LISTEK. \i oitii sveta. Pogiavje 0 kriliki. Nehvaležni posel kr'tika ie pri našili listih od strokovnih do Unevnikov opravljalo nešteto Ijudi, ztnožnih in nezmožnih. Vsak je kmalu vrgel pero v ko^ ,ker si je s pisanjem kritik nakopal samo sovražnikov. Kritika .nikomur ni ljuba, če ne govori v samih supcrtativih ine ne poje izvajalcem slavospevov. Ce kritik opozori mi napake, dobi kmalu odgovor: Lažje kritizirati nego dclati. Skratka, kritike .štejejo med ljudi, ki jih ni treba. Slovenčevo poročilo 0 zadnjem Matičnem koncertu je pa zbudilo toliko hrupa in ogorčen.ia, da imamo povod povedati svoie mnenje 0 kritiki. I 2e sedem let prinaša naš !ist poročlla. 0 vseh važnejših glasbenih prireditvah pod naslovom: »Iz umetniSkesa fvcta«. lioteli srr.o nstreči s tem namiti narcfiirkkorn, ki nima.^) prilike pofiajati kon- certe, ker pač žive proč od Ljubljane. Kolikor vemo, so naša poročila zbujala obče zanimanie, ker so bila stvarna in dostoina. Držali smo se načcla, da nai kritika tvori vež med izvaialci in občinstvom, širi naj smisel za glasbo iu nai dobri in plemeniti stvari koristi. Bi!i smo objektivni v vsakem oziru: hvalili smo, kar je bilo vredno hvalc in grajalr, kar je bilo vredno graie. Poznali nlsino nikake protekcije, pa tudi nikakc zahrbtnosti. Mnenja smo, naj sc piše kritika recimo za dnevnika »Slov. Narod« in »Slovenca« drugače, za literarne revije »Ljubljanski Zvon« in »Dom 111 svet« zopct drugače. Občinstvo samo opazi malenkostne napake, na splošen vtis nikoli ne ideda, zato morajo biti dnevniška poročila splošna, v Novih Akordih stiogo strokovna. Učiteljski Tovariš ima med svojimi čitatelji mnogo glasbenikov, zato smo pisali našc ocene strokovno. Ce bi bilo na škodo stvari, smo marsikaj raje zamolčali. Tako ostane tiidi v bodcče. Kritika mora biti vestna, nepristranska in prcdvsem poštena. Kar je »Slovenec« zadnjič napisal 0 nastopii g. Pipe Arko-Tavčarjeve je vse obsodbe vrcdno. Bil je to izbruh domišljavosti, ki bi ga rcscn list nikdar ne siticl spre.ieti v svoje predale. — | Koncert Olasbene Matlco dne 9. in 10. marca 1918. I Zopet enkrat koncert, ki sem ga bil iz srca j vesel. Imel je raznovrsten vzpored. Prinesel je različnim okusom, vsakcmn nekaj. Dvorana je bila za koncerte teden dni prej popolnoma razprodana. Iz prijaznosti je pr-išla sodelovat iz Zagreba r. Pipa Arko-Tavčarjeva, nekdanja učenka solopetja pri g. ravnatelju Hubadu. Zapela je par ztianih slovenskih samospevov, med niimi novo Oskar Devovo »Pismo«, dalie Petra Konjoviča hrvaSko: »Pod pendžeri« in Hatzejevo »Majko«. Za moj okus je najlepše podala arijo iz oper. »Rusalka«. Q. Pipa Arko-Tavčarjeva poie Ijubko, prikupljivo, domače. Poklonili so ji mnogo šopkov in je morala na burno zahtevanje dodati Se dve naroditi pesmici »Prišla bo pomlad« in »O glaria«. Da je skoro vsa kritika baS radi tega nzlovoljena, se mi zdi jako čudno. Narodnih pesmi bi ne smelo manjkati na nobenem vzporedu. Zakai bi se iih koncertna dvorana sramovala? — Kot solistinja je nastopila gdč. Dana Koblerjeva. Igrala je skladbe V. Novaka B. Smetane in F. Chopina. Kot vsakokrat sem tudi