Št. 22 (1053) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, 28. maja ^ X 1970 PRED VELIKIM SREČANJEM AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE Dolenjske Toplice pred praznikom DANES za RK! Po vsej Sloveniji bodo danes popoldne od 17. do 19. ure aktivisti Rdečega križa zbirali oblačila, obutev, postelj' nino in postelje. Oddaj* mo jim vse tisto, česar doma ne potrebujemo več. kot našo pomoč tistim občanom, ki tega nimajo, ali pa imajo premalo! Sodelujmo v človekoljubni akciji ČLOVEK—ČLOVEKU! Preberite več o tem še na 7. strani današnje številke! Za vse bo dovolj prostora in preskrbe: za 10 do 12.000 ljudi, za 200 avtobusov in za vse avtomobile ter druga prevozna sredstva - Prebivalci dolenjskih občin: obiščimo Rog in Bazo 20 ob drugih priložnostih, zdaj pa dajmo prednost gostom, ki bodo prišli tokrat v Toplice OD 28. MAJA DO JUNIJA r OKNA VSEH VHST »Kar največ ljudi naj bi prišlo pogledat partizanski Kog, to trdnjavo našega osvobodilnega boja, pa ne samo zdaj, ob srečanju aktivistov OF, temveč vedno!« je med drugim dejal tovariš Frane Leskošek-Lu-ka v posebni izjavi za Dolenjski list, ki jo objavljamo na 14. strani današnje številke (Foto: S. Dokl) -. ■''jgt&t ■ ' Z nedeljske male olimpiade v Sevnici med govorom M. Gabriča, predsednika obe. skupščine (Foto: Pavkovič) Okrog 30. maja in nekako od 2. do 5. junija lepo vreme. V ostalem nestalno s pogostnimi padavinami in nevihtami in od 6. junija dalje obenem močna ohladitev. Dr. V. M. VRATA — SOBNA, > BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA PRODAJA NA KREDIT ĆOS1Ć — NAJBOLJŠI JUGOSLOVAN — Zlata kolajna za Jugoslavijo s svetovnega prvenstva v košarki v Ljubljani je navdušila tudi take, ki se za šport sicer manj ogrevajo, čeprav je košarka igra ekipe, je Krešimir ćosić že na prvi tekmi z Italijo postal ljubimec občinstva — še pozneje pa je dokazal, da je tudi naš najboljši strelec. Na sliki je eden izmed njegovih metov na koš med igro z Brazilijo, kjer je bil najuspešnejši igralec. (Foto: Tanjug) Stane Kavčič na obisku v Trebnjem Predsednik IS SRS je imel razgovor s političnim aktivom, obiskal je KEMOOPREMO in DANO ter si ogledal turistično postojanko pod mirenskim gradom Po vsej Topliški dolini je te dni živahno, kot ni bilo od tistih nepozabnih dni septembra 1952, ko je na deseto obletnico prvih slovenskih brigad prišel predsednik Tito in se je na veličastnem zboru zbralo nad-250.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije. Tokrat bo prišlo v partizanske Toplice 10 do 12.000 nekdanjih aktivistov Osvobodilne fronte, teh zavednih in revo-vsestransko predanih najzvestejših tovarišev in tovarišic, ki so na svojih do: movih preživljali s svojo vojsko vred vse vesele in žalostne čase našega štiriletnega boja. Toplice jim pripravljajo prisrčen sprejem in bodo hkrati z vsem prebivalstvom novomeške občine poskrbele, da bo tudi tokrat pod zele- Predsednik izvišnega sveta Slovenije Stane Kavčič (drugi z desne) si je med svojim obiskom v trebanjski občini ogledal tudi nastajajoči rekreacijski center pod mirenskim gradom (Foto: M. Legan) I nim partizanskim Rogom vsem prijetno in lepo. Topli-ška dolina se odeva v slavje; novo asfaltirane ceste, ob. novljene vasi, delavoljni in novih načrtov .polni domači- (Nadaljevanje na 6. strani) V TREBNJEM IN KOČEVJU Jeseni prosta sobota v šoli Ce bo na današnji seji občinska skupščina pristala na uvedbo 5-dnevnega