočo zaposlitev.
Dogaja se tudi, da delovne organiza-
cije ne želijo izgubiti dobrih kadrov
zato, da bodo ti postali funkcionarji.
Ta problem je v občini Laško toliko
bolj razumljiv, ker tudi sicer ima ka-
drovske težave najsi gre za pomanka-
nje visoko in višje izobraženih stro-
kovnjakov v združenem delu ali v
kakšni drugi dejavnosti.
Kako bodo vse te dileme rešili, bo
znano čez dober mesec, ko bo sklenjen
zadnji krog evidentiranja. Zaved&joč
se vseh teh problemov si bodo priza-
devali, da vendarle dobijo prave ljudi
na prava mesta, ki jim bo večina za-
upala opravljanje funkcij za katere jih
sedaj predlagajo. VEE
Solidarnost za laško zdravstvo
Občinska zdravstvena
skupnost Laško se letos ote-
pa z velikimi težavami, ki iz-
virajo iz primanjkljajev iz
prejšnjih let, obogatenimi s
sprotnimi. Da bi razmere po-
pravila, je skupnost sprejela
že vrsto ukrepov. Zvišala je
prispevno stopnjo, ukinila
nadomestno zdraviliško
zdravljenje, sklenila dodatek
k samoupravnemu sporazu-
mu o menjavi dela z Zdrav-
stvenim centrom Celje, spo-
razuma s Splošno bolnišnico
Trbovlje pa ni sklenila in po-
dobno. Nekatere izmed
ukrepov je sprejela tudi zara-
di potrebe po solidarnostni
pomoči občin celjskega ob-
močja.
Ker le neznatno odstopa
samo pri enem izmed kriteri-
jev za dodelitev solidarnost-
ne pomoči (pri migraciji de-
lovne sile v občini Celje, Ža-
lec in Slovenske Konjice, ki
sredstva za solidarnost zdru-
žujejo), so na zadnji seji Ko-
ordinacijskega odbora za
svobodno menjavo dela in
druge skupne naloge pri
Medobčinski zdravstveni
skupnosti odločili, da občin-
ski zdravstveni skupnosti
Laško namenijo 10 odstotno
rezervo združenih sredstev
medobčinske solidarnosti.
Za Laško to pomeni dodat-
nih 8 milijonov dinarjev, v
svojem finančnem načrtu pa
so predvideli 20 milijonov
dinarjev. Ostala sredstva so-
lidarnosti sta, kot doslej v
uveljavljenem razmerju, pre;
jeU občinski zdravstveni
skupnosti Šmarje in Šentjur.
MBP
Mladi Iz Laškega v Vrbovcu
v Vrbovcu je potekalo tradicionalno 10. srečanje mladih
pobratenih občin Vrbovec, Laško in Trstenik. Iz občine
Laško se je srečanja udeležilo 46 mladih, ki so izmenjali
izkušnje in mnenja pri delu v mladinskih organizacijah,
prikazali pa so tudi ustvarjalno delo na telesno kulturnem
področju. Mladi so se zavzeli za še tesnejše sodelovanje.
Največ govora je bilo o izmenjavi kulturnih programov ob
praznikih, prav tako pa so se zavzeli za še aktivnejše
sodelovanje pri organiziranju mladinskega prostovoljnega
dela.
Prav te dni so se mladi pobratenih občin povezali in se
udeležujejo izredne, enomesečne delovne akcije pri popra-
vilu in dodatni izgradnji avtoceste BRATSTVO-ENOT-
NOST.
Praviloma posebne delegacije
Težnjo večine krajevnih
skupnosti v celjski občini,
pa tudi številnih temeljnih
organizacij združenega dela
po združevanju posebnih de-
legacij v združene in združe-
nih v skupne, je predsedstvo
občinske konference Soci-
alistične zveze opredelilo kot
neupravičeno. Pri odločanju
o združevanju delegacij mo-
rajo povsod upoštevati števi-
lo krajanov oziroma delav-
cev, njihovo strukturo ter
posebnost interesov v posa-
meznem okolju.
Osnova delegatskega siste-
ma naj bi še naprej pravilo-
ma ostale posebne delegaci-
je. Združene delegacije ima-
jo že v sedanjem mandatnem
obdobju v petih krajevnih
skupnostih, po kriterijih, ki
so jih opredelili na ponedelj-
kovi seji, pa imajo možnost
združevanja delegacij še v
krajevni skupnosti Šmartno
v Rožni dolini. V mestnih
krajevnih skupnostih teh po-
gojev nimžuo.
O številu delegatov v dele-
gacijah (po zakonu od 5 do
15) se bodo morali v posa-
meznih okoljih odločati sami
glede na svoje potrebe in in-
terese, prav tako pa se bodo
na kandidacijskih konferen-
cah sproti izrekali o odprtih
ali zaprtih kandidacijskih li-
stah.
Predsedstvo je sprejelo tu-
di predlog izvršilnega odbo-
ra, da se prične postopek za
evidentiranje bodočega
predsedstva ter njegov pred-
log za predsednika in dva
podpredsednika. Za pred-
sednika je evidentiran po-
novno Drago Medved, za
podpredsednika pa Antonija
Zatler in Andrej Cvetko.
MILENA B. POKLIC
Četrt stoletia organizirane prehrane
v železarni Štore
Preteklo soboto je bila v domu štorskih železarjev na
Teharjih slovesnost ob 25-letnici družbene prehrane za
štorske železarje in tiste, ki delajo v železarni kot izvajalci
raznih del.
Iz skromnih začetkov in na pobudo sindikata je leta 1960
vzklila misel, da so topli obroki sestavni del dobrega počutja
vsakega delavca. Tako so brez vsakih izkušenj pričeli orga-
nizirati družbeno prehrano. Skrb zanjo je prevzel oddelek,
ki je skrbel za gostinstvo in letovanje delavcev, kasneje pa
so ustanovili samostojni tozd za družbeno prehrano in go-
stinstvo.
Zdaj ima ta tozd v upravljanju velika sredstva, s katerimi
skrbi za gostinske usluge svojih delavcev, svoje usluge pa
nudijo tudi ostalim.
Dnevno pripravijo 3000 toplih ali hladnih malic ter veliko
kosil in večerij. Skrbijo tudi za dobro počutje in hrano
delavcev na letovanjih ter v počitniških domovih na Rabu,
Svetini, Cresu, Rabcu, Novem gradu. Fazani ter v apartma-
jih na Kopah.
Posebna skrb je namenjena domu železarjev na Tehaijih,
v katerem najdejo prostor tudi mnogi celjski kolektivi, ki so
enako kot železarji zadovoljni z uslugami.
ANTON MACKOŠEK
Referendumi 8. decembra
Referendumi za podaljšanje krajevnih samoprispevkov
v šentjurski občini bodo 8. decembra. Časa ni več veliko,
da v krajevnih skupnostih pripravijo vse potrebno za
izvedbo referendumov in da dokončno uskladijo pro-
grame. V večini krajevnih skupnosti ugotavljajo, da so
programe pravočasno pripravili, le z interesnimi skup-
nostmi jih še niso povsod uskladili. O programih bodo še
razpravljali na skupščinah krajevnih skupnosti. Težave
bodo veijetno tam, kjer so načrtovali nove večnamenske
prostore in so pri tem v veliki meri računali na sofinancira-
nje interesnih skupnosti. V glavnem pa so povsod v pro-
grame vnesli oskrbo z vodo, urejanje lokalnih cest in
kanalizacije. Gre torej za najbolj pereče probleme kraja-
nov, zato menijo, da ni bojazni, da referendumi ne bi
uspeli. Dvomi se pojavljajo tam, kjer niso uresničili nalog
iz preteklega referendumskega programa.
V občini so se tudi dogovorili o višini samoprispevka, ki
bo enotna za celo obično. Zaposleni naj bi prispevali 2
odstotka od osebnega dohodka mesečno, kmetje 2
odstotka od katasterskega dohodka, upokojenci pa en
odstotek. TCi
Uspešni poslovni dnevi Libele
v celjski Libeli si prizadevajo za boljše in stabilnejše
gospodarjenje, utrjevanje poslovne politike in večji prodor
na domača in tuja tržišča. V ta namen so konec oktobra
pripravili poslovne dneve Libela. Predstavili so nove proiz-
vode in utrdili poslovne vezi s stalnimi kupci, dobavitelji in
kooperanti. Namen teh poslovnih dni je tudi raziskava
novega tržišča in pridobitev novih kupcev, dogovor o
načinu in pogojih sodelovanja v naslednjem letu in ugotav-
ljanje izvozno-uvoznih možnosti. Kupce so seznanili s svo-
jimi proizvodi tudi s predavanjem na temo Izgradnja tehtnic
za cestna in tirna vozila, ki so potekala vsak dan v času
poslovnih dni.
Ugotavljajo, da so poslovni dnevi Libele opravičili svoj
namen, kar je potrdilo veliko zanimanje in obisk poslovnih
partnerjev in njihova uvodna naročila. Poslovnih dni so se
udeležili tudi gostje iz Irana in podpisali nove pogodbe za
naslednje leto.
Vsem obiskovalcem se je predstavil tudi slikar in kipar
amater Džemo Bačaj, kije zaposlen v Libeh kot varilec. Ob
tej priložnosti je predstavil kipe, zvarjene iz odpadkov že-
leza. MIRAN LESKOVŠEK
7. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Aikoholizmu še nismo stopili na rep
y celjski občini razmere zahtevajo večja prizadevanja
Alkoholizem v celjski občini je ži-
lav, odvisnost od alkohola se prej po-
večuje kot zmanjšuje, čeprav pravih
podatkov o njej ni. Za zmanjševanje
tega družbenega zla je sicer nekaj bi-
lo narejenega (v zadnjem času usta-
novitev dispanzerja za zdravljenje
alkoholizma), a je dela še veliko.
Čeprav pravih statističnih podatkov
o razvejanosti alkoholizma ni, so zgo-
vorne ocene in delni podatki, o katerih
so spregovorili tudi na zadnji seji pred-
sedstva občinske konference Sociali-
stične zveze v Celju. Kot je povedala
dr. Zdenka Čebašek-Travnik iz Ne-
vropsihiatrije Vojnik, ocenjujejo, da je
12 odstotkov vseh odraslih moških v
celjski občini alkoholikov, skoraj po-
lovica psihiatričnih pacientov pa je v
neposredni ali posredni povezanosti z
alkoholizmom - vendar se z njihovim
zdravljenjem ukvarja le 10 odstotkov
zdravstenih delavcev na psihiatriji.
Ugotovljeno pa je tudi, daje 30 odstot-
kov ljudi, ki prestajajo zaporne kazni,
v zvezi z alkoholizmom. Od alkohola je
odvisnih tudi vse več mladih v starosti
od 15 do 16 let.
Razširjenost je očitno velika, znatno
manjša pa so družbena prizadevanja
za omejevanje alkoholizma. Preventi-
va je dolgoročna reč in od nje ni mogo-
če pričakovati takojšnjih učinkov. Re-
presivnih ukrepov je malo - le nadzor
alkoholiziranosti v prometu, v organi-
zaciji združenega dela pa zgolj izjemo-
ma, čeprav bi se prav tu dalo narediti
največ. S strokovnim zdravstvenim ti-
mom, ki se kvarja z alkoholizmom, so-
delujejo le tri delovne organizacije:
Kovinotehna, železarna Štore in Cin-
karna. Brez sodelovanja organizacij
združenega dela je tudi medicina dela
nemočna. Kot je povedal dr. Franjo
Velikanje, skušajo medicinci dela od-
krivati možne alkoholike že pri pregle-
dih pred zaposlitvijo ter kasneje med
zaposlenimi. Ugotavljajo, da ima 15 do
37 odstotkov delavcev v storitvenih
dejavnostih okvare jeter - vseh seveda
ni mogoče poslati na zdravljenje. Tudi
odkrivanje alkoholikov pri pregledih
za voznike motornih vozil ne da dosti,
saj pridejo na pregled mladi ljudje, ki
praviloma še ne kažejo sindroma od-
visnosti od alkohola, potem pa jih do
60 leta starosti nihče več ne nadzira.
Zdravniki le redko prijavljajo tiste, ki
zaradi odvisnosti niso več sposobni za
vožnjo. Dvig družbenega standarda v
organizacijah združenega dela z ureja-
njem družbene prehrane in razdeljeva-
njem brezalkoholnih pijač pa je odvi-
sen predvsem od denarnih možnosti.
Denar je tudi glavna ovira pri ureja-
nju prehrane za srednješolce. 500 di-
narjev regresa za malico na mesec ni
skoraj nič. Ko pa je strokovni tim pri-
pravil gradivo o problemih alkoholiz-
ma med dijaki ter med vzgojnim in
učnim osebjem, Zavod za šolstvo ni
pokazal nobenega zanimanja. Več ga
je pokazal aktiv učiteljev zdravstvene
vzgoje, na seji predsedstva pa tudi ak-
tiv ravnateljev.
Vehko je še neizkoriščenih možnosti
v krajevnih skupnostih, žal pa prihaja
tudi do primerov popolnega nerazu-
mevanja. V krajevni skupnosti Aljažev
hrib so na primer ob obnovi prostorov
krajevne skupnosti odpovedali gosto-
ljubje klubu zdravljenih alkoholikov,
ki v tej krajevni skupnosti aktivno de-
luje že 15 let. To seveda ni dopustno,
so menili na predsedstvu in se zavzeh,
da povsod proučijo možnosti za usta-
navljanje Klubov zdravljenih alkoho-
likov.
Med zaključki, ki jih je sprejelo
predsedstvo, velja omeniti še iskanje
možnosti, da bi bilo več organizacij
združenega dela vključenih v nepo-
sredno ugotavljanje alkoholiziranosti
na delovnem mestu ter za vključeva-
nje v zdravljenje. To bi naj opravil sin-
dikat. Skupno z občinsko konferenco
Zveze socialistične mladine bi sprego-
vorili o alkoholizmu mladih, s pomoč-
jo upravnih organov pa pregledali
uresničevanje odlokov in drugih ukre-
pov za omejevanje alkoholizma v obči-
ni (čas točenja alkoholnih pijač, toče-
nje mladoletnim osebam, oddaljenost
lokalov od šol in podobno). Seveda pa
bo treba vplivati tudi na oblikovanje
širše politike omejevanja alkoholizma.
MILENA B. POKLIC
V devetmesečju
večja likvidnost
Po devetih mesecih poslovanja v tem letu v Ljubljan-
ski banki, Splošni banki Celje ugodno ocenjujejo pošlo-'
vanje v tem času. To potrjuje povečana bilančna vsota \
na skoraj 59 milijard dinarjev. Največji delež povečanja j
gre na račun rasti sredstev prebivalstva, medtem ko,
sredstva gospodarstva še vedno upadajo.
Sicer pa je skupni dohodek banke v tem času 352 mili-
onov dinarjev, kar je prav gotovo odraz dobrr poslovne
politike, kar potrjuje tudi znižanje deviznega ravnovesja
od 14,6 na 12,4 milijona dolarjev.
Na področju usmerjanja sredstev dosledno izpolnjujejo
resolucijsko usmeritev in sprejetih prednostnih nalog, ki
so si jih zadali v letošnji načrt. Tako je bilo v devetih
mesecih odobrenih 41 investicijskih kreditov v višini 1724
milijonov dinarjev med njimi tudi investicije v avtomat-
sko formarsko linijo za štorsko železarno, kreditiranje sto-
tih združenih kmetov kooperantov, polnilna linija za zdra-
vilišče Rogaška Slatina in tako naprej. Investicijska
poraba je znašala 995 milijonov dinarjev ali 73 odstotkov
od načrtovane za to leto.
Manj ugodna je slika na področju kratkoročnih naložb,
katerih realizacija sega komaj nad polovico, pod načrtova-
nim so tudi krediti za izvoz blaga in storitev. Vzrok za to pa
je v izredno restriktivni monetarni politiki, menijo v
banki.
Na področju ekonomskih odnosev s tujino pa so značilni
naslednji podatki. Devizni preliv iz organizacij združenega
dela je manjši za 3 odstotke v primerjavi z lanskim devet-
mesečjem, za 12 odstotkov je manjša terminska prodaja,
devizni promet pa seje povečal od lanskih 66,4 na sedanjih
95 milijonov dinarjev.
Povečalo se je tudi stanje kreditov občanov za 2612
milionov dinarjev, od tega je največji delež kreditov na
osnovi prodaje deviz.
Za obdobje devetih mesecev v poslovanju Ljubljanske
banke Splošne banke Celje sta značilna ugodna dinarska
in devizna likvidnost, zato se je povečal obseg likvidnost-
nih kreditov drugim bankam.
10 let uspešnega sodelovanja
s sindikatom IGIVI v Singenu
Celje in Singen v ZRN bi lahko iz takšnega sotlelovanja
ubrala več konkretnih plodov
Pred dnevi so bili na obi-
sku pri sindikalnih kolegih
IGM Singen (nemških sindi-
katih kovinske industrije)
predstavniki celjskih sindi-
katov in na ta način tudi
obeležili 10-letni jubilej do-
brih stikov med obema sin-
dikalnima organizacijama.
Enotna ocena je, da so ti sti-
ki že davno prerastli zgolj
sindikalne okvire in, da bi
bilo potrebno v prihodnje
na različnih področjih - go-
spodarskih, športnih in kul-
turnih predvsem bolj kon-
kretno povezati obe mesti
oziroma regiji.
Potrditev takšne ocene je
dobila delegacija tudi na
sprejemu pri singenškem
nadžupanu g. Friedhelmu
Mohrleju, ki je posebej po-
udaril, da je med obema me-
stoma oziroma občinama
mogoče »delati veliko politi-
ko predvsem z majhnimi ko-
raki, toda konkretnimi«. Res
je, da je po zaslugi prisrčnih
sindikalnih stikov z IGM v
Singenu, ki ga pooseblja pr-
vi opolnopiočenec IGM Sin-
gen g. Heinz Rheinberger - v
zadnjih letih že nekajkrat
imenovan za »očeta« sindi-
kalnega tovarištva z nami. že
prišlo do kulturniške izme-
njave. Komorni moški zbor
iz Celja je v Baden-Wurttem-
berg in ob Bodensko jezero
ponesel slavo naše visoke
pevske kulture, mešani pev-
ski zbor firme Alusingen pa
svoje kulturno poslanstvo
opravil pri nas, prav tako je
končno prišlo tudi do izme-
njave predstavnikov tiska
(Siid Kurier, SchwarzwaldQr„
Bote in Novi tednik - Radio
Celje), do mladinskih in izo-
braževalnih menjav (vsako
leto naj bi izmenjavali za
prakso kovinarske učence v
gospodarstvu).
Vendar so še ostale »bele
lise« na mnogih področjih,
od katerih kaže izpostaviti
predvsem gospodarske mož-
nosti sodelovanja, pa na
športnem, turističnem in
drugih področjih. Podpisani
novinar ima občutek, da bi
morali sodelovanje postaviti
na uradno - občinsko ali re-
gionalno raven in, da bi sin-
gensko mesto in občinsko
vodstvo ob konkretno dogo-
vorjenih programih na vseh
omenjenih področjih bilo
pripravljeno na kaj več, da
ne omenjam pobratimstva
po naše ali partnerstva po
nemško.
Skratka, koristne možno-
sti sodelovanja že zdaleč ni-
so izkoriščene in kazalo bi to
vprašanje resneje preučiti.
Paralele se ponujajo same od
sebe: Singen šteje približno
toliko prebivalcev kot Celje,
je izrazito industrijsko razvi-
to, ima svoj teater Die Farbe
in baletno šolo, folklorno in
ljudsko izročilo, zanimivo
preteklost ljudskih mask -
znanilk pomladi, ki neverjet-
no spominjajo na slovenske
maske in Zelenega Jurija po-
sebej, da o turističnih, go-
stinskih in zdraviliških raz-
sežnostih bhžnjega Boden-
skega jezera niti ne govo-
rimo.
Zbornično-gospodarski in
občinsko celovit celjski pri-
stop bi mor£il postati vodilo
tkanja še bolj poglobljenih
stikov. Končno od lani delu-
je v Radolfzellu ob Boden-
skem jezeru Slovenski klub
Planika, ki si v domovini še
vedno išče občinsko mentor-
stvo oziroma pokrovitelj-
stvo. Celje je žal že »razpro-
dano« v tem smislu za Gre-
venbroich in Giitersloh v Se-
vernem Porenju in Vestfaliji,
vendar bi se v celjski regiji
najbrž našla primerna obči-
na. Nekako ostaja odprto
vprašanje, kaj konkretno še
hočemo in, ali imamo za to
nos ter voljo.
MITJA UMNIK
Sindikalni kolegi spet skupaj. Drugi z leve g. Klaiber, za šport zadolženi v občinski
upravi Singen, tretji z leve pa je »oče« sindikalnega prijateljstva med Celjem in Singe-
nom Heinz Rheinberger.
Več časa za prekope
Vsi tisti, ki želijo posmrtne ostanke iz zemeljskih grobov
in grobnic na Slovenskem pokopališču v Celju prenesti na
druga pokopališča, lahko to storijo še do 31. maja 1986.
Sprva določen rok, ki je bil 31. december letos, je podaljšal
celjski izvršni svet. Odločbo o opustitvi tega pokopališča na
Golovcu sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupno-
sti sprejela že septembra lani.
MBP.
POGLED V SVET S kovjnotehno
Čakajoč na Ženevo
Piše Andrej Novak
Med temami, ki zdaj nekako čakajo
na srečanje med Reaganom in Gorbačo-
vom, ki bo 19. in 20. novembra v Ženevi,
je tudi kriza na Bližnjem vzhodu. Po
vrsti terorističnih napadov, ki so pre-
tresli ta del sveta konec septembra in v
prvi polovici oktobra, je spet prišla bolj
do besede diplomacija in opazovalci
lahko celo ugotavljajo, da morda terori-
zem le še ni pokopal upanja, da bi se
lahko nadaljeval mirovni proces, za ka-
terega sta dala pobudo jordanski kralj
Husein in palestinski voditelj Jaser
Arafat.
Proces se bo sicer nadaljeval - če se
bo nadaljeval - z nekoliko spremenjeni-
mi elementi. Izraelski premier Simon
Peres je medtem v generalni skupščini
OZN pozval Jordanijo k neposrednim
pogajanjem.
V tem sicer ni nič novega in Jordanija
misel na ločen mir slej ko prej zavrača.
Novo je to, da se zdi, da je izraelski
predsednik vlade zdaj za spoznanje bolj
dovzeten za to, da bi ta pogajanja pote-
kala »ob podpori«, kot se je izrazil, ne-
kakšnega širšega mednarodnega kroga.
Peres je govoril o »mednarodnem foru-
mu«, v katerem naj bi bile vse stalne
članice varnostnega sveta, razen tistih,
ki imajo odnose samo z eno stranjo -
beri Sovjetska zveza.
Ne glede na to, da v Moskvi kategorič-
no zavračajo izraelsko ultimativno po-
nudbo - obnovite diplomatske odnose z
nami, pa boste lahko sodelovali v poga-
janjih - pa se zdaj vse pogosteje govori
o možnosti, da bi Sovjetska zveza in
Izrael odprla vsaj stalni predstavništvi
za zaščito koristi pri veleposlaništvu
kake tretje države v Moskvi oziroma
Tel Avivu. Osnovni razlog naj bi bil,
gledano iz Moskve, v tem, da bi se Sov-
jetska zveza tako laže ponovno uvelja-
vila v globalnem dogajanju na Bliž-
njem vzhodu, s katerega je že več let
izrinjena.
Da bi Moskva lahko aktivneje sodelo-
vala v mirovnem procesu na Bližnjem
vzhodu, si žele, kot se zdi, tudi mnoge
arabske države, zlasti pa menda Egipt
in Jordanija. Značilno je, da je Jordani-
ja v zadnjem času začela obnavljati so-
delovanje s Sirijo, s katero sicer že ne-
kaj let nima diplomatskih odnosov. Na-
povedujejo, naj bi ta proces pripeljal v
kratkem tudi do zbližanja med Sirijo in
Irakom, kar je mogoče lako sklepati tu-
di po ohladitvi med Iranom in Sirijo.
Sirija je namreč doslej v zalivski vojni
~med Irakom in Iranom podpirala sled-
njega (Jordanija pa Irak). Vsi ti premiki
naj bi omogočili nov arabski sestanek
na vrhu.
Na drugi strani je videti, da jordanski
kralj Husein sklepa, da njegovo zavez-
ništvo z vodjo PLO Jaser jem Aratatom
ni dovolj močno, da bi lahko pospešilo
mirovni proces, tembolj, ker so se v
zadnjem času v palestinskem gibanju
spet okrepile radikalne tendence, kar je
v Jordaniji vzbudilo nezadovoljstvo.
Zdi se, da si jordanski kralj vidi mož-
nost za napredek v širšem sodelovanju
arabskih držav, pa tudi s Sovjetsko zve-
zo, ki bi lahko, na primer, brzdala radi-
kalizem Sirije, če bi se pokazala mož-
nost koristnih pogajanj z Izraelom.
Vprašanje je seveda, ali bo Izrael v
resnici privolil v pogajanja v okviru
mednarodne konference, kakršno si za-
mišlja kralj Husein. Predlogi ene in
druge strani so si še precej daleč, izrael-
ski nacionalisti pa ostro napadajo celo
sedanji Peresov predlog. Da pa je zdaj
nastal na Bližnjem vzhodu predah, za-
gotovo ni krivo samo to. Kakšne bodo
možnosti za vključitev Sovjetske zveze
v mirovni proces in kakšen bo v prihod-
nje odnos velesil do tega vprašanja, bo
močno odvisno od tega, kako se bo kon-
čalo srečanje Reagan-Gorbačov v Že-
nevi.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
7. NOVEMBER 1985
Uspešno prilagalanje zahtevam tržišča
Gorenje MGA Nazarje meti najuspešnejšimi v soztiu
Gorenjeva temeljna orga-
nizacija združenega dela
Mali gospodinjski aparati
iz Nazarij ostaja tudi po de-
vetih mesecih med naj-
uspešnejšimi organizacija-
mi v veliki družini Gorenja,
kar so dokazali z uspešnim
uresničevanjem fizičnega
obsega proizvodnje, s fi-
nančnim ter tudi izvoznim
uspehom. Dobri rezultati so
predvsem posledica sposob-
nosti prilagajanja zahte-
vam tržišča.
V devetih mesecih so v
tozdu MAG proizvedli 729 ti-
soč malih gospodinjskih
aparatov v skupni vrednosti
1,47 milijarde dinarjev.
Vrednostno so dosegli za 100
odstotkov boljši rezultat kot
v enakem lanskem obdobju,
fizično pa so z manjšim šte-
vilom zaposlenih in ob
zmanjšanem številu delov-
nih dni proizvedli ravno toli-
ko kot lani. Močno, kar za 34
odstotkov, so izboljšali tudi
proizvodnjo za izvoz, kamor
so poslali 344 tisoč gospo-
dinjskih strojčkov.
Ker so imeli med letom ve-
like zaloge rezalnih strojč-
kov, so se v slabih dveh me-
secih tehnološko preusmeri-
li v večjo proizvodnjo mik-
serjev, po katerih je bilo pov-
praševanje na tržišču n£y-
boljše. S priučitvijo delavcev
za nova opravila so tako
dnevno namesto običajne
količine 1300, izdelali 2200
mešalcev. Ob takšnem prila-
gajanju zahtevam tržišča so
pri manj konjukturnih izdel-
kih dosegli tudi optimalne
zaloge.
Razveseljivo je, da so v to-
varni osvojili tudi lastno pro-
izvodnjo elektromotorjev za
nov tip rezalnega stroja.
Elektromotorje slabše kvali-
tete so do sedaj pod nesolid-
nimi dobavnimi roki dobiva-
li od domačega Severja.
Lastno proizvodnjo elektro-
motorjev, ki bo stekla v de-
cembru, so ugodno ocenili
tudi pri zahodnonemškem
partnerju (Bosch). S tem bo-
do bistveno izboljšali kvali-
teto svojih gospodinjskih
aparatov ter zmanjšali tudi
stroške proizvodnje. Vso
opremo za izdelavo elektro-
motorjev so izdelali v Go-
renju.
Visoke materialne stroške
proizvodnje v Nazarjah
uspešno obvladujejo z ukre-
pi znotraj temeljne organiza-
cije. Tako se je sicer ob
zmanjšanem številu zaposle-
nih skupen časovni fond ur
zmanjšal za 7 odstotkov,
vendar pa so uspeli z boljšo
delovno disciplino precej
zmanjšati tudi izostanke z
dela (za 6%) ter bolniške izo-
stanke. Nadurno delo so
zmanjšali kar za polovico, pa
tudi zastojev v proizvodnji je
bilo za tretjino manj kot lani.
S solidno kakovostjo in
dobavnimi roki si je tako
MGA še bolj utrdil položaj
na že osvojenih tujih tržiš-
čih. Tako izvažajo v vse za-
hodnoevropske države, izje-
ma je le Italija, uspešno pa so
se uveljavili tudi v Avstraliji,
kamor letno pošljejo 60 tisoč
mešalcev.
R. PANTELIČ
Otvoritev nove tovarne
hladilnilcov v Biliaču
v ponedeljek je bila v Bihaču otvoritev nove delovne
organizacije Gorenje Bira, ki je plod združevanja sredstev
slovenskega in bosanskega združenega dela. Na isti dan,
ki je praznik občine Bihač, so odprh tudi nove prostore
Gorenjevega servisa v naselju Ozimice v Bihaču, ki ga
bodo usposobih tudi kot centralni servis za novo delovno
organizacijo Gorenje Bira.
Gorenje Bira bo poskusno obratovala še do februarja pri-
hodnjega leta, letos pa n^ bi proizvedla 30 tisoč hladilni-
kov. Ko bo začela tovarna delati s polno zmogljivostjo, bo
v njej našlo zaposlitev približno 1100 delavcev. Zato ni
presenetljivo, da se skuša delovna organizacija Gorenje
Bira še bolj povezati z velenjskim združenim delom. Polna
zmogljivost nove tovarne pa n^ bi znašala 600 tisoč hladil-
nikov in zmrzovalnikov letno, od tega kar 330 tisoč za
izvoz.
Ob tem še velja zapisati, da bodo iz tekočih trakov nove
Gorenjeve tovarne v Bihaču prih^ali hladilniki in zmrzo-
valniki izdelani po n^sodobnejši tehnologiji, ki so plod
lastnega znanja in izkušenj. In nenazadnje, za postavitev
tovarne so neposredno uporabili tudi sredstva za razvoj
manj razvitih repubUk in avtonomne pokr^ine Kosovo,
kar pomeni, da so bila tokrat sredstva sklada, kamor pri-
speva svoj delež tudi slovensko združeno delo, resnično
uporabljena tako kot je dogovorjeno.
V. E.
Tudi v težjiii razmerali
si iaiilfo holiši od drugili
Intervju z Albertom Praprotnikom ob 40'letnlcl Gradisa
Gradiš, tradicija slovenske-
ga gradbeništva, združenje s 7
tisoč zaposlenimi, ki bodo le-
tos ustvarili več kot 20 mili-
jard dinarjev celotnega pri-
hodka, praznuje 40-letnico ob-
stoja. Jubilej, ob katerem lah-
ko v Gradisu s ponosom govo-
rijo o rezultatih teh 40 let, saj
temeljijo na bogati dediščini
in lastnem delu.
Proizvodni program GIP
Gradiš danes obsega vsa po-
dročja nizkih in visokih gra-
denj, podjetje pa ima močno
specializirano mrežo lastnih
obratov lesne in kovinsko pre-
delovalne stroke za izdelavo
gradbene opreme in stroje-
gradnjo. Gradiš gradi doma, že
dvajset let v Zvezni republiki
Nemčiji, prisoten pa je tudi
drugod v tujini, trenutno še v
Iraku in Kuvajtu. Jubilej je bil
tudi priložnost za razgovor z
vodjem tozda GE Celje, Alber-
tom Praprotnikom, ki je uvo-
doma opisal razvojno pot Gra-
disa, predvsem pa celjskega
tozda:
»Gradiš je bil ustanovljen 4.
oktobra 1945 z uredbo Narod-
ne vlade Slovenije o ustanovi-
tvi Gradbene direkcije Slove-
nije, ter hkrati prevzel imovino
predvojnih in medvojnih grad-
benih podjetij ter del vojaške
inženirske opreme. Osnovna
glavnica Gradisa, ki jo je polo-
žila Narodna vlada Slovenije,
je bila 10 milijonov starih di-
narjev. Že takoj v začetku je
Gradiš organiziral mrežo svo-
jih izpostav po vsej Sloveniji,
predvsem tam, kjer so se gra-
dili ključni energetski in indu-
strijski objekti. Naša enota je
bila ustanovljena takoj v začet-
ku s sedežem v Šoštanju, kjer
smo 1947. leta pričeU graditi
termoelektrarno ter stanovanj-
ske in gradbene objekte za
rudnik lignita. V času do leta
1955, ko je bil sedež prestaljv-
jen v Celje, je Gradiš zgradil
pretežni del prve stanovanjske
gradnje Velenja, kjer sicer gra-
dimo še danes. V celjski regiji
smo pričeH z industrijsko
gradnjo ter kasneje z vsem
ostalim. Naša enota je danes
tretja po velikosti v delovni or-
ganizaciji, približno tu, med
prvimi, pa smo tudi po uspeš-
nosti poslovanja. S sedežem v
Celju, delno izpostavo v Tito-
vem Velenju ter specializirani-
mi obrati v Celju in Podgori
gradimo na področju celjske
regije in Zasavja, vključujemo
se tudi v projekte izven regije
in skupne projekte v tujini.«
Slovensko in jugoslovansko
gradbeništvo je, tako kot
ostalo gospodarstvo, danes v
precejšnji krizi. Kako ste, sta-
bilizacijskim časom primer-
no, pri vas prilagodili poslo-
vanje?
»Ker smo močno omejili po-
rabo, tudi položaj v gradbeni-
štvu ni zavidljiv. Ker je bilo pri
nas celotno gradbeništvo moč-
no organizirano in predimenzi-
onirano, je to sedaj prisiljeno
iskati rešitve v tujini. Zunaj
naših meja pa žal ne iščejo le
delovne sile, temveč predvsem
znanje, opremo, dobro organi-
ziranost. Takšno stanje se na
našem tržišču odraža v precej-
ostri konkurenci, s čimer pa
gradbeništvo siromašimo,
predvsem zato, ker je to prisi-
ljeno prevzemati dela pod
slabšimi pogoji. Tako, gledano
v celoti, siromašimo svoje
zmogljivosti, saj pod takšnimi
pogoji ne opravljamo niti eno-
stavne reprodukcije. Če pa v
današnjih pogojih ne obnav-
ljaš svoje tehnologije, lahko
govorimo le o preživljanju.
Takšno je, kot rečeno splošno
stanje. V Gradisu smo stabili-
zacijske programe sprejeli raz-
meroma zgod^. Zmanjšali
smo število delavcev, vlagah v
opremo in stroje ter s tem in
tudi specializacijo dela proiz-
vodnjo še povečali.«
Investicij v nove objekte je
vse manj, več pa je vlaganj v
obnovo in vzdrževanje obsto-
ječega. Ali to drži tudi za
Gradiš?
»Mislim da ne, s^ se struktu-
ra investicij ni spremenila. Kot
specializiran proizvajalec so-
deluje Gradiš pri izgradnji
energetskih in industrijskih
objektov ter pri stanovanjski
gradnji. Obseg del se je res
zmanjševal, a žal točne finanč-
ne primerjave nimam. Moram
pa poudariti, da se naša zase-
denost zmogljivosti ni zmanj-
šala in da so torej polno izko-
riščene.«
Kako pa je danes na nateča-
jih? Ali pogosto, posebno pa v
današnjih pogojih, dobi delo
podjetje, ki nudi najboljše po-
goje, usluge in ceno, ali pa so
odločilne zveze in poznan-
stva?
»Inve^itoiji se v prvi vrsti
odločajo za tistega, ki nudi na-
jugodnejše pogoje. Tako se
najpogosteje odločajo za fir-
mo, s katero imajo najboljše
izkuš^e. Dolgoročno je torej
zelo pomembno, da vsako
gradnjo izvršiš v roku, kvali-
tetno in po ugodni ceni. To je
bil in je tudi koncept našega
dela, še posebno zato, ker ima-
mo glavni sedež podjetja v
Ljubljani in vemo, da se m^h-
na prednost le d^e domačim
organizacijam v posamezmh
regijah.«
Cene v gradbeništvu ali ce-
ne nasploh so poglavje zase.
Ali so tudi cene gradbincev
vir inflacije?
»Cene so vsekakor naš n^-
večji problem, posebno zaradi
uradnih zamrznitev. Vemo pa,
da neuradno cene surovin ra-
stejo, akumulativnost gradbe-
ništva pa s tem pada. To je si-
cer značilno za vso industrijo,
ne le za gradbeništvo. Posledi-
ce so za vse enake - padec real-
nih osebnih dohodkov. Kot
družba tako plačujemo napake
preteklosti. Gradbeniki smo
pri tem, zato ker smo končni
izvajalec, v še posebno kritič-
nem položaju, saj smo z našo
končno ceno mi krivi za povi-
šavanje cen. Vsi pri tem pozab-
Ij^o, da mi nismo krivi za po-
višanje cen energije, surovin,
uslug itn., skratka, kriv je tisti,
ki prodaja zadnji. Velikokrat
neupravičeno, saj se viri infla-
cije skrivajo drugod.«
Kako pa je z opremljenost-
jo. Uvoza gradbenih strojev je
zaradi pomanjkanja deviz
malo. Ali je domača oprema
enakovredna uvoženi?
»Res je, da domača mehani-
zacija ne more povsem nado-
mestit' že uveljavljene uvože-
ne. Če imaš devize, do tuje
opreme ni težko priti, vendar,
težje je priti do deviz. Celotno
gradbeništvo tako slabša svojo
mehanoopremljenost, kar ni
dobro. Tako, podobno kot v in-
dustriji, izrabljamo, kolikor se
pač da, tisto kar imamo, ter pri
tem vsi skupaj verjetno ne
opravljamo niti enostavne re-
produkcije. Včasih so temu
krivi tudi domači proizvajalci
opreme, ki dajejo dovoljenja za
uvoz kvalitetne opreme, s tem,
da sami takšne opreme ne mo-
rejo nuditi.«
Tudi zunanjih vzrokov, ki
vplivajo na poslovanje v
gradbeništvu, je torej dovolj?
»Je, vendar naše načelo in
koncept poslovanja ni takšno,
da bi se sklicevali na zunanje
vzroke. Vedno smo skušaU v
danem polož^u doseči opti-
malne rezultate, kar je seveda
najbolj odvisno od ljudi. Trdi-
mo, da se da tudi pod težjimi
pogoji gospodarjenja biti bolj-
ši od drugih!«
RADO PANTELIČ
Poskrbite za
pripis obresti
Potrebna nam je vaša pomoč, pravijo v Ljubljanski
banki, Splošni banki Celje in pri tem mislijo na čim-
prejšnji pripis obresti. Na pripis obresti so se letos v LB
še posebno dobro pripravili: na varčevalcih je, da se
čimprej oglasijo v enoti LB, kjer vodijo njihove devizne
prihranke in sporočijo (na obrazcu, ki ga dobijo v
banki) na kateri tekoči račun ali hranilno knjižico želijo
prenesti dinarske obresti od svojih deviznih vlog.
LB posebej opozarja, da bo dinarsko protivrednost
obresti od deviznih prihrankov lahko prenesla na kate-
rikoli dinarski račun le v primeru, če ji boste kot varče-
valci sporočili in posredovali številko svoje dinarske
hranilne knjižice ali tekočega računa. Torej brez
vašega sodelovanja prenosa ne bo mogoče opraviti.
Razumljivo, da obresti ne bodo propadle, če banki
ne boste sporočili, kam jih pripisati. Vendar jih bodo v
banki prenesli na začasni račun, kjer bodo pač kot
vpogledne hranilne vloge čakale vse dotlej, dokler v
banki ne bodo dobili sporočila oziroma naloga varče-
valca, kam in kako s temi obrestmi.
Zato pohitite in čimprej, predvsem v svojo korist,
uredite vse z obrestmi za svoje devizne prihranke. V
Ljubljanski banki, Splošni banki Celje vas pričakujejo.
7. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Zdravstvo vseh nalog še ni opravilo
v občini lahko podpirajo razvoj
zdravstvenega varstva z zagotavlja-
njem denarja za dejavnost ter denar-
ja za posodobitev bolnišnice, uporab-
niki lahko prispevajo svoje z razum-
no uporabo zdravstvenih storitev in
krepitvijo lastnega zdravja, vse osta-
lo pa je v rokah zdravstvenih de-
lavcev.
Vrsto nalog so v Zdravstvenem cen-
tru Celje v celjski občini naložili že leta
1981. V tem času ugotavljajo, da so
uresničili le nekatere, razlogi pa so
pretežno objektivni. Delno so na pri-
mer uspeli organizirati popolnejše iz-
koriščanje medicinske opreme, a ta je
še vedno neenakomerno porazdeljena
in ponekod slabo izkoriščena. Organi-
zacije dela v obstoječih prostorih in s
kadri, kijih imajo, niso uspeli bistveno
izboljšati. Prav tako ni bistvenih pre-
mikov pri čakalnih dobah, saj bi jih
lahko v večji meri odpravili le z novimi
visokostrokovnimi kadri, opremo in
prostori. Še vedno so najdaljše čakal-
ne dobe za sprejem bolnikov z nekate-
rimi kroničnimi obolenji v bolnišnič-
no zdravljenje. Te čakalne dobe tudi
podaljšujejo bolniški stalež, posebno v
skupini ortopedskih bolnikov, ki ča-
kajo najprej na preglede in nato obi-
čajno še na ocenitev pri invalidski ko-
misiji.
Delitev dela med osnovnim in bol-
nišničnim zdravstvom so že lani dobro
zastavili. Razmerje med pregledi v os-
novnem zdravstvu in bolnišnično-spe-
cialističnem ostaja že vrsto let nespre-
menjeno, opažajo pa manjše upadanje
specialističnih pregledov pri interni-
stih, kar kaže na učinkovitejše bolniš-
nično zdravljenje, pa tudi na prevzem
nekaterih storitev v osnovnem zdrav-
stvu. Napredek je opazen pri usposab-
ljanju strokovnih delavcev, še bolj pa
pri dopolnitvi samoupravne organizi-
ranosti, saj se je z ustanovitvijo ene
temeljne organizacije za celotno os-
novno zdravstveno službo v celjski ob-
čini močno zmanjšala razdrobljenost
dela.
Še vedno pa ni razrešena spremem-
ba organiziranosti bolnišnično-speci-
alistične dejavnosti, saj je ta povezana
tudi z odločitvijo o povezanosti zdrav-
stva na širšem celjskem območju.
Celjski izvršni svet je predlagal Zdrav-
stvenemu centru Celje ter občinski in
medobčinski zdravstveni skupnosti,
da pospešijo strokovno dogovarjanje o
samoupravni organiziranosti bolniš-
ničnega zdravstvenega varstva, tako
da bodo strokovne osnove izdelane do
konca marca prihodnje leto.
MILENA B. POKLIC
PREJELI SMO
Spoznavni večer celjskih
študentov-polomija
Sobota, 26. oktobra v Mladinskem klubu v Celju -
spoznavni večer celjskiti študentov. Obisk - prevelik
glede na klubske prostore.
Tako bi se lahko glasilo poročilo o sobotnem spoz-
navnem večeru celjskih študentov, ki ga lahko z eno
besedo označimo kot polomijo. V popolnoma nepri-
mernih prostorih (za takšno prireditev seveda) se je
zbralo okoli dvesto celjskih študentov (?), ki so poleg
vstopnine 200 dinarjev, morali bojda pokazati tudi
indekse, da so lahko prišli v »svete« prostore Celjskega
mladinskega kluba. Bojda pravim zato, ker okoli ena-
indvajsete ure indeksov niso več zahtevali. Očitno
dajem tako »intelektualen« videz, da nikomur ni prišlo
na misel, da bi me povprašal ali sem res študentka ah
ne.
Ko sem se po polžasto zavitih stopnicah dotipala do
prostorov mladinskega kluba (zmanjkalo je namreč
električnega toka, ker je prišlo do kratkega stika) sem
lahko le zaslutila ogromno število mladine, ki se je
nagnetla v Mladinski klub. Po precej dolgem mrku je
zopet zasvetila luč. Takrat sem imela kaj videti. V
enem izmed prostorov so se že kar precej alkoholizi-
rani študentje na ves glas drli ene in iste pesmi (kljub
vsemu so mi bili le-ti še najbolj všeč), v sosednjem
prostoru, kjer je tudi »šank«, se je gnetlo študentarije,
tistih nekaj miz, kijih je v klubu, je bilo zasedenih do
zadnjega kotička, plesišče pa je samevalo, kar me
sploh ni presenetilo, saj se, če pomislim, ne spomnim
niti ene samcate skladbe, ki bi jo vrteli. Zvoki so se
namreč popolnoma porazgubili ob vsesplošnem
hrupu. Spoznavni večerni bil niti pijanka, niti zabava s
plesom, prav tako se ni dalo pogovarjati, vse skupaj je
bilo »nekaj vmesnega«, z eno, nam vsem razumljivo
besedo »shit«.
Nihče ni pričakoval, da bi to moral biti gala večer v
dolgih oblekah in smokingih, ob soku ter upoštevanju
pravil stare dunajske šole (balkanski oddelek), pač pa
smo si prav vsi želeli, da bi se v tem ljubem Celju vsaj
enkrat dalo normalno zabavati, ob dobri glasbi, ob
pivu ali vinu ah coca-coli, v družbi znancev in prijate-
ljev, ob mizah, kjer bi lahko vsaj kulturno sedeli ter da
nas ne bi natlačili v absolutno premajhen prostor, ki
lahko morda zadovolji potrebe stalnih gostov Celj-
skega mladinskega kluba, nikakor pa ne množice dve-
stotih ljudi.
Če smo študentje zares bodoča inteligenca sloven-
skega naroda (kar od sobote dalje zares dvomim), bi
bilo pričakovati, da nam ni edini cilj zapijati se do
zgodnjih jutranjih ur ter težiti sebi in okolici. Navse-
zadnje pa velja zastaviti vprašanje, ali v Celju res ni
nikogar, ki bi nam vs^j enkrat na leto odstopil pro-
store, v katerih bi se spoznavni večer lahko odvijal v
normalnih pogojih?! Očitno je tudi že med študentske
vrste zavel duh odtujenosti, kar lahko sklepamo po
preprostih dejstvih: v Ljubljani smo Celjani eni izmed
redkih, ki nimamo kluba celjskih študentov (na primer
študentje iz Šmarja pri Jelšah ga imajo), v Mariboru,
kjer ta klub obstaja, prihaja na sestanke od pet do
deset študentov, nismo pa sposobni organizirati niti
spoznavnega večera, niti brucovanja (če sodim po
izkušnjah lanskega leta). Vsakdo skrbi le za svojo ...,
zato, da se ga občasno nalije, da vodi strašne razprave o
gnilem socializmu, za vse ostalo pa se nam vsem'
žvižga. Pa na zdravje, bodoči slovenski inteligenci!
NATAŠA GERKEŠ
Avtoport v Celju
Dela na novem parkirišču
za tovornjake - avtoportu -
ob Kidričevi cesti v Celju so
v glavnem že končana, tako
da ga bodo lahko odprli 1.
januarja prihodnje leto.
Urejenih bo 60 parkirišč,
dela pa bodo stala približno
25 milijonov dinarjev.
Upravljanje parkirišča in
seveda čuvajsko službo (tudi
ponoči) bodo prevzele Javne
naprave. Ura parkiranja bo
stala 100 dinarjev, nekaj par-
kirišč pa bodo dali tudi v na-
jem posameznim prevozni-
škim delovnim organizaci-
jam. V sredini prihodnjega
leta pa naj bi potem preveri-
li, če je cena dovolj visoka in
koliko parkirišč bi bilo smo-
trno dati v najem.
Z  urejenim  parkiriščem
naj bi naredili konec neure-
jenemu parkiranju tovornja-
kov na pločnikih in drugih
prometnih površinah v Ce-
lju. Hkrati pa naj bi prevoz-
niške organizacije na avto-
portu postavile svoje poslo-
valnice, da bi šoferje razbre-
menili nepotrebnih potov.
Tri takšne poslovalnice bodo
zgrajene že letos, najkasneje
do konca prihodnjega leta pa
morajo zgraditi tam poslo-
valnice še druge prevozniške
delovne organizacije, ki ima-
jo v Celju svoj sedež ali izpo-
stavo.
Če bo na novem parkirišču
prevelika gneča, ga bo seve-
da mogoče tudi razširiti in to
s sorazmerno majhnimi vla-
ganji.
S. SROT
Kako s smetmi?
Uvedba zabojnikov s pre-
katom, po zgledu zahodno-
evropskih držav, je na celj-
skem območju ter seveda
povsod drugod po Sloveniji
zaenkrat še vedno nemogo-
ča. Zaradi pomanjkanja de-
narja bomo še dolgo upo-
rabljali star način odvaža-
nja smeti, s tem pa izgubili
možnosti izrabe nekaterih
vrst odpadnih materialov,
zlasti steklovine.
Na smetiščih sicer ročno
sortirajo nekatere odpadne
materiale, kot so kovine in
papir, steklenice pa se že pri
odvažanju zdrobijo. Gre
predvsem za steklenice z vi-
jaki, ki jih v trgovini ne
sprejmejo in tako najdejo
mesto v košu za smeti. De-
lovne organizacije, ki potre-
bujejo steklenice, so v glav-
nem povezane z gostinstvom
in trgovino, nabavljati pa
morajo seveda tudi nove.
Pri odvažanju smeti pa ni
samo problem neizrabe ste-
klenic z vijaki, ampak tudi
težko fizično delo delavcev,
ki odvažajo smeti. Delo je
umazano, obremenitev, ki
pade na posameznega delav-
ca je 10 ton odpadkov dnev-
no. Na Komunali Celje so
razmišljali tudi o predčasni
upokojitvi, saj od 45 redno
zaposlenih redno boleha 5-6
delavcev. Gre predvsem za
pljučne, pojavljajo pa se tudi
kožne bolezni.
Tudi sam dohodek ni
spodbuden, saj znaša samo
28-32.000 dinarjev in tako se
pojavlja problem s kadri.
Na Komunali so v prete-
klem letu na nekaterih me-
stih uvedli zabojnike s kole-
si, da obremenitev ne bi bila
tako velika. Pomembna no-
vost, ki pa bi morala sprožiti
še nove.
BISERKA KARNEŽA
Nov most v Socki
če vreme ne bo preveč nagajalo, potem bo celjsko Cestno
podjetje dogradilo nov most čez Hudinjo v Socki do sredine
prihodnjega meseca. Trideset metrov dolg in osem metrov
širok betonski most bo tako zamenjal starega, lesenega, ki je
že precej dotrajal, še posebej, ker po tej cesti vsak dan vozi
tudi precej težkih tovornjakov. Gradnja novega mostu bo
stala približno 33 milijonov dinarjev.
Več prostora za obrt
v celjski občini si prizadevajo zagotoviti dovolj ustreznih
lokacij za gradnjo poslovnih prostorov za drobno gospodar-
stvo. Tako so lani oddali 15 lokacij za proizvodno in stori-
tveno obrt na Lavi, izdelan je bil zazidalni načrt za levi breg
Voglajne, kjer so predvidene predvsem hrupne proizvodne
dejavnosti, v sprejemu pa je tudi zazidalni načrt Trnovlje-
-jug, v katerem je opredeljeno 13 lokacij za gradnjo stano-
vanjsko poslovnih objektov za nehrupno dejavnost, 25 loka-
cij za hrupno dejavnost pod določenimi pogoji, 3 lokacije
obrtnih delavnic in 18 čisto proizvodnih lokacij, ki se lahko
združijo v pet večjih. Na zgornji Hudinji je opredeljenih še
pet objektov, na Ostrožnem 22 za nehrupno dejavnost, dvaj-
set pa na Ljubečni.
MBP
Šaleški grad je nevaren za okolico
Rušenje več kot neprimerna rešitev. Denar se mora najti
Krajani velenjske krajevne skup-
nosti Salek-Gorica so pred nedavnim
razburili Velenjčane, ker so zahtevali
od komisije za varstvo narave in kul-
turne dediščine, ki deluje v okviru
Velenjske kulturne skupnosti, nič
manj kot 5 milijonov dinarjev za ob-
novo Šaleškega gradu. Čeprav je ko-
niisija naslovila vrsto očitkov na
krajane, so si strokovnjaki v zadnjih
dneh že dvakrat ogledali grad, kar
priča, da zahteve krajanov niso pov-
sem neumestne.
Komisija za varstvo narave in kul-
turne dediščine je krajanom očitala
med drugim tudi to, da se leta nazaj
niso zanimali za obnovo gradu. Kraja-
ni pravijo, da trditev ni resnična in da
niso oni krivi, če se funkcionarji vsake
toliko časa zamenjajo in se ne zanima-
jo za delo svojih predhodnikov. Kar
Zadeva sredstva v višini 5 milijonov
dinarjev priznavajo, da so številko do-
ločili brez predhodne strokovne oce-
ne, vendar menijo, da tudi po njej ne
bo nič manjša. Na očitek, da so najno-
vejšo stanovanjsko hišo v Šaleku zgra-
dili neposredno pod grajskim stol-
pom, ki je varnostno najbolj proble-
matičen, so odgovorili, da stanovanj-
ske izgradnje ne načrtujejo krajani,
temveč občinske planske in urbani-
stične službe.
Toliko o očitkih, ki kot zaenkrat ka-
že niso najbolj upravičeni, vendar to v
tem trenutku ni najpomembnejše. Ne-
spremenjeno ostaja dejstvo, da Šaleški
grad propada in daje nevaren za nepo-
sredno okolico. Gotovo ni prava reši-
tev, da bi grad porušili, kot so zagrozili
krajani, temveč ga morajo Velenjčani
sanirati, kajti med drugim gre tudi za
simbol Šaleške doline.
To pa je lažje reči kot storiti, kajti za
sanacijo morajo Velenjčani najprej za-
gotovili potreben denar. Komisija za
varstvo narave in kulturne dediščine
ob tem pravi, da sredstva, ki jih zahte-
vajo krajani za obnovo gradu, pomeni-
jo kar 87 odstotkov celotnega fonda za
varstvo kulturne dediščine, s katerim
letos razpolaga velenjska Kulturna
skupnost. Zato bo morala, po^njiho-
vem mnenju, svoj delež prispevati tudi
republika. Krajani ob tem pravijo, da
je stanje že tako pereče, da ni več časa,
da bi se ponovno izgovarjali na po-
manjkanje denarja.
Krajani so pripravljeni pomagati z
udarniškim delom, kolikor je to, zara-
di zahtevnosti obnove gradu, pač mo-
goče. Odločili so se tudi, da bodo za
obnovo namenili del sredstev, ki so jih
zbraU z letošnjim samoprispevkom. Iz
tega sledi, da bi ob pripravljenosti
vseh, tudi tistih, ki so zadolženi za var-
stvo kulturne dediščine, Velenjčani
morali najti ustrezno rešitev.
VILI EINSPIELER
Gasilska razstava
Šempetrskp gasilsko društvo in člani krožka Mladi gasi-
lec na OŠ v Šempetru so v gasilskem domu pripravili raz-
stavo na temo Mesec požarne varnosti in gasilska oprema
Dela, ki so jih mladi gasilci predstavili, so bila likovna,
pismena in ročna. Ta prireditev, ki je bila edina te vrste v
občini, je privabila veliko krajanov, ki so si z občudovanjem
ogledovali izdelke otrok, njihovo protipožarno osveščenost
in ljubezen do gasilske dejavnosti.
T. TAVČAR
6. STRAN - NOVI TEDNIK
7. NOVEMBER 198$
Gospodarsko in narodnostno močni
Zveza slovenskih zadrug na avstrijskem Koroškem postaja gospodarsko močnejša
Zveza slovenskih zadrug na av-
strijskem Koroškem daje vse večje
materialne možnosti za obstoj in raz-
voj slovenske narodne skupnosti v
Avstriji - to je bila ena izmed temelj-
nih ugotovitev na pogovoru s pred-
stavniki medobčinskih gospodarskih
zbornic Maribor, Celje in Dravograd
v pliberški posojilnici.
Zveza slovenskih zadrug s sedežem
v Celovcu, ki združuje že 11 blagovnih
zadrug in 16 poso^jilnic na južnem Ko-
roškem v Avstriji, je postala tudi po-
memben gospodarski dejavnik pri po-
speševanju gospodarskega sodelova-
nja med Jugoslavijo in Avstrijo, če-
prav bi si koroški Slovenci po besedah
Lipeja Kolenika, predsednika pliber-
ške posojilnice, želeli še kaj več med
obema državama, na primer trden spo-
razum o obmejnem gospodarskem so-
delovanju, kot ga imamo na mejah s
sosednjo Italijo.
Ing. Fridl Kapun, predsednik Zveze
slovenskih zadrug je poudaril, da je
zveza v zadnjih nekaj letih zelo napre-
dovala in razvila svoje dejavnosti zlasti
v naslednjih smereh: pri blagovnih in
denarnih tokovih, ki gredo preko me-
je, da daje že sedaj 210 delovnih mest
koroškim Slovencem, da razvija prvo-
razredno bančništvo, turizem (Car-
trans, turistična agencija zveze se je
povzpela na drugo mesto med turistič-
nimi agencijami avstrijske Koroške) in
se vse bolj usmerja tudi na področje
prometa in špedicije. UstanoviU so že
tudi svoje firme na Dunaju, v Gradcu,
Frankfurtu in Solunu.
Zveza slovenskih zadrug si prizadeva
še bolj učvrstiti notranjo trgovsko
mrežo, kajti le tako bo postala še moč-
nejši dejavnik in partner v mednarod-
ni menjavi.
Bistveno, kar kaže poudariti pri po-
slanstvu Zveze slovenskih zadrug na
avstrijskem Koroškem, pa je dejstvo,
da pomemben del dobička zveza na-
menja za delo slovenskih organizacij,
društev, za ustanavljanje otroških vrt-
cev in podobno. Z drugimi besedami
pomeni, da se denar, zaslužen v za-
družnih trgovinah in marketih, preliva
spet nazaj za potrebe slovenske narod-
ne skupnosti. To pa je razsežnost, ki jo
kaže bolj upoštevati tudi na naši stra-
ni, četudi ne zgolj pri usmerjanju turi-
stično-nakupovalskih korakov naših
državljanov v sosednji Avstriji.
MITJA UMNIK
Danes bodo koroški Slovenci v Globasnici VPodjuni spet odprli nov market,
kamor se bo preselila tudi ena od 16 posojilnic.
Uničeno gospodarslio poslopje
na Čreti spet stoji
Po dveh mesecih prostovoljnega dela so v nedeljo
dopoldan slovesno odprli prenovljeno gospodarsko
poslopje domačije Antona Punčuha s Črete v krajevni
skupnosti Nazarje (Krepletova domačija), ki jo je pred
dvema mesecema uničil požar.
Sohdarnost Gornjesavinjčanov, tako kot že mnogo-
krat, tudi sedaj ni padla na izpitu, saj so krajani občine
Mozirje skupno s delovnimi organizacijami in društvi
takoj priskočili na pomoč, pomagali s sredstvi in
delom in v 60 dneh postavili novo poslopje.
Vrednost vseh del in prispevkov znaša 1,23 milijarde
starih dinarjev. Največ prispevkov so zbrali v krajev-
nih skupnostih Nazarje in Rečica, svoj delež so prima-
knili še v skupščini občine, društvih in delovnih orga-
nizacijah. Opravljenih je bilo 5000 prostovoljnih
delovnih ur, od tega 400 traktorskih in 50 avtoprevoz-
niških.
Otvoritve so se poleg predstavnikov občine udeležili
predstavniki krajevne skupnosti, delovnih organizacij,
društev in krajani, ki so pomagali pri graditvi novega
gospodarskega poslopja. Veliko zaslug za hitro in učin-
kovito akcijo je imel tudi poseben gradbeni odbor pod
vodstvom Milana C^nerja in Antona Bitenca.
R. PANTELIČ
Upoicojenci Lave za
ceijslfo boinišnico
Mlado, šele spomladi
ustanovljeno društvo upo-
kojencev na Lavi v Celju, je
zaživelo bogato življenje.
Od društva upokojencev
Center so se odcepili, ker so
bili od njegovega sedeža od-
maknjeni in niso mogli so-
delovati pri delu, kot so že-
leli. Sedaj to možnost imajo
in dobro so jo izkoristili.
V nekaj mesečnem delu so
pripravili štiri izlete, odzvalo
se je 250 upokojencev, zato
jih nameravajo pripraviti še
več. V zadnjem času je tudi
veliko zanimanja za šah, v
društvu pa mislijo tudi na
druge želje svojih članov. V
sodelovanju s Skupnostjo
pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja bo ob po-
nedeljkih, sredah in petkih
urejena pravna pomoč upo-
kojencem. Dogovorili so se,
da bodo tiste upokojence, ki
ne bodo mogli sami po prav-
ni nasvet, obiskali na domu.
Med 220 člani društva je go-
tovo precej takšnih, ki si žele
pravni nasvet.
Upokojenci na Lavi pa si
želijo tudi urejeno bolnišni-
co. To so zgovorno pokazali z
uspešno akcijo zbiranja do-
datnih sredstev za njeno po-
sodobitev. Zbrali so 117.290
dinarjev, kot je povedal
predsednik društva Viktor
Medved, pa so bili za pomoč
pripravljeni prav vsi. Zneski,
ki so jih darovali, so se sicer
gibah od 50 do 4000 dinarjev,
v povprečju pa je vsak pri-
spevel 500 dinarjev, kar je
več, kot so v društvu priča-
kovali.
Ob pripravljenosti, da
vsakdo po svojih močeh pri-
speva za posodobitev bolniš-
nice v Celju, pa je bilo med
upokojenci slišati tudi pre-
cej pripomb. Najpgostejši so
bili pomisleki o upravičeno-
sti zahteve po plačilu partici-
pacije k cenam zdravstvenih
storitev, saj je to za preneka-
terega upokojenca težko bre-
me. Raje bi ta denar dah za
bolnišnico, so rekli. Pogosta
je bila še želja, da bi se z
urejenostjo bolnišnice iz-
boljšal tudi odnos zdravstve-
nih delavcev do upoko-
jencev.
MILENA'B. POKLIC
Vojnišico razdrobljeno, a uspešno šolstvo
Kar tretjino celjske obči-
ne zavzema šolski okoliš
vojniške osnovne šole. To
pomeni, da centralno in tri
podružnične šole obiskuje
skoraj 900 otrok, od katerih
jih je polovica vozačev. S
štirimi šolskimi avtobusi
opravijo tudi po 400 kilome-
trov na dan, saj so v Socki,
Strmcu in Šmartnem le šti-
rirazredne šole, nato pa mo-
rajo otroci v Vojnik. Tu pa
se ubadajo s prostorskimi
težavami, čeprav so pred
desetimi leti zgradili prizi-
dek k šoli, s čimer so prido-
bili deset učilnic in večna-
menski prostor s telovad-
nico.
Od prvega do četrtega ra-
zreda poteka pouk v dveh iz-
menah, poleg tega pa je šola
v Vojniku edina v občini,
kjer so učenci razdeljeni v
šestih stavbah. To pomeni
številne težave - od usklaje-
vanja prevozov učiteljev do
organiziranja šolske prehra-
ne - kar samo povečuje
stroške.
Na eni strani je torej vedno
več učencev, na drugi pa
premalo učiteljev. Tako
mnogi opravijo tudi po 25 ur
pouka tedensko. Kljub vsem
težavam pa dosegago zelo do-
bre učne rezultate.
Enako velja za različne in-
teresne dejavnosti, saj so na
šoli aktivni vsi od dramske
skupine, novinarskega krož-
ka, turističnega podmladka
do šolskega športnega dru-
štva. Lani so se učenci pose-
bej izkazali pri zbiranju sta-
rega papirja in tudi v sloven-
skem merilu dosegli lep
uspeh. Z zbranim denarjem
so lahko odšli na izlete, četrti
razred pa je kupil računal-
nik, s čimer je zaživel tudi
računalniški krožek. Pred
časom jim ga je nepridiprav
odnesel, učenci pa so skleni-
li, da bodo ponovno organi-
zirali akcijo zbiranja starega
papiija in kupili nov raču-
nalnik.
Njihova zagnanost nima
meja, zato tudi ni čudno, da
se vključujejo v vsa dogaja-
nja v kr^u. Povezujejo se z
društvi, ki jim nudijo stro-
kovno pomoč, šola pa jim
daje na razpolago prostore.
Učenci sodelujejo na vseh
proslavah in akcijah, v kraju,
predstavniki krajevne skup-
nosti pa vselej priskočijo na
pomoč šoli. Zato lahko upra-
vičeno rečemo, da eden brez
drugega ne morejo. To pa bo
pomembno tudi takrat, ko se
bodo odločali o širitvi pro-
storov osnovne šole v Voj-
niku.
T. CVIRN
Franc Čerenjak
Dobra volja, smeh in
pesem, držijo Franca Če-
renjaka, mnogim tako do-
bro znanega poštarja iz
ŠkoQe vasi, vedno po-
konci. Poštarja, ki v vseti
29 ietili napornega teren-
skega dela ni nikoli po-
gledal na uro, da bi videl,
ali se je njegov delovni
čas ie končal.
V Škofjo vas je prišel
leta 1957 iz Strmca, odko-
der je doma. Izobrazbe ni
imel, pa je prijel za po-
štarsko torbo. Takrat so
bile tiude zime, pošto pa
je prenašal kar peš, s^ še
koles niso imeli. Vedno
pa je znal najti pravo be-
sedo za ljudi. »Ljudje so
bili dobri do mene. Sicer
seje pa treba vedno prila-
goditi. Težko, a hkrati le-,
poje delati z ljudmi,« pri-
poveduje dobrodušni in
gostoljubni Franc. Njego-
vo poštarsko območje je
hribovito in obsežno. S
pošto, dobro voljo in lepo
besedo razveseljuje ljudi
od Žepine in Lipovce, do
Lahovne,   Šmartinskega
jezera in Vojnika.
»Rad imam te ljudi.
Včasih se najde kakšen
osamljen, ki me povabi
na kozarček, pa malo po-
kramljava. Kakšen psi-
ček me včasih napade, pa
nisem zato še nobenega
stran spravil,« se smeje.
Gledam tega 55-letnega
možaka in nehote pomi-
slim na zime, ko se živo
srebro spusti tudi pod -25
stopinj Celzija, na dežav-
ne pomladi in jeseni. Za
Franca pa je delovni dan
vvss^m vpem&iu. Med-
tem, ko se drugi grejejo v
svojih stanovanjih, jim
Franc na motorju pripelje
sporočila od bližnjih ali
pokojnino upokojencem,
ki so ga še posebej veseli.
Poštar ne more biti pla-
čan po urah, s^ dela od
ranega jutra v pozno po-
poldne. Pošiljke je pač
treba dostaviti. Včasih ga
hoče kdo tudi pokarati, a
mu Franc zaželi še veliko
dobrega zdravja, pa se
stvari uredijo.
In kako doma spreje-
majo njegov dolgi delov-
ni dan? »Žena se včasih
razjezi, ker pridem prez-
godaj domov, če se kje za-
držim. Sicer imam pa dve
hčeri in sina, ki sem ga
posvojil,« razlaga Fran-
ček, kakor ga imenujejo
znanci.
Ko se naš poštar pelje
skozi Škofjo vas, otroci
pravijo: »Glej, Franček se
pelje!« In ko pišejo v šoli
spis o poštarju, pišejo o
Frančku: Le o kom bodo
pisali zdaj, ko se Franček
odpravlja v pokoj?
INES DRAME
Sodelovanje z najmlajšimi
v krajevno borčevsko or-
ganizacijo Rogatec je vklju-
čenih 30 borcev, 24 pa je
takšnih, ki im^o priznano
dvojno štetje. Borci v Rogat-
cu aktivno sodelujejo v vseh
prizadevanjih za hitrejši raz-
voj kraja, prav tako pa tudi
občine. Še najbolj pa so ve-
seli sodelovanja s pionirji,
saj tako najbolje prenašajo
svoje življenjske izkušnje na
mlado generacijo.
Andžela Ducman, pred-
sednica krajevne organizaci-
je ZZB NOV Rogatec: »So-
delovanja s pionirji naše os-
novne šole sem zares vesela,
saj skupEO skrbimo za spo-
menik padlim borcem v Ro-
gatcu. Prav tako pa nas os-
novnošolci vabijo tudi na
vse prireditve in nekatere
krožke, kjer se lahko pogo-
vorimo o naših doživetjih iz
časa narodnoosvobodilne
vojne. Škoda, da v kregu ni
bolj aktivna mladinska orga-
nizacija, vendar pa je večina
mladih v šolah izven občine
ah pa so zaposleni in tako
zmanjka časa.
Sicer pa menim, da smo
borci v Rogatcu aktivni. So-
delujemo v delu vseh dru-
štev in krajevne organizacije
socialistične zveze. Veliko-
krat lahko pomagamo prav s
svojimi izkušnjami. Vključu-
jemo pa se tudi v delo različ-
nih komisij pri občinski or-
ganizaciji ZZB NOV. V
šmarski občini dobro deluje-
ta predvsem komisija za bor-
čevska vprašanja, ki obrav-
nava priznavalnine in en-
kratne pomoči, ter komisija
za zdravstveni položaj bor-
cev. Mislim, da prav slednja
posveča veliko pozornosti ti-
stim borcem, ki so brez po-
kojnin in tako velikokrat v
teškem socialnem položaju.«
I. F.
Tudi družbeno usmerjena gradnja 1
v naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi v žalskj
občini zgradili 357 stanovanj v blokih. Največ stanovanj
bodo zgradili v Žalcu - 170, v Šempetru 70, v Preboldu
štirideset, na Polzeli trideset, v Libojah dvanajst, v Gnžah
petnajst in na Vranskem dvanajst; 134 stanovanj bodo z^^ra-
dili v okviru družbeno usmerjene zasebne gradnje. Na Ska-
farjevem hribu v Ložnici pri Žalcu bodo zgradili dvanajsj
stanovanskih hiš, v Braslovčah trideset, v Preboldu nad
tovarno šestnajst, na terasi v Preboldu šest ter v ZgornjeH'
Preboldu dvajset, petdeset zasebnih stanovanjskih hiš ^'
okviru zadružne gradnje pa bodo zgradili v Lipju, oziroma \'
Zgornji Črnovi.
JANEZ VEDENI^
i NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Bejništvo je lahko več kot materinstvo
l^iilca Upo¥šek Iz Vojnika Je spravila h kruhu že triiJeset rejencev
Rejništvo je posebna obli-
ca družbenega varstva
jtrok. Zelo je zaželjeno, ker
je družina varno gnezdo, tu-
ji če je skromno. Važno je,
daje toploto, zlasti otro-
|j0iti. ki ne vedo, kaj je dom.
Kljub temu, da je postalo
jejništvo poklic, novih rej-
^iških družin ni. Socialne
službe jih iščejo, a jih ne
Biorejo najti. Zakaj? Ker to
ui služba, ki bi trajala osem
^r. Je dejavnost, ki ni plač-
ljiva, tako kot nobena pra-,
va ljubezen ni. 1
Da, opravka imamo z lju-
beznijo. S posebne vrsto lju-
beznijo do otrok, takšnih
otrok, ki jo potrebujejo dva-
krat več kot ostali. Taka
ljubezen pa se ne meri na
ure, je razdajanje, ki mu ne
vidiš konca. Je več kot ma-
terinstvo, ker z materinsko
ljubeznijo skrbi za tuje
otroke.
Rejnica s tradicijo
Mama Anica Lipovšek iz
Vojnika ima že šest desetletij
za sabo. Blage so njene pote-
ze, a oči ji švigajo na vse stra-
ni. Odločnosti v glasu ne
manjka.
Živi v skromni hiški sredi
Vojnika. Nikoli ne bi človek
doumel, da je v njej našlo
toplo pribežališče že več kot
trideset rejencev. Ena naj-
bolj zanesljivih rejnic v celj-
ski občini je. To vedo pove-
dati o njej skrbstveni organi,
katere je Anica že večkrat re-
šila iz zadreg. Kadar kakšne-
ga ptička brez gnezda ne
vedno kam potakniti, zlasti
če je to otrok, ki je potreben
še posebnega varstva, prista-
ne pri »mami« Anici.
Kako se je začelo? Anica
pogleda izpod čela in pojas-
ni, da je njeni hčerki postalo
dolgčas, tudi sama si je žele-
la več otrok. Tako so začeli
prihajati k hiši, pred ose-
mindvajsetimi leti prvič, po-
tem pa kar po vrsti. Ves ta
čas je njena družinica štela
najmanj^ štiri, največ pa šest
otrok. Če zdaj prišteje še
vnukinje, kijih tudi pazi, po-
tem se jih v majhni kuhinjici
gnete tudi po osem.
Nič zato, pravi mama Ani-
ca, saj je zanje še drugod do-
volj prostora, v sobah, na
dvorišču. A kaj, ko je ob nje-
nem krilu najlepše!
V spominu Anica niza
otroke, ki so prihajali k njej
kot nebogljeni dojenčki, od
nje pa odhajali v svet, k voja-
kom, se poročah. Kažejo ji
svoje otroke, se hvalijo z živ-
ljenjskim uspehom. Tudi po-
tožiti se pridejo k mami, na-
slonit glavo v njeno krilo.
Anica poboža, reče besedo,
dve in že odleže.
»Najraje vzamem majhne
otroke, lažje jih potem vzgo-
jim po svoje. Z velikimi je
mnogo težje, tudi vzgajati jih
je težko. Začetne težave so
pri vsakem, vsak potrebuje
svoj prijem. Že sem mislila
odnehati, a kaj ko se mi otro-
ci smilijo, pa jih vzamem.
Kar dobirn zanje, tudi zanje
porabim. Če ne bi sama ime-
la vrta in pridelala zelenjave,
bi nam trda predla. Tudi ple-
tem sama in hvaležna sem za
vsak kos obleke, ki jo do-
bim.« Je pa zdaj le bolje, ko
sem poklicna rejnica, vsaj
malo pokojnine si bom za-
služila.«
Če ne bi bilo
ljubezni...
Potrpežljivosti in izobraz-
be Anici ne manjka. Sledi
vsem dosežkom v njeni
»stroki«, je dosledna in
nadvse »potrucana«. Tako se
izraža sama, ko govori o svo-
jih uspehih pri posameznih
varovancih. Tudi več ljubez-
ni so potrebovaU kot drugi
rejenci. Ker se Anica zna žr-
tvovati, se veseliti ob svojih
maUh radostih, ki jih zazna
ob delu z otroki, ji včasih
uspe tudi takrat, ko je uspeh
skoraj nepredvidljiv.
Marjetka je pri osemnaj-
stih letih odraslo dekle. Ko
je prišla Anici v roke, je teh-
tala nekaj več kot dva kilo-
grama. Koliko vztrajnosti je
bilo potrebno, da je zrastla
Marjetka v zdravo dekle, ve
le njena druga mati Anica.
Bernard, danes mu je štiri-
indvajset let, je ostal kar pri
njej. V njenem zavetju sta še
vedno šestnajstletni Dani in
trinajstletni Zlatko. Kako
bosta krmarila v življenju,
Anica še ne ve, rada pa bi, da
bi se njeni nauki tudi njiju
držali.
In tu je še Tomažek, po-
slednji član trenutne Lipov-
škove družine. Najbrž je tudi
najljubši Aničin rejenec. Po-
slednje moči mu razdaja,
njeno žrtvovanje ne pozna
meja. Splačalo se je, Toma-
žek danes, star dve leti in
pol, vse govori, skače, prid-
no je, prisrčno kliče mama,
ate. Skriva se za Aničino kri-
lo, se nagajivo nasmiha, po-
gumno pove, kako mu je
ime.
Rejnica Anica je strašan-
sko ponosna nanj. Boža ga
po glavi, njeni zgarani prsti
se prepletajo s Tomažkovimi
zlatimi lasmi.
»Naš Tomažek je pravi me-
dicinski čudež. Tako pravijo
zdravniki, bo že držalo. Ve-
ste, Tomažka je zavrgla mati
že v bolnici. Rodil se je z vo-
deno glavo. Več operacij je
prestal. Potrebni so bili red-
ni zdravniški pregledi, v Ce-
lju, Ljubljani. Tja sem ga no-
sila, vsakič je bil Tomažek
boljši. Tudi zame je to vehk
uspeh. Rada ga imam. Ob
njem se spominjam vseh ti-
stih otrok, katere so matere
zavrgle. Ja, celo brez imena
so mi jih pustile. Potem smo
skupaj iskali ime. Tomažek
ga je dobil že v bolnici. Naj-
brž bo ostal kar pri nas. Jaz
ga bi tako težko zdaj dala od
sebe. Veste, otroci postanejo
del mene. Posebni taki, kot
je Tomažek.«
Besede o dvojni, trojni,
stoteri ljubezni so čisto od-
več. Dokaz je Tomažek sam.
Tak kot je - zdrav, prisrčen,
zvedav.
ZDENKA STOPAR
Rejnica Anica Lipovšek z možem in nekaterim rejenci.
Tomažek.
Turistična pridobitev v lašici občini
\fehrova turistična kmetija lahko sprejme za poln avtobus gostov
v dobrem mesecu djii je
turistično gospodarstvo ob-
Mne Laško bogatejše za več
kot sto postelj. Od tega jih
je nekaj manj kot 50 v no-
vem hotelu Hum v Laškem,
55 novih ležišč pa so dobili s
prvo turistično kmetijo v
občini, ki jo je že ob koncu
septembra odprl Karel Ve-
l>er iz Brodnic v dolini
Gračnice.
Nova turistična kmetija,
t>b otvoritvi se je tam ob zvo-
ansambla Lojzeta Slaka
zbralo kar 1200 gostov, je
■Največja turistična kmetija
ia celotnem celjskem turi-
stičnem območju, verjetno
Pa tudi v Sloveniji. S 55 ležiš-
či lahko sprejme več gostov
l^ot nov hotel Hum ali pa re-
cimo hotel na Golteh. Še
Ustreznejša je primerjava s
Predelom, kjer je turizem na
^metih najbolj razvit. Gornje
Savinjsko dolino, kjer imajo
!>a približno trideset kmeti-
iah 400 postelj. Nič čudnega
'orej, da je informacija o no-
^ turistični pridobitvi prese-
{>etila vse, tudi turistične de-
lavce. Na čigavo pobudo in
^kaj se je torej Karel Veber
Odločil za gradnjo tako veli-
•te kmetije.
»Pobudnik sem bil kar
^am, saj v naši zadrugi nima-
^0 pospeševalca za kmečki
|Urizem. Že pred desetimi le-
'i> ko sva z ženo Terezo od-
kupila zapuščeno kmetijo,
sva se odločila za kmečki tu-
rizem, vendar je bilo treba
najprej urediti kmetijsko
proizvodnjo in šele nato sta-
novanjsko hišo ter sobe za
goste. Za tolikšno število po-
stelj pa sva se odločila po na-
svetih, ki sva jih dobila pri
Kompasu, kjer so želeli, da
bi lahko sprejela vsaj en av-
tobus gostov,« je pojasnil
Karel Veber. Precejšen del
sredstev za gradnjo sta dobi-
la v obliki bančnih posojil, ki
so jih pomagah priskrbeti v
zadrugi, nekaj pa sta imela
prihranjenega tudi sama, saj
sta prej delala v tujini. Letos,
ko sta gradnjo zaključevala,
je prispevala posojilo tudi
zadruga.
Pred temi začetnimi kora-
ki v kmečki turizem je bil
Karel Veber znan kot kmetij-
ski proizvajalec, ki je dal
družbi letno več kot 50 ton
mesa. Kot kooperant KZ La-
ško je imel v hlevu stalno 150
pitancev. Zaradi rdečih šte-
vilk v proizvodnji je sed^
število zmanjšal na 50: »Ko-
ruza je predraga, brez te pa
ni pitanja. Po vseh normati-
vih je potrebno za kilo prira-
sta sedem kilogramov koru-
ze, kar znese 350 dinarjev.