topot občudoval nje virtuozno občuteno igro. Pozna se ji izborna pra5ka šola. Ne samo tehnika, marveč srce rnora imeti pri klavirju glavno besedo. Ta- ko je občinstvo, dasi mu klavirske točke niso pcsebno vSeč, gdč. Koblerjevi ponovno izražalo glasno priznanje. Chopinova balada v g molu je vplivala naravnost očarujoče. Največji del vzporeda ie prevzel na svoie rame moški zbor, broječ okoli 50 pevcev ir. je svojo precei težko nalogo izvršil v popolno zadf voljnost. Niti velika mesta ne premorejo v četrtem letu svetovne vojne zbora, Ljubljana ga ima. Požrtvovalnost Matičrih pevcev in dirigenta g. ravnatelja Hubada zasluži odkritosrčno pohvalo. O njihovem trudu nimajo pojma tisti, ki zabavljajo na malenkosti in iščejo dlak v jajcu. Jasno ie, da pri današnjih razmerah ni mogoče pripeljati na oder zbora, ki bi ga po njegovi točnosti in eksaktnosti mogli primerjati velikim Matičnim zborom par let pred izbruhom vojne. Toda kar se doseže v teh težkih časih je občudovanja vredno. Kako ubrano, fino prednašano je donela po- dvorani Mirkova »Na trgu«! Kar nehote si zasanjal v mesečno noč, zdelo se ti je, da slišiš poigravanje vodnjaka in sočuvstvuješ z zaljubljencem, čigar »ljubica brezskrbno spava.« Za vzgled, kako se lahko priprosta pesmica lepo prednaSa, naj služi dr. Schvvabova popularna »Slanica«, v narodnem tonu uglasbena sklad- bica. Uubezniveiše zapeti je skoro ni tnogoče. — Pa Adamič! Ce bsi ga ne bilo na vzporedu, bi kar nekal manjkalo. Njegova kmečka pesem je preračunjen efekt. Originalen začetni bariton solo velja kot pozdrav kmetski hiši. Pel ga je jako dobro g. Završan. Drugi živahni del je AdamiČtv otrok, ki ne more svojega očeta zatajiti. Le da če bi ga zbor pel natančno po partituri, ne bi bil dosegel toiikega vspeha. Q. Hubad je uvidel potrebo, postaviti par umestnih cezur, oddihov in koron, da refrain ni zvenel enolično v tcmpu polke. Pa tudi korona na črki A besede Alenčica je pridobila drugemu delu izrazitejši začetek. Interpretačija »Kmečke pesmi« je bila imenitna, zbor jo je moral na obeh koncertih ponovjt_ — Druga Adamičeva skladba »Pesem o beli hišici« ni podžgala poslušalcev, pravtako je dr. Kimovčev »Oblaček«, precei iskana in malo občutena neobčutena skladba učinkovala hladno, daSi Ju mo-ki zbor ni podal slabo. Dcvova »Kvišku plava moje hrepenenje« stavi izvajalcem precej hude zahteve. Tenori se morajo boriti z višino, basi z nižino. Srednii del pesmi je prece] zavit in kriči po dobrlh ušesih. Pevci so pa vse težkoče z lahkoto premagali, ljudem je bila skladba manj všeč, ker je" pač nove vrste. Devov, Kimovčev in Adamičevi zbori so bili izvajani prvič. Marljivemu pevskemu zboru in neutrudljivemu pevovodji g. ravnatelju Hubadu ie bilo občinstvo za užitek hvaležno. H koncu še par besed o Pavčičcvih »Zabah.« Da je Pavčič fin muzik in dober skladatelj, je že kedaj znano. Njegov ženski zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija »2abe« na besedilo Otona Zupančiča iz »Cicibana« je posreieno delo in zavzema nied slovetiskimi skladbami humoristične vsebine prvo mesto. Dosedaj še kaj takega v naši glasbeni literaturi nismo imeii. Skladba jc izborno zasnovana, melodijozna in jo poleg koiitraaltovskega sola odlikuje blestečii klavirski part. 2abje regljanje in kvakanje ni vpleteno prevcčkrat in ne pretirano. 