delovnega tedna v osnovnih šolah trebanjske občine (za nasprotovanje skorajda ni razlogov), se bo v jeseni začel pouk že s prvim septembrom in bo trajal do zadnjega junija, v zameno za podaljšano šolsko (Nadaljevanje na 6. strani) Sevnica: Mala olimpiada Sodelovalo je okoli 800 mladih športnikov -Pozdravno pismo predsedniku Titu V soboto dn nedeljo je bila v Sevnici športna prireditev — mala ► olimpiada učencev vseh osnovnih šol, na katero so se mladi športniki pripravljali pol leta. Najprej je bil v soboto v dvorani TVD Partizan telovadni nastop na različnih orodjih, nedeljsko dopoldne pa je prineslo lepše vreme, tako da so bila tekmovanja lahko na prostem. Skooi Sevnico in Šmarje se je od igrišča do JUGOTANI-NA vil veličasten sprevod 800 mladih športnikov, na čelu pa je korakala železničarska godba iz Zidanega mostu. V nastopu so bili prvi na vrsti pionirji in mladinci s prosto vajo, zelo skladno pa so svojo vajo ob zvokih Stmusovih valčkov izvedla tudi dekteta. Učenci prvih razredov so se predstavili s »Plesom na zeleni trati«, sledila so še tek-'movanja v kotaljenju velike žoge, skakanje v vrečah, štafetni' teki, skoki v višino, mladinci pa so se pomerili v teku na 1000 metrov. Da je prireditev uspela, potrjuje zelo velik obisk gledalcev. Vse pohvale je vred. no tudi sodelovanje otroške konfekcije JUTRANJKE, ki je sešila kroje za nastopajoče. S prireditve so poslali brzojavko s pozdravi mladine in drugih občanov predsedniku Titu za rojstni dan. A? ŽELEZNIK I ribnical I TELEFONI; * 87-068 *£ 87-099 1 VELIČASTEN SPREVOD PO MESTU Jutri odhod Dolenjskega odreda Dolenjski odred, ki bo sodeloval v veliki republiški akciji »Pohorje 70« v Lovrencu na Pohorju odpotuje v Vuzenico na svoj izhodiščni položaj jutri, v petek popoldne iz Novega mesta. Udeleženci naj vzamejo s seboj odejo, dežnj plašč, čevlje za pohod t jedilni pribor in suho hrano za 24 ur. Vse informacije po telefonu 21696! ŠTAB ODREDA V torek je v spremstvu republiškega poslanca trebanjske občine Marjana Jenka prispel na obisk v Trebnje Stane Kavčič, predsednik IS SRS. *V razgovoru s predstavniki ObS in družbeno-političnih organizacij je predsednik občinske skuščine Ciril Pevec orisal gospodarski položaj občine ter težave, značilne za manj razvite občine. Tovariš Kavčič se je zani-mal za razmere v kmetijstvu ter za življenje kmetijskega prebivf f va in za vzroke nizke donosnosti podjetij. Menil je, da smo se po grenkih izkušnjah zadnjih let dokopali do prepričanja, da je nujno potrebna določena zaščita domačega kmetijstva, ob tem pa je treba .poiskati vse možnosti za nova delovna mesta in močno .zmanjšati odstotek kmetijskega prebivalstva. Iz- (Nadaljevanje na 6. strani) tedenski mozaik Raje zakon kot priporočila Vsem lastnikom gozdov omogočiti čimprej predlagano samoupravljanje pri gospodarjenju -To ne more biti odvisno le od dobre volje posameznih gozdnih gospodarstev BITKA ZA KAMPONG CAM — Vse kaže, da je Kambodža postala nova »preizkuse valnica« vseh mogočih vrst orožja. Na sliki vidimo Lon Nolovega vojaka za uplenjeno kitajsko težko strojnico, medtem ko se njegovi tovariši vkopavajo na polju pred bitko za Kampong Čam. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled \ Na procesu proti bivšemu gospodarskemu diktatorju Tu-nizije, Ben Salahu. so pričali številni kmetje, ki so jih prej na vse načine silili v zadruge. Ben Šalah je zdaj v nemilosti. Pred sodiščem je izjavil: »Ko sem ou Se minister sem prejemal poročila od guvernerjev, delegatov in inženirjev. Vsa poročila so govorila, da kolektivizacija sijajno napreduje.