Odkupna cena mesa pa je
360 dinarjev. Odbijte stroške
proizvodnje, delo, amortiza-
cijo, semena itn, ter povejte.
kje je zaslužek. Proizvodnjo
smo torej zmanjšali na takš-
no količino, da si lahko po-
magamo z lastno krmo. Ker'
vem, da je meso v mesnicah
predrago, naj k temu dodam
le še to, da je prodajna cena,
ki jo ima za kilogram mesa
zadruga, 690 dinarjev. Razli-
ka do tistih 360 dinarjev je
torej 330 din, kar pa se mi zdi
previsoka cena za posredo-
valne službe. Ali nas res toli-
ko stane administracija?«
Ob teh razglabljanjih o na-
šem kmetijstvu mi je bilo
jasno, da bo Vebrovim nova
dejavnost predstavljala še
kaj več kot zgolj dodaten za-
služek. A kredite in obresti
je treba odplačevati kar ta-
' koj, zato bo treba tudi poste-
lje na ovi turistični kmetiji
napolniti čimprej.
»Pri tem nam bo pomagal
Kompas pa tudi naš sozd
Merx. Rad bi, da bile poste-
lje zasedene skozi vse leto,
ne le poleti ali jeseni, kot je
to pogost slučaiv Gornje Sa-
vinjski dolini. Ze pred zimo
bomo tukaj v bližini postavi-
li manjšo smučarsko vlečni-
co, kar bi lahko bil ob dobri
domači hrani že kar zado-
' sten razlog za obisk kmetije.
Poleti pa so tu v dolini Grač-
nice dobre možnosti za ribo-
lov, saj bomo pri nas proda-
jali tudi ribolovne dovohlni-
ce, blizu je tudi Lisca, pa
Zdravihšče Laško in Rimske
topUce.«
Vendar so težave s pre-
vozi?
»Prav zaradi tega bom ku-
pil manjši kombi, s katerim
bi vozil goste kamor bi želeli.
Tudi na kakšno turistično
prireditev, ki jih je v občini
precej. Upam, da mi bo pri
organizaciji tega pomagalo
tudi domače turistično dru-
štvo iz Rimskih toplic«
Načrtov je torej veliko.
Najprej, do konca tega leta,
pa bo potrebno opremiti še
osem od skupno enajstih
sob. Tri so že opremljene, do
konca leta pa bodo Vebrovi
tudi v preostale namestili
okusno masivno stilno pohi-
štvo, uredili bodo še pred-
prostor v nadstropju ter 180
kvadratnih metrov veliko te-
raso, kjer bo našel svoje me-
sto tudi tuš. Med sobami so
tudi tri takšne z skupnimi le-
žišči, tako da bodo lahko v
izrednih primerih sprejeli tu-
di več kot 55 gostov. Kmetija
ima tudi 180 kvadratnih me-
trov pokritih garaž za goste,
uredili pa bodo še eno kmeč-
ko sobo (sedaj imajo vehko
jedilnico in posebno sobo) s
krušno pečjo.
Hrana bo seveda domača,
saj obljubljajo, da bodo vse,
kar bo^na mizah, pridelali
doma. Žena Tereza ima pri
kuhi že precej iskušenj, na-
vajena je kuhati v velikih
piskrih, saj je bilo pri hiši v
času gradnje vedno vehko
delavcev. Vebrova imata tu-
di šest pridnih otrok, dva si-
cer še predšolska, ki bodo
pomagali staršema in s tem
prispevali k temu, da bodo
gostje pri njih zadovoljni.
R. PANTELIČ
Ker stalnih in agencijskih
gostov pri Vebrovih še ni-
majo, sprejemajo naročila
tudi po telefonu (735-217).
Prostora za 29. november in
novoletne praznike ima^o
še dovolj.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
7. NOVEMBER 198s
Mladi kulturni ustvarjalci
vabljeni na Našo besedo 86
Organizatorji srečanja mladih kulturnih ustvarjalcev
- Naše besede so že objavili razpis za naslednje leto.
Naša beseda '86 ni tekmovanje, ampak pomeni pregled,
oceno in prikaz ustvarjalnih dosežkov mladih kulturni-
ških skupin v sezoni 1985/86 na vseh področjih kulturne
dejavnosti.
Naša beseda je tradicionalna prireditev, ki je iz celjskih
okvirov prešla na območje celotne Slovenije. To je sreča-
nje mladih in pionirskih gledaUških skupin, gledaliških
krožkov, recitatorskih, kulturnih, literarnih, Ukovnih in
plesnih skupin ter vokalnih in instrumentalnih skupin, ki
izv^ajo pop in ročk glasbo in samostojnih izvajalcev last-
nih ah tujih pesmi ob lastni instrumentalni spremljavi.
Namen Naše besede je v poglabljanju zanimanja za slo-
vensko besedo, gledališko usvarjalnost, kulturno vzgojo
in kulturno-animacijsko dejavnost, ter za najrazličnejšo
ustvarjalnost mladih. Naša beseda poživlja in vsebinsko
usmerja mlade pri njihovem kulturnem delu, bogati delo
njihovih krožkov in predstavlja najboljše in najizrazitejše
ustvarjalne dosežke mladi slovenski javnosti.
Razpis Naše besede '86 sodelujoče skupine v ničemer ne
omejuje v izbiri sporeda, vendar organizatorji pričakujejo,
da bodo skupine segale predvsem po sodobni in aktualni,
sporočilno in izpovedno vredni ter pomembni tematiki.
Vse skupine, ki se bodo prijavile za sodelovanje, pa so
dolžne, da na plakatih in drugih javnih obvestilih s kate-
rimi bodo reklamirale svoje prireditve, obvestijo, da
poteka predstava v okviru Naše besede.
Občinska prireditev Naša beseda '86 bo v Celju predvi-
doma meseca marca, skupine in samostojni izvajalci pa se
morajo do 15. februarja prijaviti Občinski zvezi kulturnih
organizacij Celje (Gregorčičeva 5, Celje), ki je strokovni
mentor prireditve.
D. 1.5
m uprizoritev
ijornjem gradu
Minulo soboto so v Gornjem
gradu igralci Kulturnega dru-
štva »Franc Žmavc« pod režij-
skim vodstvom Andreja Ku-
renta izvedli krstno uprizori-
tev družbene drame v treh de-
janjih, ki je nastala v Ljubljani
septembra meseca 1941 leta.
Napisala sta jo Karel Destov-
nik Kajuh in Bojan Štih, ki sta
tedaj delala pod psevdoni-
mom: K^uh kot Drago Jeran,
Štih pa kot Peter Novljan. Do-
gajanje je postavljeno v tride-
seta leta dvajsetega stoletja,
govori pa o materi, ki v nagon-
ski ljubezni do sina potisne v
nesrečo druge. Očiščujoč ko-
nec govori o delu, ki nakazuje
hrepenenje generacije, ki je
kovala revolucijo, hrepenenje
po novi družbi, novi ureditvi,
novih časih.
Bojan Štih anekdotično piše
o nastanku drame. Jeseni 1941
so bili v ljubljanskem Riu pri
vrčku piva Kajuh, Štih in Pir-
jevec. Ta je dejal, da bo že de-
cembra 1941 vkorakala v Ljub-
ljano Rdeča armada, prevzeti
bo treba tudi narodno gledahš-
če, za to priložnost pa bo treba
jmeti primerno igro. In ker te-
d^ še ni bilo samoupravljanja
in samoupravnih interesnih
skupnosti, kot ugotavlja Štih,
sta z delom pričela že nasledili
dan, preganjal pa ju je tudi
strah, da ne bi Rusi prej prišh v
Ljubljano, preden bi imela na-
pisano igro. Verjela sta tudi, da
bo general, ki bo osvobodil
Ljubljano, nesel delo v Mosk-
vo in ga priporočil tovarišu
Stalinu v uprizoritev. Tako iz
Štihovih misli, ki jih v gledali-
škem hstu zaključuje z ugoto-
vitvijo, da je bil to čas, ko so
mladi ljudje verjeli v tisto, kar
so hoteli in želeli.
V Gornjem gradu so igrali:
Jože Tanjšek je bil oče Ivan,
Marinka Cavničar je bila rnati
Marija, Dejan Urlep je birsin
Peter, Tanja Bezovšek je bila
zaročenka Ana, Darko Rihter
je bil stric Franc, Lilijana Bele
je bila soseda Angela, Jože
Remšak je bil gospod Stare in
Jože Venišnik. Luč in ton je
uravnaval Rudi Stakne, maska
in frizura sta bili delo Nade
Kovšakove, Martina Podpečan
pa je bila organizatorka.
D. MEDVED
Izšel je Celjski zbornik '85
Letošnji CeZb je 20. zvezek (brez 11 posebnih izdaj)
odkar izhaja. Na 400 straneh prinaša 30 prispevkov
izpod peres 24 avtorjev (6 avtorjev je prispevalo po dva
spisa). Z donatorskim odnosom ga je v roku poslal na
svetlo AERO TOZD Grafika.
Kot doslej je Zbornik tudi tokrat dokument znan-
stveno-raziskovalnega, strokovnega in publicističnega
dela na celjskem območju. Med avtorji je opazna pri-
sotnost mladih strokovnjakov - muzealcev in arhivi-
stov.
Tematsko je mogoče najnovejši zvezek CeZb razde-
liti na poglavja iz narodne zgodovine s tržiščem na
NOB oz. Delavsko gibanje v Celju (Milko Mikola,
Ivanka Cizelj-Zajčeva. Ivan Grobelnik, Aleksander
Videčnik), na socialno-ekonomsko problematiko z
etnologijo (Milan Natek, SAZU, dr. Anton Sore, Vladi-
mir Šlibar) ter raziskave (Tone Sagadin, Zoran Trat-
nik), na starejše kulturno- in literarnozgodovinsko
izročilo (Darja Pirkmajer, Blaženka First, Milena
Moškon, Tatjana Badovinac, Janez Cvirn, Vlado
Novak) ter več kronističnih prispevkov s področja
sodobne kulturno-prosvetne aktivnosti v Celju (Drago
Medved, Egon Kunej, Milan Božič in dr.). Letošnji
Zbornik prinaša tudi pregled dosedanjih imenovanj za
častne občane, nadaljevanje in konec dr. Stoparjevega
pregleda grajskih stavb na Slovenskem Štajerskem,
pred desetletnico smrti pesnika in pisatelja Frana
Roša objavlja Antonija Fras njegovo bibliografijo,
kustos Likovnega salona Alenka Domjan pa nadaljuje
1974. zaključeni pregled razstav Likovnega salona do
najnovejših dni z njih kratko oznako.
Skratka, kot je bilo že večkrat rečeno, lahko rečemo
tudi za letošnji Zbornik: obilica dokumentarnega pri-
čevanja o življenju in razvoju celjskega območja.
12. revija domačih
ansamblov v Libojali
Organizacijski odbor pri
DPD Svoboda Ludvika
Oblaka v Libojah je zaklju-
čil s sprejemanjem prijav
za 12. revijo domačih an-
samblov, ki bo letos v nede-
ljo, 24. novembra z dvema
koncertoma ob 14. in 17. uri
v obnovljeni dvorani liboj-
skega kulturnega doma in
pod pokroviteljstvom Kera-
mične industrije Liboje, ki
letos slavi 170-letnico ob-
stoja.
Po dosedaj zbranih prija-
vah bo prav letošnja revija
doslej najkvalitetnejša, saj je
prijavljena cela vrsta ansam-
blov, ki so osvajali najvišja
mesta in priznanja na festi-
valih na Ptuju in Steverjanu,
snemali za radio, televizijo,
kasete in plošče ter gostovali
po tujini. Razveseljivo je tu-
di, da bo letos manjše število
ansamblov, kar pomeni, da
bosta oba programa nemote-
no in brez ihtavnosti mirno
potekala v zadovoljstvo
vseh, ki bodo prišli poslušat
naslednje ansamble: letos se
je po nekaj letih premora po-
novno in to prvi prijavil an-
sambel Slovenija s Polzele.
Poleg ozvočenja bo za na-
stop poskrbel tudi ansambel
Savinjskih 7 iz Liboj (pri-
pravljajo se za snemanje na
belgijski televiziji ter gosto-
vanji v SZ in ZDA!). Organi-
zator pa ima še prijave Vikija
Ašiča, Celjskega instrumen-
talnega kvinteta. Medijskega
odmeva, zmagovalca pri ob-
činstvu v Steverjanu Kon-
grasa iz Kungote, Šaleškega
ansambla, Braneta Klaužarja
iz Štor in seveda Francija Ze-
meta iz Vojnika, ki je doslej
poleg Veselih hmeljarjev na-
stopil na vseh dosedanjih re-
vijah v Libojah. Nekoliko za-
pletov je z Veselimi hmeljar-
ji, ki bodo dan pred revijo še
gostovali v ZR Nemčiji, ven-
dar obstoja po izjavi vodje
ansambla Vilija Ograjenška
vsaj nekaj možnosti, da bi se
uspeli pravočasno vrniti in
zaigrati vsaj na drugem kon-
certu. Za vokalno petje bodo
poskrbeli člani kvinteta
Frankolovčani, za humor Ja-
nez Hočevar-Rifle ter s »fraj-
tonarico« zmagovalec Lju-
bečne Viki Ašič ml. Uvod bo
namenjen domačim fanfari-
stom godbe na pihala, za
zaključek pa bodo vsi sode-
lujoči skupaj zaigrali in za-
peli.
Orgnizator se je tudi odlo-
čil, da bo v nedeljo dopoldne
ob 9. uri pripravil posvet
vseh, ki na celjskem območ-
ju pripravljalo revije ali sre-
čanja domačih ansamblov,
kot Liboj, Vojnika, Štor, Zi-
bike, Graške gore. Vinske
gore in Andraža. Naslov bo
»revija ali veselica«. Pri or-
ganizaciji letošnje revije s
svojim prispevkom sodelu-
jejo poleg pokrovitelja KIL
tudi domači delovni organi-
zaciji LIKO in Mirosan, Zve-
za kulturnih organizacij in
kulturna skupnost občine
Žalec, Ljubljanska banka
Splošna banka Celje in še
mnogi zasebriiki. Predpro-
daja vstopnic bo tako kot vsa
leta v industrijski trgovini
keramične industrije v Li-
bojah.
TONE VRABL
Pod
Prešernovo
glavo
Alenka Goljevšček, ki
se vedno bolj uveljavlja
kot slovenska gledališka
soustvarjalka, je leta 1984
izdala svojo noviteto - ki
je v hipu obšla vso Slove-
nijo - POD PREŠERNO-
VO GLAVO. Čeprav so si
tudi Celjani ogledali ljub-
ljansko postavitev, bo
verjetno zanimiva pri-
merjava tudi z ljubitelj-
sko predstavo, ki si jo bo-
mo lahko ogledali v petek
zvečer v kulturnem domu
v Trnovljah v izvedbi
združenih gledaliških
skupin iz Prevalj in Meži-
ce. Organizatorja (ZKO
Celje in KUD »Zarja«) s
tem tudi uresničujeta
enega izmed sklepov iz
programa dela, ko so se
dogovorili o medsebojnih
izmenjavah ljubiteljskih
predstav. Predstava bo
nedvomno vzbudila pre-
cejšnjo pozornost, kajti
besedilo je še naprej ak-
tualno, zanimivo in tudi
provokativno. Vse infor-
macije boste lahko dobiU
po telefonu 22-160!
Š. Ž.
Uiiiel nastop v Movi Gorici
CeUske plesne skupine na ljubljanskih Dnevih plesa
Pred kratkim so na festiva-
lu slovenskega sodobnega
plesa v Novi Gorici nastopili
tudi Plesno gledališče Celje
in celjski plesni skupini Akt
in Igen. Njihova plesna dela
so dobro sprejeli tako gledal-
ci, kot kritiki. Neja Kos, stro-
kovna sodelavka za plesno
dejavnost pri Zvezi kultur-
nih organizacij Slovenije, je
vse tri skupine izbrala za na-
stop na Dnevih plesa, ki bo-
do sredi decembra v Cankar-
jevem domu v Ljubljani.
Plesno gledališče se je v
Novi Gorici predstavilo s
predstavo Odsevi v razbitem
zrcalu, v koreografiji Gorda-
ne Stefanovič, plesna skupi-
na Igen s predstavama Dan
zmage ali rojstvo boljšega
človeka in Kompozicija be-
lih teles, v koreografiji Igorja
Jelena, plesna skupina Akt
pa s predstavama Prepiri
med udi in Obešalniki, v ko-
reografiji Ane Volk-Pezdir.
Ob tem velja še zapisati, da
je bil kulturni dom v Novi
Gorici zaseden do zadnjega
kotička, kar priča, da je le-
tošnji, že drugi festival slo-
venskega sodobnega plesa,
pridobil zavidljiv krog ljubi-
teljev plesne umetnosti.
Celjske plesne skupine tu-
di sicer ne počivajo, pred
dnevi sta se Plesno gledališ-
če in Igen vrnila iz gostova-
nja v Zagrebu, prihodnji te-
den bo plesna skupina Igen
gostovala v Sarajevu, čez šti-
rinajst dni pa bosta Plesno
gledališče in Igen gostoval?
na prvem festivalu sodobn«.
ga plesa v Dravogradu. Fe-
stival v Dravogradu priča, da
se ples vse bolj uveljavlja
Sloveniji, kar je v precejšnj.
meri tudi zasluga celjskih
plesnih ustvarjalcev.
V.E.
TDF tudi v klubu Ivan Cankar
v celjskem klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar se bo, v
okviru 13. tedna domačega filma, tokrat predstavila video
produkcija študentskega kulturnega centra Škuc-Forum iz
Ljubljane. Predstavitev avtorske video produkcije, gre za
dvourni video program, bo jutri ob 20. uri. Obenem bo tudi
otvoritev razstave karikatur celjskega slikarja in karikaturi-
sta Borija Zupaničiča, ki bo tokrat karikiral sedmo umet-
nost.
V kolikor bo predstavitev študentske video produkcije
odpadla, se bo v klubu predstavil Tomaž Jeglič, predsednik
kluba, ki bo ob tej priložnosti obiskovalcem posredoval
znamenita »Petrova« načela.
Tone Kuntner v laški knjižnici
Uspeli literarni večer To-
neta Kuntnerja v laški knjiž-
nici bo opogumil ta majhen
kolektiv, da za svoje bralce
in ostale občane - ljubitelje
literature, tudi v bodoče or-
ganizira podobne kulturne
prireditve.
Knjižnica Laško redno raz-
vija že znano in razvito obli-
ko sodelovanja z mladimi
bralci - uro pravljic. Odslej
pa naj bi svojo dejavnost raz-
širila in z njo pritegnila
predvsem starejše občane.
Zato je torkov literarni ve-
čer le uvod v novo obdobje
te knjižnice, ki si bo prizade-
vala še z drugačnimi aktiv-
nostmi obogatiti sodelova-
nje s sedanjimi in bodočimi
člani.
VVE
Koncert Duge na Gomilskem
DekUški pevski zbor na Gomilskem je pred časom navezal stike z dekliškim zbororr
Duga iz Sarajeva. Zbor so povabili na gostovanje in v petek so sarajevske pevke nastopile
pred gomilskim občinstvom. Dogovorili so se, da bodo spomladi v Sarajevu gostovaU
dekleta gomilskega dekliškega zbora. FOTO: JANEZ KROFLI(
7. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Ana iz delavskega Gaberja
Ttpki spomini niso porezali korenin liumoria
Skromno stanovanje Ane
Cocej na Mariborski cesti je
tako lepo urejeno, da človek
kar ne more verjeti, da živi
tu sama, skorajda povsem
slepa, 83-letna ženska. Žen-
ska, ki vam lahko pove pre-
cejšen del zgodovine delav-
skega Gaberja, vojne oku-
pacije, internacije in povoj-
nega dela. Ženska, ki kljub
trpljenju v svojem življenju
nikoli ni izgubila neomaj-
nega smisla za humor.
»V življenju nikoli nisem
imela nič lepega. Otroštvo
sem preživela v teh naših
Gaberjah. Bili smo revni, jaz
pa sem si tako želela hoditi v
šolo. V treh letih meščanske
šole so mi pomagale meščan-
ske sestre s hrano, obleko,
obutvijo. Zelo sem si želela
iti v šolo, da bi lahko vzgaja-
la otroke, ki sem jih imela
tako rada, pa sem s 17 leti
morala na delo v EMO, da
sem preživljala mamo in bra-
ta. 23-letna sem zbežala od
doma, ker mi mama ni dovo-
lila, da bi se poročila.« Ko se
je Ana leta 1926 poročila s
Francem Cocejem, se ji je še
istega leta rodil sin Stanko.
»Bih so to težki časi. 1922.
leta smo imeli v EMO 3-me-
sečno stavko za osemurni
delavnik in boljše plače. Ta-
krat sem bila zaupnica in
sem zastopala delavce ti-
skarne, kjer sem bila takrat
deklica za vse. Med stavko
smo dekleta prodajala stare
časopise, rože in drugo, de-
nar pa smo nosile v tajništvo
social-demokratov, ki je bilo
v gostilni Pri Jelenu na Sta-
netovi ulici. Takrat sem do-
bila 2 kovača tedenske pod-
pore. Stavko smo uspešno
speljali. Dosegli smo, kar
smo hoteli, vendar pa jih je
takrat nekaj ostalo brez de-
la.« Potem so se bližale prve
občinske volitve, ki jih je ve-
lik del delavcev bojkotiral,
ker ženske niso imele volilne
pravice. Tudi Ana je bila v
sprevodu, ki je krenil na Ku-
nigundo. Za njimi so se pri-
peljali orožniki, ki so hoteli
odpeljati moške, ljudje pa so
se razkropili po gozdu in vo-
litve so bile bojkotirane.
Viharno je Ana preživela
obdobje do vojne. Nobena
delavska akcija, nobeno
praznovanje prvega maja ni
minilo brez nje. Zaradi svoje
zavednosti pa se je takoj ob
začetku vojne vključila v ile-
galno delo. Bili so organizi-
rani v trojke, ki so se zbirale
ob koncu tedna v Savinjski
dolini pri Julki Cilenšek-
Betki. Leta 1943 so gestapov-
ci zaprli njihovo zapriseženo
kurirko, ki ni vzdržala muče-
nja in je izdala veliko ljudi. V
enem samem dnevu so zaprli
81 ljudi, od tega so jih 30
ustrelili. Ana je bila med in-
terniranci, ki so jih odpeljali
v taborišče Ravensbriick.
»Prvih 14 dni je bilo groz-
ljivo ob 4. uri zjutraj stati na
apelu v vsakem vremenu.
Dobila sem pljučnico in
vnetje rebrne mrene. DaU so
me kar na »zadnjo postajo« h
krematoriju. Tam pa so bile
na srečo tri internirane
zdravnice iz Jugoslavije, Če-
ške in Rusije. One so me, ta-
ko rekoč, obudile od mrtvih.
Potem pa se je ponovno za-
čelo. Težkega dela z razbija-
njem skal in delanjem gra-
moza, valjanja cest, kopanja
jarkov se sploh ne da popisa-
ti. Preživele pa smo le!«
Ana je bila v taborišču do
28: aprila 1945. »Zadnjo noč
so nas gonili v teku" 150 km
okoh. Skakali smo čez mrli-
če in če je kdo padel, ga je
drveča množica pohodila.«
Po tej noči so gestapovci iz-
ginili, taboriščniki pa so se
razkropili po okohci. Po
dveh prestrašenih nočeh v
gozdu, so Ano in skupino
Ljubljančank   zajeli   Rusi.
»Domov smo potovale dva
meseca. Vozili so nas čez
Nemčijo, Poljsko, Češko,
Madžarsko in v Celje sem
prišla iz Slavonije. Tu pa me
je čakalo razočaranje. Nikjer
nobenega pozdrava, dobro-
došlice. Prišla sem sestrada-
na in onemogla. Na poti smo
le na redkih krajih dobile kaj
hrane in tudi v Celju ni nihče
poskrbel za to, da bomo
jedh«.
Ko si je Ana malce opomo-
gla je želela nazaj na delo v
EMO. Tu pa so jo hoteli po-
.slati na delo k zidarjem. »Bi-
lo je grenko spoznanje, da ni-
si nič vreden. Mar so me zato
Švabi dve leti vlačili po tabo-
rišču?« Stvari so se vendarle
uredile in Ana je iz navadne
delavke postala mojstrica v
oddelku dekor. Ni pa zane-
marila tudi aktivnega pro-
stovoljnega dela. Skrbela je
za partizanske sirote, vdove
in invalide. V tovarni je dela-
la v socialni komisiji. V obči-
ni pa je bila predsednica sek-
cije za internirance, delala je
pri rdečem križu in zvezi
borcev. Po upokojitvi pa je
delala na zvezi društev upo-
kojencev.
Ana Cocej vidi le s kotič-
kom levega očesa. Tako je že
14 let. Vid je izgubila zaradi
poškodb, ki so posledica
pretepanja v Starem piskru
in kasneje v taborišču. Kljub
temu pa za vse poskrbi sama
in je med sosedi priljubljena
zaradi svojega humorja. Če
vas hudomušno oplazi njen
nasmešek in reče: »Ali veste,
kako je bog ljudi sejal?«, ve-
ste, da je grenke spomine za-
kopala vase in vas bo prese-
netila s kakšno novo šalo.
INES DRAME
Razstava
ob dnevu
varčevanja
Ob 31. oktobru, svetov-
nem dnevu varčevanja,
so v ekspozituri Ljubljan-
ske banke v Laškem pri-
pravili razstavo ročnih
del na temo pionirskega
varčevanja. Pripravili so
jo učenci Osnovne šole
Dušana Poženela. Ko
smo se pogovarjali z men-
torico pionirske hranilni-
ce, Marjeto Krašovec,
nam je povedala, da je
razstava, ki sojo pripravi-
li, plod skupnega dela
učencev in pedagoških
delavcev na šoli, sicer pa
je to ena od najpogostej-
ših oblik zunanje predsta-
vitve šole, ki ima precej-
šen del vzgojno-izobraže-
valnega dela usmerjene-
ga v tehnični pouk.
Na šoli poteka pionir-
sko varčevanje že vse od
leta 1974. Varčujejo vsi
učenci šole posamezno,
skupne oblike varčevanja
pa so ob akcijah zbiranja
starega papirja, dela v
proizvodnji itd. Sicer na
šoli dajejo velik poudarek
vzgoji k varčnosti in se o
tem pogovarjajo tudi na
razrednih urah. O deUtvi
skupnih sredstev in obre-
stih se, kot je to običajno,
učenci samoupravno do-
govorijo in jih v pretežni
meri porabijo za šolo v
naravi, zaključno ekskur-
zijo in socialno pomoč ne-
katerim učencem. Pri
Ljubljanski banki so
takšnih aktivnosti in pri-
zadevanj šol zelo veseli in
si želijo v bodoče še več
šol, ki bi se odločile za
tako vzpodbudno delo ob
svetovnem dnevu varče-
vanja.
VLADO MAROT
Šenelf na Polzeli
bi morali obnoviti
Razpadanje tega spomenika si ne Iti
smeli privoščiti
Leta 1982 so v domu upo-
kojencev na Polzeli iz stare
graščine Šenek preselili
oskrbovance v novozgraje-
no negovalno enoto. Grašči-
na je takrat ostala prazna in
začela je razpadati. Da bi
preprečili nadaljnje razpa-
danje, so lani obnovili
ostrešje, letos pa so pri-
pravljali dokumentacijo za
izvedbo obnove same graš-
čine. Zagotovili so tudi de-
nar za gradbena, obrtna in
instalacijska dela.
Dobrih 93 milijonov dinar-
jev so zagotovili skupnost
pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja, občina
Mozirje, iz sredstev žalskega
občinskega samoprispevka
ter iz lastnih sredstev Doma
upokojencev na Polzeh. S
celjsko Obnovo so podpisali
pogodbo za opravljanje vseh
teh del v vrednosti dobrih 83
milijonov dinarjev, septem-
bra pa je Obnova za ta dela
zahtevala zaradi podražitev
123 milijonov dinarjev. No-
benega dvoma ni, da se bo
kljub temu treba odločiti za
obnovo graščine. Sredstva
naj bi prispevali skupnost
pokojninsko invahdskega
zavarovanja za občini Žalec
in Moziije, občinska skup-
nost socialnega skrbstva iz
Žalca s sredstvi pospešene
amortizacije, občinska kul-
turna skupnost, občinska
zdravstvena skupnost, sta-
novanjska skupnost ter sa-
moupravna interesna skup-
nost za komunalo in ceste.
Omenjajo tudi možnost na-
jetja kredita. V primeru, da
se bodo v žalski občini odlo-
čali za nov samoprispevek,
pa bo vanj treba vključiti tu-
di ta objekt. Izvršni svet žal-
ske občinske skupščine je
komiteju za družbeno plani-
ranje in družbenoekonomski
razvoj in občinskemu sekre-
tariatu za občo upravo naro-
čil, da preučijo možnost za
uvedbo dodatne prispevne
stopnje v okviru občinske
kulturne skupnosti za sana-
cijo kulturnozgodovinskih
spomenikov, kamor ned-
vomno sodi tudi graščina Še-
nek. Navsezadnje so srednje-
ročni razvojni načrti že v se-
demdesetih letih^ načrtovan
obnovo graščine Šenek, tako
da bi se ohranila kot kulturni
spomenik, hkrati pa bi bili v
njej funkcionalni prostori za
potrebe doma upokojencev.
Pri izvajanju tako zastavlje-
nih načrtov pa se je pojavilo
vprašanje, kako ohraniti ob-
jekt, oziroma dvorec, čigar
prvotni temelji segajo že v
petnajsto stoletje, v obdobju
baroka pa je nastala graščina
v sedanji obliki. Pojavilo se
je tudi vprašanje, kako v ob-
jektu, ki je zgodovinski spo-
menik prve kategorije, orga-
nizirati dejavnost, ki je sicer
prvotni objekt ni imel, tako
da bo skupno z novimi pro-
stori doma upokojencev v
neposredni biižini tvorila
enotni in funkcionalni kom-
pleks. Objekt je spomeniške-
ga značaja in je treba ohra-
njati njegove značajske in
zgodovinske vrednosti. Ob-
nova je časovno daljša od no-
vogradnje in bistveno bolj
zahtevna, pa tudi dražja. Tu-
di zaradi tega ter izjemno vi-
soke inflacije ter s tem v zve-
zi hitrega naraščanja cen z
zaključkom tega objekta ne
bi smeli čakati dlje časa.
JANEZ VEDENIK
Na Blagovni želijo trgovino
v krajevni skupnosti Blagovna se tako kot drugod v
šentjurski občini pripravljajo na referendum za podalj-
šanje samoprispevka. V programu, ki so ga oblikovali
glede na potrebe krajanov, so številne naloge, vprašanje
pa je, v kolikšni meri bodo te želje upoštevale interesne
skupnosti.
Največ sredstev pričakujejo od cestne skupnosti, saj še
ni modernizirana cesta Proseniško-Bukovžlak, kije bila že
v dosedanjih načrtih. Načrtujejo tudi modernizacijo kra-
jevnih in lokalnih cest v dolžini 4 kilometrov ter ureditev
avtobusnih postajališč v Selah in na Blagovni. V nasled-
njih letih naj bi dobili tudi vodovod v Cerovcu, Repnem in
Zlatečah, v Trnovcu in Primožu pa bi uredili kanalizacijo.
Na prvo mesto svojega programa pa so postavili uredi-
tev preskrbe, saj v krajevni skupnosti še vedno ni trgo-
vine. Dogovarjajo se s Cinkarno Celje, ki bo pomagala pri
uresničitvi teh načrtov, to pa naj bi bila nekakšna odškod- •
nina za škodo, ki jo povzroča s svojim odlagališčem. S tem i
bi v krajevni skupnosti dobili dvorano s 150 sedeži ini
prostore krajevne skupnosti, ki sedaj gostuje v šoli. Tudi
to bo sčasoma potrebno razširiti, saj se število otrok vsako'
leto povečuje in mora pouk potekati kombinirano. Vsega;
tega pa krajani sami ne bodo zmogli, čeprav so že doslej
mnogo naredili. Zato bi bilo prav da jim v naslednjih letih
interesne skupnosti bolj pomagajo z denarjem.
TCj
Politična šola na Šmohorju
Več kot petdeset mladih
se je udeležilo enodnevne
politične šole za mlade, ki
j^e bila pred kratkim na
Smohorju. Komisija za idej-
no politično delo z mladimi
pri predsedstvu občinske
konference mladih občine
Laško je pripravila razno-
lik program, ki je potekal v
treh sekcijah.
Sekcijska razprava o kme-
tijstvu je bila namenjena
problematiki kmetijstva v
občini, obdelovanju zemlje
in zapuščenim kmetijam.
Mladi so se menih, da bi bilo
potrebno manjše nedonosne
kmetije združiti in tako pre-^
iti na intenzivnejšo obdelavo
in dati zemljo tistemu, ki jo
obdeluje. Dejali so tudi, da
bi bilo nujno potrebno omo-
gočiti enostavnejše poti do
gradbenih dovolenj, s kredit-
no politiko pri stanovanjski
skupnosti pa omogočiti mla-
dim, ki ostajajo na starih do-
mačijah, stanovanjska poso-
jila. Le tako bi mladi ostajali
na kmetijah in manj odhajali
v tovarne.
Druga razprava je bila o
prostovoljnem delu. O njem
so menili, da so take akcije
še vedno potrebne, morda pa
kaže vključevati v delo spe-
cialzirane delovne brigade.
Menili so tudi, da bi morali v
njihovo brigado Ilije Bado-
vinca bolje vključiti mlade iz
pobratenih občin in pa šti-
pendiste, zlasti še študente.
Ob tej priložnosti so ponov-
no oživeli delo kluba briga-
dirjev z novim predsedni-
kom Romanom Milostom.
V program politične šole
so vključili tudi plenarno de-
lo, na katerem so govorili
predstavniki občine in druž-
benopohtičnih organizacij o
vključevanju mladih v pred-
volilne aktivnosti in njihovi
vlogi in deležu v delegat-
skem sistemu ter jih seznani-
li z gospodarskim stanjeni v
občini.
VLADO MAROT
Vedno kaj novega
Krajevna organizacija Rdečega križa v celjski krajevni
skupnosti Lava je v štirih letih svojega obstoja že veliko
naredila, že zlasti, odkar je s prostori krajevne skupnosti
razrešila težave s prostorom.
Kot je povedal predsednik krajevne organizacije Janko
Govejšek, so utečene vsakoletne akcije zbiranja obleke in
obutve ter srečanja starejših krajanov. V krajevni skupnosti
je 120 krajanov starejših od 70 let, na srečanje pa jih prihaja
po 90. Pripravijo jim kulturni program, v katerem radi sode-
lujejo cicibani in šolarji osnovne šole Veljka Vlahoviča, pa
tudi oktet Studenček.
Letos aprila so ustanovih postajo Rdečega križa. Vsak
torek od 15. do 17. ure pričakujejo krajane medicinska sestra
in socialna delavka, največ obiskovalcev pa prihaja na mer-
jenje krvnega pritiska. Uredih so tudi posebno kartoteko.
Ker je ob obiskih v postaji Rdečega križa tudi precej vpra-
šanj, bodo v zimskih mesecih pripravih tri zdravstvena pre-
davanja. O sladkorni bolezni, zdravi prehrani starejših ljudi
in skrbi za osebno higieno bodo spregovorili predavatelji iz
Zdravstvenega centra Celje.
MBP
Konjiški upokojenci za bolnišnico
člani društva upokojencev v konjiški občini so se strinjaU
s predlogom o zbiranju sredstev za modernizacijo celjske
bolnišnice.
Akcijo bodo opravili takoj po novem letu in jo zaključiU
do konca februarja 1996. Pododbori društva upokojencev v
konjiški občini bodo v tem času opravili letne konference,
na katerih bodo člane seznanih z omejeno akcijo. Sklenih
so, ^a bodo obiskah vse upokojence, tudi tiste, ki niso člani
društva.
Nekateri darovalci so se že izkazali in samoiniciativno dali
denar. Tako je Julka Rus iz Slovenskih Konjic nakazala
20.000 dinarjev in izjavila, da bo dala še enkrat enako vsoto.
Izkazala sta se tudi Fanika in Janko Iršič iz Vitanja, ki sta
darovala za modernizacijo celjske bolnišnice 10.000 di-
narjev.
FRANJO MAROŠEK
Uspešni krvodajalci
Občinski odbor Rdečega križa v Titovem Velenju je
uspešno organiziral tudi letošnjo krvodajalsko akcijo. Bila
je že tretja po vrsti in je trajala tri dni. Skupaj je dalo kri 1095
krvodajalcev.
Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane seje dobro pripravil
na to akcijo. Ekipa iz Ljubljane je jemala kri na osmih
mizah. Tako so odpadle dolge vrste tistih, ki želijo pomagati
drugim ljudem.
L. O.
Splavarski
most bo spet
odprt
Delavci Ingrada so že
prejšnji teden končali z
betoniranjem na Splavar-
skem mostu čez Savinjo,
ta teden pa naj bi sneli
opaže in, kot so obljubili,
most odprli najkasneje do
15. novembra.
Obnova je bila precej
zahtevna, saj so raziskave
republiškega zavoda za ra-
ziskavo materiala in kovin
pokazale, da je bil most
pred približno dvajsetimi
leti zelo nesolidno zgrajen
in da so marsikje betonirali
kar z gramozom iz Savinje.
Tako so že pred leti morali
sanirati podpornike, sedaj
pa še zgornji del mosta.
Tako je bilo potrebnih
kar 26 milijonov dinarjev
za temeljito obnovitev (v
začetku so računali, da bo 5
milijonov dinarjev zadosto-
valo), dela pa so se zavlekla
in trajala kar štiri mesece.
Te dni bodo hkrati tudi
asfaltirali sprehajališče od
Splavarskega mostu do do-
ma upokojencev in ob poti
postavili tudi klopi.
S. Š.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
7. NOVEMBER 1985
»Delamo za nafto, elektriko in davke«
Na obisku višinske kmetije Jožeta Ježovnika v Andražu nad Polzelo
»Ni bodočnosti v hribih,
posebej še, če se bo takšno
stanje v našem kmetijstvu
nadaljevalo. V dolini men-
da še gre, tukaj pa ne več.
Hmelj bolj malo vrže, saj na
primer za kilogram suhega
hmelja dobiš komaj tri litre
surove nafte. Delamo za
nafto, bencin, elektriko,
davke.,« je našteval Jože Je-
žovnik, višinski kmet, ki v
krajevni skupnosti Andraž
kmetuje na najvišji, 650 me-
trov visoko ležeči kmetiji.
Na kmetiji so ob ženi Milki
še hči z zetom in njuni
otroci.
Res je, da tudi nižinski
kmet za kilogram suhega
hmelja dobi ravno tako le tri
litre nafte, vendar so pogoji,
da pridela ta kilogram, zanj
bistveno boljši, kot jih ima
Jože Ježovnik in še nekateri
njemu podobni kmetje, ki
imajo večje proizvodne stro-
ške. Res je tudi, da v občini
Žalec na višinske kmetije ni-
so čisto pozabili, saj je bilo.
veliko storjeno za cestno po-
vezavo teh kmetij z dolino.
Rezultat takšne podpore in
solidarnosti vseh je tudi kilo-
meter ceste, zgrajene leta
1981, ki Ježovnikovo doma-
čijo povezuje s cesto na Goro
Oljko in dalje s Polzelo.
Kljub temu pa pogoji same
kmetijske proizvodnje niso
takšni, da bi lahko bili višin-
ski kmetje izenačeni z nižin-
skimi, kar pa, sodeč po ob-
davčitvah, še vedno so. In to
je tisto, kar Jožeta Ježovnika
najbolj moti: »Pred dvema
letoma sem kot delegat naše
krajevne skupnosti na
skupščini občine podal
predlog, da bi bili nekateri
kmetje s tega področja, ki
imamo zaradi višine in str-
min težje pogoje gospodarje-
nja, v peti ah vsaj četrti sku-
pini davčnih zavezancev.
Zal, predlog ni bil sprejet in
smo ostaU v tretji skupini,
tako kot kmetje v Podvinu,
Založah in celotnem Andra-
žu, torej kmetje v predelih,
ki so vsekakor bolj ravnin-
ski, kot je ta naš. Zaradi tega
sem kar nekako užaljen in ne
hodim več na te seje.«
Pretežni del desetih hekta-
rov obdelovalnih površin in
pašnikov, ob teh pa imajo še
dvajset hektarov gozdov, je v
strminah, tako da jo s strojno
opremo težko obdelujejo.