2enski zbor se je v to originalno novost užival -.vrstno, glavna žaba gdč. Angela Maličeva (kontraalt) je lepo odpela svojo partijo. Da bo skladba dosegla kolosalen vspeh, sem vedel že pri glavni skušnii. Na drugem koncertu so jo morali ponoviti. Pavčič nam naj pa takih, dobro pogojenjh in hkratu glasbeno vrednih del kot so »2abe«, še več podari! Čemu bi bili vedno žalostni in zuljubljeiii, naj se kedaj na koncertu tudi nasme.iemo! 2. P. Goio učileljstvo na iu. Dne 11. t. nk sem bil ziaradi aprorvizacijsl-i-i iin bogiuisiKjin raznrer v ciepuftaciji z DTiišiKiinii zupani pri p-revzvišenem jfo&pcau inamestmifKiu v lirstu. Umatjivo, aa _eim monail -00 tej pniltki amietniiiti tuaii mašo _ta_iovsi_o revšoino _n pcuaarjaJ, aa pnde v apniilu enkrat prav gictovo trkat tudi učite^srta oeputaoija ffonš__ega cikra,ia in D07.it svoje n&Z-ios-io fforje. (Jospod namestnik mi je omeniil, aa se boae imiuoal iKOiicem meseca pri našem c. fcr. gilavarstvu v Oonici, ki&r bi laiiiko sprejeil našo ueputacijo. in res setn ctoe 13. t. m. že prejei oi_vesti_o, da nas lahko aprejme v ¦Jarici že ctne 17. t. m. V četrtelk sem ad noc zbrail nakaj tovarišev in d.og|ovoirili smo se, da je po^reba nujna, da se mora previzvišenernu gospodu povedatii oiaše stanovske težnije. Naročuii so mi, naj te lanmiiliram in naj jih v družbi s tovari.eirna Franc«m Kinižmianicim in Anitanojn jviusičem izrooim naišeimu viisoikieim;u ptredstojniku. 'l'o &e je zgiodiilo dne 17. t. m. irTioboujeaTi jih dobesedno v »Tiovarišu« s prošmo, da mi vsalk tovariš isporc^i še svc_e morebitne žeilije pismeno na anoj naslov, in afca jih ¦.prejmaiTiio pri pribodnaein posvetovainju, jih naslovimo na. pristoiieo mesno potam našega društva za Kariški akraii, kii bo imelo prvi oetrtek apriila ;t. 1. prvi tovariski sestanek. Ker sta naš društveni predsednik tin podpredsedTiitk še vedno be>iu'_ica izvien naše diežele, drzJiem se pozvati vsied nairočila iruiogih 'fiavarišev jaz ita sestartek in prosim vse učiteljstvo nasega ckiraja, da se ga udiekži v obilnem števllu. Casi iso rasnii in mi moiramo prešteiti svaje oslabele vr&te ter &e zoi>et posvetrtd delu za svoa sitan in za prospeh našega šolstva. Tu priobcujem že omenjeno spomenico: Previzvišein>Ciist! PreblaKorodinii igosp. c. kr. nflimestnic! Vaši prevzvdšeoos-i podirejeno učiteljstvo G_iriišk'O-OradiščaniSik.e poikin^eže-ie j.rofiie trpi siilno poTruamikaniie tetr najuljudnejše prosi aiaaniuiineijše pamoči. Taim, kjer je uči-dliisitvo begalo ti*z dotmiaicega kraija pred sovražniikam, u>e beda naijv-ečja in briidlk<o dej&tvo >ie, ako 'dairues trdinio, da ¦fcrfpe riiaše družine latato v pira.vein -pome-iu ite ¦oscideipotoe bosede, te tiaiko žatostno odmeva po razva_i_iah naše rodme grude. Uoitelji begamci sinic iiaijvečii reveži. Vse svoije smo puisbiM dama m. ibes^ali s sviajiiiTB družtnaimii po ptu_e.m sveitu. Minc^si smo toano spctoovali svete