« ... Mlado poslanko Bemadette Der% lin so v ulstrskem mestu Omagh obsodili na tri mesece zapora pogojno, ker je baje »razgnala« sejo mestnega sveta, se usedla na županov sedež in brez dovoljenja govorila ... Španski časopisi so zdaj dražji, ker država ne bo dajala več vsem subvenci. je. Dajala jo bo samo »potrebnim časopisom«. List »Informaciones« takole ko mentira: »Prav lahko se zgo di, da se bo sistem subvencij za »potrebne« časopise spn menil v sistem državnega na. grajevanja in kaznovanja časopisov.« ... Hud vročinski val je preplavil Srednji vzhod. Temperatura je dosegla 45 stopinj Celzija, v Kairu celo 48. Duhovit poročevalec je poslal svojemu listu poročilo, ki se začenja: »Hud vročinski val je ohladil vojno dejavnost na Srednjem vzhoda.« ...V Diisseldorfu se je začel proces proti bivšemu SS Hauptsturmjuhrerju Stang-Iu, ki je nadzoroval ubijanje nad 400.000 ljudi. Toda ko je tožilec bral dolg seznam njegovih vojnih zločinov, ni niti trenil z očesom. »Nič nimam na vesti,« je rekel. »Opravljal sem samo svojo dolžnost.« ... V Tanzaniji so zelo strogi, kar zadeva mini-krila, kozmetiko in ženske la-•ulje. Lepotna tekmovanja so prepovedana kot »izkoriščanje človeškega mesa«. Zato se je morala miss sveta, Avstrijka Eva Reuber Staier, odpovedati obisku v Tanzaniji ...Angleški pisatelj Graham Greene ne šteje posebno v dobro predsedniku Niiorm, da je obljubil odpoklicati ameriške čete iz Kambodže do konca junija. »Saj mu drugega ne preostane,« meni pisatelj, ki dobro pozna Jugovzhodno Azijo. »Pred monsunskim deževjem in letnimi poplavami Mekonga bodo morali Američani oditi, če nočejo živeti pod vodo.« Izvršni svet skupščine SR Slovenije je pripravil za zadnjo sejo republiškega in go-, spodarskega zbora sklepe in priporočila o vprašanjih, ki so pomembna za nadaljnl razvoj gospodarjenja z gozdovi. V njih je navedel predloge ki so prevladovali v lanski javni razpravi o gospodarjenju z gozdovi. Poslanci niso bili zadovoljni le s takimi priporočili in so izvršnemu svetu naročili, naj čimprej pripravi predlog za spremembo in dopolnitev sedanjega zakona o gozdovih. Menili so, da je treba hkrati zagotoviti vsem lastnikom gozdov predlagane samoupravne pravice. Priporočila izvršnega sveta in skupščine so le priporočila. Prav bi bilo, da bi jih spoštovali vsi občani in se po njih ravnali. Tistega, ki jih ne upošteva, pa ni moči kaznovati. Obsodimo ga lahko le moralno. Pred zakonskimi predpisi pa se ne more nihče izmikati. Tako se stvari hitreje urejajo. V razpravah o tem pa sta se pojavili dve vprašanji, ki TELEGRAMI TEL AVIV — Skupina palestinskih komandosov Ahmeda Džabri-la, ki deluje samostojno, je z bazukami napadla avtobus izraelskih otrok. Ubitih je bilo 7 otrok, 15 pa je bilo ranjenih. BUKAREŠTA — Iz Romunije prihajajo poročila o strahovitih poplavah na severu države. V vsej državi je poplavljenih 720.000 ha obdelovalne zemlje, skoraj tisoč krajev je pod vodo. Evakuirali so 365.000 ljudi in 700.000 glav živine. PHNOM PEN H — Sef novega kambofikega rezila, Lon Nol, je napovedal, da bodo s 1. junijem uvedli v državi nagla vojaška sodišča Juino vietnamski predsednik TTiieu pa je ponovno izjavil, da se juinovietnamske čete ne bodo umaknile iz Kambodže. PARIZ — Na zasedanju predstavnikov držav, ki