Tam, kjer jo lahko, orjejo le
eno brazdo:« Da lahko vseje-
mo sto kilogramov pšenice,
porabimo dan ali tudi dva,
medtem ko v dolini lahko
vsejejo enako količino v ne-
kaj urah. Ob tem pa moko
kupujemo, saj je' predlani
pšenica pozebla, letos pa so
jo uničili divji prašiči.«
A to ni edini razlog, da so
precej ralne zemlje že opusti-
li. V prvi vrsti so to pogoji
dela. Malce si sicer pomaga-
jo s konjem, ki delno nado-
mesti traktor, a kljub temu je
ročnega dela še precej. Tudi
večino tistega, kar pokosijo,
najprej spravijo na cesto, ter
tam poberejo z nakladalko.
Dodaten razlog, da bi lahko
bih manj obdavčeni je tudi
oddaljenost od zbiralnice
mleka, kamor vozijo mleko
le takrat, če ga je več kot de-
set litrov, saj se sicer pot ne
splača. Tudi do obiralnega
stroja za hmelj je tri kilome-
tre strmine.
Ob vsem tem Jože Ježov-
nik pri petdesetih ni več ta-
ko zdrav kot je bil prej, ima
pa le 14 let delovne dobe.
Hmelj, za katerega ima z za-
drugo dologoročno pogod-
bo, prej ni prinašal zaslužka,
zato tudi ni plačeval za po-
kojnino. Danes ni veliko bo-
lje, zato se višinskemu kme-
tu v času, ko je treba za zad-
nji dve traktorski gumi pose-
kati dvajset kubičnih metrov
lesa, ne obetajo kaj boljši ča-
si. Zato je tudi Ježovnikov
sin raje odšel v kovinarsko
šolo, da bo z dodatnim pokli-
cem prislužil še kak dinar.
Ali torej za naše višinske
kmetije res ni prave bodoč-
nosti?
R. PANTELIČ
Fn Jezovnikovm sicer imajo vodovod, vendar so v času suse več kot mesec dni dovazali
vodo v sodih iz doline.
Premalo sejalnikov v laški
občini
Po republiškem dogovoru naj bi tudi prihodnje leto
v občini Laško odkupih 100 ton pšenice, ki jih bodo
kmetje posejali na 40 hektarih. To obveznost so kmetje
prevzeli nase in podpisali pogodbe za odkup pšenice.
V tej občini upajo, da bodo kmetje po teh kratkih
deževnih dneh, nadoknadili izpad pri setvi, kajti še
prejšnji teden ni bila zasejana petina pšeničnih polj.
V Laškem zatrjujejo, da so imeli na voljo dovolj
kakovostnih semen za setev, ki pa jo otežuje še vedno
pretežno ročna setev. Le ta ne daje tako obilnega pri-
delka kot strojna. Gre pač za problem, ki ga zasebni
kmetovalci sami ne morejo rešiti, ker imajo majhne
površine, ki jim ne dajejo takega dohodka, da bi si
■lahko privoščili drage sejalnike.
Sicer pa kakšnih drugih problemov ob jesenski setvi
v občini nimajo, pomanjkanje goriva za traktorje pa je
problem, ki ga v občini sami ne bodo rešili.
VVE
Prvi večji skupni
pašnik v Rogatcu
Kljub zorani zemlji je bila v
občini Šmarje pri Jelšah pred
zadnjim deževjem še polovica
pšenice neposejane. S težko
pričakovano vlago se je sta-
nje občutno popravilo. Koru-
za, ki je letos kasneje dozore-
la, je na Šmarskem posprav-
jena s polj, prav tako vsi osta-
li pridelki.
Po repubhškem , setvenem
načrtu ima občina Šmarje pri
Jelšah velike obveznosti. Pše-
nico naj bi posejali na 260 hek-
tarih in je pridelali 480 ton. Ker
gre za živinorejsko usmerjeno
občino, se je s kmeti težje do-
govarjati in sklepati pogodbe o
setvi oziroma odkupu. Kljub
temu so v Hmezadovern kme-
tijskem kombinatu v Šmarju
optimisti. V tem času kmetij-
ski strokovnjaki obiskujejo
kmetije in se s proizvajalci do-
govarjajo o pogojih kmetova-
nja in gospodarjenja v novem
gospodarskem letu.
Sem sodi tudi sklepanje po-
godb in razgovori o oživljanju
nekaterih proizvodenj, kot so
prašičjereja, proizvodnja črne-
ga ribeza, malin in vzreja kun-
cev. V Kmetijskem kombinatu
v Šmarju je stekla tudi akcija, s
katero naj bi vinogradnikom
ponudili razmeroma ugodna
posojila za obnovo po zmrzali
in toči poškodovanih vino-
gradov.
V Logatcu pa pripravlj^o
prvi večji skupni pašnik za
mlado govejo živino. Gre za
površino 93 hektarov na nek-
danjih plantažah jablan. Stara
drevesa, ki so slabo rodila, so
posekah, odstranili so grmi-
čevje ter postavili ograje in na-
pajališče za živino. Živina se
bo na tem pašniku pasla že pri-
hodnjo pomlad.
M. AGREŽ
Čas kolin je tukaj
Hladno vreme, ki je te dni pri nas, je marsikateremu
prašiču napisalo smrtno obsodbo. Vedno hladneje bo in
vedno več bo kolin. Tisti, ki imajo prašiča doma, si ne delajo
skrbi. Njim so koUne še vedno praznik. Za tiste druge, ki se
odločajo, ali ga bodo kupili ali ne, zraven pa pridno raču-
najo, bodo zmogli ali ne, pa bodo koline manj praznične. Vse
preveč bodo morali zanje odšteti in pošteno bodo morali
varčevati za nakup. Cene so namreč zelo razHčne, ponekod
še zmerne, ponekod pa takšne, da se ti v glavi zvrti.
Pri Jožetu Martincu v Drešinji vasi so vzredili dva lepa
prašiča in te dni sta šia pod nož.
T. TAVČAR.
Velenjčani so
povečali
setveni načrt
V velenjski občini ima-
jo največ problemov kar
zadeva letošnjo setev, ta-
ko kot v ostalih občinah
celjskega območja, zara-
di suše. Sicer pa je Era
Tok Kmetijstvo iz Šošta-
nja letos odkupila več
pšenice kot je načrtova-
la in je temu primerno
povečala letošnji setveni
načrt.
Odkupiti nameravajo
200 ton pšenice, ki so jo
letos posejah na 190 hek-
tarih. Od tega je le 60 hek-
tarov pogodbenih zem-
ljišč, vendar se Eri ne
splača, da bi sklenili še
več pogodb, ker gre v
glavnem za manjše povr-
šine, ki so poleg tega v
hribovitih predelih ve-
lenjske občine. Da stro-
kovna skrb za zemljišča
posejana s pšenico veliko
pomeni, priča podatek,
da dosegajo v velenjski
občini na pogodbenih
zemljiščih 57 centov pše-
nice na hektar, na zaseb-
nih zemljiščih pa le 35
centov pšenice na hektar.
Zaradi suše pšenica še
ni povsod vzklila in bo,
kot pravijo ^v Eri Tok
Kmetijstvo Šoštanj, po-
trebno dodatno gnojenje.
Na srečo letos gnojil ne
primanjkuje in v Eri pri-
čakujejo, da bodo dosegli
načrtovan pridelek. Na to
računajo tudi zato, ker so
letos prodali kar 30 ton
semenske pšenice. Poleg
tega je približno 10 ton se-
menske pšenice prodala
tudi velenjska Seme-
narna.
V. E.
Posejana polovica pšenice
Zaradi suše so v šentjurski
občini doslej uspeli posejati
le polovico od dogovorjeriih
površin pšenice. Po načrtih
bi je morali v občini posejati
okrog 130 hektarov, vendar
pa so sklenili le 70 odstotkov
pogodb o setvi in odkupu.
Kljub temu menijo, da so ti
podatki ugodni, saj so se
kmetje pred leti še manj od-
ločali za setev pšenice. Letos
so jim nudiU še posebno
ugodnost - takoj ob nakupu
semen so vsem, ki so sklenili
pogodbe so izplačali premije
v višini 40 dinarjev za kilo-
gram pšenice, kar se prej ni
dogajalo. Posejanih je torej
50 hektarov površin, v teh
dneh pa računajo, da bodo
zamudo nadoknadili. Težav
z gnojili in semenom letos ni
bilo, le vreme jo je zagodlo.
Slabo vreme je zmanjšalo
tudi pridelek jabolk, pa tudi
zelja je manj, so ugotovili v
temeljni organizaciji koope-
rantov Kmetijskega kombi-
nata Šentjur. V občini pre-
vladujeta živinoreja in proiz-
vodnja mleka, zato so tudi
podatki o fizičnem obsegu
proizvodnje ^rileka, pitancev
in pitanih telet dobri. Od za-
sebnikov so odkupili 9 od-
stotkov več goveda in 12 od-
stotkov več mleka kot lani.
Tako se lahko Kmetijski
kombinat v Šentjurju pohva-
li, da v posameznih panogah
dosega zelo dobre rezultate,
čeprav drugod tarnajo, da
imajo težave.
TC
Veliko povpraševanje po sadikah
Vse tako kaže, da je lanska huda zima uničila veliko sadnega drevja, zato je letos
povpraševanje po mladih sadikah zelo vehko. Naprodaj pa jih ima Florjan Jelen iz Šentilja,
Arnače 23. Na zalogi ima sadike jablan, češenj, hrušk, sliv, breskev, češpelj, ribeza, vrtnic.
Sadike sadnega drevja prodaja od 350 do 600 dinarjev, sadike rubeža po 150 dinarjev, vrtnic
pa po 200 dinarjev. L O
7. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Popravljene
stopnice
v pismih bralcev smo
pred tedni objavili pismo
dr. Ervina Mejaka, v kate-
rem je opozoril na eno od
celjskih sramot - na na-
pol porušene stopnice, ki
vodijo v bife ustanove
Partizan pri domu JLA v
Celju. Avtor pisma je kri-
vico za neurejeno stanje
pripisal celjskemu garni-
zonu JLA in ustanovi
Partizan, v resnici pa gre
za odgovornost Samo-
upravne stanovanjske
skupnosti v Celju.
Te dni gredo h koncu
dela pri obnovi spornih
stopnic in Celje bo ostalo
še brez ene od svojih čr-
nih točk. Uporabnikom
prostorov doma JLA in
ustanove Partizan pa se
opravičujemo, ker so bili
pomotoma imenovani
kot krivci za to »celjsko
sramoto«.
Napačno
pariciranje - za
vse?
v torek, 29. oktobra 1985
dopoldne sem parkirala svoj
avto na prostem mestu pred
Gasilskim domom v La-
škem. Že, ko sem avto zakle-
nila, sem se zavedala, da sem
storila narobe, ker tisti pro-
stor ni namenjen parkiranju,
pa še gasilski avtomobili ne
bi mogli odpeljati iz garaže,
če bi to bilo potrebno. Ker
sem šla po opravkih le nekaj
metrov stran in ker sem se
nameravala takoj vrniti, sem
avto kljub vsemu pustila
tam. Na žalost sem se vrnila
kasneje, kot sem predvide-
vala in že je bilo kaj videti -
listek, ki te opozarja, da bo
treba plačati kazen.
Takoj sem se odpeljala na
Postajo milice v Laškem,
kjer so mi povedali, da zara-
di mojega napačno parkira-
nega avta gasilci niso mogli
odpeljati svojega, ter da bo
potrebno plačati kazen. Ka-
zen za ta prekršek znaša 1500
dinarjev. Poravnala sem jo
takoj. Nato sem se vrnila na-
zaj na mesto, kjer sem prej
napačno parkirala svoj avto.
Že je na istem mestu stal
drug avto in lahko sem čaka-
la kar dolgo na ukrepanje
miličnikov, toda zaman. Ti-
sti iz gasilskega doma, ki je
miličnikom prijavil moj pre-
kršek, tega ni storil še en-
krat, tokrat za drugi avto. Le
zakaj? Pričakovala sem, da
bodo komaj čakali, da jaz
svoj avto umaknem, da bi
lahko odpeljali svojega, pa
očitno to ni bilo nujno, saj jih
tisti drugi avto ni prav nič
motil. Pogledala sem še dru-
ge avtomobile v neposredni
bližini, ki so bili parkirni na
pločniku. Na nobenern ni bi-
lo nobenega listka. Čudno,
ali ne? Pravijo, da »vsakega
človeka, vsaka šola nekaj
stane«. Na svoji koži, oziro-
ma denarnici, sem to dobro
občutila. Svojega avta tam
prav gotovo ne bom več par-
kirala, ker sedaj vem, da je
prostor pod nadzorom stano-
valcev Gasilskega doma.
Morda jim je moj avto bolj
napoti kot drugi avtomobili,
pa četudi ne tuli sirena za
oznanjanje požara. Hkrati pa
mislim, da tudi kazni ne bom
več poravnala, če bi bil kaz-
novan samo moj prekršek,
drugim istočasno narobe
parkiranim avtomobilom pa
listki ne bodo dodeljeni.
Š. I., Laško
Celje, belo in
veselo?
Veselo še nekako, zato pa
belo ne povsod. Že lep čas se
mimoidoči sprašujejo, ali ni
nikogar, ki bi se spravil nad
ščavje, ki se bohoti za gara-
žami na parkirišču pod go-
stilno Ojstrico. Ali bo treba
počakati na dogovor med ti-
stimi, ki bi bih pokhcani, da
bi zagrabili za koso? Res je,
da pokicanim tisto ščavje, ki
postaja tudi odlagališče tega,
ka sodi v smetnjake, ni, kot
pravimo, na očeh, zato priča-
kujemo, da bo to opozorilo le
ganilo nekoga med njimi, ti-
stega pač, ki ob tem »Slove-
nija, moja dežela« čuti tudi
»Celje, moje mesto«. Kdo bo
ta?
GUSTAV GROBELNIK
Glas vpijočega v
puščavi?
Prelistala sem zadnjo šte-
vilko Vzajemnosti in zasledi-
la cene v ljubljanskih domo-
vih, ki so nižje kot tu v Celju.
Pri nas znaša dnevna oskrba
1156 dinarjev. Najcenejše so
Bokalce, kjer je v stari stavbi
dnevna oskrba 799 dinarjev.
Pa tam je bolj žalostno. Pa
tudi v obnovljenem delu ne
doseže novega tisočaka na
dan. V Šiški je enoposteljna
soba z balkonom 1014 dinar-
jev dnevno. Kakšne so raz-
mere tam ne vem. A v centru
Tabor-Poljane 1033 dinarjev.
Zakaj taka razlika? Saj sem
bila 8 let v domu na Taboru.
Tam je za marsikaj boljše,
npr. kar nas tu najbolj bode,
da smo imeli ključ od preda-
la v omari, kamor smo lahko
spravljali denar, dragoceno-
sti in vašne listine. Menda je
tudi sedaj tako. Seveda pred
8 leti je bilo v Celju cenejše
in sem se preselila. Pa če bi
bil človek vedež, bi ne bil
revež. Sedaj je tu dražje in
sem prišla iz dežja pod kap.
Pa še govorijo o podražitvi.
Res je ta dopis glas vpijoče-
ga v puščavi, a mishm, da bi
merodajni lahko kaj ukreni-
li. Ali je to zahvala za trplje-
nje, ki smo ga prestali med
vojno?
N.N.
Taborniki na
avtobusu
Malo mi je neprijetno, da
moram pisati o problemu
prevozov z avtobusom. Na
kratko bom opisal potek do-
godkov, ki niso v okras naše-
mu avtobusnemu podjetju
Izletnik Celje. Takoj na za-
četku naj pohvalim šoferja
Fijavž Jožeta in sprevodnika
Koprivnik Franca, ki sta v
soboto na progi Celje-Slo-
venske Konjice zelo prijazno
in brez problemov pripeljala
32 naših gostov iz Splita.
Splitski taborniki so prišli
na pobratenje k tabornikom
iz Slovenskih Konjic. Poto-
vali so iz Splita v petek po-
noči in so prispeli v Celje v
soboto ob pol dvanajstih do-
poldan. Že imenovana šofer
in sprevodnik sta brez pro-
blemov in komplieiranja
vzela na avtobus celo skupi-
no. Naj omenim še to, da je
bila na avtobusu kar precejš-
nja gneča.
Toda v nedeljo zvečer, ko
so se taborniki vračali nazaj
v Split, je na avtobusni po-
staji v Slovenskih Konjicah
nastal velik problem. 20. 10.
ob 17.30 uri je na progi Mari-
bor-Celje pripeljal Izletni-
kov avtobus z registrsko šte-
vilko CE 154-722. Že takoj po
prihodu na avtobusno posta-
jo je pričel šofer vpiti, da vza-
me samo redne potnike. Naj
povem zanimivost, da je bilo
teh »rednih« potnikov sku-
paj največ 15, naših gostov
tabornikov iz Splita pa še 32.
Sprevodnik je odprl prtljaž-
nike samo na levi strani av-
tobusa, v katere smo zložili
okrog 20 nahrbtnikov. Osta-
lih dvanajst nahrbtnikov in
seveda tudi potnikov pa ni
hotel vzeti na avtobus. Ko
sem mu rekel, naj odpre prt-
ljažnike še na drugi strani, je
rekel, da ne more, ker ima
tam orodje. Res ne vem od
kdaj ima avtobus za cele tri
prtljažnike orodja. Toda to
še ni vse. Vztrajal sem naj
potem nesejo prtljago na av-
tobus, kajti v Celje morajo
priti vsi taborniki, ker imajo
ob 18.26 uri vlak za Split.
Po krajšem prerekanju je
vendar dovolil, da so šli na
avtobus še ostali taborniki.
Vmes sem pa zanj bil še na-
vaden smrkavec, slinov pu-
bec in še in še prispodob, ker
se ne spoznam na avtobuse
in vozne rede. Mislim, da pri
svojih 26 letih in višji izo-
brazbi nisem več smrkavec
in da se spoznam na vozne
rede, saj sem se šest let red-
no vozil v šolo. Poleg tega pa
sem že osem let v vodstvu
odreda in pet let v vodstvu
občinske zveze. Organiziral
in vodil sem že tudi več po-
dročnih in republiških akcij.
Zato mislim, da bi ta dva
(sprevodnik in šofer) lahko
imela do potnikov kakšen
drugačen odnos.
Ali mora res ta škandal
pokvariti celotno dobro raz-
položenje in ali res Izletnik
Celje ne rabi zaslužka pri
prevozu potnikov." Zaradi
takšnih in podobnih stvari
pa Izletnik izgublja svoje
redne potnike in tudi pri or-
ganizaciji izletov si marsikdo
poišče druge prevoznike.
Upam, da bo omenjeno po-
djetje ustrezno ukrepalo gle-
de situacije, ki je nastala v
nedeljo 20. 10. 1985.
EMIL HUMEL
Še vozni red
v središču Polzele sta na
desni in levi strani glavne ce-
ste čakalni uti za avtobus
celjskega Izletnika. Na opo-
zorilo v »Novem tedniku« je
sedaj v levi uti, kjer so huli-
gani razbiU šipo, ta poškod-
ba popravljena. Nista pa še
urejena vozna reda, saj je be-
sedilo na njih povsem zble-
delo in postalo nečitljivo.
Prosihio Izletnik, da tudi to
uredi, saj se domače horti-
kulturno društvo trudi, da je
na Polzeli vse lepo in v redu,
v utah pa tudi ni čistoče.
Dr. ERVIN MEJAK
Delovni odred
Dveh levov
Taborniki odreda Dveh le-
vov iz Celja smo imeli svoj
občni zbor 26. 10. v dvorani
tovarne Emo. Tovarna Emo
je namreč naš pokrovitelj, s
katero zelo dobro sodelu-
jemo.
Zbralo se nas je okrog 100
članov. Prišli so vsi murenč-
ki - do čebelic, medvedkov
in seveda klubovci in klu-
bovke. Opravili smo dosti
del in izpeljali veliko uspelih
akcij. Za naprej pa smo se
dogovorih, da bomo poisku-
šali izpeljati še več akcij in
uvesti še nove izkušene in
seveda naše novopečene
vodnike. Naš novi starešina
je Marjan Peterle, načelnik
odreda pa Davorin Podpe-
čan. Da pa je bil naš občni
zbor še bolj slovesen, so po-
skrbeli naši dragi prijatelji iz
Beograda. Prišlo je 6 tabor-
nikov iz odreda Radko Pa-
vlovič-Čičko. Peljali smo jih
na proslavo v dvorano Na-
rodnega doma, kjer sp se
zbrali nekdanji borci Šlan-
drove birgade in tudi na
ogled tovarne Emo. Bile so
storjene prve formalnosti, da
se naša odreda, odred Dveh
levov iz Celja in odred Rad-
ko Pavlovič-Cičko med sabo
pobratita tudi urdno. Kajti
naše sodelovanje je že sedaj
zelo tesno in plodno.
FANIKA PA VIČ
Izpod pulta v
Štorah
Sem že več let redni kupec
v trgovini Lipa Market v Sto-
rah, vendar me nesramnost
prodajalcev v teh trgovini in
sam odnos do potrošnikov
močno motita. Skoraj vsako-
krat sem v tej trgovini osle-
parjena, pa čeprav za manjšo
vsoto, cene na artiklih so
skoraj vsak dan drugačne
oziroma nepravilne.
Pred kratkim sem v tej tr-
govini kupovala pršut. Tri
dni zapored sem bila osle-
parjena po 81,80 dinarjev pri
12 dag pršuta, v treh dneh za
245,40 dinarjev. Ceno pršuta
so popravili šele takrat, ko je
na moje obvestilo posredo-
vala tržna inšpekcija. Seveda
sem bila jaz verjetno edini
kupec, ki je opozoril na na-
pačno ceno, vsi ostali pa tega
sploh niso vedeli, saj je bil
pršut originalno tovarniško
pakiran, le ceno nanj so na-
pisali trgovci marketa, ki pa
so seveda zaračunavali zra-
ven tudi ceno polivinila, v
katerem je bil pakiran po isti
vrednosti kot je bila vred-
nost pršuta, ta pa ni bila
majhna, saj je znašala skoraj
2600 dinarjev za 1 kg, polivi-
nil v katerem je bil pršut pa
je tehtal približno tri do štiri
grame, ki pa je bil zaračunan
po ceni pršuta.
Inšpekcija je res posredo-
vala, toda izgleda, da prebla-
go, saj sem zopet naletela na
nepravilne cene, tokrat pri
bonbonih. V marketu Lipa
so ves teden prodajali bon-
bone MORISSA po 63,39 di-
narjev, v vseh ostalih trgovi-
nah pa so bih po 43,39 dinar-
jev. Tudi jaz sem jih kupova-
la v upanju, daje cena pravil-
na, ko pa sem jih Jcupila v
Celju, v veleblagovnici T,
sem ugotovila, da so za 20
dinarjev cenejši. Seveda sem
lepo šla v market Lipa v Što-
rah, pa so mi odgovorili, da
je takšna pač cena. Ker mi ta
odgovor ni zadostoval, sem
zahtevala, da mi pokažejo
dobavnico. Seveda so mi
ugovarjali, češ, če se želim
prepričati o ceni, naj pridem
čez dva dni k šefu. Ker pa
sem vztrajala pri svojem, je
tovarišica Milka le šla poi-
skati dobavnico in vsa besna
prišla nazaj ter odgovorila:
»Oprostite, res je cena bon-
bonov 43,39 dinarjev.« Seve-
da je takoj zmanjšala ceno
bonbonov, za osleparjen de-
nar pa bo posredovala celj-
ska inšpekcijska služba.
Sprašujem se, kam gre ta
denar, ki ga na tako lahek
način pridobiva ta trgovina.
Samo pomislite koliko ku-
pcev, med tem je bilo največ
otrok, je oškodovanih po 20
dinarjev pri zavitku bonbo-
nov, saj so jih prodajali sko-
raj ves teden po 63,39 dinar-
jev. Ko sem jaz opazila ne-
pravilno ceno, so bile pohce
z bonboni že precej izpraz-
njene.
Opozarjam vse, da ste v tej
trgovini pozorni na cene,
mene je to že izučilo, zato
sem seveda jaz največkrat ti-
sta, ki ugotovi napačno ceno,
vsaj tako je dejala nesramna
trgovka pri blagajni.
SLAVICA HAJNŠEK
13. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 5. do 12. novembra
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
četrtek, 7. nov. ob 17.: Eric Vos: PLEŠOČI OSLIČEK.
Za abonma 4. šolski in izven.
Petek, 8. nov. ob 18.: Christopher Fry: GOSPA NE BO
ZGORELA. Za abonma Laško in izven.
Sobota, 9. nov. ob 17.: Christopher Fry: GOSPA NE BO i
ZGORELA. Za abonma sobota popoldan in izven. Po |
predstavi bo srečanje gledaliških ljubiteljev, organizator-
jev kulturnega življenja v OZD in mentorjev gledališke ^
vzgoje v šolah z ustvarjalci uprizoritve. j
Kulturni dom Zarja Trnovlje
Jutri bo v Trnovljah gostovala gledališka skupina Kul-
turno-prosvetnega društva Svoboda Prevalje-Mežica. Ob
19. uri bodo v kulturnem domu uprizorili delo Alenke
Goljevščkove Pod Prešernovo glavo.
Zavod za kulturne prireditve
Jutri bo v Cankarjevem domu v Ljubljani drugi koncert
Zelenega abonmaja. V Zavodu za kulturne prireditve v
Celju še imcOo nekaj vstopnic, kijih lahko dobite v dopol-
danskem času v Zavodu. Odhod avtobusa v Ljubljano bo
jutri ob 17.30 uri izpred Vrtnice, povratek iz Ljubljane pa
bo takoj po koncertu.
Knjižnica Titovo Velenje
V knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik je odprta
razstava z naslovom Moje prvo berilo. Razstava je zbirka
650 abecednikov in prvih čitank iz vsega sveta, ki so jo
pripravili Maijan Marinšek, akademik dr. Janez Milčinski
in Slovenski šolski muzej. Razstava je posvečena 40-let-
nici Organizacije združenih narodov, ogledali pa si jo
boste lahko do konca novembra.
Zdravilišče Rogaška Slatina
Danes zvečer ob 19.30 uri bo v dvorani Zdraviliškega
doma Večer jugoslovnske folklore Kulturno-umetniškega
društva Študent iz Maribora.
V soboto, 9. novembra pa bo v restavraciji Pošta v
Rogaški slatini ob 20. Martinovanje ob glasbi ansambla
Lojzeta Slaka.
Zdravilišče Laško
Jutri zvečer ob pol devetih bo v dvorani Zdravilišča
koncert na katerem bo nastopil Kranjski Dixi ansambel.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini so pripravih
razstavo risb Viljema Jakopina. Razstava bo odprta vsak
dan do 22. novembra.
Bolnišnica Vojnik
V prostorih delovne terapije Tozd Center Nevropsihia-
trije Vojnik bodo jutri odprli razstavo ročnih del, ki so jih
izdelali pacienti bolnišnice. Razstavo bo moč videti vsak
dan od 9. do 17. ure vse do 15. novembra.
Narodni dom Celje
v torek, 12. novembra bo ob 19.30 uri v vpliki dvorani
Narodnega doma drugi abonmajski koncert. Nastopil bo
sovjetski pianist Nikolaj Demidenko.
Likovni salon Celje
V Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate razstavo z
naslovom Izbor iz jugoslovanske scenografije. Razstava je
pripravljena v okviru Tedna domačega filma, ogledali pa
si jo boste lahko do 12. novembra.
Občina Laško
V laški občini tokrat razstavlja priznana akademska sli-
karka Darinka Pavletič-Lorenčak. S svojimi olji in akva-
reli se predstavlja v Laškem dvorcu in v prenovljenih
prostorih Zdravilišča.
TENIS od 4. do 10. 11. od 9. do 17. ure, dve
asfaltni igrišči, od 11. 11. naprej od 9. do
15. ure, v glavni prireditveni dvorani. Rezer-
vacije pri varnostniku na telef. 33-098.
Pričetek zimske lige v malem nogometu
17. 11., prijave in vplačila do 11.11. na
upravi Golovca.
BAZEN vsak dan od 7.30 do 19.30 ure,
sobota nedelja od 10. do 19.
SAVNA vsak dan od 14.30 do 20.30 ure.
KEGLJIŠČE vsak dan od 10. do 22. ure.
AVTOSEJEM vsako soboto od 8. do 12. ure
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
od 18. do 24. novembra od 15. do 19. ure.
Tečaj plavanja od 18. 11. ob 20. uri. Prijave
pri blagajni bazena. Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
7.
Not
Filmska in scensica
glasba si(ozi besedo
Dr. Urban Kader: »Glasbena banka mora ostati trdno zaprta^
Srečanje z dr. Urbanom
Kodrom, glasbenikom,
komponistom, avtorjem
filmske in scenske glasbe,
pravzaprav srečanje z nje-
govim bogatim opusom
glasbenega ustvarjanja. S
svojo glasbo je opremil pre-
ko dvesto radijskih iger,
mnoge gledališke predstave
in številne filme. Prvič se je
poskusil s pisanjem Hlmske
glasbe za nekaj kratkih fil-
mov. Njegov glasbeni prve-
nec je bil film Onkraj po
scenariju Mateja Bora.
O svojih izkušnjah je dr.
Urban Koder pripovedoval v
ponedeljek zvečer v dvorani
glasbene šole v Celju in svo-
je predavanje obogatil z od-
lomki iz filmov, za katere je
pisal glasbo. Srečanje z av-
torjem filmske in scenske
glasbe je bilo svojevrstno do-
živetje. S pogovorom je bil
zadovoljen tudi avtor sam, ki
je ob koncu dejal, da je prvič
v svojem življenju govoril o
svoji glasbi in to pred precej
kvalificiranim občinstvom,
ki se razvija prav ob celjski
kulturni manifestaciji.
Dr. Urban Koder je začel
pisati glasbo, profesionalno
seveda, leta 1961. Najprej za
radijske igre. Do danes jih je
z glasbo opremil več kot 200,
z ljubeznijo pa se spominja
predvsem svoje prve. Bila je
to zgodba o pevki Billy Hol-
liday, z naslovom Harlemska
balada. To je bilo tudi ob-
dobje, ko je bil ves predan
jazzu.
Kmalu mu je pisanje glas-
be za filme postalo nov izziv.
Najprej je opremil nekaj
kratkih filmov, njegov prvi
celovečerni film, za katerega
je napisal glasbo, je bil film
Onkraj, po scenariju Mateja
Bora. Tedaj se je prvič pre-
iskusil tudi z rokovsko glas-
bo, ki ga je v tistem času še *
posebej zanimala in ker ta-
krat doma še ni bilo vzorni-
kov, je posegel po tujih vzo-
rih in jih po svoje obdelal.
Nova izkušnja mu je prinesla
veliko veselja do ustvarjanja
glasbe za filme.
Glasba za film nastaja šele,
ko je film narejen, zmeraj pa
v veUki časovni stiski, k^ti
ko je film že posnet, zmonti-
ran, je navadno že tudi dolo-
čen za kakšno predvajanje in
komponist je cesto postav-
ljen pred težko nalogo, da
konča glasbo v kratkem ča-
su, pravi dr. Urban Koder.
Da pa si pridobi nekaj časa
in prednosti, si avtor zamisli
glasbo že ob prebiranju sce-
narija za film, kar mogoče za-
grizenim cineastom ni všeč.
A se je izkazalo, da se ta pot
najbolje obnese. Pred tem
pripravljene teme potem v
dogovoru z režiserjem samo
še priredi. Zato rad piše glas-
bo za gledaUšče in za film za
iste rešiserje - za gledališče,
na primer za režiserja Zvone-
ta Sedlbauerja, pri filmu pa
za Matjaža Klopčiča in Rajka
Ranfla. Na vsak film ga veže-
jo posebna doživetja, če pa
govori po okusu pubUke, je
to prav gotovo film Cvetje v
jeseni, ki je tudi najbolj od-
meval med občinstvom.
O lastni glasbeni banki, ki
se polni že več kot dve deset-
letji in pol, pa dr. Urban Ko-
der pravi: »Ta glasbena ban-
ka mora ostati trdno zaprta.
Zunaj nje ostajajo samo iz-
kušnje, material pa trdno
.zaklenjen', saj vanjo ni do-
bro velikokrat posegati, vsaj
dokler sem sposoben ustvar-
jati nova in nova dela.»
V glasbo sodobnega časa
pa vse bolj prodira elektroni-
ka in postaja popularna zla-
sti v zabavni glasbi, pri filmu
pa jo je treba uporabljati z
mero, sicer se ta surogat ne
obnese kaj pnda, razmišlja
dr. Urban Koder, čeprav tudi
sam tu in tam uporabi takš-
ne glasbene trike. Tudi zato,
da zmanjša stroške. »Pri nas
je pač še vedno tako,« pravi
dr. Urban Koder, »da nastaja
filmska glasba v nenehni ča-
sovni in materialni stiski in
temu pojavu se že vrsto let
ne da ubežati. Tudi ni prijet-
no,« pravi, »če režiser glas-
beniku vsili glasbo na tista
mesta, kjer po izkušnjah in
občutku komponista sploh
ne bi bila potrebna. Potem
postane glasba nekakšno
mašilo, ki skuša reševati re-
žiserjeve napake.«
Srečanje z avtorjem film-
ske in scenske glasbe dr. Ur-
banom Kodrom sta v pone-
deljek obogatila igralka Joži-
ca Avbljeva in pianist Borut
Lesjak, ki sta interpretirala
štiri songe v prevodu Ervina
Fritza iz uepele predstave v
Mestnem gledališču ljub-
ljanskem z naslovom Kazi-
mir in Karolina na izvirno
glasbo dr. Urbana Kodra.
Požela sta dolg in buren
aplavz zares očaranega celj-
skega občinstva.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
... Slovenska filmska produkcija in film-
ski delavci so se v minulih štiridesetih letih
morali soočiti z marsikatero nesrečo, ki sojo
povzročile brezbrižnost splošne in kulturne
politike ter naivnost ah neznanje nekaterih
vodilnih delavcev. Preživeti je bilo treba var-
ljive upe, da bo koprodukcijska dejavnost
pomagala domačemu filmu in njegovemu
tehničnemu razvoju, pa je nazadnje domači
film moral pokrivati to nepremišljeno dejav-
nost, kije pripeljala vsteč^ filmsko tehnično
bazo, slovenska filmska proizvodnja pa je
morala životariti z enim ali dvema filmoma
na leto. Za nek£(j časa je skoraj zamrla pro-
dukcija kratkih filmov, povsem pa je usahnil
lutkovni, kije dobro uspeval in je imel ime-
nitno zaledje v slovenskem lutkarstvu, ki se
še posebej v današnjem času uspešno uve-
ljavlja doma in v svetu. Zaradi negotove pro-
izvodnje so odšli od filma mnogi ustvarjalni
in tehnični delavci, z veseljem jih je prevzela
televizija, ki seje takrat pojavila in uveljavila
kot nova, še bolj pomembna dejavnost. Na-
stalo je pomanjkanje strokovnjakov, pred-
vsem organizacijskih in tehničnih, ki še da-
nes zavira uspešno, predvsem pa kulturno
delo v proizvodnem podjetju. Tudi izgublje-
na filmska dražgoška bitka je bila posledica
nestrokovnega dela tako televizije kot film-
skega podjetja, pa tudi povsem nepotrebne
in škodljive politizacije tega projekta.
Razvoj slovenske kinematografije, še pose-
bej produkcije, torej ni šel vselej po predvi-
deni poti, tako glede celovitosti vseh njenih
treh področij, glede kontinuiranosti proiz-
vodnje filmov, glede prostorskih in tehnič-
nih zmogljivosti pa tudi glede vzgoje film-
skih delavcev - lahko bi rekli, da slovenska
filmska dejavnost še ni našla (dovolj trdnega
temelja v družbeni in ekonomski politiki, ki
ga zdaj vendarle v večji meri zagotavlja Kul-
turna skupnost Slovenije, saj v okviru skup-
nih nalog so financira filmsko dejavnost, in je
prevzela tudi ustanoviteljstvo proizvodnega
podjetja Viba filma.
Kljub taki negotovi razvojni poti pa je slo-
venski film le prišel kot pomembna kulturna
dejavnost in tudi ustvarjalnost v zavest naših
ljudi, tako, da si ni mogoče več zamisliti celo-
vitost slovenske kulture brez filma.
... Letos je na sporedu v Celju kar pet
slovenskih celovečernih filmov in precejšnje
število kratkih, kar pomeni, da smo vendarle
prišh do tekoče proizvodnje, ki se lahko
uspešno ustvarjalno in gospodarsko uveljav-
lja in v kateri so normalno in kontinuirano
izkoriščeni prostori in tehnična sredstva in
se uveljavljajo novi avtorji in drugi filmski
ustvarjalci in delavci. Ta, z mnogimi napori
dosežen položaj je treba seveda obdržati in
ga razvijati, tudi v skladu z novimi tehnolo-
škimi možnostmi.
Osrednje vprašanje slovenskega filma pa je
in ostaja spodobnost filmskih delavcev,
ustvarjalcev in avtorjev, njihovo strokovno
znanje, razgledanost, kulturnost in ustvarjal-
nost. Obsežnejša in tekoča proizvodnja jim
odpira večje možnosti pa seveda tudi večje
odgovornosti. V preteklosti so večkrat doka-
zali, da je vsem težavam navkljub mogoče
realizirati dobhr film. Obsežnejša filma
proizvodnja lahko uveljavlja tematsko b:
premišljene programe, ki bodo tudi bolj za:
mivi ne samo za slovenskega, marveč tudi
jugoslovanskega in tujega gledalca. Izbor i
me in njena obravnava sta tudi pri filmska
ustvarjanju poglavitnega pomena. Morda,
tega še premalo zavedamo in so zato m
filmi le še po tematiki in ustvarjalni rac
premalo izraziti in razburljivi. Prav o U
moramo več razmišljati, kadar se sicer
posebej v zadnjem času upravičeno pritoi.
jemo o neprijaznem in brezbrižnem odnoi
kinematografov do slovenskih filmov, žep
nas v Sloveniji, še bolj pa v Jugoslaviji.
Filmska kultura seveda ni samo stvar pj
dukcije, distribucije in kinematografov. JVi
ni dejavniki so kritika, založništvo, ljubitt
ski in eksperimentalni film, filmska vzgoJBi
krožki - pri čemer bi lahko pripomnili, (
imamo še vsega premalo, da pa bosta le
vsega skupaj uspešno rasli in se razvijali si
venska filmska kultura in ustvarjalnost
Celjski teden že trinajst let izpričuje po^
zanost s slovensko filmsko dejavnostjo in
svojo vsebinsko zasnovo, ki zajema razen o
sežnega filmskega programa tudi posveW
nja, pogovore s filmskimi delavci, filmi
delavnico in razna druga srečanja, nedvo
no opravlja pomembno delo za sloveni
kinematografijo in filmsko kulturo. Zatoi
tudi za letos želim čim več uspeha.
Iz govora člana predsedstva S
Franceta Štigl
Likovni vtisi
mladili
v dvorani doma JLA v*
lju so v torek odprli razstJ
likovnih vtisov osnovnoi
cev ob ogledu filma Ne ji
Peter in srednješolcev
ogledu filma Butnskala. B
stava, ki jo je tokrat omoi
čila celjska Cinkarna, je I
stala že neločljiv, vedno -
in svež del Tedna donr^č«
filma. Mikavna je za publi
in za filmske ustvarjale \ 1^
njej in skoznjo vidijo rfvo,
vrsten odblesk svojih fi}
skih stvaritev. Takšnih. Ki
kažejo skozi prizmo ^
dostnikove domišljije. ^
govega doživljanja, pef
pcije ter likovne oživitve.
Razstava bo v dvoraiii'
ma JLA v Celju odprta <
do zaključka Tedna doma'
ga filma.