docnovinske d^lžnosti 'kot vcjalki, prapustivSi dra¦?e svojce neiniiH usadii. Zgubili smio- vse svoje pohištvo, zjfubili smo svioijo ¦cibklko in zj?fflile so niaše krrjijre, ikiratkcirmalo, obubažaJi smo popo-lnoina. Vse svoje i-mietue smo žntvavailii ijuMleni ¦rodnii girudi ob bresrovih kraistie Sc;6e in rodavjtoe Vipave, v zeleni'h Oorali in siaidcaiosnih Brdih, na _cr§ne-m Kras.u in čarcbni Ora- diSkii raviauii. Dotsanogi, giakiroilci m. g<0il'OKiava smo se vrnwi, .i_niogi ne na 'SikužDena ineisita, keir je v, nyuii zavdaaaio ra_.ae_a_iijc, t-.uvec na iiioive -<siiU!Ž:i>eine _iraje po uraidrLi ..j.ui. iNase aTuziiie s-e Di.ao scstrauaiat; vračale v razir*uše__e domiove brez piohis-tva, ibr&z obdelce, brez iatmoikiovinili istaniavisikiin (kiriiiiiig, ibraz kuhiinusiKie opirave iin orez inaupoi.reitwneusiili žavui. iKue i>o>m® stbanovaii, iKje pcoiivaiii po i_ruiQ'apo_n«m deiu, iKje — v čean — in dcaij bomo ik,u_iaili, s uiim se obuiac_li? JLesuna icoca za pnebiivarnj^e, roam 'taa. — pooceaja, ikamen — \nzRuavae, & ifcrvuo iposKTopiijeina sdcatla — uj4'iiu'isoet o~d oiootrLh. sinc pGtuarjieina odhiosena «i>ielka, pn _rruovitejsarrij viaisoainu _zpoisojen ioncc, ileserua žaica, s ikaietro t>oi_ iMe-ruja iSikiopo aproiviiziacii.0, to >te caiica v tuairDovinu uo.tenjs__a rxya! -^revzviseniotst, b_affovoliitei ito irazuni- sljati rn pmun ¦p'oiii;ia.yaii! iTod Vas, tn_sCfienca, stopaino in prosiimo: »Ma poimoc!« V (aouipaniiu zrerao zaiupiio prea pre&tui N-ejfoveKa VeiJiicaimstva na.sega viiLositejiia vituuainja, uriiu v zvtesto'X>a a*rei_a_nio p-opomo uuiautost s prepncainjeun v JuiuiDec_ii uusaii, aa boae fvjeKOiVO VeiUdainisivo pcunjajra-o trDeoiim uoi-ieiJifean sviotiiin n&izvestojstn ipouaniufoiv inajse isolzinie dežetie, K_er siiiiio vsi vse ttliago *i_i ikini. žrtviovali urasi a.toin_Dviin_ ter auKaiziaJii, da Z-iaiuiio ljuDiti IN.egovo V€il'ioaji'stvo in stariotaavno aoeraiiiavo. Vaša prevzviišemosit pa nau imilos-io i>iag0vio_i jna_atiu_niiaiania >JN'jie»oveun'U v eucans-tvu učiteJasiKio zvestobo _n revšomo, našo uoanost >_n našo toedo, naso patnoitiiiSiKio poz.rcvK>via_noist an maise gonje! ZaraiOd iten aieijstev ptncisi.mi(> matdijaan&jše, aa &i Vaša pnevzvisrerroist s &vaj_m oieuTi'c!i_wi_ni s©cuvis.vov'a-W<s_n Dlaffavoiua lzposiaviatii beanemu uoirteajistvu razraiseae Uoriško-uraai^ščainsKc v prospeh našega šoustva sleaeoe: 1. '1'aiKojSino izpiaicilo že davino priznane državne poapore. _*. -"opoiiino oasKoanino: za. vsled vojae ziffuDnifeiiDo paiiištvo, i__tniiige, toniirniisil-o opravo, obd'dco 'iica., 'Oia imarieunio seda* nauaijevati živuy«nye na roanii grudl. 6. Na__azati odislttj aaye novo draffinjsko aiakiaao iz diržavruti virav v ooJiiiki 'OOdvo-iene pJače, ker so se deset- do ava.jsetl_racn«o padnažnle živlij^njske potrebščine. 4. Popolrao paviraičalo selilnih tstroškov kat beffuincam iz skužamih n_est rua begunsko zaveti^šče za vso učiteljsiko dauizino, dalje setliitev iz teh ina novo iz sii-uižbenih ozirav določeno mesto in korieono povrnitiev iz začaisnih službeniih mest na novo staliDo službo. 