so članice OECD, Je govoril tudi jugoslovanski zvezni sekretar za gospodarstvo. Poudaril Je, da dve tretjini gospodarskega poslovanja Jugoslavije s tujino odpadeta na dežele članice OECD. - BEJRUT — V ponedeljek, 25. maja so izraelske sile spet vdrle na libanonsko ozemlje. Izraelski krogi govorijo o »patruljah«, arabski viri pa o »oklepnih enotah ob podpori topništva in letalstva«. PRAGA — V vodstvu čeških sindikatov so se spet zgodile velike spremembe, ki bodo »politično utrdile sindikata«. Odstopilo je celo predsedstvo, iz centralnega sveta pa so izključili 14 članov, medtem ko so sprejeli odstop U drugih. vlečeta na stran priporočil. Prvo je, da bo treba republiški zakon o gozdovih v kratkem času dvakrat spreminjati in dopolnjevati in bodo imeli republiški organi veliko več dela, kot če bi se zdaj zadovoljili s priporočili, zakon pa popravili šele po spremembi zveznega zakona o gozdovih. Poslanci pa so menili, da raje dvakrat kot predolgo odlašati, Ce so stvari jasne, kako je treba gospodariti z zasebnimi gozdovi, potem je treba to urediti z zakonom, ne prepuščati le dobri volji posameznih kolektivov gozdnih gospodarstev. Seveda v mejah, ki Jih dovoljuje zvezni zakon. Po sprejetju dopolnjenega zveznega zakona o gozdovih pa bodo republiškega uskladili z njegovimi spremembami. Drugd vprašanje je, ali s priporočili ne bi kazalo preizkusiti, kateri kolektivi gozdnih gospodarstev bodo upoštevali predloge, ki jih je dala javna razprava o gospodarjenju z gozdovi, in kateri le veliko govorijo o pomoči kmetom, delajo pa drugače To morda niti ne bi bilo napačno- Mnogi lastniki gozdov pa pravijo, da je to že dovolj znano, saj se je jasno pokazalo v minulih letih. Zato ne smemo dovoliti, da bi potrebno in koristno samoupravljanje lastnikov gozdov bilo še dalj časa odvisno od dobre volje posameznih kolektivov gozdnih gospodarstev ali celo njihovih uprav. Vsem kmetom je treba čimprej zagotoviti ena- IZREKI Velike resnice izgovarjamo velikokrat šepetaje. Tudi otrok je že človek, je pa še novinec. Čim opaziš, da so v banki uvedli samopostrežbo, vedi, da si že v komunizmu! ke samoupravne pravice pri gospodarjenju ■' njihovimi gozdovi. Če tega ne bomo storili, bodo najbolj prikrajšani Usti lastniki gozdov, ki so že doslej imeli najmanj pravic in so bili upravičeno najmanj zadovoljni. Nekateri kolektivi gozdnih gospodarstev že prilagajajo statute svojih organizacij ugotovitvam javne razprave in priporočilom, ki jih je predlagal izvršni svet skupščini. Zato je treba tiste »gozdarje«, ki se s tem še vedno ne strinjajo in torej ne bodo spoštovali priporočil, z zakonom prisiliU, da bodo gozdarsko dejavnost organizirah tako, kot bo najbolj koristno za družbo in lastnike gozdov, ne pa le zanje. J02E PETEK Izvoz v aprilu Po podatkih zveznega zavoda za statistiko, ki pa še niso popolni, smo aprila izvozili iz države raznega blaga za milijardo in 810 milijonov dinarjev, to pa je za 14 odst. več kot lani v aprilu. Kar za 29 odst. pa se je v aprilu povečal tudi uvoz v Jugoslavijo, ki je dosegel s tem že 2 milijardi in 800 milijonov din. Uvoz je za pribl. 11 odst. nižji kot je bil lani v tem času. Kitajski predsednik MaoCe Tung je v posebni poslanici kitajskemu ljudstvu — kar se redko dogaja — obsodil ameriški in južnovietnamski vdor v Kambodžo. »Se vedno grozi nevarnost nove svetovne vojne. Narodi vseh dežel morajo biti pripravljeni. Revolucija je glavno gibanje v današnjem svetu.