NOVI TEDNIK - STRAN 13
Bzoično odeto Celle
den domačega filma vsako leto pričara v Celje svoje-
10 vzdušje. Pospeši utrip mestnega vrveža, nadene uli-
bolj veselo, praznično podobo. Že po tradiciji pozdravijo
ditev vihrajoče zastavice. Korak se ustavi ob izložbenem
i, ki simbohčno govori o filmu, o slovenskem filmu, o
m domačega filma. Pomembnejša od zunanjosti pa je
hnost, ki vrvi od ene do druge kinodvorane. Ljudje gle-
slovenski film, ga ocenjujejo, se o njem pogovarjajo,
itka - mesto je tudi tokrat zaživelo s prireditvijo.
Kratek fijiii za sladokusce
Ob premiernem programu Tedna
domačega fllma je nedvomno najbolj
privlačen, zanimiv in kakovosten pro-
gram slovenskih in drugih kratkih fil-
mov, ki oblikuje spored celjskega Ma-
lega Uniona. O delu tega programa
smo že pisali, danes pa opozarjamo na
tiste filme, ki jih do 12. novembra še
lahko ujamete.
Danes, v četrtek, 7. novembra, bo iz-
jemno zanimivo ob spremljanju doku-
mentarnega filma o Karolu Grossman-
nu. Ta prleški pravnik je namreč izred-
no zanimiva osebnost, saj je pred na-
tančno osemdesetimi leti pričel s svojo
kamero beležiti dogodke okoli sebe. S
tem se je v zgodovino zapisal kot prvi
slovenski filmar. V dokumentarcu, ki
bo na programu, bomo spoznali izsečke
iz njegovega življenja in dela, saj film
odgrinja zastor nad zanimivo osebnost-
jo, kije bila doslej v širši slovenski kul-
turni zavesti dokaj neznana. Slovenski
filmski muzej, ki pripravlja predstavi-
tev tega dokumentarca v Celju, bo ob
tem promoviral tudi knjižico o dr. Gros-
sm.annu, ki je izšla te dni. Skratka, obe-
ta se nam pester in zanimiv večer, na
katerem bomo videli tudi vse ohranjene
Grossmannove filme.
Iz programa TDF so žal izpadli filmi
študentov Akademije za gledališče, ra-
dio, film in televizijo, ker so na srečanju
akademij v Miinchnu in jih ne bo pra-
vočasno v Celje. Škoda, kajti na ta na-
čin izpade eden bolj kakovostnih, zani-
mivih programov TDF. Vrzel bo nado-
mestilo srečanje celjske mladine in kul-
turnih delavcev v Centru za klubsko
dejavnost z mladimi iz ljubljanskega
ŠKUC. Na tem srečanju, ki so v klubu
Ivana Cankarja, bo SKUC predstavil
del svoje bogate videoproizvodnje.
Dva programa kratkih ekoloških fil-
mov bosta v soboto 9. in v torek 12.
novembra posebej razgibala dogajanje
v Celju. Ne le zaradi filmov, ki v svoji
vsebini segajo od splošnega odnosa do
okolja, do ekoloških katastrof in prvih
prizadevanj, da bi skrbneje opredelili
odnos do okolja in ga zaščitili. Tudi za-
to, ker bo ob teh filmih vrsta zanimivih
pogovorov in srečanj. Najpomembnej-
ša bo torkova tribuna, ki jo skupno s
TDF organizirata svet za varstvo okolja
pri občinski konferenci SZDL in dru-
štvo za varstvo okolja. Program odlič-
nih tujih in domačih ekoloških filmov
je zagotovil Interfilm festival iz Ljub-
ljane.
In slednjič, a nikakor na kcncu, zelo
zanimiv program svojih najnovejših fil-
mov bodo predstavih slovenski filmski
amaterji, tisti ljubitelji filma, ki se ne
ustrašijo nobenih težav, da se lahko
izrazijo z gibljivimi sličicami. Program
ljubiteljev filma, ki ustvarjajo v svojih
klubih pod okriljem Foto-kino zveze bo
na programu v ponedeljek, 11. no-
vembra.
Ob koricu ostane^ le vabilo organiza-
torjev in Železarne Štore, ki je omogoči-
la ta program filmov vsem, da se udele-
žijo brezplačnih projekcij slovenskih in
kratkih ekoloških filmov v celjskem
Malem Unionu.
B.S.
Celjski vitez po
Izbiri občinstva
Letos bodo tudi gledalci in
ne samo strokovni filmski
delavci, ki podeljujejo priz-
nanja in nagrade Metoda Ba-
djure najvidnejšim filmskim
stvaritvam, izbirali na TDF
najboljši slovenski film.
Vsak obiskovalec kinopred-
stav bo na sleherni predstavi
prejel glasovalni listič in
film, ki si ga bo ogledal, oce-
nil z eno od ocen od 1 do 5.
Tisti film, ki bo prejel najviš-
jo poprečno oceno, bo izbran
za n^boljšega po izbiri ob-
činstva. Prejel bo kipec Celj-
ski vitez, kije delo oblikoval-
ca in aranžerja Tkanine Lju-
ba MJUnarJča.
Gledalci in
filmski
ustvarjalci o
Doktorju
Doktor, prvi film 13. tedna
domačega filma, je zadel v
živo in segel globoko. To je
pokazal pogovor z gledalci,
ki so film doživeli kot resnič-
nos sporočila o izjemni oseb-
nosti Vladimirja Kanteta. Z
veliko premišljenostjo ga je
po literarni predlogi Janeza
Vipotnika oblikoval Vojko
Duletič.
Hvaležni smo režiserju, ki
se loteva tako pogumnih
snovi, je bilo slišati iz avdito-
rija. Izza mize, za katero je
sedela številno zastopana
ekipa filma, pa smo izvedeli,
kako težko se je vživeti v
osebnosti, ki jih v avtentič-
nih pričevanjih hrani zgodo-
vina. In tudi to, koliko truda
je bilo vloženega v filmsko
iluzijo okupirane Ljubljane -
njenemu herojstvu je film
tudi posvečen.
S. G.
MALA ANKETA
Zdravko Božičnik, član organizacijskega odbora TDF: »Z
zunanjo podobo Celja pred otvoritvijo letošnjega Tedna
domačega filma nismo bili čisto zadovoljni, zato smo še
zadnji hip aranžerji popravili to in ono. Kljub temu pa se mi
zdi, da podoba mesta tudi sama govori o tem, da je TDF res
filmski praznik, s katerim živijo vsi Celjani. Veseli smo tudi,
da so utrip manifestacije zajeli skozi urejene izložbe tudi
Žalčani, ki bodo gostili enega od premiernih filmov letoš-
njega TDF.«
Martina Vezenšek, prodajalka: »Zamisel o tednu domačega
filma mi je zelo všeč. Pozdravljam prireditev, ki pritegne v
kinematografe toliko obiskovalcev, kot zlepa ne kakšna
druga. Ker sem prodajalka, sem si seveda še s posebnim
zanimanjem ogledala izložbe, ki so jih aranžerji uredili na
temo TDF. Moram reči, da so me presenetile izvirne ideje.«
Ivan Sešlar, upokojenec: »Vsa leta spremljam Teden
domačega filma, letos pa, žal, nisem prišel do vstopnic. Prire-
ditev vsekakor pozdravljam, saj je to nekakšna letna inven-
tura domače kinematografije, letos pa celo štiridesetletna.
Mislim, da slovenski film - v skladu s svojimi možnostmi,
seveda - kar dobro napreduje, tako v primerjavi z ostalo
jugoslovansko, kot tudi z svetovno filmsko proizvodnjo.«
Albina Lešnik, knjižničarka iz Frankolovega: »Delam na
osnovni šoh in že zaradi tega si bom skupaj z učenci ogledala
eno izmed filmskih predstav. Drugače pa sama večkrat
zaidem v kino in v času te filmske manifestacije najbolj
pozdravljam številne spremljajoče prireditve. Menim, da so
razgovori z gledalci, pa »filmska delavnica« in posvetovanja s
filmskimi delavci izredno pomembna za filmsko vzgojo ob-
činstva.«
Maja Zupane, upokojenka iz Celja: »Pozdravljam to film-
sko prireditev. Mislim, da imamo Celjani premalo podobnih
kulturnih manifestacij. Prav tako je v tem času tudi mesto
vehko bolj živo; že samo če človek pogleda izložbe in zunanji
videz mesta. Pa še nekaj se mi zdi pomembno. Mladina se bo
v tem času lahko podala v kino in tako svoj prosti čas
koristneje izrabila kot sicer. Tudi sama si bom ogledala posa-
mezne filme.
Janez Ancelj, Prebold: »Že dolga leta delam v kinu v
Preboldu, zato sem pričakoval, da si bomo tako kot prejšnja
leta tudi letos lahko ogledah kakšen domač film s Tedna
domačega filma. Žal je v žalski občini letos čna sama pred-
stava in to v Žalcu, vesel pa sem, da smo se lahko s celjskim
Kinopodjetjem dogovorili, da bo filmska predstava tudi v
Preboldu. Navsezadnje ima domači film vedno več obisko-
valcev, v veliki meri pa je to prav zasluga celjske manifesta-
cije z vsemi njenimi spremljajočimi prireditvami.«
14. STRAN - NOVI TEDNIK
7. NOVEMBER 198S
Nesreča nikoli ne
počiva
Bilo je še zgodaj zjutraj, sonce
še ni grelo s svojo močjo, ko je iz
kuhinje že dišalo. Najprej sem
pomislila, da je mama pozabila
včeraj ugasniti plin. Ampak ne.
Takrat bi smrdelo, to pa je bil
zelo lep vonj. Ni mi preostalo
drugega, kot da sem šla pogledat.
Ko sem vstopila v kuhinjo, se je
mama že vrtela v njej; posprav-
ljala je posodo, kuhala in pomi-
vala. Pomislila sem: »Mama ima
veliko dela, kaj ko bi jaz žrtvova-
la nekaj časa igre in ji pomagala?
Da tako bom storila. Mislim, da
jo bom zelo razveselila.
Mami sem pomagala skuhati
kosilo, pripravila sem pogrinjke,
po kosilu pa sem pomila posodo,
kar se pri meni sicer redko zgodi.
Mama je odšla v službo in osta-
li sva sami s sestro.
Prižgali sva televizijo in sedli
na kavč.
Najprej so bila poročila, nato
pa oddaja »Ciciban dober dan«.
Meni se te oddaje ni ljubilo gle-
dati. Andreja pa meje vseeno po-
klicala in rekla, da je zanimivo.
Pokazali so, kako se delajo lizike.
Seveda sva bili navdušeni in
takoj sva pričeli z delom. Pripra-
vili sva kožico, sladkor, dva mo-
dela, zobotrebce in olje. Jaz sem
dala sladkor v kožico in prižgala
plin. Sladkor se je začel topiti.
Tačas, ko sem jaz mešala, je An-
dreja namazala modele z oljem.
Stopljen sladkor sem vlila v mo-
dela. Toda joj! Pri tem sem se s
komolcem zadela v model in
vroč sladkor se mi je polil po ro-
ki. Zakričala sem in roko brž po-
rinila v hladno vodo.
Ko je prišla domov mama, je
videla da imam hudo opeklino.
Namazala in ovila mi je rano ter
se odločila, da greva jutri k
zdravniku.
Sedaj so se lizike že strdile in
dali sva jih iz modelov. Toda niso
bile okusne. Pomislila sem: »Še
to! Najprej se opečeš zaradi njih,
potem pa še okusne niso! To se ti
lahko zgodi le, če se te drži
smola,«
Drugo jutro, ko sem bila pri
zdravniku, sem se spraševala:
»Kako to, da se mama, ki toliko
kuha in peče nikoli ne opeče?
Kako mora paziti!« Moje premi-
šljevanje je prekinila zdravnica,
ki me je vprašala, če me kaj boli.
Naredila sem se junaka in rekla,
da ne preveč.
Od mojega neuspelega.kuhar-
skega poskusa je minil že teden,
a roka se mi še vedno ni zacelila
in verjetno se bo opeklina na njej
poznala še lep čas.
TINA KOLAR, 6. r
OŠ Bračičeve brigade,
KOZJE
Na Šmohorju
Podmladkarji turističnega dru-
štva Vojnik smo šli na izlet na
Šmohor. Pripravili smo se kot
planinci. Do Celja smo se peljali
z avtobusom, tam smo čakali na
vlak dvajset minut. Bila sem z
Ireno. Spraševala sem jo: »Je to
nevarna pot?«
»Ne, sploh ne,« mi je odgovo-
rila.
Pripeljal je vlak. Vsi smo se
zakadili k vratom vagona. Tova-
rišica nas je mirila: »Saj boste vsi
prišli na vlak!«
Pripeljali smo se v Laško.
Kmalu smo se začeli vzpenjati.
Tisti, ki nismo navajeni takih po-
ti, smo zelo godrnjali. Nekateri
fantje so se delali korenjake in za
kazen so morali nositi torbe. Ko
smo se utrudili, smo posedli po
travniku. Malo smo pomalicali in
si nabrali novih moči. Potem
smo veseh nadaljevali pot. Konč-
no smo prišli na vrh, kjer smo se
igrali z žogo, se lovili in počivali.
Zelo čudno se nam je zdelo, da je
bila koča zelo umazana, okoli nje
pa nesnaga.
Pot nazaj ni bila tako naporna,
zato smo se mnogo več šalili in
zabavali. Nekateri so bili celo
preveč hitri. Natašo je »zabrisa-
lo« s poti. Potrebovala je celo na-
šo pomoč.
Podmladkarji se že veselimo
naslednjega izleta. Po vsej verjet-
nosti bomo šli novembra v Prek-
murje. Še sreča, da tam ni hri-
bov! No, pa saj so tudi hribi lepi.
Še zlasti, če jih gledaš iz doline.
SILVA KLINC,
STRMEC
Bohor žari
Letos je deseto leto, odkar so.
se v malem mestecu Šentjurju v
mesecu oktobru prvič zbrali mla-
di likovniki iz različnih krajev
Slovenije, da bi risali na temo
Bohor žari.
Letos sem se skupaj s petimi
pionirkami iz treh šol naše obči-
ne udeležila te slikarske kolonije.
Slikali smo na temo »Partizan-
ske delavnice«. Najprej smo po-
slušali borca, ki nam je pripove-
doval o delu in pomenu teh de-
lavnic. Ko je končal, smo se lotili
dela. Časa za risanje ni bilo veli-
ko, zato smo morali kar pohiteti.
Kamor sem se ozrla, sem videla
na risalne plošče sklonjene gla-
ve. Časa za klepet ni bilo.
Ob šestih zvečer je bila otvori-
tev razstave v tem dnevu nareje-
nih slik. Kar verjeti nisem mogla,
kaj vse je v tem času nastalo.
V nedeljo dopoldan je bila po-
delitev nagrad in priznanj udele-
žencem kolonije. Vesela sem, da
sem se kolonije udeležila, saj
sem spoznala delo drugih, pa tu-
di veliko novih prijateljic sem
spoznala. Želim si, da bi me še
kdaj doletela sreča in bi se lahko
udeležila tako zanimivega sreča-
nja mladih likovnikov.
JASNA LEVART, 7.a
OŠ Ljubo Šercer
LOČF,
Nov kulturni dom
Pred kratkim so v Žalcu zgra-
dili nov kulturni dom. Denar
zanj smo prispevali vsi krajani
našega mesta. Je moderno gra-
jen. V njem je dvorana, knjižnica
ter nekaj prostorov za glasbeno
šolo. Služi kot kinodvorana, kon-
certna dvorana. V njem bodo raz-
ne igre, včasih tudi opere. Potre-
ben nam je bil zato, ker smo se
poprej zbirali v šolski telovadnici
in v tesni dvorani glasbene šole.
Sedaj nam ne bo treba hoditi v
Ljubljano ali Celje gledat razne
filme, igre in opere, temveč bo-
mo vse to imeli v domačem kra-
ju. Ob otvoritvi smo imeli prire-
ditve ves teden. V nedeljo so
predvajali igro Hlapec Jernej in
njegova pravda. Ponovitev je bi-
la v ponedeljek. V torej je bila
otroška pevska prireditev Pesem
in mladost, v kateri sem sodelo-
vala tudi jaz. V sredo je bil na-
stop učencev glasbene šole Risto
Savin, v četrtek nastop učitelj-
skega pevskega zbora Slovenije
Emil Adamič, v petek slovenski
film Ljubezen s predstavitvijo
igralcev, v soboto nastop Svetla-
ne Makarovič, v nedeljo opera
Traviata. Jaz sem si ogledala na-
stop Svetlane Makarovič in ope-
ro, ki mi je bila še posebej všeč,
ker sem jo videla prvič.
Upam, da bo kulturni dom do-
bro izkoriščen, in da bomo imeli
še veliko prireditev.
TJAŠA JAKOP, 5. b
OŠ Peter Šprajc-Jur,
ŽALEC
Kdo bi se mene bal?
Bila sem še majhna, ko sem
prvič šla z drugimi otroki v ma-
škarado. Vsi smo se dobro nama-
skirali in odšli strašit bližnje lju-
di. Želeli smo si, da nas ne bi
nihče prepoznal. Prišli smo do
starejše ženice, ki se je vedno ba-
la. Že šum vetra jo je ustrašil. Ob
prvem mraku se je že zaprla v
hišico. Ko smo vstopili, nas je
prepoznala in dala nam je sveže
krofe.
Nekega spomladanskega dne
sem šla v gozd. V gozdu sem vi-
dela žabico, ki je spala. Mislila
sem, da se me bo zbala in zbeža-
la. A komaj sem vrgla kamen v
njeno bližino, je skočila proti me-
ni, da sem skoraj padla.
Bila sem žalostna, ker se me
nihče ni bal, niti boječa ženica,
niti mala žabica. Še vedno je
ostala v meni želja, da bi se me
kdo bal.
PETRA GAJŠEK, 4. r
OŠ Frana Krajnca,
CELJE
Kožuhanje nekoč in
danes
»Danes bomo pa ličkali,« je re-
kla mamica, ko sem prišel iz šole.
Komaj sem se preoblekel in na-
pravil nalogo, že smo šli pod ko-
zolec. Z očkom sva z voza metala
koruzo v ličkalni stroj, mama in
sestra pa sta jo prebirali in polnili
z njo zabojčke. Ko sva z očkom
zmetala v stroj še zadnje stroke,
smo stroj ustavili. Delo je bilo
hitro opravljeno. Pospravili smo
in znosili zabojčke v »koruzjek«.
Bili smo že lačni, zato smo šli k
malici. Jedli smo in se pogovarja-
li, kako so ličkali včasih.
Mama je rekla: »Pri nas smo
ličkali vedno zvečer.«
»Pripoveduj, kako je bila,« sva
jo nagovarjala s sestro. Zato je
pričela: »Ko je bil čas za spravilo
koruze, smo šli že zgodaj na nji-
vo, brž ko se je posušila rosa.
Lomili smo jo in metali na kupe.
Ko smo jo oblomili, smo šli do-
mov po koše in voz. Otroci in
mama smo koruzo polagali v ko-
še, oče pa jo je nosil. Kmalu smo
naložili in brat je šel domov po
vole.
Doma smo vso koruzo spravili
na skedenj in jo pripravili za lič-
kanje. Nas, otroke, so poslali po
vasi vabit »kožuharje«. Povabili
smo sosede, pa tudi godca, ki je
bil najpomembnejši, ko je bilo
dela konec.
Komaj smo čakali večera, ko
so prišli ličkarji. Pri delu so si
pripovedovali šale, zgodbe pa tu-
di resne stvari. Otroci smo prid-
no zlagali koruzo v late. Kmalu je
bilo ohčkano in koruza zložena.
Oče in m.ati sta povabila ličkarje
v hišo in jih pogostila z orehi,
koruznim kruhom in jabolčni-
kom. Po malici je godec raztegnil
svoj meh, mladi so plesali, starej-
ši pa so se pogovarjali in obujali
spomine na otroška leta. Bili smo
veseli, ker je bil pridelek pospra-
Ijen.«
Tako je končala moja mama.
Vstala je in šla po skledo s kosta-
njem.
MARJAN LIPOVŠEK, 7.a
OŠ Bratov Dobrotinšek
VOJNIK
Prometna nesreča
Bilo je le po sobotno popoldne.
Peljem se s kolesom proti Kme-
tijski zadrugi, ko naenkrat slišim
škripanje zavor. Nato pa: BUM.
Tako sem se ustrašil, da sem sko-
raj padel s kolesa. Ko pa sem
pogledal nazaj, sem videl dva
povsem razbita avtomobila. Ta-
koj sem skočil spet na kolo in z
veliko hitrostjo zdirjal k telefon-
ski govorilnici in pokličem mili-
co in rešilca.
Ni bilo dolgo, kar zaslišim sire-
ne. Potem so miličniki nekaj za-
risovali, ko pa so bili gotovi, je
mlad miličnik iz telefonske govo-
rilnice poklical tovornjak, ki pre-
važa avtomobile. Ko so vsi odšli,
sem se napotil proti kmetijski za-
drugi. Za menoj se je pripeljal
miličniški avtomobil in se ustavil
tik pred mano. Mladi miličnik je
stopil iz avtomobila in se mi zah-
valil.
IVČI KOROŠEC, 3.a
OŠ Boris Vintar
ZREČE
Na Celjsko kočo
Graben. To ni bil navaden gra-
ben, anipak Hudičev graben.
Pravijo, daje nekoč strašilo in da
so bile tam zverine.
Prav sredi jase smo stali in to-
variš Ernest, član gorske reševal-
ne službe nas je vodil. Na začet-
ku poti po Hudičevem grabnu
nas je strogo opozarjal, da se ne
smemo klicati, suvati, kajti pred
nami je bila pot, polna klinov.
Lepo smo si spravili v nahrbtni-
ke vrečke s hrano, da nas ne bi
ovirale. Tako smo se podali na
nevarno pot. Na začetku je bil
graben lažje prehoden, ker še ni
bilo klinov.
Graben je med dvema hribo-
ma: Bavčem in Srebotnikom.
Kako strašen mora biti takrat,
kadar je neurje. Voda v njem
ustvarja majhne vrtince, tolmu-
ne in slapove. Veliko jeklenih žic
so porabili za dolgo pot skozi gra-
ben. Ko sem hodil po klinih, sem
rahlo trepetal, kajti spodaj je te-
kel potok in s spolzkih klinov
lahko hitro padeš in se znajdeš v
vodi. Jaz sem od strahu jedel
bonbone. Tako se mi je zdelo, da
meje manj strah. Eno škatlo sem
jih razdelil prijateljem. Posebno
strah me je bilo, ko smo šli čez .
most. Oprijemal sem se jeklene
vrvi. Tam je bila tudi plošča v
spomin deklici, ki seje na tistem
mestu smrtno ponesrečila. Tako :
je bil najbolj nevaren del poti za '
nami.
Po skrivnostni, gozdni poti
smo kmalu prispeli do koče.
TADEJ STRNAD, 4.r
OŠ Frana Krajnca
CELJE'
Jesen je tu, narisala URŠKA KRAJŠEK, 2. r. OŠ STRANICE.
Atkina zanka
v vazo je postavila cvetje, nabrano
v zgodnji jeseni.
Pod njim je ležala dolina: »Oh,
zavetje miru!« je pomislil.
Praznovanje je bilo veselo, poz-
nalo se je, da v vseh tli veselje po-
mladi.
Te dni se v Celju odvija 13. Teden domačega filma, zato
vam Atka tokrat nalaga, da v treh zgornjih stavkih poiš-
čete tri naslove slovenskih filmov: v vsakem stavku se
skriva po eden.
Odgovore na dopisnicah sprejemamo na naslov NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE do torka, 12.
novembra 1985. Tovarna AERO bo spet nagradila enega
med reševalci.
Prejšnja Atkina zanka je poleg odgovora JAKOV
GOTOVAC, skrivala še geslo AERO (jA, ERO je .. .). Žreb
pa je bil tokrat naklonjen: Miha Strehar, Ul. Frankolov-
skih žrtev 15, 63000 Celje.

NOVI TEDNIK-STRAN 15

ivlilan K. iz Goriške uli-
Celju seje spri doma z
J, Mila" ga je imel toli-
',pod kapo«, da se tudi
Ijjniki, ki so prišli posre-
.jt, niso mogli pogovori-
pjim, zato pa so mu go-
lljiibno odstopili prosto-'
treznenje.
iperviš O. je v Ulici bra-
Vošnjakov napadel vra-
j3samskega doma Vlada
'zavedal se je, da ga je
[jiriil, zato jo je še pred
jodom miličnikom po-
^1, Tako se je rešil nad-
jjh vprašanj miličnikov,
-eda pa so možje posta-
poskrbeli, da ga bo po-
.J na zagovor sodnik za
Icrške.
I Radomir T. iz Ribarje-
jlice je pri dvajsetih le-
že star gostilniški ma-
,Ta teden sije privoščil
p ekskurzijo po celj-
li gostilnah, v restavraci-
)ošta pa je njegova raz-
jjenost že prišla čez do-
jene meje. Posredovali
miličniki in prekinili
govo popotovanje po
iskih gostilnah.
f restavraciji Pošta je
bijal tudi Drago K. Ker
le takoj po prihodu mi-
šikov umiril in obljubil,
ne bo več počel podob-
neumnosti, mu ni bilo
rebno prespati v prosto-
za treznenje. Vseeno pa
10 moral srečati še s sod-
om za prekrške.
Martin P. z Ložnice je
tri zajce. Miličniki so že
iledi tatu. ne ve pa se, če
la sledi tudi zajcem; naj-
jetneje so že končah kot
enka.
Na cestah je vse več vozil
s tehničnimi pomanikljivostmi
Preventivni akcIH v celjski In laški občini
Celjski svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prome-
tu je tudi to jesen organizi-
ral akcijo »Brezhibno vozi-
lo - varno vozilo«, vendar
pa žal tudi tokratni rezulta-
ti niso vzpodbudni, ker po-
trjujejo, da na naših cestah
še vedno vozi več avtomobi-
lov, ki zaradi tehničnih po-
manjkljivosti predstavljajo
precejšnjo nevarnost za va-
ren promet, kot pa brezhib-
nih, torej varnih vozil.
V enodnevni akciji (trajala
je le štiri ure) so ekipe pre-
gledale 154 vozil in kar 103
avtomobili so imeli kakšno
pomanjkljivost. Čeprav je
šlo za preventivno akcijo, pa
miličniki vseeno niso mogli
mimo nekaterih večjih po-
manjkljivosti na nekaterih
vozilih. Zato so 22 voznikov
mandatno kaznovali, trije
vozniki bodo morali k sodni-
ku za prekrške, v dveh pri-
merih pa so morali miličniki
odvzeti prometna dovoljenja
in vozila ponovno odpeljat
na tehnični pregled, ker sta
predstavljali preveliko ne-
varnost za promet na cestah.
Največ napak so ekipe od-
krile na svetlobnih in signal-
nih napravah, precej vozil pa
je imelo tudi slabe gume, kar
pa je v teh vremenskih raz-
merah (megla in spolzke ce-
ste) še kako pomembno za
varno vožnjo. Sicer pa so
ekipe pregledale šest trak-
torjev in pri vsakem našle
kakšno pomanjkljivost, dva
avtobusa - le eden je bil teh-
nično v redu, in 102 osebna
avtomobila, od katerih je bi-
lo le 35 brezhibnih.
Celjski svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
se je odločil, da bodo podob-
no akcijo letos organizirali še
enkrat, zakaj tehnično po-
manjkljiva vozila so pogosto
vzrok za prometne nesreče
na naših cestah.
Podobno akcijo je organi-
ziral tudi laški Svet za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu, žal pa tudi tam re-
zultati niso bih nič boljši;
ugotavljajo, da celo slabši
kot v podobni akciji pred le-
tom dni.
V dveh dneh so pregledali
119 vozil, mehaniki AMZ
Slovenije, ki so tudi sodelo-
vali v akciji pa so zastoju od-
pravili manjše pomanjkljivo-
sti kar na šestdesetih vozilih.
Največ napak so odkrili na
zavornih sistemih in svetlob-
nih napravah, precej vozil pa
je imelo zelo slabe gume.
S.S. - V.M.
V laški občini so v pre-
ventivni akciji sodelovali
poleg miličnikov še AMD
Laško, Avto Celje in AMZ
Slovenije.
V akciji, ki jo je organizi-
ral celjski Svet za preventi-
vo in vzgojo v cestnem pro-
metu so sodelovali milični-
ki in ekipe strokovnjakov
celjskega Združenja šofer-
jev in avtomehanikov,
AMD Šlander in Avto Celje
z inštruktorji srednje šole
Boris Kidrič iz Celja.
ifci občini so v letošnji aliciji ugotovili, da vozi po naših cestah vedno več vozil s
Učnimi pomanjkljivostmi.
Zgorelo gospodarsko
poslopje
v soboto ponoči je začelo
goreti na večjem gospodar-
skem poslopju v Studencu
14 pri Žalcu, last Fortunata
Hrustelja iz Gotovelj. Ogenj
je uničil večino ostrešja in tla
v zgradbi, kjer je stanoval tu-
di podnajemnik (zraven je še
starejša stanovanjska hiša).
Škode je za približno 3,5 mi-
lijonov dinarjev, posebna
komisija pa še raziskuje
vzroke požara; domnevajo
pa, da je začelo goreti v Ust-
njaku.
Utonil v vodnjaku
Prejšnjo sredo je v doma-
čem vodnjaku utonil 66-letni
Jakob Hrobot iz Gotovelj
126. Hrobot je šel po vodo,
ker pa je bilo v vodnjaku ze-
lo malo vode, se je pri zaje-
manju z vedrom preveč nag-
nil in čez betosko ograjo
omahnil več kot 12 metrov
globoko. Kmalu potem ga je
začela iskati sestra, vendar
ga je našla prepozno.
Deklica umrla v
prometni nesreči
v Titovem Velenju je voz-
nik osebnega avtomobila,
27-letni Robert Klemenak iz
Titovega Velenja pripeljal s
preveliko hitrostjo in na pre-
hodu za pešce zadel 11-letno
D. D., prav tako iz Titovega
Velenja. Deklica je v nesreči
dobila tako hude rane, da je
bila takoj mrtva.
Šolarji k sreči le
lažje ranjeni
Voznica osebnega avtomo-
bila, 36-letna Marija Vrtač-
nik iz Radmirja je v Podehni
pri Mozirju prehitro zapelja-
la v ovinek, tako da jo je za-
neslo in je trčila v šolski av-
tobus, ki ga je vozil 46-letni
Jože Kotnik iz Ljubije. V ne-
sreči so se trije šolarji v avto-
busu lažje ranih.
Čigava je cesta?
Večkrat na vseh mogočih sestankih poudarjamo, j
da je potrebno varovati družbeno lastnino. Ce bi ]
upoštevali vse te (splošne) smernice, ima Cestno ;
podjetje iz Celja prav, ker se je oglasilo, ko je Komu-
nala, Tozd Ceste-Kanalizacije začel polagati asfalt ;
na »njeni« cesti.
Gre za odsek ceste (lokalne) Babno-zahodna magi-:
strala, ki so ga letos septembra Ceste-Kinalizacije ,
asfaltirale, čeprav s to cesto upravlja (in je vnesena;
tudi v njegova osnovna sredstva) Cestno podjetje;
Celje. Zato so s tega podjetja takoj požugah celjskim 5
komunalcem (»ne glede na koristnost in dobronamer-
nost izvedene akcije ,posodobitve'«), ker so posegli v j
tuje osnovno sredstvo, zato bi jih morali na cestnem
podjetju prijaviti za gospodarski postopek. Na Cest-;
nem podjetju so nekohko užaljeno ugotovih, da so bili^
o posodobitvi seznanjeni šele po opravljenih delih. ^
Torej potem, ko niso mogh več intervenirati, zato'
odklanjajo vsakršno odgovornost za prometno varnost
na tej cesti vse do takrat, ko bo popolnoma urejena in'
jo bodo spet prevzeli v upravljanje.
Celjski komunalci v odgovoru priznavajo, da je vj
tem primeru res prišlo do nepotrebnih zapletov med j
obema delovnima organizacijama, toda hkrati opozar- ■
jajo (ali pa ugotavljajo), da bodo morali tudi sami =
posredovati, ker je na »njihovih cestah (torej tistih, ki.
so vpisana kot njihova osnovna sredstva) podobnih;
kršitev (gospodarskih prestopkov, kot trdijo cestarji) j
še več. Tako cestarji delajo priključek Vrunčeve ulice •
na vzhodno magistralo in pa vodovod na Hudinji ob ;
Mariborski cesti, ki sta tudi »last« komunalcev. Komu- \
nalci so od cestarjev zahtevali, da v obeh primerih ]
ustavijo dela na njihovih osnovnih sredstvih, ker prej i
niso poskrbeli za ustrezna dovoljenja oziroma soglasja. ;
Obe delovni organizaciji sta po vsem dopisovanju •
ugotovih, da le smisla nima preveč razpravljati o pose- \
gih v tuja osnovna sredstva, predvsem pa ne groziti s ]
postopki zaradi gospodarskih prestopkov.
Krajani Medloga pa so zadovoljni, saj jim je vseeno, i
čigavo osnovno sredstvo je tista cesta; pomembno je i
le, da je dobila asfaltno prevleko. Verjetno si takšnih \
»sporov« želijo še v marsikateri drugi krajevni skup-;
nosti. ]
S. ŠROT
16. STRAN - NOVI TEDNIK
7. NOVEMBEKi
Rokometaši Minerve iz Griž se v letošnjem prvenstvu v republiški ligi kar ne morejo rešiti
porazov, saj jih nizajo kar na tekočem traku ter so tako še edini, ki niso okusili sladkobe
zmage. V zimskem času bo treba močno trenirati, da bi se morda spomladi lahko naredilo
skoraj nemogoče, to je osvojiti toliko točk, da bi še nadalje igrali v republiški ligi. Če bi
izpadli, bi bilo to vsekakor izredno slabo za nadaljnji razvoj rokometa, ki ima v Grižah že
dolgoletno uspešno tradicijo.
Foto: UVBO KORBER
f
Pomembna zmaga rokometašev Aera
v 7. kolu II. zvezne lige so rokometaši Aera doma dosegli izredno pomembno zmago, ko
so premagali vedno neugodno in močno ekipo Krivaje iz Zavidovičev 28:23 (12:12). Ob
Razgorju (7) in Selčanu (6) je bil tokrat kot strelec izredno razpoložen tudi veteran Ivezič (7).
Aero je na šestem mestu (7 3 1 3 164:159 7 točk), od drugega mesta pa ga ločita samo dve
točki. V 8. kolu v soboto, 9. novembra, bo Aero moral še na eno težko preizkušnjo v Ado k
Potisju, ki je na petem mestu.
V II. zvezni ženski ligi so rokometašice Velenja iz T. Velenja tekmo z Brane Sekuličem
preložile, medtem ko so tekme moške republiške lige bile že med tednom. Šoštanj je
premagal v derbiju trboveljskega Rudarja in se zavihtel na prvo mesto, Minerva pa je znova
izgubila v Slovenj gradcu s Partizanom ter je tako najresnejši kandidat za izpad iz lige, kjer
je še pred leti igrala eno izmed vodilnih vlog. TV
Gole dajejo samo Poljaki
v nadaljevanju zvezne lige so hokejisti Cinkarne
gostovali v olimpijski dvorani Skenderija v Sarajevu
ter se pred 4000 gledalci srečali z novincem v ligi
domačo Bosno. Čeprav so Celjani vodih, pa jim je ob
koncu zmanjkalo moči in odlični domačini so poraz
spremenil v zmago 7:5 (3:2, 2:3, 2:0). Vseh pet golov za
Cinkarnarje so dali odlični poljski igralci Čhrzastek 3,
Kuczynski in Michno pa po enega. Ce ne bi bilo Polja-
kov, Celjani skoraj ne bi dali gola pa tudi obstanek v
družbi najboljših bi bil tako vprašljiv kot prejšnje leto,
ko so se med najboljšlimi obdržali zgolj po naključju -
razširih so ligo! Sicer pa so Cinkarnarji na sedmem
mestu med desetimi ekipami.
Odbor za partizanska društva
Pri ZTKO Celje so v želji po nadaljnjem boljšem delu s
partizanskimi društvi ustanovili odbor za partizanska dru-
štva, ki je že pripravil podroben program dela. Program je
pripravljen do aprila prihodnje leto, 25. maja pa naj bi bila
zaključna prireditev s prikazom celotne dejavnosti od cici-
banov do veteranov in sicer na stadionu na Lipi v Štorah.
Zanimivo je, da bo ta odbor poskrbel tudi za oživitev gimna-
stike ter pripravil občinsko prvenstvo, v programu pa so
tudi priprave na srečanja društev Partizan, predšolskih
otrok (organizator Partizan Pod Gradom)^ tek na smučeh
(Partizan Nova vas), veleslalom (Partizan Store) itd.
TV
Pod ko^
Republiška moška
Libela je v 4. kolu go^,
v Kranju in premagal,
glav 100:91 (51:46). f}
v prejšnjem kolu pro^j
osu sta ponovno najvw
za Libelo dosegla Goi,
in Pipan (30), ki tako ni
uspešen trener, ampa),
poleg tega še igralec, \
izredno zahtevno. '{
igro je pokazal tudi Krj
bela ima po štirih kol
zmage in poraz, v 5.
bo v soboto ob 19. uri,
gostila Jeklotehno Brai
Maribora. Srečanje bo^
vadnici tehnične šole.c
iz Slovenskih Konjic
dobro upiral vodečenu
nosu v Postojni, saj je j.
samo 93:85. Na lestvi
Celjani četrti, Cometp
seti. 5. kolo: Comet-Bji
(zadnja dvanajsta).
Republiška ženska U
2. kolu so igralke Metlj
stovale na Jesenicah inj
bile 87:62. Med desetini
pami so devete, v 3. kd
se bodo v soboto dom
16.30 pomerile s Cimos
Kopra, ki je sedmi.
IL zvezna ženska ligj
kolu so košarkarice Kon
gaške doma zabeležile j
zmago, ko so premagal|
zalo 65:62. Virantovaje
30 košev. Z dvema zrna
in enfm porazom so na
tem mestu, v prihodnja
lu pa igrajo znova dom
ti Novemu Zagrebu, kii
že večkrat premagale.
V 4. kolu v drugi re|
ški košarkarski ligi je
nar Štore v gosteh prei
Slovenjgradec 93:77.1
ločitve je prišlo šelel
gem polčasu, ko sol
košarkarji povsem na
domačine, kjer so bili
uspešnejši Jošt 29. Rani
gler 28, Slatau 14, ^ ari;
Boškan 9 in Benči... 4,
Košarkarji Polzele«
kolu na domačem ig
doživeli prvi poraz pr(ž
darju iz Trbovelj 91:93
boljši strelci Poteko 22.
uder32 in Vrček 18. V5
bo derbi v Šoštanju
Elektro in Polzelo. Srt
bo v soboto ob 18. uri
Kadeti Polzele so v J
slovenske lige gostovat
tiji in zmagah 66:74. Nai
ko vi tej ša strelca sta
Škrabe 35 in Mlakar 31
DEAN ŠUSTEB
Dvigalci uteži v prvi zvezni ligi
Kot zmagovalci medrepubliške lige v dviganju uteži
so predstavniki Partizana Celje mesto nastopili na kva-
lifikacijah v Splitu, kjer so osvojili drugo mesto za
domačine ter se tako uvrstili v prvo zvezno ligo. Ta
uspeh so dosegh: do 56 kg niso imeh predstavnika (bil
je pretežek), do 60 kg Branko Savič (dvignil je 170 kg v
olimpijskem biatlonu), do 67,5 kg Andrej Skalar (190),
do 75 kg Jože Urankar (215), do 82,5 kg Marko Urankar
(295), do 90 kg Marjan Krajnc (200), do 100 kg Adi
Kundih (245) in nad 100 kg Janez Podrgajs (240). Tek-
movanje v zvezni ligi, kjer je osem članov, se bo po
turnirskem sistemu začelo v prvih dneh marca prihod-
nje leto. Vodja celjskih tekmovalcev, nekdanji olimpi-
jec, Jože Urankar, je ob zadnjem uspehu dvigalcev še
omenil, da se bodo lige udeležili ter poskušah ekipo za
zahtevno tekmovanje še okrepiti z nekaterimi odlič-
nimi slovenskimi dvigalci uteži.
Marko Urankar na Balkansko
prvenstvo?