5. Uredi nau se dobro pasiu.ioča aprovizacija za naše drmžidie (.ikaikor raa pr. za ž&lezJiiške uradniike), dia Tie bamio trpeli .pan_anj;kaniia. 6. Opr-ositi naj se vise učitelje OoniiSkjoOradJišcanjske vojaške službe, da se znova vpostaviifo vse iiaše šoile ter dia vse dežeino uičL-teljsitvo soMdiarno deluje z visemii državnimi tex dežetoiml čiinitelji _n z domačLm prebivalstvojn za obnovo na§e douiiače dežeile. 7. toenuje naa se v deždmi isosvet za, ohnovo Oonišloe tudi učiteljsl-e zastopnike. 8. Naši c. fcr. dkTalini ^alski sveti na;j zapet prično 'rednio ipasd.ci^ati v sejah s svoiim-i uči'teB&kiin.i in i}ul_isikiim:i zastoipiidiki. 9. Oskrbi na. se inašiiin šo_a!m iz državraUi virov vsa uc_Ia im. šiodska oprava ter dok-či pavšal za naba^io piisai-jiuškiih po<treb_čin vsem beffuirusikiim ubožnim otrcikam. 10. C. kr. zaloffa šolskjHi tojig nai brezplačno <oskrhi vse beiffurnske >oitr<o(ke z uč-išmii ikjnjijrarra. Prevzvišenosit! To naiimdan-ejiše rpnoskno, blaffoivicli.e ¦mdfeifstviitii ta mačrt iin naša dežedia bo vsd^ed Viaše rrtitositi nia.pne. cibnovl.ena. Vse Vasi ^fcsoel&nci podre_e- . no ljudistvo, a na.bcil;i njeaovo učitieljsttvo Vam bo hvaležno! V Oorici, idn1© 17. innarca 1918. Za deželno učiteljfet;o driištvo: Pranc 'KrtižmaTi, 'nadučiteM. AJiojs.-j 'Urbančič, ¦nadučiteila. Anfian Mužič, maida^itelij. * * * Umsliiivo, da iTriairo še' rmnoao' ran, ki nam ]ih ae vsekalla ta mesrečna vcjskia in z njo zdiriužetM hudi časii. •Giovcniti bonno inorala ittrdii z našiari1 dežeJ-JPiini odboinam, ki še ved_w> reže ikruh po prejšnjiJi čaisili. ko se ne po naši domorviLnii cedtl m©d in rnlebo. Dežeini cioDtje iii-Ofnaio pnizinaitri pokaintosfce dragiinislke dioikilade našiirn upokcjenJim starejšim tovarišem., učitel^im vdovajrn an inašim siTotain. Č osi so girotznj in r-esni, s 60 do 100 kroinistteo pc_co.niiaio ne • rnioire diaines žLvetii nilkdo m d!o<voJj !ie biillio itrpilij&nja! Zaradi tega polaga;tn na srce, da se 'Oiii itovari5i, ki res ne tti rvrerjc1 priti do Oorioe zaraidi neujfodnili žel^zraških zvez, osflase vsad ¦piisitnen.o do 3. a-f)riLa t. ¦!., da doztnam ždje Aise-i v vsaikaBi piOidrobT-eim 1 slu^Saju, fci ¦more zopet dviK^iti m-ač sta- novske orgaraiztaGiae v i_aš.e!m akra.u do nakdainje viišine. iPosebao bi mas tu na opustcoše-ii rod-ii grudi ;nazvese_iil živ_jenjsiki 'kMc ouašdii za&topi_iikiov v oikiraiinean &o_ske-n svetu. Pri-jate-ja, lginacij KTižiman in Franc Bajt, kje sta? V niaSih vrstath rabimo Va_u, ker ii-oraimo sJolemri-i svo_e 5efre sitag-avisikaih detavcev, da zop&t vpostavtaio svoje ¦detovamse, da razo-_emio in obseiamio &vio_e iniive, da zopet-iustvarimo ži,vl_an.e v oiaš-ih beKU_is-ei_i šioiah na radaii trruidti. Doubov, da .porugeanio osat im trnje, fci narn pireprega niaše pod-je in zrahljajmo rcdi.o pTist. da vziraste sad in okrep. našo .slajjo-vskK. ionsramuzaci^jo v bdagor zai_einar_e-_e!ga šolstva !in stradaiočegta učiteljstva! Tovairiši! Alaluja je v prirodi,  prenesimo _o v naše Tazirušejie šole _n v na&e &tamovsikie v.rste! Srečno vstjajen.ie v&etm! V Koostkeiii-, dne 18. maroa 1918. A-Ojziii Urbančič.