« »Trdno podpiram princa No-rodoma Sihanuka, šefa kam-boške države, v boju proti ameriškemu imperializmu in njegovim hlapcem,« je dejal Mao Ge Tung. Podprl je tudi izjavo s sestanka predstavnikov indokitajskih narodov. Kljub omembi nevarnosti nove svetovne vojne preveva Maovo poslanico optimizem, kar zadeva prihodnost ljudskih in revolucionarnih gibanj. Glede možnosti nove svetovne vojne je ton poslanice bolj optimističen, kakor je bil še takrat — lani — ko so se obmejni spopadi med Kitajci in Rusi močno zaostrili in ko se je začela stopnjevati vojna v Vietnamu. Takrat se je Kitajska čutila neposredno ogrožena po Američanih. To zveni morda nekoliko protislovno. Na prvi pogled bi kazalo, da se Kitajska čuti prav zdaj ogroženo, ko so Američani vdrli v Kambodžo, ln to naj bi potrjevala že TVIaova izjava. V resnici pa izjava kitajskega predsednika, četudi je ostra, ne vsebuje nobenega namiga na kako neposredno konfrontacijo med Pekingom in Washingtonom. To ne pomeni, da Kitajska ne bi reagirala, če bi se čutila neposredno ogroženo. Reagirala bi podobno, kakor jc storila takrat, ko je poslala svoje čete čez reko Jalu v Severno Korejo. Toda takrat še ni bilo »trikotnika« super sil, takrat je imela Kitajska še močnega zaveznika na severu — Sovjetsko zvezo. Zdaj pa so odnosi med Pekingom in Moskvo — milo rečeno — zelo skaljeni. Zato daje Mao Ce Tung poudarek revoluciji, In to raznim revolucijam in ljudskim gibanjem. To pomeni z drugimi besedami, da se Kitajska sicer ima za odločilno silo v Jugovzhodni Aziji, da pa ne bo aktivno sodelovala v tujih gibanjih. Tuja osvobodilna In ljudska gibanja morajo najti v sebi moč za boj in zmago. V četrtek zjutraj je Mao Ce Tung, obkrožen s princem Si- hanukom, maršalom Lin Pia-om in premierom Cu En La-jem, prišel na tribuno na Tr- ’ gu nebeškega miru v Pekingu, kjer je Lin Piao pred velikansko množico prebral Maovo poslanico. Tri dni so bile po vsej Kitajski množične manifestacije v podporo »boju narodov sveta proti ameriškemu imperializmu«. Mao Ce Tung se redkokdaj oglaša tako, kakor se je prejšnji teden. V takih primerih ne govori kot vlada. Za Kitajce je njegova izjava dosti važnejša od vladne izjave. Vladno izjavo ljudje prouču- Mao sporoča jejo, o Maovi izjavi razmišljajo, kakor je zapisal francoski komentator Alain Bouc. Verjetno o njej razmišljajo tudi drugod, čeprav uradni Washington ni spregovoril nobene besede. V četrtek, 21. maja sta se v zahodnonemškem mestu Kasslu sestala zahodnonem-šld kancler Willy Brandt in vzhodnonemški premier Willi Stoph. Kakor so pričakovali, so pogovori potekali v znamenju manifestacij in demonstracij. Levica je manifestirala za to, da bi Bonn priznal Nemško DR, desnica in neonacisti pa so divje demonstrirali celo proti Stophove-mu obisku In z vzkliki in napisi na plakatih očitali Brandtu, da »razprodaja Zvezno republiko«, kar je tudi sicer očitek socialnodemokratske opozicije. Med drugim so trije mladeniči iz Schleswig-HoI-steina sneli vzhodnonemško zastavo in jo razrezali. Bolj pomembno je, kaj je drugi sestanek med prcniie-roma obeh Nemčij prinesel. Dvoumna sodba se glasi: kasselski sestanek ni bil neuspešen, čeprav nismo dosegli nobenega uspeha. Po vrnitvi v Bonn je kancler Brandt nekoliko bolje razložil položaj. Dejal je, da Kassel ne dokazuje neuspešnosti njegove politike, temveč prav nasprotno: uspešnost njegove politike. Dokazuje pa tudi