Olimpijski kandidat za Seul Marko Urankar bo po vsej
verjetnosti čez štirinajst dni nastopil na Balkanskem prven-;
stvu v dviganju uteži v bolgarskem mestu Plovdivu. To je=
sporočil zvezni selektor, ki si je tudi ogledal kvalifikacije v
Splitu in bil s formo mladega Celjana očitno zadovoljen.)
Sicer pa je Marko zaposlen v celjskem Topru in upa, da muj
bodo tudi tam z razumevanjem omogočili tridnevno odsot-j
nost na tako pomembnem tekmovanju, kot je Balkansko
prvenstvo.
LJUBITELJI SMUČANJA!
Pri vaši osnovni organizaciji sindikata imate možnost
nakupa sezonskih smučarskih kart za smučanje na Rogli
za sezono 1985-1986. Cena v predprodaji je 6.500 dinar-
jev, to je 6,5 dnevnih vozovnic. Možnost odplačila v treh
obrokih do 10. decembra 1985.
Predsezonska prodaja traja do 25. 11. 1985.
Na bližajočo smuko vas vabi RTC UNIOR!
Smučišča čakajo
samo še sneg
Sekretar ZTKO Celje Ti-
ne Veber, znan športnik in
športni delavec, ki je pred
tedni slavil Abrahama,
pred začetkom zimske se-
zone:
»Čakamo samo še sneg,
kajti vsa smučišča na Celjski
koči, Svetini in Gričku so te-
meljito pripravljene za novo
sezono. Na Celjski koči je
ZTKO Celje vložila 400 tisoč
dinarjev za ureditev večjega
smučišča z dvema progama z
vrha Tovsta do Celjske koče,
medtem ko bo za ostalo, kot
so vlečnice, teptanje, parki-
rani prostori in podobno po-
skrbeli pri celjskem Izlet-
niku.
Tudi na Svetini je tako kot
običajno vse pripravljeno,
vlečnica je bila generalno
pregledana in testirana.
Lanskoletni očitki na ne-
pravočasno urejenost smu-
čišča na gričku se letos ne
bodo ponovili, saj je vlečnica
že pripravjena in napeta za
pogon.
Redno bomo z lani kuplje-
nimi sanmi urejevali tekaško
progo iz Nove vasi do Šmar-
tinskega jezera v dolžini sed-
mih kilometrov, če pa bodo
ugodne snežne razmere, bo-
mo takšno progo uredili tudi
drugje na za to primernih te-
renih. Čakamo torej samo še
sneg in v bližini Celja bo do-
volj urejenih smučišč za vse,
ki že željno čakajo zimsko
sezono.«
T. VRABL
Športna rekreacija
Končan je jesenski del
tekmovanja v streljanju za
ženske, kjer je med štirinaj-
stimi ekipami zmagala Cin-
karna pred Savinjo, Metko.
Avto Celje, Blagovnim cen-
trom itd.
Med posamezicami so bile
najboljše v jesenskem delu
Olga Malec (Železarna), Zof-
ka Voler (Avto Celje), Hilda
Šlogar (Metka), Lidija Kavka
(Železarna) in Blanka Toma-
žič (Avto Celje). Po seštevku
spomladanskega in jesen-
skega dela je bila najboljša
ekipa^ Cinkarne pred Savi-
njo, Železarno, Avto Celje,
Metko itd., uvrščenih pa je
bilo devetnajst ekip. Med po-
sameznicami je zmagala Zof-
ka Voler iz ekipe Avto Celje.
Med člani je bil v jesen-
skem delu najboljši Ingrad
pred Klimo, Železarno, Cin-
karno in Hmezadom Mesni-
ne (uvrščenih petnajst ekip),
med posamezniki pa Željko
Lamut (Blagovni, center),
Branko Seme (Železarna)
Željko Ažman (Ingrad), Dra-
go Stritar (Hmezad Mesnine)
in Marko Satler (Ingrad). V
obeh delih so slavili strelci
Ingrada pred Železarno, Cin-
karno, Hmezad Mesnine,
Klimo itd. (uvrščenih pet-
najst ekip), med posamezni-
ki pa Marko Kobale (Ingrad).
Starejši člani jesenski del
Železarna, Ingrad, Savinja,
PTT, Metka (sedem ekip)
itd., posamezniki Jože Jer-
man (PTT), Fric Rezar (Žele-
zarna), Velimir Todorovič
(Ingrad), Vili Dečman (Žele-
zarna), Ivan Ahtig (Ingrad)
itd., skupaj ekipno Železar-
na, Ingrad, PTT, Savinja
Elektro itd., med posamezn-
ki paje bil najboljši Fric Re-
zar (Železarna).
Kros jesenski del ženske
A Plajhner (Občina), Ocvirk-
Žekar, Škapin, Nikolič, Zu-
pane (vse Zdravstveni cen-
ter), ženske B Kuzman
(Zdravstveni center), st. čla-
ni Škapin (Zdravstveni cen-
ter), Tominc (EMO), Lorger
(Izletnik), moški A Kvas (Ob-
čina), Nunčič (Aero), Cimer-
man (Blagovni center), Le-
kič (EMO), itd., moški B
Ejup (EMO zavarivanje), No-
vak, Stražar, Lukša, Batistič
(VP Celje) itd.
Mali nogomet st. člani:
Aero, ŽTO, Khma.
Šah: začeli so s tekmova-
njem v jesenskem delu v
treh ligah, kjer nastopa 26
ekip. Člani prve in druge lige
igrajo vsak ponedeljek, tret-
je pa vsak torek v šahov-
skem klubu v Čuprijski
ulici.
Hokej na ledu: v nedeljo,
10. novembra, se bo začel je-
senski del prvenstva v hoke-
ju na ledu za sindikalne eki-
pe. Zaradi neresnosti so iz-
ključih iz nadaljnjega tek-
movanja ekipo REK iz T. Ve-
lenja, tako da sta nedeljska
para ob 16.30 Grofija - Kovi-
notehna in ob 17.30 Zlatarna
- Opekarna.
TV
20GA JE OKROGIA'
Republiška liga: v 10. kolu so največje presenečenje
pripravili nogometaši Kladivarja, ki so do tega kola bili
brez zmage na zadnjem mestu z borima dvema toč-
kama. Prvi zmagoviti skalp so si dovolili vzeti kar na
dolgih letih članu prve in druge zvezne lige ljubljanski
Olimpiji, ki je letos v republiški ligi povsem poprečno
moštvo. Gostje so sicer povedli, vendar je v drugem
polčasu dal Bevc dva odločilna gola in okoli 1000
gledalcev na Skalni kleti je tako lahko zaploskalo prvi,
domači zmagi, ki morda le pomeni prelomnico k bolj-
šim uspehom Kladivarjevih nogometašev. S to zmago
so tudi zapustih zadnje mesto, saj so zdaj predzadnji s
štirimi točkami. Velenjski Rudar je gostoval pri vode-1
čem Mariboru in tesno izgubil z 1:0. V 11. kolu bo!
regijski derbi na stadionu ob jezeru v Titovem Velenju
med Rudarjem (4) in Kladivarjem (13). Tekma bo 10.
novembra. V prednosti so sicer domačini, vendar
morda Celjani le lahko presenetijo in se vrnejo vsaj s
točko.
Vzhodna republiška liga: v 9. kolu je vodeči Elkroj
izgubil z Nafto v Lendavi 2:1, strelec paje bil Kopušar.
V naslednjem kolu Ekroj gostuje v Brežicah. Derbi je
bil v Rogaški Slatini med Steklarjem in Dravinjo, kjer
pa sta obe ekipi prikazali prvo anti propagando za to
športno igro. Zmagah so gostje 2:3, strelci za Steklarja
Kidrič in Počivalšek ter za Dravinjo Krajnc 2 in Hor-
vat. Če bo zlasti Steklar nadaljeval s takšno nemogočo
igro, bo izgubil še tistih malo gledalcev, kolikor se
zbere ob igrišču pa tudi plan osvojitve četrtega mi:
ne bo mogoč.
V medobčinski nogometni zvezi Celje niso odig
rednega kola, pač paje bila na sporedu zaostala tek'
med Vranskim in Orhco, ki se je končala neodločt
1:1.
Občinska liga Šentjur mali nogomet A liga 8. Ko'
Cosmos - Veteran: 3:3, Magnum - Ponikva 1'
Stopče - Generacija 1:3, Blagovna - Panterji ■
Dramlje A - Prijateji 3:0, zaostala tekma Ponikvi
Cosmos 2:13. Vodijo Dramlje A pred Blagovno, Ge'
racijo itd. Liga B 8. kolo: Začetnik - Šentjur 3:6. Ere^
- Juventus 2:7, ŠD Cevarna - Maratonik 0:1. Prim^^^
Trim team 1:1, Aero Loka - Jakob 3:2, Tratna - Vrt
5:2, Podgrad je bil prost. Vodi Jakob pred ŠD Cevar'
Aero Loka itd.
Mali nogomet na Lopati 5. kolo: Pelikan - Šmai^: i
2:7, Lopata - Gadje 3:0, Lokrovec - Nočne cvetke-
Lava - Medlog 2:2. Vodi Lopata pred Šmartnim, h\
Lokrovcem, Gadi, Nočnim cvetkam, Pehkani in J*''
logom. Najboljši strelci: Dobovičnik (Pehkani*
Ograjšek (Šmartno) 9, Antlej (Lopata) 9, Matešič (L?
7 itd. 6. kolo bo na sporedu v nedeljo, 11. novembri
9. ure dalje na športnem igrišču na Lopati.
NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Člani
smučarsice
zveze
Slovenije
Smučarsko društvo
f/[er\ v Celju je že začelo z
jKcijo zbiranja članstva
»postanite član osnovne
organizacije - smučarske
^veze Slovenije«.
Referenti za športno re-
kreacijo se tako lahko po-
vežejo s predstavnikom
smučarskega društva Merx
Celje Petrom Faktorjem,
dolgoletnim učiteljem in
aktivnim članom ŽVUTS
Celje, ki je pooblaščen za
izdajanje smučarskih legi-
timacij. Članarina za sezo-
no 85/86 je za člane nad 15
let 1000 din, do 15 let pa 500
din, vrednost tiskovine pa
je 50 din. Smučarska izkaz-
nica z boni bo veljavna za
eno smučarsko sezono in
sicer do vključno 31. avgu-
sta prihodnje leto s korišče-
njem ugodnosti popusta, ki
je zajeto v obvestilu smu-
čarske zveze Slovenije.
Smučarsko izkaznico in
plačilo članarine za sezono
85/86 lahko poravnate v
športni trgovini Tkanina
tozd Maloprodaja TRIM
Celje v Miklošičevi ulici
vsak dan od 15. do 19. ure.
V omenjeni trgovini je
možno tudi kupiti z določe-
nim popustom smučarsko
opremo na bone, ki so se-
stavni del smučarske izkaz-
nice. Pri nakupu smučar-
ske opreme seje možno tu-
di posvetovati s strokov-
nim svetovalcem za to po-
dročje Petrom Faktorjem.
In še naslov smučarske-
ga društva Merx Celje;
Aškerčeva ulica 13, Celje,
telefon (063) 25-910.
TV
NA KRATKO
Vadba za najmlajše
na Lopati
Eno najmlajših društev
Partizan na Lopati bo pripra-
vilo vadbo za cicibane in pi-
onirje, ki bo vsak ponedeljek
in petek od pol sedme do osme
ure zvečer v telovadnici OŠ V.
Vlahoviča. Mladi bodo vadili
po programu društev Partizan.
NOVO v konjeniškem
klubu
Vsako leto pozno jeseni pri
konjeniškem klubu v Celju
pripravijo začetniški tečaj za
vse, ki se želijo naučiti veščin
plemenitega konjeniškega
športa. S takšnim tečajem bo-
do začeli v soboto, 10. novem-
bra ob 16. uri v svojih klubskih
prostorih v Ško^i vasi, do ko-
der so tudi ugodne avtobusne
zveze za tiste, ki nimajo svoje-
ga prevoza. Teč^ bo trajal 72
ur ali skoraj tri mesece, z^e-
mal pa bo poleg teorije in fiz-
kulture še praktični del v zapr-
tih prostorih, tako da tečaja ne
bo oviralo morebitno slabo
vreme. Zaradi velikega zani-
manja bodo pripravili po bese-
dah Zmaga Hermana kar dva
tečaja in sicer za mladino do 20
let in ostale.
Judoisti Ivo Reya
zadnji
Tudi v drugem nastopu v
zvezni ligi judosisti Ivo Reya
iz Celja niso bili uspešni, saj
so v Slovenski Bistrici izgubili
oba dvoboja z domačim Impo-
lom 8:6 in Študentom 3:11.
Zlasti je razočaral Štefan Cuk,
ki je iztržil iz dveh dvobojev
samo točko, vendar pravijo
očividci, da so mu močno po-
nagajali sodniki, zlasti v prvem
nastopu proti domačemu re-
prezentantu Očku. Po petih
nastopih so Celjani na zad-
ryem mestu brez točke. V 3.
kolu bodo v nedeljo, 11. no-
vembra nastopili doma, kjer
bo med drugim sodelovala tu-
di ekipa lanskega državnega
prvaka Rekorda iz Rakovice.
Zmagi za odbojkarje
v nadaljevanju moške repu-
bliške lige so odbojkarji Šem-
petra zmagali v Kočevju 2:3,
na lestvici so peti, y 6. kolu pa
bodo nastopili v Žalcu proti
Mežici (4). V ženski ligi je
Ljubno zmagalo na Ravnah ro-
ti Fužinarju II 1:3, na lestvici je
šesto, v 6. kolu 15. novembra
pa se bo doma pomerilo z zad-
njeuvrščeno Rogozo.
strelke Rečice v
Sarajevo
Jutri (petek) bodo tri odlič-
ne strelke SD Dušan Poženel
iz Rečice pri Laškem odpoto-
vale v Sarajevo na prvo zvezno
kontrolno tekmovanje, ki bo
služilo tudi kot izbor za sesta-
vo državne reprezentance.
Opraviti bo treba s tremi zvez-
nimi kontrolnimi tekmovanji,
drugo bo v Beogradu. Nastopi-
le bodo Leonida Gozdnikar,
Gabriela Jeram in Helenca La-
vrinc, iz Titovega Velenja pa še
Denis Bola.
Lep uspeh Črepana v
Skopju
Marjan Črepan iz_ Petrovč,
ki sicer nastopa za ŠK Breži-
ce, je dosegel lep uspeh na ve-
likem mednarodnem šahov-
skem tekmovanju v Skopju,
kjer je nastopilo 76 tekmoval-
cev iz Poljske, Romunije in Ju-
goslavije. Zmagal je mojster
Bogdanski iz Skopja, Črepan
pa je osvojil odlično 10. mesto
s sedmimi točkami, pri tem pa
je pustil za seboj številne med-
narodne mojstre in mojstre. S
tem uspehom je Marjan Čre-
pan že zbral toliko točk, da bo
kot prvi šahist na celjskem ob-
močju lahko dobil naslov moj-
stra FIDE. Zaradi odhčnih iger
je Črepan dobil pozive klubov
Crvene zvezde, Skopja in Za-
greba, vendar pravi, da se bo
po vsej verjetnosti vrnil v ŠK
Žalec.
Marjan Črepan pa je nastopil
tudi na mednarodnem turnirju
v Radencih ter med 36 šahisti
iz Avstrije, Madžarske in Jugo-
slavije osvojil odlično drugo
mesto.
Skok pred
Peternelom
Na rednem mesečnem ša-
hovskem brzoturnirju ŠK Sa-
vinjčan v Šempetru je zmagal
Stane Skok pred Štefanorn Pe-
ternelom in Martinom Štor-
Šport ob prazniku KS
Vrbje
Tudi ob letošnjem krajev-
nem prazniku KS Vrbje bodo
člani domačega društva Parti-
zan pripravili več športnih tek-
movanj v malem nogometu,
streljanju, kolesarjenju, namiz-
nem tenisu in šahu. S tekmo-
vanji bodo začeli od ponedelj-
ka, 11. novembra dalje.
JOŽE GROBELNIK
13. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 5. do 12. novembra
še o »nacionalnem« programu
slovenske telesne kulture
V zadnjih mesecih so po
vseh občinah Slovenije teme-
ljiti razgovori o osnutkih
planskih dokumentov, ki so
jih pripravili pri telesnokul-
turni skupnosti Slovenije, so
pa namenjeni bodočemu raz-
voju slovenskega športa. V
razpravo so se temeljito
vključili tudi na celjskem ob-
močju, kjer so pripravili kar
tri posvete: regijskega v Celju
s predstavniki republike, pri
svetu za telesno kulturo pri
občinski konferenci SZDL in
skupščini telesnokulturne
skupnosti. Povsod je bilo izre-
čeno domala enotno stališče o
tem, da se s pripravljenim
programom v celoti ne stri-
njajo, saj so zastavljene ali
premalo izpostavljene osnov-
ne naloge telesne kulture na
katerih le te naj bi slonela in
se razvijala.
Še največ pripomb pa je bilo
izrečenih na račun takoimeno-
vanega nacionalnega progra-
ma, ki naj bi v bodoče favorizi-
ral skupino športnih panog,
katerih nosilci naj bi bili posa-
mezni centri v Sloveniji, pri
tem pa naj bi Celje povsem iz-
padlo ah bilo skromno zasto-
pano. Sredstva za republiko,
oziroma njene potrebe, bi se
povečala, kar pomeni, da bi za
domače potrebe ostalo manj
denarja ali bolje povedano, že
tako šibka telesna kultura bi
postala še šibkejša. V Celju je
cela vrsta sohdnih športnih pa-
nog, ki so zajete v nacionalnem
programu, žal pa je predlog, da
bi bili centri drugje. Poglejmo
primer atletike, ki je najbolj
»vroč«: v Ljubljani bodo gradi-
U velik atletski stadion, k^ti
prihodnje leto bodo organizi-
rali Balkcmsko prvenstvo, ra-
čunajo pa tudi na organizacijo
svetovnega prvenstva po letu
1990.
Na celjskem območju se
športni delavci zavzemajo za
takšne prednostne, progrgune,
kjer bi vsi imeli enake startne
osnove, trdijo pa tudi, da Slo-
venija ni tako močna in velika-,
da bi lahko imela preširok
prednostni program športnih
panog. Pavle Bukovac je po-
udaril, da ne more obstojati na-
cionalni program brez krajev-
nih skupnosti in združenega
dela ter daje bilo premalo časa
za dobro pripravo o tako po-
membnem projektu, kot je ta.
Predstavnik velenjske občine
je bil mnenja, da če gre za naci-
onalni program je to prehitro,
ker je vse skupaj premalo do-
delano. Glede centrov ne bi
smeh odločati administrativ-
no, pač pa jih ustanavljati tam,
kjer so za to dani vsi naravni
pogoji. Predstavnik mozirske
občine je poudaril, da je bil v
zadnjih letih v slovenskem
prostoru dan prevelik pouda-
rek kolektivnim športom, ki so
pa zdaj v krizi, premalo pa in-
dividualnim, kot so atletika,
telovadba itd. Hud pa je bil, da
bi od vseh težko zbranih sred-
stev za telesno kulturo v mo-
zirski občini morali kar 48 od-
stotkov dajati v Ljubljano za
republiške potrebe. Podobno
naj bi bilo tudi drugje, to pa
seveda ne gre.
Še ngjostrejši je bil predstav-
nik TKS Žalec Bruno Randl,
ko je odkrito omenil, da resno
razmišljajo o tem, da ne bi bili
več člani ZTKO in TKS Slove-
nije, ker morajo praktično sa-
mo dajati, dobijo pa domala
nič. »Tako pripravljenega pro-
gram.a ne podpiramo,« je zak-
ljučil svojo razpravo. Bojan
Planinšek je med drugim ome-
nil, da bi poleg ostalega morali
začeti razmišljati tudi o novih
oblikah možnosti rekreacije,
ker so zdajšnje zastarele. Rudi
Čajevec je bil mnenja, da bi
morali v bodoče zagotoviti
maksimalne pogoje za razvoj
atletike, plavanja in gimnasti-
ke, ker se na podlagi vsega te-
ga _kasneje razvija ostalo.   TV,
FRAN SALESKI-FINZGAR
Pod svobodnim soncem
I Iztok je zažvižgal kakor ptica ujeda, da je opozoril
tovariša na nevarnost. Odzvala sta se mu. Ponudil seje
fe nekoliko v gostih vejah, jezdeci so se v hitrem diru
inali proti njemu. Srce mu je prvi trenutek vzplalo. Za
pasom je imel samo kratek nož, in pomislil je, kako ga
razsekajo Bizantinci, če ga dobe. Dobro, ko je jesenska
trava upognjena, da ne opazijo zlepa njegovega sledu,
legel je na trebuh in se kakor kača plazil po tleh proti
gostemu robidovju. Veliko, nizko grmovje je ležalo
kakor zaplata sredi stepe. Zaril se je po vseh štirih v
goščo. Do tja s konjem ne pride nihče.
Srce mu je tolklo od neučakljivega hrepenenja. Zami-
slil sije že, da morda ugledno njegovo sled, da razjahajo
in ga poiščejo v skrivališču. Segel je za pas po nož in
Natančno preudaril, kako bo planil nad prvega in mu
^inil rezilo v goltanec; druga dva se preplašita, vtem
Pa bo on že pri konjih, enega zasede v skoku in odvihra
preko stepe. Tako seje vživel v to misel, daje vzboknil
hrbet kakor mačka in hrepeneče čakal plena.
Že so se cula kopita. Zamolklo so donela po suhi
davnini. Vedno bliže so prihajali. Tu so! Iztok je videl
^kozi majhno hso v grmovju blesteča opravo, zahotelo
se mu je boja, in kom^j komaj da se ni dvignil ter
^kričal nanje.
Jezdeci pa so v lahnem diru šli kar mimo, čul je
Pogovor, razločil ime Hilbudij, sicer pa ni razumel niče-
sar, ker so govorili grški. Počasi so se oddaljevali udarci
kopit. Iztok seje v grmu oprezno in neslišno dvigal, tako
^olgo, da je prirasla njegova kodrasta glava skozenj,
kakor bi se dvignila sončnica in se ozrla za odhajajočim
»leskom konjikov.
»Če zavijejo v gozd in dobe naše konje!«
Te misli seje prestrašil. Kakor kip je stal sredi grma in
1j se mu rodila pametna misel. Ali polagoma se je
^miril. Konjiki so krenili na desno k potoku. Napojili so
'^onje, prebredli vodo in se spustili na drugem bregu
'Počasi v klanec. Iztok se ni ganil, dokler niso izginili v
toščo.
Lahko bi bil pozval sedaj tovariša, da bi se vrnili do
onj in odšli naglo domov pravit, da bizantinska vojska
Jj' daleč. Toda Iztoka je gnalo dalje. Morda za onim
^ibom nabori Hilbudij! Preštel bo njegove vrste, se
^nil in naznanil važno vest o vojski.
Vil se je kakor mačka in se gnal po najvišji travi, se
skrival za grmičevje, se plazil po vseh štirih, pa zopet
Piai. kadar je bil dosti v zavetju.
Sonce je tonilo, ko je stal pred gričem - zmučen in
truden, da so se mu tresle mišice na stegnih.
Če sta tovariša prišla?
Zaskovikal je.
Oglasilo seje prav blizu na desni in levi enako skovi-
kanje.
V kratkem jih je združila temna loza. Plezali so
neslišno po strmi rebri, in še preden je izginilo sonce, so
bili vrh griča. Poslušajo. Vse tiho. Nekaj ptičev se je
splašilo z vej, daleč nekje je zakruncal divji prašič.
Uležejo se na zemljo in nastavijo uho na prst.
»Topot! Topot! Kopita!« Vsi hkrati so to izgovorili.
Iztok vstane in spleza na drevo:
i  »Donava!«
,   Vzkliknil je skoraj glasno.
Pred seboj je videl prostrano ravnino. Oklepal jo je v
soncu žareč okvir - ležala čez vodo dolga črna proga -
most - se je dvigal iz temne lise dim.
»Tabor vidim!«
Tovariša sta se razveselila; kakor divja mačka sta se
oglasila in začudila.
Iztok seje oziral, od kod klopotanje kopit. Še enkrat
so se vneli sončni žarki in žareča ploskev je izginila.
Prav takrat je tudi Iztok zapazil troje lučk, ki so se
bližale hribu. V silnem skoku so se vračali jezdeci poz-
vedovalci in se drevili krog hribca v ravnino, da bi
čimprej dospeli v tabor.
Iztok je vesel in srečen zlezel z drevesa.
»Če so konjiki ovohali naše gradišče?«
»Strašno gonijo! Važna poročila neso. Vrnimo se!«
»Počakajmo še in odpočijmo se nekoliko! Mesec
vzide, Rado nam privede konje naproti, morda še kaj
čujemo in vidimo.«
Mladci so legli na mah, vgriznili v kose ovčjega sira, si
poiskali sladkih koreninic in govorili tiho junaške be-
sede.
Naglo je legal mrak na zemljo. Na vzhodu se je že
dvigal mesec, še ves bled. Njegovo prepalo lice seje še
balo sončnih žarkov, ki so jemali v rdečih plamenih
slovo po nebu. Topot konj je že zdavnaj obmolknil.
»Pojdimo! Svarun je naročil, da se vrnimo pred
nočjo,« sta silila mladca.
Iztok pa ni hotel Z mladeniško svojeglavostjo se je
veselil, da zapoveduje - prvikrat v življenju. Zato se ni
zmenil za očetovo naročilo. Hrepenel je po slavi in še
važnejših novic bi^bil rad prinesel v tabor.
»Ne gremo še! Če pride Rado s konji, počakajte me,
jaz pa pojezdim za onimi tremi prav do mosta.«
Tovariša sta osupnila.
»Pomisli, Bizantinec ga straži! Ujamejo te.«
Iztok seje na glas zasmejal, da sta se tovariša ozrla.
»Morana ti prizanesi! Iztok, ne tvegaj! Stribog naj
popihne tvoj prešerni smeh Hilbudiju na uho! Besi naj
dvignejo volkodlake v šumi, pa nam zaskočijo pot in nas
zvodijo!«
Tovariš, ki je tako govoril, je nehote segel z roko za
vrat, kamor mu je obesila mati tri mogočne merjaščeve
okle, da bi ga čuvali pred uroki in besi.
Iztok seje prevalil vznak in na licu je obsvetila medla
mesečina smeh, poln dvoma. »Morana - besi - volkod-
laki« - so šepetale ustnice. Da bi mu ti mogli škodovati?
Vera očetov... pa vendar. . . Zakaj se jih ne boji Hilbu-'
dij?... Zaklopil je oči, na čelo si je položil sklenjene \
roke in molil z vročim vzdihom k Svetovitu, naj ga]
potolaži on, ki hkrati zre na vse štiri vetrove, ki vidi v \
temni noči in gleda v jasno sonce, pa se mu ne skalijo j
oči... 1
»Tra-tra-tra!« l
Vsi trije planejo kvišku. 1
Vnovič: »Tra-tra-tri-tra ...« 1
Od daleč so se cule trombe. 1
Iztok je bil v trenutku vrh drevesa. Napenjal je sokolje]
oči, zapičiljihje v črno liso za Donavo, kjer je prej videl
dim. Mesec je razžaril okolico. Zazrlje v motni luči, da
se usipljejo iz onega vzvišenega prostora svetlikajoče se
lučke. Vedno več - proti reki se zibljejo.
»Hilbudij prihaja z vojsko!«
Iztok je planil z drevesa, v divjem teku so se zapodili
po bregu in skokoma bežali naravnost proti griču, kjer
so bili konji.
»Da bi prišel Rado!« je siknil Iztok in se pognal čez
grm,
»Cuj, volk je zatulil!«
»Rado prihaja. Blizu je že! Hitro proti njemu.«
Toplota, ki ogreje tudi srce
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o.
63305 VRANSKO, TEL: 063/724-010, 724-146, 724-147
18. STRAN-NOVI TEDNIK
7. NOVEMBER 19ai
Zaključek po zaključkih
že skoraj leto dni teče združevanje celjske in
velenjske banke. Pa vendar še zdaj ni jasno, kdaj bo
do združitve prišlo. Nekateri pravijo, da naj bi do
zaključka združevanja prišlo po zaključnih računih.
Očitno za združitev niso vsi najbolj zagreti, pa
čeprav gre v veliki meri zaradi Gorenja!
Proti ograjam
Pri nas je vse manj pravih trd-
nih pregrad in gotovo jih bo še
manj. Zato imamo trden dokaz!
Celjska Žična bo prihodnje le-
to ukinila proizvodnjo bodeče ži-
ce. Ko bi le še ukinili izdelavo
raznih plotov!
Prav imajo
Pred dnevi smo, ko so v neki
občini razpravljali o problemih v
neki delovni organizaciji, slišali,
da konkretne odgovornosti ne-
katerih delavcev ne bodo ugo-
tavljali, saj se ne mislijo iti lova
na čarovnice.
Seveda imajo prav.
Za stanje, kakršno je ponekod,
pa res ni potrebna nobena čarov-
nija.
ZRCALO
RISe Bori Zupančič
VELIKI IZOSTANKI Z DELA KAŽEJO, DA SE PRI NAS PRI DELU NE
RAVNAMO NITI PO OLIMPIJSKEM GESLU - VAŽNO JE SODELOVATI
Koristni tečaji
v bazenu Golovca so
se že pričeli plavalni te-
čaji za naše najmlajše. S
tem v Celju nadaljujejo
akcijo, da bi vsi otroci
kar najbolje plavali.
To je seveda še kako
koristno.
Saj pri nas še zdaleč
nismo splavali.
Olimpijski uspeh
Celjski Kladivar je vendarle
dosegel izvrsten nogometni
uspeh. Premagal je celo ljub-
ljansko Olimpijo.
Škoda, da se to ni zgodilo
tedaj, ko je Olimpija igrala v
prvi zvezni ligi.
Čakalnice čakajo
Ob cesti na Babnem in v Medlogu že
več kot pol leta samujeta kovinski avto-
busni postajališči. Nihče se ne najde, da
bi ju namestil na pravo mesto. Tista v
Medlogu stoji celo na njivi.
Pa je niti kmetijski delavci kombinata
med letom zaradi suše niso mogli upo-
rabljati za streho.
Vzdih (zavistnega) gledalca na tekmovanju bodybilderjev:
ŠE SREČA, DA NAJBOLJ RAZVITI NISO VEDNO TUDI
NAJBOLJ MOČNI!
Pri nas imamo že
radijske in televizij-
ske humoristične od-
daje posnete tako,
da je posnet tudi
smeh.
Za razne govore pa
bo treba posneti plo-
skanje!
Bilo bi lepo ... 1
Ja, bilo bi lepo, če ti
tudi pri volitvah »volini
te« pomenilo - rad te
imam!
LOVSKE PUŠKE NEKOČ IN DANES
Piše
Janez Hartman
Kombinirane puške
Puške, ki v istem sklopu
združujejo gladke in risane
cevi, poznamo že iz časov
sprednjač. Proti koncu
prejšnjega stoletja so se uve-
ljavile kombinirane prela-
mače, najprej dvo, zatem pa
tudi večcevke. Takoj pa je
treba poudariti, da so se
kombinirane puške uveljavi-
le in obdržale le na sorazmer-
no omejenem področju,
predvsem v Nemčiji in Av-
striji ter nekaterih bližnjih
deželah, tako tudi pri nas.
Namen kombiniranih
pušk je možnost lova na ma-
lo in veliko divjad z isto pu-
ško. Načelo gospodarnosti
pa tu ni odločilnega pomena
(saj znajo biti »kombinirke«
še kako zasoljene), odločilna
je lovčeva želja, da je tako
rekoč ob vsakem trenutku
sposoben streljati s šibrami
ali pa s kroglo.
Kot vsak kompromis, ima-
jo tudi kombinirane puške
svoje senčne strani. Kot risa-
nice so manj precizne od »či-
stih«, pa tudi nabojnika se-
veda ne morejo imeti. Kot ši-
brenicam jim lahko očitamo
precejšnjo težo, neuravnove-
šenost in (pri »bokaricah«)
samo en šibreni strel. So tudi
zelo zahtevne za izdelavo (za-
to drage) in pa občutljive.
Vse našteto pa v praksi ni
videti tako črno kot na papir-
ju, o čemer lepo priča velika
priljubljenost kombiniranih
pušk med našimi in mnogi-
mi_ drugimi lovci.
Še nedavno tega so bile še
precej v rabi kombinirane
priveznjene dvocevke (cev
ob cevi), sedaj pa so se že
skoraj povsem umaknile na-
vezuj enim dvocevkam -
»bokaricam« in trocevkam,
tu in tam pa je videti celo
kakšno štiricevko. Pri kom-
biniranih dvocevkah je stvar
jasna: ena cev je za šibre (na-
vadno zgornja), preostala za
kroglo. Pri trocevkah sta
običajno zgornji, priveznjeni
cevi za šibre, spodnja za kro-
glo. Štiricevka ima dve ši-
breni in dve krogelni (risani)
cevi, s tem da gre pri kroglah
za dva različna kalibra, npr.
5,6 mm in 7 mm.
V skupino kombiniranih
pušk lahko štejemo tudi pre-
lamače z menjalnimi cevmi.
Pri le-teh lahko na skupni
zadnji del puške (glava z me-
hanizmom, zaklepišče, kopi-
to) pritrdimo različne cevi:
gladke, risane ah kombinira-
ne. Menjalne cevi imajo lah-
ko tudi nekatere neprela-
mače.
Priznani izdelovalci vr-
hunskih kombiniranih pušk
so Borovljani. Verjetno naj-
bolj znana puškaija sta So-
dia in Fanzoj.^poleg njiju pa
deluje še kup manjših proiz-
vajalcev. Borovlje so znane
tudi po svojih bogatih gravu-
rah, ki dajejo njihovim pu-
škam značilen pečat - »zape-
čatijo« pa tudi denarnico
lovca, ki se je odločil takšno
orožje kupit...
Ob koncu še besedo, dve o
lovskem strelivu. Šibreni na-
boj ima kartonski ali plasti-
čen tulec s kovinskim dnom,
iz njega pa streljajo - seveda
- svinčene šibre. Sibrene na-
boje izdelujejo v več veliko-
stih, najpogostejši so kalibri
12, 16 in 20, s tem da je 12
največji in 20 najmanjši kah-
ber (ne gre za kaliber v mm,
pač pa za število svinčenih
krogel odgovarjajočega pre-
mera, ki jih da funt svinca).
Lovski krogelni naboji se
od vojaških razlikujejo pred-
vsem po zgradbi krogle.
Lovska krogla spredaj nima
plaščka, zato ob udarcu v
trdno snov (npr. živalsko tki-
vo) poveča svoj premer, od-
da večino energije in povzro-
či hitro smrt. Standardni ka-
libri za risanice so 5,6 mm, 6
mm, 6,5 mm, 7mm, 7,62 mm,
8 mm (7,9 mm), 9,3 mm, 9,5
mm in 11,6 mm s številnimi
izvedbami in podizvedbami.
Dober pogled in ravne
cevi!
Kombinirana dvocevna »boltarica« Merliel nemšiie izde-
lave s pritrjenim strelnim daljnogledom
Avtor feljtona o lovskih
puškah, ki so se s to števil-
ko iztekli, namerava izda-
ti samostojno publikacijo
na isto temo (predelano in
precej dopolnjeno). Vse
bralce Novega tednika, ki
so zainteresirani za takšno
knjižico, prosi, da mu to
sporočijo pisno na naslov:
Janez Hartman, ulica
Tončke Čečeve 7, 63000
Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni'
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvim, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar. Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izh^a vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CELJE
objavlja
RAZPIS
za javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov
v najem
V obrtni coni Okopi se za oddajo v najem razpisujejo
sledeči poslovni prostori:
1. poslovni prostor št. 2 s površino 18,5 (en prostor in
sanitarije)
2. poslovni prostor št. 6 s površino 29,9 (predprostor,
sprejemnica, delavnica, garderoba, sanitarije in Izložba)
3. poslovni prostor št. 7 s površino 32,4 (predprostor,
sprejemnica, delavnica, garderoba, sanitarije in izložba)
Vsi razpisani poslovni prostori se nahajajo v južnem traktu
pritličja zgradbe Zidanškova 1/a.
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki bodo izvajali
deficitarno obrtno dejavnost.
Stanovanjska skupnost bo na svoje stroške uredila zuna-
njo kanalizacijo, enofazni električni priključek, zunanji
vod za telefonski priključek, vodovodni priključek, zuna-
njo ureditev, statično konstrukcijsko sanacijo in fasado.
Nadaljnjo ureditev poslovnih prostorov so dolžni neod-
plačno financirati bodoči najemniki poslovnih prostorov.
Predračunska vrednost ureditve teh prostorov je ocenjena
na 500.000 din po kvadratnem metru. Ob izbiri oziroma
sklenitvi pogodbe bodo morali izbrani najemniki zagoto-
viti polovico te predračunske vrednosti.
Fijianciranje ureditve poslovnih prostorov se bo v skladu s
temi razpisnimi pogoji uredilo s posebno pogodbo, s
katero se bodo uredila tudi vsa vprašanja v zvezi z more-
bitnimi podražitvami in dodatnimi deli.
Predvideni rok za pričetek ureditvenih del je mesec
december 1985.
Rok za prijavo na razpis je petnajst dni od dneva, ko bo
objavljen.
O rezultatih razpisa bodo udeleženci obveščeni v osmih
dneh od dneva sprejema sklepa pristojnega organa.
Pisne prijave na razpis z dokazili o strokovnosti za oprav-
ljanje dejavnosti ter izjavo o zagotovitvi lastnih sredstev je
treba poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine
Celje, Celje, Gledališka ulica 4, kjer bodo prejeli udele-
ženci razpisa tudi podrobnejše informacije.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CEUE
1 NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK-STRAN 19
Nagradni razpis
1. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka 12. 11. 1985, do 9. ure. Rešene
križanke lahko prinesete tudi osebno,
na vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: NOVEC, OTOMAN,
OBARA, ČRTICA, M^^LINA, DO-
NAT, CELJSKA KOČA, ANNA, ARE-
TE, SM, MO, SR, IVER, LAKOTA,
TOPOLI, PETINA, DRN, ANEMO-
NA, ACEVA, PERUT, MORSKI PES,
RAPSODIJA, MAKADAM, NA-
STAVA.
Izid žrebanja
1. nagrado 700 din prejme: Ivan
Špes, Kerševa 7 - novi blok, 63212
Vojnik.
5 nagrad po 300 din prejmejo: Pavh-
na Klančnik, Jurčičeva 6, 63000 Celje,
Marija Janeček, Trubarjeva 46, 63000
Celje, Jože Hrastnik, Strmca 70, 63270
Laško, Matilda Sevnik, Ul. V. Vlahovi-
ča 51, 63320 Titovo Velenje, Karmen
Stemberger, C. na grad 5, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
NAGRADNO
VPRAŠANJE
Danes ne vemo za točen čas
nastanka in tudi ne za tvorca
glasbila izdelanega iz medeni-
naste pločevine, ki sodi v skupi-
no pihal. Vemo le to, da se je
pojavilo na pragu renesanse in
je že takrat imelo tako popolno
obliko, kot jo ima danes.
Glasbilo ima na koncu razšir-
jeno cev v obhki zvona, obseg in
intonacija pa zavisi od dolžine
cevi, in sicer je ta cev zvita in
tako sestavljena, da lahko v njej
premikamo drugo cev. Z izvle-
čenjem zunanje cevi, takoreče-
no podaljšujemo celotno glasbi-
lo in tako dobimo različno viso-
ke tone. Prav to pa omogoča iz-
vesti celotno kromatsko lestvi-
co in tako je prav to glasbilo
prvo kromatsko pihalo.
Prvič so z njim zaigrali v sklo-
pu celega orkestra leta 1773 v
Franciji in sicer v operi »Sabi-
janke«, čeprav je bilo znano že
za časa Henrika VIII.
Ton tega pihala je močan in
svečan, zato je uživalo ugled tu-
di kot cerkveni instrument, pa
tudi vojaki so ga radi uporablja-
li. Danes je nepogrešljiv v vsa-
kem večjem orkestru.
Ime glasbila vpišite v nagrad-
ni kupon. V pomoč pa še tale
ANAGRAM
oba POZNAVA to glasbilo, ali ne
dragi bralec?
Žreb bo razdelil med bralce s
pravilnim odgovorom 1 nagra-
do po 700 dinarjev in 5 nagrad
po 300 dinarjev.
Križanka 2+1
Vodoravno:!. Odisejeva žena, 5. sloj, 8.
starorimski hišni bog, 9. ženska ki daru-
je, 11. nogometni klub iz Milana, 13. naše
ime italijanske reke Adige, 14. dvig, upor
celega naroda, 16. neznanka v matemati-
ki, 17. francoski dramski pesnik (Jean-
Baptiste), 19. elegantna lahkoživka »bolj-
še« vrste, 21. darilo, 22. kenguru, 24. gnoj-
ni ali listni koš, 25. športnik, ki se ukvarja
s kraljico športov, 18. prodajalna semen,
31. Irska revolucionarna armada, 32.
družbeni sloj v Indiji, 33. kočija z vprego.
Navpično: 1. bolgarski pisatelj (Elin),
2. del stopala, 3. slovesna lirska pesem, 4.
vojaški mimohod, 5. predel za kopalce ob
morju, 6. ptič severnih morij, njorka, 7.
najstarejši častitljivi član, 10. rastlina, ki
se ovija okoli dreves, 12. moško ime, 15.
nevarna virusna bolezen, ki jo prenašajo
gozdne živali, 16. vzdevek predsednika
Eisenhowerja, 17. popularno ime mine-
ralne vode iz Radencev, 18. ruski vladar-
ski naslov, 20. službena, slovesna oprava,
23. način uporabe zdravilnih rastlin tako,
da jih samo poparimo, 24. grški otok v
Sredozemlju, 26. italijanska denarna eno-
ta, 27. nadstropje, 29. reka v ZRN, ki se
izliva v Severno morje, 30. duša umrlih
pri starih Slovanih.
Magična icrižanica
1, 1. večji ribiški čoln na Jadranu, 7, 2.
vrsta črkovne uganke, kjer črke preme-
šamo, 9, 3. ime igralca Masona, 10, 11.
Anton Aškerc, 12, 4. atenski kralj, Teze-
jev oče, ki se je vrgel v morje, 13, 17. kraj
pri Črnem kalu, 14, 5. obvodna rasthna,
15, 15. ime igralke Nielsen, 16, 6. enaka
vokala, 17, 13. najvišje filmsko priznanje,
zlati kipec, 18, 8. staroegiptovska grobni-
ca, 20, 11. naprava.
Rešitve iz 43. števiilce
KRIŽANKA
Vodoravno: AGENDA, OPEKA, KRMILO, KAROL, RA,
NERO, GOTT, ON, ATILA, SLA, PIR, OSETI, IM, OČKA,
TALK, Čl, LADIN, TERIER, AROSA, ITALKA.
MAGIČNI LIK
STOPALO, KOPITAR, PIMET, LATERAN, PLATANA.
MAGIČNA KRIŽANKA
MANDAT, AMARANT, NABOR, RO, DROG, KIP, AAR,
ELZA, TN, KLOVN, TRIZVOK, OPANKA.
HOROSKOP
>^OVEN_21.3.-20. 4.
Neugodno obdobje je za vami. Novo stanje se bo najprej pokazalo
pri službenih obveznostih. Zadovoljni boste z načinom, kako boste
dosegli ugodne rezultate. Vsega, kar boste dosegli s poštenim
delom, vam ne bodo mogli vzeti. Nekaj nenavadnega vas čaka.
t Bi K 21.4.-20. sT
Manjšim neugodnostim in jezi ne boste ušli. Vzroki za to so v službi,
pa tudi doma. V tej prehodni krizi se izognite napornim in dolgo-
veznim opravilom. Kmalu bo star)je boljše. Na kratkem potovaryu
boste srečah nekoga. Odločite se takoj!
I DVOJČKA 21.5.-21.6.
Ugodno obdobje še traja. Uspevale vam bodo službene obveznosti,
pa tudi doma. V družbi boste prišh do ideje, ki bo še posebno
uporabna, tako za vas kot za okolico. Nastavili so vam past, zato
pazite. Ne žehte tistega, kar ne morete dobiti.
> RAK 26. 6.-22. 7.
Pred vami je nekoliko bolj nemirno obdobje. Zagotovo boste težave
premagali, neugodne okoliščine pa bodo storile svoje. Izogibajte se
imžabnim stikom in novim srečanjem. Bodite oprezni, in obdržite
odnos kot doslej. Zelo ste privlačni.
> LEV 23. 7.-23. 8.
pričakujte bistvenih sprememb. Obdobje je naklonjeno in dose-
gli boste dobre rezultate, tako v službi kot doma. Družabni stiki so
ugodni, zato jih uporabite sa svoje cilje. Denarja bo več. Sprejeli
boste sporočilo. Tudi srce je zmotljivo.
I DEVICA 24. 8.-23. 9.
v neki važni zadevi uporabite vse svoje in še tuje sposobnosti in ne
varčujte z energijo. Ukrepajte hitro, če žehte uspeh. Denarja bo
nekoliko več. V obdobju pred vanrii se boste veliko družili v krogu
dobrih znancev. Imejte sočutje še vnaprej.
^TEHTNICA 24.9.-23.10.
Pred vami je veliko manjših obveznosti in nalog. Dosegli boste
"manjše rezultate, s katerimi pa ne boste zadovoljni. Nasprotno,
isbko bi vas vznemirili, saj se izza njih nek^ skriva, kar vam ni
^ieč. Družabni stiki bodo pestri in zadovoljivi. Ne poslušajte intrig.
•^ŠKORPION 24.10.-22.11.
Pred vami je izrazito ugodno obdobje. Pričakujte dogodke različnih
dednosti, zadevali pa bodo vsa polja vaših interesov. Družabni stiki
bodo ugodni, nenadno srečanje pa bo stvari postavilo na pravo
"les to. Denarja ne bo več. Iskrenost je vaše največje orožje.
•JSTRELEC 23.11.-21.12.
splošno stanje je ugodnejše. Občutek, da ste uspešni, vas bo spod-
^^jal k večjim in resnejšim nalogam. Izogibajte se dolgim razgovo-
''om. le tako se boste izogniU težavam. Srečali se boste z osebo, s
katero ste se davno razšli. Bodite prepričani vanjo.
M<OZOROG___22.12.-20.1.
Obdobje prinaša manjši nemir in rešitev starih dvomov. Pričakujte
^Por s sodelavci, katerega boste rešili, če boste vztrajni. Družabni
^tiki bodo redkejši, celo neugodni. Denarja bo več. Pred vami so
Pomembni dogodki čustvene narave.
M^ODNAR    _ 21.1.-19.2.
^bdobje je podobno prejšnjemu. Poslovno boste uspešni, doma pa
°o priložnost za počitek. Potovali boste in spoznali nove ljudi. V
''^olikor bo prišlo do zadrege, jo rešite sami, brez tuje pomoči. Nič ni
^^čno. vse mine.
1^}B\_20. 2.-20. 3.
^obro se boste počutili. Zadovoljivo boste reševah rutinske naloge
^ uspeli boste tudi pri obveznostih osebnega značaja. Poiščite
^eze in poznanstva. Srečali boste zanimive osebe in vodili ugodne
''^govore. Poiščite, očarajte in pozabite.
2M. STRAN - NOVI TEDMK

HORTIKULTURNI KOTiCEKi
Še o čebulnicah in gomoijnicali
če bi čebulice radi med letom izkopali, jih moramo
posaditi sveda na gredi. V ta namen moramo gredo dobro
pripraviti in pognojiti. toda nikar ne s svežim hlevskim
gnojem.
Kako globoko moramo posaditi čebulnice, oziroma go-
moljnice:
Ciklame: 5 cm globoko, v polsenco in peščeno zemijo.
Vetrnice: 5 cm globoko, v polsenco, ilovnato peščena
zemlja.
Modra zvezdica: 10 cm globoko, polsenca, suha zem^a.
Hijacinte: 20 cm globoko na sončnem mestu, ilovnato
peščena zemlja.
Cesarski tolipan: 25 cm globoko, v hmnozno zem^o,
sončna lega.
Krokns: 10 cm globoko, na sončnem mestu ah v pol-
senci.
Lilije: 20 cm globoko, v ilovnato humozno zemljo na
sončni legi.
Narcise: 15 cm globoko, v polsenco ah na sončno lego.
Zvončki: 10 cm globoko, v polsenco ah na sonce.
Perunike: 8 cm globoko, v humozno zemljo na sončno
ah polsenčno lego.
Gladiole: 10 cm globoko v humozno zemljo na sončnem
prostoru.
Tolpe: 10 cm globoko, v humozno zemljo, sončno
mesto.
Hrušica: 5 cm globoko, v ne pretežkem zemljišču,
sončno mesto.
Kane: 10 cm globoko, v humozno zemljo, na sončnem
mestu.
Dalije ali i^eorgine: 15 cm globoko, na sončnem mestu.
Glede zemlje ni občutljiva.
Ker imamo navadno težave s tistimi čebulnicami, ki
odcvetijo maja in bi na gredi radi čimprej posadih poletne
cvetice, vemo pa, da npr. tulipani morajo dozoreti preden
jih izkopljemo, jim lahko omogočimo dozorevanje na dru-
gem kraju. V ta namen izkopljemo na zasenčenem mestu
vrta phtek jarek in vanj položimo čebuhce tako, da je del
zelenega stebla nad jarkom. Pokrijemo jih z mešanico šote
in vrtne zemlje. Tudi zahti jih je treba ob presajanju, nato
pa jih pustimo, da bodo dozorele. Ko bodo nadzemni deU
čebuhc popolnoma suhi, čebuhce izkopljemo, jih očistimo
in shranimo v kleti na suhem mestu.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
ZDRAVILNE RASTLINE
Majaron (Orig^aniim majorana L.) je doma v vzhod-
nem Sredozemlja, vendar raste tja do centralne
Azije. Gojijo gsi tudi drugod. Pri nas raste le gojen po
vrtovih.
Rastlina spada med usnatice in zraste do pol metra
visoko. Je enoletna rastlina in ima tanko, močno razve-
jano steblo. Gosto je pokrito z drobnimi pecijatimi
hsti, ki so nasprotni in dlakavi. M^hni, svetlo ah bel-
kastordeči cvetovi so zbrani v kratkih in gostih pakla-
sih. Msgaron cveti od junija do septembra, ko rastlino
tudi nabiramo. Ker vsebuje precej eteričnega olja, jo
moramo posušiti v senci na prepihu, ter spravimo v
dobro zaprtih kozarcih.
Mjgaron vsebuje precej zelenkastorumenega eterič-
nega o^ja, ki vsebuje terpene in terpineole, potem čre-
slovino, grenčinosladkoije, sluzi in rudninske soU.
Eterično oije je tukaj glavni nosilec delovanja in
deluje pomirjevalno, diuretično pospešuje potenje in
poživlja krvni obtok. Čaj iz mzgarona učinkovito
pomaga pri nesp^ečnosti, prežene vsako žalost in
pomirja razrvane živce. Je odhčen stomahik in odprav-
lja krče v prebavihh in že sam vonj majaronovega olja
blagodejno vphva na delovanje želodca in črevesja.
Zato je m£yaron tudi odlična dišavnica za mnoge
mastne jedi in ker pospešuje delovanje prebavnih žlez
olajša prebavo. Eterično olje povzroča tudi boljšo pre-
krvavitev ledvic in s tem se poveča njihovo delovanje.
Zato je m^aronov čaj odhčen povsod tam, kjer
moramo posp>ešiti izločanje strupenih snovi iz telesa.
Kot njegovi sorodniki kadulja, materina dušica, melisa
in meta zaradi obihce eteričnega olja pospešujejo
odkašljevanje pri prehladnih obolenjih, pljučnih
katarjih in bronhialni astmi. Reflektorno se redči gosta
sluz in bolniki se lažje odkašljajo. Ponekod si poma-
gajo z inhalacijo m^jcuonovih par.
Za zdravilo pripravljamo čaj in sicer vzamemo šče-
pec majarona na skodeUco vrele vode. Bolnik naj pije
več skodehc čaja na dan. Ponekod majeu-on tudi
kuh^o na dobrem belem vinu in tako dobljeno pijačo
uporabljajo kot odlično domače zdravilo pri bolečem
napenjanju, slabi prebavi, driskah in podobno. Z maja-
ronovim čajem tudi izpiramo vneto ustno vothno in si
pri nahodu vkapavamo kapljice v nos. Te kapljice tudi
olajšajo seneni nahod. Ker pospešuje prekrvavitev
uporabljajo ponekod majaronov čaj tudi proti arteris-
klerozi. V ta namen si pripravimo čajno mešanico
sami. Vzamemo enake dele majaronovih plev, mate-
rine dušice, mehse, mete, bele omele, gloga in rožma-
rina ter vse dobro premešmo. Ščep tega čaja poparimo
s skodehco vrele vode in popijemo po tri skodelice
čaja na dan.
Ponekod namočijo tri dele svežega majarona v sed-
mih dehh ohvnega olja in tako dobimo zdravilno olje,
ki blaži bolečine pri revmi.
BORIS JAGODIC
BECEPT TEDNA
Mešana zelenjavna Juha
Potrebujemo: četrt kg krompirja, slan krop, eno žlico olja,J
dva korenčka, eno korenino peteršilja, en del zluščenegaj
graha, malo cvetače, poper, žličko moke, eno drobno čebiiio,;
zelen peteršilj, pol žlice paradižnikove mezge, pet strokov:
fižola.
Na kocke narezan krompir kuhamo v slanem kropu. Posebej \
zdušimo na polovici olja drobno narezano zelenjavo. Ko se sok \
posuši, pomokamo, prepražimo in zahjemo. I*re\Temo in damo i
h krompiiju. Začinimo, izboljšamo z jušnim koncentratom in
paradižnikovo mezgo. Na preostalem olju prepražimo čebulo in_^
moko, razkuhamo in prihjemo k juhi, da jo zgostimo. Po želji;
dodamo še žhco smetane. :
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1. WE DON T NEED ANOTHER HERO - TINA TURNER
2. SUSSUDIO - PHIL COLLINS
3. PJESMO MOJA - JASNA ZLOKIČ
4. WOODY BOOGIE - BALTIMORA
5. BOUE BITI PIJAN NEGO STAR - PLAVI ORKESTAR
6. DOBER DAN - BAZAR
7. JA SAM LAŽUlVA - DENIS-DENIS
8. SERENADA - KRUNOSLAV SLABINAC
9. SHOUT - TEARS FOR FEARS
10. CHERIE CHERIE LAD\ - MODERN TALKING
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1. v KRAUESTVU ZLATOROGA - AVSENIK
2. UUBIM TE SLOVENIJA - ALPSKI KVINTET
3. TRIGLAVSKA ROŽA - MIHELIČ
4. ZIMSKA NARAVA - VESELI HMEUARJI
5. ZDRAVICA OB VRNITVI - RŽ
6. MAMA, PRIHAJAM DOMOV - SLAK
7. SREČE SI VSAK ŽELI - STARE
8. KJER NEKOČ JE VETER ZIBAL KLASJE -
ŠKOBERNE
9. SAVINJSKI GAJ - VESELI DRENOVCI
10. SNEŽNI VALČEK - BOHORČ
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 urL
Nagrajenca: Tomaž Korošec, Titov trg 8, Celje
Polonca Počivalšek, Preložnikova 14, Vojnik
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Smučarsl(i klub GOZDNIK
ŽALEC
organizira
tradicionalni sejem rabljene in nove
smučarske opreme
15. novembra od 15. do 18. ure
ter 16. in 17. novembra od 9. do 18. ure
v dvorani HMEZADA v Žalcu.
Kot vsako leto bo možna komisijska prodaja in na-
kup rabljene opreme.
Sodelovale bodo trgovske organizacije iz Žalca in
nekateri obrtniki z novimi izdelki.
Vsi, ki želite ugodno kupiti ali prodati zimsko-šport-
no opremo, pridite v Žalec!
Kmetijski strokovnjaki tudi letos mislijo na vas.
Specializiran rastlinjak kmetijskih kultur je tudi
letos vzgojil koristne kulture za vaše vrtove in
vam lahko ponudi naslednje:
NAJNOVEJŠE:
kanadski fižol Velika t>ela rodi od maja do oktobra,
njegova dolžina je od 50 do 60 cm, širina okoli 3 cm.
Je brez nitk in zelo okusen. Kuha se kratek čas in je
zlasti primeren za ozimnico. Z enega grma dobimo
letno od 5 do 7 kilogramov fižola. Pošljemo vam 20
semen za 500 dinarjev.
AMERIŠKI FIŽOL VELIKAN
raste ob količku, strok pa doseže od 100 do 150 cm.
Nabiramo ga lahko od junija do oktobra. Primeren je
za ozimnico. Z enega grma lahko dobimo od 500 do
600 strokov fižola. Pošljemo vam 20 semen za 500
dinarjev.
KANADSKA BUČA VELIKANKA
doseže 100 in več kilogramov in je zelo dobra za
različne zavitke, pite in džeme, saj vsebuje veliko
sladkorja. Uporabljamo pa jo lahko tudi za krmo
živali. Nudimo vam bele, zelene, rumene in rdeče
buče, pošljemo pa vam 20 semen za 500 dinarjev.
AMERIŠKA BUČA VELIKANKA
je dosegla v našem vrtnarstvu do 171 kilogramov
brez posebnih pogojev. Vsebuje veliko vitaminov in
sladkorja in je primerna za pripravo različnih jedi, pa
tudi za živalsko krmo. Pošljemo vam 20 semen za
500 dinarjev.
KALIFORNIJSKA LUBENICA
doseže od 30 do 40 kilogramov in je zelo okusna, saj
vsebuje veliko sladkorja. Pošljemo vam 30 semen za
500 dinarjev.
Vsa ta semena smo vzgojili letos, rastline pa uspeva-
jo na vseh nadmorskih višinah. Semena vam pošlje-
mo po povzetju, takoj po prejetem naročilu. Spreje-
mamo tudi vse reklamacije in vam pošljemo navodila
za vzgojo rastlin.
Kmetijska tehnologa
JEVOlČ MILOŠ in ŽIKA
Crnišava
37243 POČEKOVINA
RADIO CEUE
ČETRTEK, 7. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami,
vmes 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Hortikultura,
9.30 Esperanto, 10.00 Dnevnik TDF, 10.30 Zaključek. 15.00
Poročila, 15.10 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 Dnevnik TDF,
18.00 Zaključek.
PETEK, 8. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozaik, 8.3C
Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, lO.Od
Dnevnik TDF, 10.30 Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 Obve
stila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Dnevnik TDF, 17.0i
Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična odd^^
18.00 Zaključek.
SOBOTA, 9. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami
vmes 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.15 Koledar prire
ditev, 10.00 Dnevnik TDF, 10.30 Zaključek. 15.00 Poročila
15.10 Obvestila 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika
17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Dnevnik TDF, 18.1J
Zaključek.
NEDELJA, 10. 11.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.3(
Ob 40-letnici Gradisa - posnetek javne radijske oddaje, 11-3'
Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.05 Dnevnik TDF, 12.2«
Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zak
ljuček.
PONEDELJEK, 11. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Športm
dopoldne, vmes 8.30 Obvestila, 10.00 Dnevnik TDF, 103^^
Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke ir
pozdravi, 16.30 Dnevnik TDF, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvic^
domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek.
TOREK, 12. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, vrne-
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Dnevnik TD^
10.30 Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16 0^
Čestitke in pozdravi, 16.30 Dnevnik TDF, 17.00 KroniK^
17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij
18.00 Zaključek.
SREDA, 13. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Pokhčite in vprašajte
9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar priredite^:
10.00 Dnevnik TDF, 10.30 Zaključek. 15.00 Poročila, 15'"
OBvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih
skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kr"
nika, 17.15 Glasbene vzporednice: Santana - zadnja oddar
17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek.
jdVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJU
Prostovoljni prispevki, vplačani septembra
Vse več posameznikov, še zlasti pa organizacij in društev
se odloča za prostovoljne prispevke za modernizacijo bol-
nišnice. Tako so se odločili že tudi v številnih organizacijah
združenega dela, nazadnje v SIP Šempeter, ki je prispeval 1
milijon dinarjev. Organizacije združenega dela so tako letos
prispevale že 7,117.838 dinarjev, posamezniki pa 7,606.852
dinarjev.
Uhpi Vlado, gostilna Zeče 35, SI. Konjice 10.000,00
Zdolšek Samo, Ponikva 53 3.000,00
Društvo upokojencev Dečkovo naselje,
Šaranovičeva ul. 2/a, Celje 181.000,00
Finka Ivan, Slov. Konjice 25.000,00
Fink Janez, Slov. Konjice 25.000,00
Goijak Franc, avtoklepar, Trnovlje 102 20.000,00
Kos Rudi, slikopleskarstvo, Ul. frankol. žrt. 5.000,00
Golež Elizabeta, Dobovec pri Ponikvi 3/a 3.000,00
Fink Mara, Slov. Konjice, namesto venca na grob
pokojnega Vida Jeriča 5.000,00
Povalej Franc, gostišče pri »Franku« Šentjur 5.000,00
KSZDL Pod Gradom Celje, Korošec Janez in
Cvetka, Zagrad 119 - licitacija torte na sreč.
kr^anov 15.000,00
KK SZDL Pod Gradom Celje - sekcija za družb.
ekonomski položaj žena pri KK SZDL 18.220,00
KK SSZDL Pod Gradom Celje - prisp. krajanov
na družabnem srečanju 20.000,00
KK SZDL Pod Gradom Celje - izkup. druž.
sreč. k. ob prazniku KS 92.076,00
Ofentavšek Anton - Oplast Tepanje 250.000,00
Skibonšek Jože, Vinogradna 29, SI. Konjice 3.000,00
Jernej Andrej, Pod Vrbro 6, Šentjur 3.000,00
Hrastnik Cvetka, Slivnica pri Celjtu m. h. 3.000,00
OOS in delavci Hmezad Agrina Žalec, namesto
cvetja na grob pokoj. Jamnišek Antona, očeta
Jožeta Jesenka         . 22.300,00
Društvo upokojencev Žalec 150.000,00
Društvo upokojencev Šentjur, prispevki članov
društva za moder. bol. Celje 45.000,00
KS Pod Gradom Celje - za moder. bol. Celje,
prenos nagrade Slavka Šlandra              , 30.000,00
Romana in Milan Tomažin, Cankarjeva 5, Žalec 5.000,00
Sluga Anton, Ložnica 40, Žalec 1.900,00
Vidmajer Franc in Fani, upokojenka,
Kardeljeva 48, Žalec                               . 5.000,00
Marija Tanšek, Trstenik 40, Golnik 5.000,00
Jug Marjan, Ipavčeva 18. Šentj,ur 7.000,00
Bohorč Marjan, Kvedrova 44, Šentjur 15.000,00
Kovač Mirko, Planinska vas. Planina 5.000,00
Marija Šerbela-Rupnik, Ljubno ob Savinji 4.000,00
Novi Tednik - AH ing. Kraševec Janeza 2.000,00
Goleš Franc, Petrovče 115 1.600,00
Društvo upokoj. Hudinja Celje, nak. prost.
prispevkov članov društva 82.600,00
Krajnc Stanislava, Nazarje 193 1.000,00
Jevšenak Avgust, Mihca, Stranice 6.000,00
Fijavš Henrik, Kniževec 6, Stranice 3.000,00
Kralj Hinko, Sp. Rečica 25 3.000,00
Društvo upok. Hudinja Celje 45.800,00
LD »Bojansko« Štore, prisp. za moder. bol. C. 10.000,00
00 ZZB NOV Slov. Konjice,
namesto venca za pok. Janka Iršiča 1.500,00
Doleš Franc, Liboje 115, Petrovče 1.700,00
Govek Adolf, Šmartno ob Dreti 72 10.000,00
Torkar Julij, Žlabor 17, Nazarje 1.500,00
Dom učencev KDK Celje -
namesto venca za pok. očeta sodelavke
Cvetanovič Jožice 5.000,00
Korošec Jože, Škalce 58, Slov. Konjice 2.800,00
Sklad za dopolnilno izobraževanje del.
pri zasebnih delodajalcih SO Laško 100.000,00
Društvo upokojencev Šempeter v Sav. dohni 66.770,00
Torkar Karolina, Zagrad 120, Celje 10.000,00
Javornik Ignac, Vitanje 150 -
namesto cvetja na grob pok. Iršič Janeza 2.000,00
Josip Gorečan, Ranhova 16, Celje 20.000,00
Cmok Branko, Ripnik 28, Šentjur 3.000,00
Skupnost za zaposlovanje SO SI. Konjice 59.000,00
Žolnir Miroslava, Titovo Velenje 15.000,00
Dr. Rupnik Janko, Vitanje namesto cvetja na
grob pok. prijatelju Iršič Janku, Vitanje 2.500,00
Društvo upokojencev Lava prisp. članov društva 117.290,00
Stolec Ivana, Strmec 128 - gostilna 10.000,00
Planinsko društvo Vitanje 5.000,00
Slava Šalamon, Migojnice 1, Griže,
namesto cvetja za pok. Julijano Kranjc 3.000,00
Zagožen Marjan in Milka, Celje 20.000,00
Prelesnik Mirko, Solčava 31 2.000,00
Prelesnik Herman, Solčava 31 2.000,00
Drenski Rado, C. padlih aktivistov, R. Slat.,
prisp. za darilo moder. bol. Celje 35.000,00
Iršič Ludvik - avtoprevoznik, Slov. Konjice 3.000,00
Jer^j Elza in Jože, Ljubno 36 3.000,00
Cigale Mirko in Magda, Nazarje 105 50.137,00
Drobnetovi - Titovo Velenje,
namesto cvetja na grob pok. Krajnc Juhjani
4.000,00
Drobnetovi - Šmarje pri Jelšah,
namesto cvetja na grob pok. Krajnc Julijani 4.000,00
Laprnik Maksimiljan, Dobrotinškova 10, Šentjur   15.000,00
Pečovnik Panika, Bife Igla, Luče 2.000,00
Volavšek Zdravko, Ljubno ob Savinji 122 3.000,00
Korošec Franc - Mozirje,
odškodnina za Brinovšek Jožeta, Ljubije 27 1.000,00
Odbor društva invalidov, podružnica Stranice 4.634,00
Volavšek Mimica 5.000,00
KS Vojnik 90.000,00
Društvo upokojencev Šentjur 5.000,00
Skornšek Ana, Loke 61, Mozirje 1.500,00
OK SZDL Šmarje pri Jelšah 37.500,00
Kliček Marinka - gostilna Bistrica ob Soth 1.000,00
Ribiška družina Mozirje 10.000,00
Društvo upokojencev Hudinja, Celje 19.000,00
Lah Alojz, Malgajeva 5 Šentjur 11.000,00
Društvo upokojencev Šentjur 20.500,00
Prispevek pacientke                              ^ 16.500,00
Sinkovič Jože, Dušana Kvedra 26, Celje 3.000,00
Laznik Janko, Radeče 5.000,00
Lovska družina Loče 5.000,00
LB SB Celje - prispevek za moder. bol. C. Kocič 5.000,00
Društvo upokojencev Dobrna 200.400,00
Senegačnik Franc, Dramlje 3.000,00
Brunet Renata, Prihova 52, Nazarje 2.000,00
KS Center Celje, zbrana sredstva kr^anov za
moder. bol. Celje 18.426,00
Kolar Rudi - ortopedija, Zidanškova 27, Celje 100.000,00
Soline Edvard, Ul. L. Dobrotinška 14, Šentjur 7.000,00
Skup^ vplačano do 31.10. 1985_7.606.852,00
Popravek
Med prostovoljnimi prispevki, vplačanimi septembra, je
bilo napačno objavljeno ime darovalca, ki se pravilno glasi:
MAN SAME Fišer Boris, Šentrupert, Gomilsko. Za napako
se opravičujemo.
Enodnevni zaslužek so od Z5. do 30. oktobra prispevali:
OBČINA CEUE
OZ OBRT CELEIA Celje 33.000,00
Srdič Božidar, pleskar, Trubarjeva 53 L800,00
OBČINA ŽALEC
Komunala Žalec 140.271,00
Hmezad Žalec, Interna banka 263.484,00
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
Kerini Šaban, slaščičar R. Slatina 2.400,00
Šeligo Marjan, klepar Šmarje 1.200,00
Blažun Zvonimir, gostilna Rogatec 1.400,00
Verbančič Danica, frizer Bistrica ob Sotli 1.200,00
Kunst Srečko, gostilna Bistrica ob Sotli 4.200,00
Šeligo Ivan, avtoprevoznik Podčetrtek 1.800,00
Kunst Franc, Rebče 2 Bistrica ob Sotli 1.000,00
Kunej Anton, avtoprevoznik Bistrica ob Sotli 1.800.00
Selič Marija, pekarna Rogatec 6.346,00
Žlender Boris, Ko^e 27 1.800,00
Ogrizek Anton, avtoprevoznik. Pristava 39 1.800,00
Roškarič Marija, čevljar R. Slatina 1.200,00
Savski Edmund, Podplat 1.200,00
Puhek Mirko, krojač R. Slatina 1.200,00
Strašek Slavko, avtoprevoznik R. Slatina 1.800,00
Renier Mitja, tesnila vrat Podčetrtek 1.200,00
Renier Franc, gostilna Podčetrtek 1.400,00
Šeligo Anton, mizar, Podčetrtek 1.200,00
Amon Stanko, gradb. meh. Podčetrtek 1.800,00
Amon Jožefa, iz. tur. Podčetrtek 1.200,00
Gašek Matilda, bruš. lit. Podplat 1.800,00
Šeligo Anton, avtoprevoznik Šmarj e 1.800,00
Stojan Ivan, Bodrila vas n. h. Grobelno 1.400,00
Lešnik Leopold, gradb. meh. R. Slatina 1.800,00
Gorjup Stanislav Lastnic 35 Buče 1.400,00
Plavčak Jože, avtoprevoznik R. Slatina 1.800,00
Marta Leljak, šivilja R. Slatina 1.400,00
Stih Marija, šivilja pri Leljak Marti R. Slatina 1.000,00
Mak^nc Franc, grad. meh. Podplat 2.200,00
Voj novic Dragan, avtoprevoz. R. Slatina 1.800,00
Potočnik Jože, avtoprevoznik Rogatec 1.800,00
Zidar Vida, grad. meh. Lesično 1.800,00
NovakMarija,roč. zem. d. Šmarje 1.100,00
Novak Ivan, zidar Šmarje 2.200,00
Bataljaku Robert, zlatar R. Slatina 1.800,00
Turnšek Berta, gostilna R. Slatina 1.400,00
OBČINA MOZIRJE
Klepar Branko, obrtnik, Luče ob Savinji 1.400,00
Hren Franc, Dobletina 9, enodn. zasl. obrtnika in del.
10.214,00
Klepar Branko, Luče ob Savinji, enodn. zasl. del. 935,00
Jeraj Milan, Okonina 2, Ljubno, enodn. zasl. obrtnika in del.
2.408,00
Volte Stanko, Jožica, Ljubno 87 3.043,00
Volte Stanko, Jožica, Ljubno 87, enodn. zasl. del. 4.206,00
Ročnik Betka, Homce 15 1.696,00
Ročnik Betka, Homce 15 1.700,00
Bider Franc, Krefl Franc, Rečica ob Savinji 2.870,00
Bider Franc, Krefl Franc, Rečica ob Savinji enodnevni
zaslužek del. 2.259,00
Žehelj Peter, Mozirje, enodnevni zasl. del. 5.304,00
Robnik Ivan, Raduha 2, Luče_2.000,00
96,299.203.50
REKAPITULACIJA
CELJE 50,900.791,00
ŽALEC 19,242.060,50
LAŠKO 7,423.951,50
ŠMARJE 7,012.346,00
SLOV. KONJICE 5,251.158,00
MOZIRJE 3,147.229,50
ŠENTJUR PRI CELJU 3,044.073,00
VELENJE 176.952,00
SEVNICA_100.642,00
SKUPAJ DO 30/10-1985 96,299.203,50
22. STRAN - NOVI TEDNIK
7. NOVEMBEH

LES za ostrešje in prevleke za no-
vega Opla prodam. Telefon
24-497.
ZASTAVO 101, letnik 77, prodam.
Telefon 35-003 popoldan.
KOMBI ZASTAVO 850, letnik 81,
60.000 km, prodam za 45 SM.
Tomažič Franc, Škoflekova 2,
Vojnik.
ČRNO BELI TV Gorenje, star 4 le-
ta, poceni prodam. Pavlovič
Drago, Pongrac 95/b, Griže.
BARVNI televizor Gorenje ugodno
prodam. Telefon 35-375 po-
poldan.
HIŠO v 4. fazi prodam ali zame-
njam za vseljivo ter pletilni stro]
prodam. Šifra: Ugodno.
GLASBENI center še v garanciji in
kasetofon Tefinics ugodno pro-
dam. Tel. 36-893 popoldan.
ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika, pro-
dam za 1 SM, Krajnc Brane, Za-
grad 36/b, Celje.
TOMOS 15 SLC. letnik 81, registri-
ran prodam. Ogrizek Bogdan,
Strmec 3/a, Vojnik.
SEDEŽNI element - dvosed, odlič-
no ohranjen prodam, šifra: Tu-
rist.
ZA BMW 316 - 320 levi in desni
zavoj in zaščitno opremo odbi-
jača, rabljeno maskogril novo
prodam. Informacije samo ob
nedeljah od 10. do 14. ure na
telefon 714-387.
NOVO trajno gorečo peč Magma 7
in kuhinjsko mizo s šestimi stoli
ugodno prodam. Vindiš Janko,
Dobriša vas 20 pri Novem Celju.
PEČ Kiperbusch prodam. Telefon
778-031.
NAJBOLJŠEMU ponudniku pro-
dam starejšo hišo v Rogaški
Slatini. Antolin Metka, Tekače-
vo 50, Rogaška Slatina.
KRZNENO jakno - volk rjave bar-
ve, številka 44 ugodno prodam.
Telefon 857-171.
KORENJE prodam. Slomšek, Pri-
mož, Šentjur.
DVE frajtonerici, duri »DGC« in
»CFB«, cena 17 in 9 SM. Ročna
izdelava. Simon Legnar, Prel-
ska 1, Vinska gora, Titovo Ve-
lenje.
IMV RENAULT 4 export, letnik 75,
registriran, vozen ugodno pro-
dam. Jurkošek, Milčinskega 14,
5. nadstropje, številka 42, Celje.
TRAKTOR Univerzal v dobrem sta-
nju prodam. Žogan Vinko, Bo-
drišna vas 11, Grobelno.
ZELO DOBRo staro kmetijo pro-
dam za polovično ceno. Šifra:
500.
TOMOS 15 TLC skoraj nov ugodno
prodam. Marš Franc, Močle 9,
Šmarje pri Jelšah.
TRAKTOR Fiat 402 letnik 84, 190
delovnih ur, prodam. Tamše Sil-
vo, Gaj 4, Šmarje pri Jelšah.
DVE MAJHNI kravi, simentalki, s
prvim teletom ter kombi Zasta-
va 1300, letnik 75, neregistriran
ali menjam za osebni avto sta-
rejši letnik prodam. Rošer An-
ton, Hudinja 24 sv. Vid, Vitanje.
V ŠMARTNEM ob Paki prodam
manjšo parcelo z brunarico. Ši-
fra: Krasna lega.
TRAJNO žarno peč Kamin 5 pro-
dam. Ulica 29. novembra 11, te-
lefon 24-229.
REGAL omaro, tri fotelje in mizico
za 20.000 dinarjev prodam. Te-
lefon 24-497.
NSU-Prinz 1200, letnik 1972, v voz-
nem stanju prodam. Ogradi Fer-
do, Latkova vas 71, Prebold.
ZA AUDI 602 prodam veliko re-
zervnih delov. Šebez, Rimska
cesta 8, Laško.
AUDI 72 ugodno prodam. Telefon
741-609.
MOŠKO kolo Rog na 5 prestav in
Tomos APN za 4 SM prodam.
Kompolšek, Proseniško 39,
Šentjur.
DVE OTROŠKI postelji in kuhinj-
sko opremo prodam. Ogled
vsak dan. Jurkovič Ivan, Zavrh
pri Galiciji 17, Žalec.
RADIO-kasetofon z dvema zvočni-
koma in dirkalno kolo na 10 pre-
stav prodam. Telefon 32-456.
ZASTAVO 101 L, letnik 78, karam-
bolirano prodam. Telefon 730-
969 od 16. ure dalje.
SALONITKE 120 m' ugodno pro-
dam. Telefon 778-084.
VEČ ovac prodam. Belič Roman,
Poneče 4, Jurklošter.
ZASTAVO 101 mediteran z dodat-
no opremo, letnik 80, cena
47 SM prodam. Ogled popoldan.
Podobnik Dušan, Ložnica 6,
Žalec.
VEČ ženskih plaščev št. 42 in 46
ugodno prodam. Kukovič-Galuf
Janja, Pesnica 14, Šentjur.
NOVO peč za centralno kurjavo,
trajno žarno FEROTHERM,
25000 ccal prodam za 5 SM ce-
neje. Spominska 24 (Faraoni).
PEČ za centralno kurjavo trajno-
žarno, tovarniško novo, Ferro-
therm FF-32 ugodno prodam. Vi-
dovič, Šentjur, Ulica 14. divizije
32. Telefon 741-376 ali na tele-
fon 730-872.
ELEKTRIČNI štedilnik in štedilnik
kiperbusch vse v dobrem stanju
prodam. Misnik Terezija, Dečko-
va 5/a, Celje.
VW HROŠČ letnik 1972, registriran
do 22. 9. 1986 v dobrem stanju
ugodno prodam. Zdolšek Tine,
Okrog 16, Ponikva. Telefon 748-
101.
KUHINJSKO OMARO in šivalni
stroj Bagat prodam. Jeršič, Voj-
kova 13, telefon 212-43.
DOKONČAN VIKEND v Dramljah
prodam. Telefon 35-319.
KRAVO 7 mesecev brejo prodam.
Kavka Ivan, Ulica Franca Žagar-
ja 10, Šentjur-Hruševec.
ZIMSKE ženske plašče št. 42-44
prodam. Telefon 34-419.
TOMOS 15 SLC kot nov, športno
preurejen (poloklep, smeroka-
zi ...), metalno modre barve
prodam. Telefon 751-510.
NOV radiokasetofon Sharp
2 X 10 W, cena 39.000 din, pro-
dam. Vodušek, Čuprijska 21.
KADETT caravan letnik 73, reg. do
8. 86, karamboliran prodam. Ce-
na 10 M. Telefon 701-942.
KTM 125 Cross letnik 1982, vodno
hlajenje, prodam. Habe Anton,
Strmca 97.
ŠTORE 504, malo rabljeni 84 letnik
prodam. Peter Topole, Jagoče 8
Laško.
CEMENTNO stre'šno opeko 3500
kom prodam. Branko Pušnik,
Dobrova 65 Celje, telefon 36-
959.
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ
18 KM, IMT 42 KM ter Golf die-
sel prodam. Miran Zidanšek,
Brezje ob Slomu, Ponikva pri
Grobelnem.
ZASTAVO 101 S prodam. Babno
24, Celje.
KORENJE za krmo prodam. Tele-
fon 745-116.
ENOSOBNO STANOVANJE v za-
sebni hiši z malo vrta prodam.
Šifra: ZASEBNI VHOD.
REGAL za dnevno sobo prodam.
Informacije po telefonu (063) 31-
658 popoldan.
CIMOS GS Super 1.3 letnik 1980,
30.000 km prodam. Telefon
(063) 21-847.
SKORAJ NOVO kuhinjo prodam.
Telefon (063) 32-293 po 18. uri.
ŠKODO 1000 letnik 74 registriran
do 22. 5. 1976 prodam. Ogled
popoldan. Franc Breznik, Gori-
ca pri Šmartnem v Rožni dolini
36 b.
DVA nova okna KLI Logatec v iz-
meri 180 X 140 ugodno prodam.
Telefon 741-614 po 18. uri.
NOV traktor Tomo Vinkovič, pod
garancijo, 21 KM prodam. Miha
Gunzek, Mala Breza 11, Lastno.
NOVO TERMOAKUMULACIJSKO
peč 4 KW ugodno prodam. Tele-
fon 34-876.
ZASTAVO 101 C letnik 1979 s plin-
sko napravo ali brez prodam.
Branko Klanjšek, Botričnica 14,
Šentjur.
TRAKTOR IMT 35-850 delovnih ur,
letnik 79 dobro ohranjen, ugod-
no prodam. Krivec, Sp. Rečica,
Laško.
ZASTAVO kombi 850 letnik 81 po-
ceni prodam. Telefon 22-832.
KRAVO SIMENTALKO, po izbiri
brejo ali menjam za jalovo. Za-
krajšek. Vrba 1, Dobrna.
FIAT 125 P letnik 1982 registrira-
no, do avgusta 1986 prodam za
350.000, Fiat 750 letnik 1975 za
6000, plinsko napravo za avto
staro eno leto z uporabnim do-
voljenjem za 15.000, sprednje iz
zadnje steklo za Lado 1200 za
7000, motor za 125 P letnik 1981,
cena 35.000, menjalnik za Lado
1200 za 6000, desna vrata za
Lado in za 125 P, prodam. Ce-
rovšek, Linhartova 4, Celje.
5 KOM rabljenih dobro ohranjenih
trodelnih oken 180 X120 cm, 1
kom balkonskih vrat z dvodel-
nim oknom ter 6 kom raznih
sobnih vrat. Ogled po 15. uri. Edi
Podgoršek, Konjsko 13, Vojnik.
LADO 1200 letnik 77 prodam. Ivan
Koprivnik, Jankova 5, Vojnik.
ROVOKOPAČ »Karlo peši EC 6«
prodam. Srečko Rečnik, Žepina,
Škofja vas.
BREJO KRAVO friziko prodam.
Košenina Milan, Gomilsko 44.
RABLJENO SPALNICO komplet z
vzmetnicami prodam. Košenina
Milan, Gomilsko 44.
MALO RABLJENO PEČ Emocen-
tral 15 in bojier na trdo gorivo,
prodam. PangerI, Cerovec 31,
Šentjur.
4 GLASNO 120 basno klavirsko
harmoniko Melodija, kot nova,
prodam. Franc Tamše, Breg 26,
Polzela.
RAZPRODAJA rjavih kokoši nes-
nic, primernih za zakol ali na-
daljnjo rejo. Deželak, Lopata 41,
Celje. Telefon 36-487.
DNEVNO SOBO ugodno prodam.
Pokličite po telefonu 34-105.
TV COLOR Gorenje ugodno pro-
dam. Telefon 34-744. Kličite pro-
ti večeru.
UNIVERZAL TRAKTOR 43 KM pro-
. dam. Miha Tržan, Lisce 27.
NOVO PEČ Ferotherm 25. tisoč
ccal trajno žarno prodam za 5
starih milijonov ceneje. Spomin-
ska 24 (Faraoni).
STANOVANJSKO HIŠO v V. grad-
beni fazi s 50 ari zemljišča
12 km iz Sevnice v smeri Bučka-
Škocjan prodam. V račun vza-
mem enosobno stanovanje ter
novejši kamion do 2.5 t nosilno-
sti. Vse informacije na telefon
063-785-216.
PREMIČNE traktorske pluge pro-
dam. Jože Filipančič, Brezovec
27 Buče.
VIDEOREKORDER SIMENS, stolp
Philips z dvojnim kasetofonom,
prodam. Telefon 32-767.
PRALNI STROJ 12 programov z
malo okvaro prodam za 2 SM.
Telefon 36-928.
RAZTEGLJIVI DVOSED rjavi, pro-
dam. Informacije 25-980 Giuvič.

v LAŠKEM kupim ali vzamem v
najem garažo. Knez, Trubarjevo
nabrežje 7, Laško, telefon
730-703.
STARE vojaške predmete: unifor-
me, pokrivala, sablje, bajonete,
odlikovanja, opremo, fotografi-
je, razglednice itd., kupim. Šifra:
ZBIRALEC ali tel. 22-657.
ZAPOSLITEV
IZKUŠENO krojačico ali šiviljo za-
poslimo takoj. Informacije Kro-
jaštvo, šiviljstvo »MIŠI«, Pariž-
Ije, ali Sečki Marjana, Ipavčeva
4, Žalec, telefon 711-900.
NATAKARICO in kuharje zaposlim
redno ali honorarno. Gostilna
Intihar Leveč.
KOVINOSTRUGARJE KV in PKV
sprejmemo. Telefon 26-962 ali
772-020.
DVE ŠTUDENTKI sprejmeta lažje
delo na dom. Šifra: OKOLICA
ŽALCA.
GOSPODINJSKO pomočnico, veš-
čo kuhanja in nege za ostarelo
mater, sprejmemo. Na razpola-
go ima obnovljeno stanovi
in hrano. Plača po dogo»i
Ing. Jože Kočevar, Elektroi
hanika Polzela, Ločica 34,1
fon (063) 701-447.
ZAPOSLIM strugarja - Kovinoi
garstvo Veselova 3, Celje,I
fon 33-991 od 8. do 10. ure.

ŽENSKI TAKOJ oddam ogre
sobo Otok-Cefje. Zglasitesi
poldan UČO, Dobriša vas!
Petrovče.
ZAMENJAM 2 in polsobnost
vanje v Šaranovičevi 9 za ei
polsobno s centralno kud
Šifra: CENTRALNA.
ZA DOLOČEN čas oddam e
polsobno ogrevano in op^^
no stanovanje. Informacijs
34-621 od 18. do 20. ure.
SAMSKI ZAPOSLEN FANT
sobo ali manjše stanova'
Celju ali okolici. Šifra:
VEMBER.
ZAMENJAM dvosobno stane
v Zabukovici za enakovred'
večje v Žalcu. Telefon 31"
MLAD par išče manjše statioj
ali garsonjero na relaciji^
-Celje-Laško. Šifra: POM''
SILI.

LOKAL v središču Šentjurja
za tiho obrt. Ponudbe na te"
27-057 od 12. do 16. ure
NAJAMEMO LOKAL z od"^'
inventarja. Informacije
22-044 Miro Verdnik.
IŠČEM delavnico za šiviljs'*"^
v centru Celja ali bližnji o*
Informacije po telefonu
po 19. uri zvečer.
ODDAM mlade tigraste muc'
mel, Šmarjeta 2, Škofja
FRANCOŠČINO in anglešti""
učujemo po najbolj preiz"
metodi. Telefon 741-609
____^
Poiščite v...
GiASBENElVI CENTRU
v Glasbenem centru so prejeli večjo pošiljko tujih
nih plošč. Med drugim tudi Baltimora, Motorhead, Ug '
in druge. Prav tako so dobro založeni z domačimi p| ^
čami in izbrali boste lahko Plavi orkestar, Bajaga, o^k
in Denis, Ljupko in druge. '
kOVinOtGhna    tozd tehnična trgovina
STEZE
POMISULI
NA OBJAVO
VRADIU
CEUE!
Življenje je samo eno. Z
maksimalno prizadev-
nostjo sta mi ga rešila
prim. dr. Jenšterle in dr
Avžner. Iskrena hvala.
Istočasno se zahvalju-
jem za vso skrb in nego
celotnemu osebju od-
delka za kirurgijo notra-
njih organov in oddelka
za fizikalno terapijo.
Ivan Kruleč
CENA MALIH OGLASOV
- do 10 besed 450 din
- vsal<a nadaljna beseda     35 din
Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali
oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naro-
čite najkasneje do ponedeljka do 9. ure zjutraj.
Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v
uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati pi-
smene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in navedbo
šifre v oglasni oddelek.
Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega
brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto.
fiOVEMBER 1985

rV SPORED
^fpELJA. 10. 11. 1985
i2 35 in 15 15-22.40 TELETEKST RTV UUBUANA; 8 40 POROČILA
.fgOŠKA MATINEJA:
,5 ŽIV ŽAV: Risanke. Bobek pred mikrofonom; 9.45 SOKOLI, ponovitev 2.
L angleške lutkovne serije; 10.10 M de Cervantes: CERVANTES, 2. del
^pjke nad ; 11.00 XVI. FESTIVAL NARODNE GLASBE - PTUJ 85. 2. oddaja;
Wj 625, oddaja za stik z gledalci; 11,55 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.00
yr,jE IN ZEMUA; 12.30 POROČILA (do 12.35); 15.30 PROPAGANDNA
ipAJA: 15.35 C. McCulIough: PESEM PTIC TRNOVK, ponovitev 4. dela
^„al5ke nadaljevanke; 16.25 POROČILA; 16.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA;
^LjtNJE PLEMENA BARUA, ameriški film; 17.30 ČAJ ZA DVA, ameriški film,
f,05 RISANKA, 19 15 CIK CAK; 19 24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO
^fjA, 19 30 TV DNEVNIK; 19.50 VREME; 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA;
^00 G Mihič: VARUIVO POLETJE 68, 3. - zadnji del nadaljevanke TV
Lgrad, 20.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.50 ŠPORTNI PREGLED; 21.35
"TstiJA DA BESEDO - Pogovor z Zmagom Jelenčičem; 22.00 KRONIKA
^pNA DOMAČEGA FILMA V CEUU; 22.30 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.35
OfiOČILA
Rajniki II. TV mreže:
(iASBENO POPOLDNE; 14.45 Skopje: BOKS ZA ZLATI GONG. prenos; 17.00
Jriia Luka: ROKOMET (M) - ZA POKAL EVROPSKIH DRŽAVNIH PRVAKOV-
K3REC METALOPLASTIKA, prenos (slov. kom.); v odmoru PREMOR; 18.25
IPOAJA IZ KULTURE; 19.10 NA ŠTIRIH KOLESIH, oddaja o prometu in
.jnzmu; 19 30 TV DNEVNIK; 20.00 DNEVI JRT - uvodna oddaja (do 23.00)
^NEDELJEK, 11. 11. 1985
50 TV V ŠOLI; 10.35 TV V ŠOLI: Tednik, Realizem v književnosti. Risanka,
iigleščina. Mali program. Poklic dreser. Zadnje minute; 12.55 POROČILA (do
.300); 17.20-22.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.35 POROČILA
5P0RED ZA OTROKE:
,/40 DOMAČE IN GOZDNE ŽIVALI; 17.55 PESMI IN ZGODBE ZA VAS - Lj.
3auer: PARNIK COLOMBINA, oddaja TV Zagreb; 18.05 MARIJA LUCIJA, prav-
p\ portret ilustratorke Marije Lucije-Stupica; 18.20 PROPAGANDNA
gODAJA: 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18.45 SLOVENSKA LJUDSKA
PESEM: Dolenjska (poje Koroški akademski oktet); 19.10 RISANKA; 19.15 CIK
CAK, 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK;
,955 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.10 P. Andreota: NEUNIČ-
jlVA MARIJA, 1. del francoske nan.; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05
jKTUALNO; 21.55 NAŠI BALETNI UMETNIKI: Janez Mejač; 22.25 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 22.30 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV
,7.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 18.55 PREMOR; 19.00 ŠPORTNI GRAFI-
KON; 19.30 DNEVI JRT TV BEOGRAD, TV Dnevnik. Dijaški magazin, Bajaga in
inštruktorji - glasbena oddaja, SIVI DOM - epizoda iz serije, TEMA DNEVA,
PAGANKE, glasbena oddaja, PARTIZANKA SLAVICA, dokumentarna oddaja,
•mO PROGRAM, PORTRET ALEKSANDRA PETROVIČA
lOREK, 12. 11. 1985
i.5C TV V ŠOLI, 10.35 TV V ŠOLI: Kemija povsod. Risanka, O besedah,
Zemljepis - po Donavi skozi Jugoslavijo, Risanka. Glasbena vzgoja, Zadnje
mnute; 12.55 POROČILA (do 13.00); 16.10-22.40 TELETEKST RTV UUB-
JANA; 16.25 ŠOLSKA TV: Atletika II, Poklici v pomorstvu. Dobro videti in biti
»bro viden; 17.25 POROČILA; 17.30 »DANICA« IZ PODJUNE, glasbena repor-
ša
1IRED ZA OTROKE:
5 MITI IN LEGENDE - Biblijski miti: ZGODBI O RUTH IN ESTERI, nanizanka
Beograd; 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 SEVERNOPRIMORSKI
:ORNIK; 18.40 ZGODBA O SLIKANICI, dokumentarni film za otroke; 19.10
VNKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
O TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05
ana Pavlovič: VZEMI IN DANO TI BO, drama TV Beograd: 21.00 PROPA-
IDNA ODDAJA; 21.05 INTEGRALI; 22.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.25
^DNEVNIK II
tddajniki II. TV mreže:
555 TV DNEVNIK^ 16.15 KAJ OTROCI VEDO O ROJSTNEM KRAJU; 16.45
Jeograd: PJ V KOŠARKI - CZ:ŠIBENKA, prenos (slov. kom.) v odmoru ...;
v SPOMIN NA TINA UJEVIČA; 18.45 SPRAŠUJEM TE, poučnozabavna
I 19.30 DNEVI JRT - TV Priština, TV DNEVNIK, PISANI PREDPASNIK,
'.oa,.^ za otroke. AKTUALNO, MALI KONCERT RESNE GLASBE. DAN NA
MJŠEM TRGU, dokumentarna oddaja, NARODNA GLASBA, OPISATI, doku-
■itarna oddaja, VIVIEN. zabavnoglasbena oddaja, ŽIVUENJE IN DELO.
■umentarna oddaja
|edA, 13. 11. 1985
lOO TEST; 9.15 TV V ŠOLI; 10.35 TV V ŠOLI: Oklahoma, Risanka, Telesna
?9oja, Mali program, Risanka, Kocka-kockica, Zadnje minute; 12.30 PORO-
ČILA (do 12.35); 17.15-23.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.30 POROČILA
iWRED ZA OTROKE;
'?35 PRGIŠČE PRIUUBLJENIH PRAVUlC: Rdeča kapica - 7. del lutkovne
nanizanke: 17.50 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK - BOLNIŠKA SOBA. 3.
tel nadaljevanke; 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 GORENJSKI OBZOR-
IK;
'84C ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Česen, 5. del angleškega izobraževalnega
»ra; 19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO
JpZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
f05 MEDNARODNA OBZORJA: Evropski regionalizem; 20.50 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 20.55 FILM TEDNA: Ženske v hudih časih, angleški film;
220 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.25 TV DNEVNIK II; 22.40 KRONIKA TEDNA
''OMAČEGA FILMA V CEUU
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK; 17.45 FLIPPER, otroška serija; 18.15 PRED PISANIM
SVETOM POKLICEV; 18.45 BALKANSKI FESTIVAL FOLKLORE - OHRID 85
19 30 DNEVI JRT TV Novi Sad. TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI, TV DNEVNIK V
SRBOHRVAŠČINI, MAJOR NIKOLA. PANORAMA - politični magazin. MOJA
NAJLEPŠA NENAPISANA PESEM, ZABAVNOGLASBENA ODDAJA, MLADI
VOJVODINSKI SKLADATEUI RESNE GLASBE. ŠE ENKRAT LONDON, zabavna
oddaja, ROKE, dokumentarna etuda
ČETRTEK, 14. 11. 1985
845 TEST; 900 TV V ŠOLI; 10.35 TV V ŠOU: Materiali. Risanka. Dijaški
magazin. Zadnje minute; 12.00 POROČILA (do 12.05); 16.15-23.35 TELETEKST
RTV UUBUANA; 16.30 ŠOLSKA TV: Atletika II. Poklici v pomorstvu. Dobro
videti in biti dobro viden; 17.30 POROČILA
SPORED ZA OTROKE:
17.35 PEGAM IN LAMBERGAR, narodna pesem; 17.45 PORTRET BRATKA
KREFTA; 18.10 DEVAD HOZ. oddaja iz cikla Miniature; 18.20 PROPAGANDNA
ODDAJA; 18.25 ZASAVSKI OBZORNIK; 18 40 MOZAIK KRATKEGA FILMA;
19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ, 19 26 ZRNO DO
ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.10 TEDNIK; 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA, 21.20 C. P Snow: TUJCI IN
BRATJE. 3. del angleške nad.; 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.15 TV
DNEVNIK II; 22.30 RETROSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME - Janko Kersnik -
Andrej Inkret: CIKLAMEN
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 TV DNEVNIK; 17.15 LUTKOMENDIJA, otroška serija; 17.45 PROSTORSKI
NAČRT SRH, poljudnoznanstvena serija; 18.15 TASS LAHKO OBJAVI, 4. del
.sovjetske nadaljevanke; 19.30 DNEVI JRT TV Titograd, TV DNEVNIK, PETO
DEJANJE, TV drama, ZADNJI PLES METUUEV, zabavnoglasbena oddaja.
AKTUALNO, dokumentarna oddaja. MALI KONCERT ZABAVNE GLASBE.
ČRNOGORSKA KULTURNA ZAKLADNICA, dok. oddaja. VEČER Z BOJEVNIKI,
kontaktna oddaja
PETEK, 15. 11. 1985
8.50 TV V ŠOLI; 9.35 TV V ŠOLI: Velikani svetovne književnosti: RIMBAUD,
Risanka, Avala, Socialistična misel v Srbiji: SVETOZAR MARKOVIČ, Risanka,
Izbor, Zadnje minute; 12.30 POROČILA (do 12.35); 17.20-23.55 TELETEKST
RTV LJUBUANA, 17.35 POROČILA
SPORED ZA OTROKE:
17.40 A. Vučo: PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV«, nadaljevanka TV
Beograd - 2. del; 17.55 SOKOLI, 3. del angleške lutkovne nadaljevanke; 18.20
PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 OBZORNIK UUBUANSKEGA OBMOČJA;
18.40 ODPADEK - SUROVINA, 4. zadnji del izobraževalne serije; 19.10
RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
19.30 TV DNEVNIK I, 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05
NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE; Na začetku, 1. del angleške dokumentarne
serije; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00 NE PREZRITE; 21 10 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 21.15 C. McCulIough: PESEM PTIC TRNOVK, 6. del avstral-
ske nadaljevanke; 22.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.05 TV DNEVNIK II; 22.15
PESEM O ROLANDU, francosko-kanadski film
Oddajniki 11. TV mreže:
17,25 TV DNEVNIK; 17,45 ZGODBE IZ NEPRIČAVE, otroška serija; 18,15 IN
TUDI LETOS, izobraževalna odaja; 18,45 Z BEOGRAJSKEGA FESTIVALA
JAZZA; 19.30 DNEVI JRT TV Skopje. RAZMETANA ABECEDA, otroška serija.
NOVINARSKI KLUB - notranjepolitična oddaja, OHRIDSKO POLETJE - oddaja
resne glasbe, POVOJNE ZGODBE, dokumentarna oddaja, NARODNA GLASBA,
STANJE PO INFARKTU, TV film, VIDEO-KLIP, zabavnoglasbena oddaja, POTO-
PISNA REPORTAŽA
SOBOTA, 16. 11.1985
7.45-12 35 in 16,25 - TELETEKST RTV UUBUANA; 8.00 POROČILA
OTROŠKA MATINEJA - ponovitev oddaj:
8.05 PRGIŠČE PRILJUBUENiH PRAVUlC: Rdeča kapica, 7. del lutkovne
nanizanke; 8.20 A. Vučo: PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV«, 2. del
nanizanke TV Beograd;^ 8.35 PEGAM IN LAMBERGAR, narodna pesem; 8.45
DOMAČE IN GOZDNE ŽIVALI; 9.00 PESMI IN ZGODBE ZA VAS - Lj. Bauer:
PARNIK COLOMBINA, oddaja TV Zagreb; 9.15 MITI IN LEGENDE - Biblijski
miti: ZGODBI O RUTH IN ESTERI. nanizanka TV Beograd; 9.30 L. Suhodolčan:
NAOČNIK IN OČALNIK, Bolniška soba, 3. del nadaljevanke; 10.00 ZGODBA O
SLIKANICI, dokumentarni film za otroke; 10.30 MLADOSTNIK: NA POTI K
ODRASLOSTI, ponovitev 1. dela; 11.00 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Na
začetku. 1. del angleške dokumentarne serije; 11.50 DOKUMENTAREC
MESECA: Vrtnar posebne sorte, ponovitev; 12.30 POROČILA (do 12.35); 16.40
POROČILA; 16.45 FLUFFV, ameriški mladinski film; 18.15 PROPAGANDNA
ODDAJA: 18.20 ZGODBE IZ ŽIVUENJA RASTLIN: Ples ptic in vampirjev. 7. del
francoskega dok. niza; 18.45 RISANKA; 18.55 CIK CAK; 19.03 TV IN RADIO
NOCOJ; 19.05 Pariz: NOGOMET - KVALIFIKACUE ZA SP 86 - FRANCIJA:JU-
GOSLAVIJA, prenos v odmoru PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00 TV DNEVNIK;
21.20 VREME; 21.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.30 ZRCALO TEDNA; 21.50
PROPAGANDNA ODDAJA; 21.55 IGRANI FILM
Oddajniki II. TV mreže:
15,30 IGRANI FILM; 17.00 BIENALE JUGOSLOVANSKEGA LUTKARSTVA -
BUGOJNO 85; 18.00 MLADINSKI FILM; 19.30 RDEČI KONJ, 3. - zadnji del
nadaljevanke TV Skopje; 20,30 NARODNA GLASBA; 21.00 DNEVI JRT TV
Sarajevo. TV DNEVNIK, VSE O NOTAH - otroška oddaja, »DEJAN VESOUEC«.
otroška oddaja, ŽIVETI Z NARAVO, ČAS PODVIGOV. POGORELIČ V KNEŽE-
VEM DVORCU, MLADI 85, glasbena oddaja: TOP LISTA NADREALISTOV.
humoristična oddaja, GLASBA ZA KONEC - Plavi orkestar -t
kovinotehna
TOZD SKLADIŠČA IN
TRANSPORT
Mariborska c. 17
63000 CELJE
OBJAVUA
javno licitacijsko prodajo
naslednjih rabljenih vozil:
1. Tovorno vozilo CE 164-379, TAM 5500, leto izde-
lave 1974, vozen, neregistriran
izklicna cena 150.000.- din
2. Osebno vozilo Mercedes, leto izdelave 1971, re-
gistriran, vozen
izklicna cena 400.000.- din
3. Osebno vozilo CE 132-586, R4, leto izdelave
1979, vozen, neregistriran
izklicna cena 50.000.- din
Licitacijska prodaja * navedenih vozil bo dne
14. XI. 1985 ob 10.00 uri na parkirišču na Hudinji.
Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitaci-
je. Kupci morajo pred pričetkom licitacije predložiti
varščino v višini 10% izklicne cene, plačilo kupljene-
ga vozila pa izvesti v roku 3 dni od dneva prodaje.
Prometni davek plača kupec.
LICITACIJSKA KOMISIJA
GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
Do 12. 11.: FILMI TEDNA
DOMAČEGA FILMA
13. 11.: OGNJENE ULICE
- ameriški film
MALIUNION
Do 12. 11.: KRATKI FILMI
TEDNA DOMAČEGA
FILMA
KINO METROPOL
Do 12. 11.: FILMI TEDNA
DOMAČEGA FILMA
13. 11.: LJUBEZEN VRIU
- ameriški film
KINO DOM
Do 12. 11.: FILMI TEDNA
DOMAČEGA FILMA
13. 11.: SINJA STRELA -
ameriški film
KINO VOJNIK
10.   11.:  LJUBEZENSKA
PISMA Z NAKLEPOM - ju-
goslovanski film
KINO MOZIRJE
7. 11.: LJUDJE MAČKE -
ameriški film
9. in 10. 11.: ŠOGUN - ame-
riški film
12. 11.: ILEGALNI LJU-
BIMCI - ameriški film
KINO LJUBNO
9. in 10. 11.: OTROK SMR-
TI - ameriški film
KINO NAZARJE
9. in 10. 11.: SMOKI IN
RAZBOJNIK - ameriški film
13. 11.: ZMAJ MLADI GO-
SPODAR - hongkonški film
KINO LAŠKO
9. in 19. 11.: KAČA V ORLO-
VI SENCI - hongkonški film
KINO VMRC RIMSKE
TOPUCE
9. 11.: VONJ TELESA-ju-
goslovanski film
13. 11.: ŽANDARJI IN
ŽANDARKE - ftuncoski
film
KINO RADEČE
10.11.: BOLNIŠNICA BRI-
TANIJA - angleški film
KINO ŠENTJUR
9. in 10. 11.: BOLNIŠNICA
GROZE
KINO ŠMARJE
7. 11.: NAŠ ČLOVEK - slo-
venski film
8. 11.: NAJBOLJŠI MALI
BORDEL V TEKSASU -
ameriški film
9. 11.: BUTNSKALA - slo-
venski film
10. 11.: GOSPODAR ZVE-
RI - ameriški film
11. 11.: JAGODE V GRLU -
jugoslovanski film
12. 11.: OČE NA SLUŽBE-
NEM POTOVANJU - jugo-
slovanski film
KINO ROGAŠKA SLATINA
7. 11.: VITEZ IVANHOE-
sovjetski film
8. 11.: VITEZ IVANHOE -
sovjetski film ob 17. uri
8. 11.: LJUBEZENSKA PI-
SMA Z NAKLEPOM - jugo-
slovanski film
9. 1 L: TIHI BES - ameriški
film
10. 11.: POSLEDNJA
OAZA - jugoslovanski film
ob 10. uri _^
10. 11.: TIHI BES - ameriški
film ob 17. uri
10. 11.: OVNI IN MAMUTI
- slovenski film ob 20. uri
12. 11.: OČE NA SLUŽBENI
POTI - jugoslovanski film
13. 11.: CHRISTOPHOROS-
slovenski film
KINO SLOVENSKE KONJICE
7. 11.: PRINC MAŠČEVA-
LEC - ameriški film
8. 11.: NOVA EMANUELA
- fiancoski film
9.11.: LJUBEZEN V RIU -
ameriški film
10. 11.: LETEČA BANDA-
hongkonški film
10. 11.: LJUBEZEN V RIU -
ameriški film
12.      11.:      SHARKIEV
STROJ - ameriški film
KINO ZREČE
8. 11.: ČAROVNICE - ame-
jjjjillti film
9. in 10. 11.: STALNO DE-
KLE - ameriški film
KINEMATOGRAFI V ŽAI^
SKI OBČINI - NISMO PRE-
JELI PROGRAMA
KINEMATOGRAFI V VE-
LENJSKI OBČINI - NISMO
PREJELI PROGRAMA
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 17 dečkov in 20
deklic.
POROKE
Titovo Velenje
Franc PODPEČAN iz Kavč in
Milica ŠVARKA iz Titovega
Velenja.
SMRTI
Celje
Milan SENIČAR, 55, Celje,
Marija KORBER, 85,,Celje, Ka-
tarina TROBIŠ, 71, Šmartno v
Rožni dolini, Alojzija VILI-
ČIČ, 85, Maribor, Rozalija PA-
LIR, 87, Teharje, Uroš GO-
LOB, 11, Topolšica, Frančiška
RATAJC, 75, Grobelno.
Laško
Ivan STRAŽAR, 61, Brezno 7,
Laško.
Titovo Velenje
Jožef LEDINEK, 57, iz Florja-
ne, Jožef GOLOBINJEK, 74, iz
Gabrk.
Komisija za delovna
razmerja
VIO Žalec, TOZD
osnovna šola
Slavko Šlander,
Prebold
razpisuje prosta dela in
naloge
predmetnega
učitelja za nemški
jezik
za določen čas s polnim
delovnim časom.
Rok prijave 15 dni po ob-
javi.
Dežurstva zdravstvenih domov
ZDRAVSTVENI DOM CELJE: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, dežurna služba je vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega dne,
ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka zjutraj. Ambulantno
nujno pomoč nudijo v zdravstvenem domu v rednem delovnem
času, v času dežurstev pa v dežurni ambulanti. Telefon: 22-334.
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna služba je vsak dan
dopoldan in popoldan, redno dežurstvo je organizirano od 19. do 7.
ure dopoldan naslednjega dne, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do
ponedeljka zjutrju. Telefon: 741-551.
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano v
dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo pa se
prične ob 20. uri in tr^a do 6. ure naslednjega dne, ob koncu tedna je
dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure zjutrnj.
Telefon: 831-934.
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske in
popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom je od 20. do 7. ure
naslednjega dne, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu
tedna in ob praznikih. Telefon; 751-522.
ZDRAVSTVENI DOMOVI V ŠMARSKI OBČINI: Redna dejav-
nost - dopoldanske in popoldanske ordinacije od 7. do 19. ure v
zdravstvenih postajah Šmarje, Rogaška Slatina, Kozje, dopoldanske
ordinacije v Rogatcu, Bistrici ob Soth, Podčetrtku in obratna ambu-
lanta Steklarne. Dežurstvo je organizirano v zdravstvenih postajah
Šmarje in Rogaška Slatina ob delovnikih od 19. do 7. ure zjutraj, ob
koncu tedna pa od sobote od 14. do ponedeljka do 7. ure. Stalna
pripravljenost je organizirana za področje zdravstvenih postajah
Kozje, Bistrica ob Soth, Podčetrtek, ob delavnikih pa po vseh zdrav-
stvenih postajah izmenično, ob koncu tedna pa po razporedu. Tele-
foni: Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621. Rogatec: 826-015,
Ko2de: 770-010, Podčetrtek: 882-018, Bistrica ob Sotli: 784-110.
ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldanska
ambulanta je od 7.30 do 13.30 ure, popoldansko dežurstvo traja do 20.
ure, zdravnik je v sprejemni ambulanti. Dežurstvo v dežurni ambu-
lanti se prične ob 20. uri in traja do 7. ure naslednjega dne, nepreki-
ryeno dežurstvo pa je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon:
856-511.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v
zdravstvenih domovih Laško, Rimske Toplice in Radeče v dopol-
danskih in popoldanskih ordinacijah. Nočna dežurna služba je vsak
dan od 20. do 7. ure ^utrzg v zdravstvenem domu Laško. Ob petkih
se prične dežurstvo ob 15. uri in tr^a do ponedeljka do 7. ure zjutraj.
Telefon: 730-078. ,
Veterinarsko dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas od 6.30 do 14.30
ure, redna dopoldanska ordinacija za male živali je od 8. do 10. ure,
sicer pa imajo neprekinjeno dežurstvo v popoldanskem in nočnem
času.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni
čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure nasled-
njega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in prazni-
kih. Telefon: 751-041.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Etelovni čas od 7. do 15.
ure, od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo pa je od 15. do 7. ure
naslednjega dne. Od 8. do 14. novembra bo dežural dipl. vet. Gregor
Bezenšek, telefon: 741-264, Šentjur, Ul. D. Kvedra.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Delovni čas na veterinar-
ski postaji je vsak dan od 7. do 14. ure, razen ob nedeljah, redna
dopoldanska ordinacija je vsak dan od 7. do 9. ure. Do 10. novembra
bo dežural dipl. vet. Ciril Kralj, Ljubno, telefon: 840-112, od 10.
novembra dalje pa dipl. vet. Marjan Lešnik, Ljubija, telefon: 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško poteka delo
veterinarjev v delovnem času od 7. do 15. ure vsak dan v Laškem in
Radečah. Dežurna služba je vsak dan od 15. do 7. ure zjutraj na
Veterinarski postaji v Laškem. Do 10. novembra bo dežurala dipl,
vet. Darja Grimšič, od 11. novembra dalje pa dipl. vet. Jakob KoF?
man. Telefon: 730-068.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
7. NOVEMBER isj
Marija Ahtik
Karolina Lapan
Dvoje vojniškili pesniških duš
Marija In Karolina živila od spominov
s prijateljico Marijo Pu-
kel preživlja jesen življe-
nja v skromni hišici v Voj-
niku pesnica-amaterka in
upokojena učiteljica Ma-
rija Ahtik.
Njene pesmi so pravza-
prav zvežčič neobjavljenih
pesmi, ki so nastajale v ča-
su, katerega je Marija pre-
živela v taborišču. Torej,
pesnica iz nuje, pesnica
preživetega trpljenja, ki ga
je okusila kot mlado dekle
v taborišču Auschwitzu.
Sem je bila z materjo izg-
nana leta 1942. Še prej je
bila navzoča pri streljanju
brata Antona Ahtika v Ce-
lju. Tu je bil ustreljen kot
talec, zavedni sorodnici pa
odgnani v taborišče.
Marija je prehodila v
njem vse postaje križevega
pota. Za nič ji ni bilo priza-
nešeno. Tifus je prebolela
stoje in ostala je živa le za-
to, ker je imela še človeški
izraz. Njene obolele kolegi-
ce so izginjale v krematori-
ju. Na pot jih je največkrat
pospremila Marijina pe-
sem, ki so jo izgovarjale v
materinem jeziku, in pele
po nemškem napevu. Bo-
drila je žive, mrtvim pa pe-
la zadnjo uspavanko.
Škoda, resnično škoda,
da ostajajo pesmi Marije
Ahtikove le v beležnici. K
njim se Marija vrača ma-
lokdaj. To so prilike, ko se
nekdanje taboriščnice zbe-
ro na vsakoletnem sreča-
nju. Takrat obudijo spomi-
iie in pesem plane na dan.
Čeprav je trpka kot sipko v
sad jeseni, ogreje srca žena,
ki vedo kaj je trpljenje. Vse
drugačne so pesmi Karoli-
ne Lapan iz Vojnika. Naj-
več je prigodniških. Vzete
so iz življenja, opevajo pre-
prosto življenje in izdajajo
hrepenenje žene po sorod-
ni duši. Tudi hudomušne
pesmi so vmes. Pripovedu-
jejo o tem, kako je Karolina
vandrala po Parizu in s
svojo slovenščino našla
hčer To je bilo iskanje igle
v senu, vendar jo je njena
mati presenetila na njenem
domu v Parizu.
Tudi pesmi Karoline La-
pan, ki je šele šest let Voj-
ničanka, ostajajo v beležni-
ci. Ko je še delala v tovarni
Metki v Celju je bilo nekaj
njenih pesmi objavljenih v
tovarniškem glasilu. Ta-
krat, potlej pa nič več. Mo-
ramo reči, da je tega kriva
Karolina sama, ker ih ne da
na svitlo, čeprav bi marsi-
katera od njih to zaslužila.
ZDENKA STOPAR
Kako naša
zemlja obstaja v
vesolju
Vsa nebesna telesa obsta-
jajo v vesolju, ker se gibljejo
po natančno določenem re-
du. Vsako nebesno telo »ho-
di" natančno po svoji poti.
Tako je tudi z našo zemljo.
Zemlja lahko v veselju ob-
staja, ker potuje tako, kot do-
ločajo zakoni, ki vladajo v
vesolju.
Osnovno pravilo, ki vlada
v vesolju, je naravni zakon
splošne gravitacije, ki pravi,
da se vsa nebesna telesa vza-
jemno privlačijo. Čim večje
je neko telo, bolj privlači
manjša telesa - če pa je bolj
daleč, je privlačujoča sila
manjša. Drugi zakon pravi,
da si vsa nebesna telesa pri-
zadevajo, da bi se osvobodila
privlačujoče sile drugih te-
les. Sila, ki jih k temu vleče,
se imenuje centrifugalna si-
la. Tako si sila gravitacije in
centrifugalna sila druga dru-
gi nasprotujeta in ima zato
vsako nebesno telo svoje
ravnotežje ter lahko »hodi«
po svoji poti.
Oliadji piki
Delegati, ki niso aktivni na delu, ne
morejo biti aktivni v skupščinskih
klopeh.
Včasih SO bile skupščine zbor modre-
cev. Sedaj pa so mnogokrat zbor tistih,
ki jih lahko pogrešamo z dela.
Ni mu veliko do dela. Zato ima veliko
možnosti, da ga bodo evidentirali.
Delegacija v kateri je delegat na skup.
ščini večkrat izpostavil svoje probleme,
je bila po ocenah med aktivnejšimi.
Uspeli smo. Včasih je krajevna skup-
nost imela enega odbornika. Zdaj pa ima
odbornika že vsaka delegacija!
Tisti, ki so malo delali, se ne bodo bra-
nili delegatskih mest.
OBAD
Slovenci ob Bodenskem jezeru
šele od lanskega septembra deluje v Radolfzellu ob Bodenskem jezeru Slovensko
društvo Planinka, pa se že lahko pohvalijo, da so marsikaj naredili pri združevanju rojakov,
tako Slovencev kot tudi nemških prijateljev in sodelavcev, saj sta se v slovenski klub
vpisala tudi dva nemška zakonska para.
»To pomeni, da so naša društvena vrata na stežaj odprta,« je z vso društveno in delovno
zagnanostjo pripovedoval predsednik društva Jože Miklavžin, doma iz Žalca. »V društvu
nas je bilo v začetku samo 12, sedaj pa smo se s članstvom že približali številki 40. Imamo 14
otrok, ki obiskujejo tudi dopolnilni pouk v slovenščini in nadvse smo kot starši zadovoljni z
našim učiteljem, Vladom Virantom, ki nas službeno obiskuje iz Tutlingena.
Za Dan repubhke, 23. novembra, bodo Slovenci iz Radolfzella pripravili v novi športni
hali veliko prireditev in tedaj bo med pionirje sprejetih osem mladih nadebudnežev.
Prireditev - lanske seje udeležilo menda precej nad 300 ljudi - bo nova spodbuda za tvorno
društveno sodelovanje. Slovenci iz Radolfzella upajo, da bodo kaj kmalu v domovini našli
kakšno občino - nekaj se pogovarjajo omožnostih z Laščani - ki bi prevzela pokroviteljstvo
nad njihovim društvom. MITJA UMNIK
13. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 5. do 12. novembra
Običajno v sestavkih
Izpred pulta grajamo. To-
krat bomo hvalili, zlasti
ko gre za postrežbo v tr-
govinici, ki velja za »manj
vredno«. Res je, da v njej
prodajajo drugorazredno
blago, zato pa je prodaja v
njej prvovrstna. Čas je, da
povemo, da se to dogaja v
trgovini Pri cinkarni, na
Mariborski cesti v Celju.
V njo zahajajo mnogo-
vrstni ljudje, tudi taki, ki
s cvenki niso najbolj na
koncu, živijo pa varčno
in, če kaj prihranijo, po-
tem tudi na ta način, da se
oblačijo v tej trgovini
Vsemogoče artikle je
možno tu najti. Od kme-
tijskih pripomočkov, ku-
hinjske posode, perila,
volne, metrskega blaga in
konfekcijske izdelke. Za-
radi vsega tega in še bolj
zaradi uslužnih proda-
jalk, katerim ni težko po-
magati pri izbiri, oditi v
skladišče, če zmanjka
blaga na policah, vse sku-
paj pa začiniti s prijaznim
nasmeškom, je obisk na
Mariborski cesti prijeten.
Kupec ima občutek, daje
za izdani denar nekaj do-
bil, zlasti, če je vrečka
obilna. In čestokrat je,
ker vedno več kupiš, kot
imaš namen, največkrat
tudi po zaslugi prijaznih
prodajalk, ki znajo ponu-
diti blago na nevsiljiv na-
čin. Povedo tudi za napa-
ke pri blagu in vedo pol-
no ceno za posamezni
predmet. Tako kupec
sam lahko presodi, koliko
bo privarčeval, če bo ku-
poval po pameti, se pravi
po nižji ceni.
Resnično se ob takem
kupovanju nekaj dogaja,
v nasprotju s tistim, kar je
običajno v drugih trgovi-^
nah: kupiš več in imaš
prijeten občutek, da nisi
bil ogoljufan, občutek, da
je tudi naš dinar še nekaj
vreden. Če je napaka v
blagu in to na srajci,
sploh ne opaziš, na njej
pa tudi ne piše, da ni kup-
ljena v butiku. Vsem tem
občutkom se pridružuje
še eden: postrežen si ta-
ko, kot da si edina stran-
ka, s polno mošnjo denar-
ja. Tudi to je nekaj, zlasti
v današnjih časih, ki po-
trošnikovemu žepu res-
nično niso naklonjeni.
ZDENKA STOPAR

Že res, da potrebujemo vitamine,
a zaman so vse želje, skomine,
saj kmalu imeli bomo le za lupine.
Koren pa tak
Narava se gre rada včasih
različne igrice. Tokrat se je
izneveril svoji naravni rasti
koren, katerega drži v rokah
Milena Sevničar iz Lajš pri
Šoštanju. Koren je težak dva
kilograma in se je razrastel v
sedem manjših korenov, vsi
skupaj pa so rastli pet me-
secev.