to, da bo pOt še dolga in težavna. In kdaj bo prihodnji sestanek? O tem se še niso dogovorili. »Zdaj je najvažnejše, da se lotimo politične vse- Henrik Zbil j tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled U PRISRČNE ČESTITKE PREDSEDNIKU TITU — Predsednik republike Josip Broz-Tito se je s soprogo Jovanko v nedeljo zvečer u-deležil tovariškega večera, ki ga je ob dnevu mladosti priredila beograjska mladina. Mladinci so pred sedniku Titu ob tej priložnosti prisrčno čestitali ob njegovem 78. rojstnem dnevu. V ponedeljek dopoldne je predsednik Tito s soprogo Jovanko sprejet v velikem salonu zveznega izvršnega sveta v Beogradu okrog 200 predstavnikov družbenopolitičnega in javnega življenja, ki so mu Čestitali k rojstnemu dnevu. Nato si je ogledal darila in se pogovarjal s predstavniki delovnih kolektivov ter družbenopolitičnih in mladinskih organizacij iz vseh krajev države. V ponedeljek zvečer pa re je predsednik Tito s soprogo Jovanko, s svojimi sodelavci in najvišjimi predstavniki družbenopolitične ga in javnega življenja udeležil veličastne prireditve na stadionu JLA v Beogradu Na tej prireditvi, ki je potekala pod geslom: »Svoboda navdihuje mladost — mladost jo ple-' meniti«, so sodelovali mladinci, mladinke pionirji ter pripadniki JLA iz vseh republik. Ljiljana 2ežo-va, dijakinja gimnazije »Maršal Tito« iz Skopja Je izročila predsedniku Titu štafetno palico s pozdravi in čestitkami narodov in mladine Jugoslavije. Predsednik Tito Je ob svojem rojstnem dnevu sprejel tudi jugo slovanske košarkarje, ki so na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v Ljubljani osvojili prvo mesto oziroma zlato medaljo. ■ CENE HITREJŠE KOT VLADA — Zvezni tržni inšpektorji so ugotovili, da »uhajajo« tudi cene, ki so pod nadzorstvom oziroma »zamrznjene«. Tako je »Crvena za- „Svoboda navdihuje mladost" stava« do 40 odstotkov podražila rezervne dele avtomobilov, podražil se je cement, poskočile so tudi cene nekaterih detergentov in mila. Zvezni tržni inšpektorat je zoper ta podjetja vložil prijave pri tožilstvih in jim bodo tudi odvzeli neupravičeno pridobljeni dobiček. Sarajevski dnevnik »Oslobodjenje« pa je v zvezi z ukrepi zveznega izvršnega sveta za ustalitev trga zapisal, da so cene očitno hitrejše od vlade. ■ PRVA MINA ZA AVTOCESTO — V petek je predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič v Stari vasi pri Postojni sprožil prvo mino na trasi hitre štiripasovne avtomobilske ceste Vrhnika-Postojna in s tem simbolično odprl gradnjo. Ta odsek ceste šentilj-Gorica bo zgrajen do jeseni 1972. Dolg bo 32 km in bo stal 439 milijonov din ali 14 milijonov vsak km. »Požrl« bo 53.000 ton cementa, 4000 betonskega železa in 28.000 kub. metrov lesa. Na tem odseku bo sedem mostov daljših kot 50 m, med njimi most Čez Ljubljanico pri Vrhniki ter trije viadukti (Ivanje selo, Unec in Ravbarkomanda). ■ PRIZNANJA MLADINSKIM MENTORJEM — Predsednik Zveze mladine Slovenije Mitja Gorjup je v petek podelil priznanja dvajsetim mladinskim mentorjem ter 35 priznanj mladim družbenopolitičnim delavcem. ■ SAMOPRISPEVEK ZA OROŽJE — Občani iz Sekovičev, majhnega kraja izpod Birča, so sklenili, da bo vsak zaposleni in upokojenec plačeval en odstotek od svojih do hodkov.za nabavo orožja za teritorialno obrambo LJUBLJANA: EN AVTO NA J LJUDI — V Jugoslaviji je bilo lani nekaj več kot 560.000 osebnih avtomobilov, v Sloveniji pa kakih 122 tisoč. V Ljubljani pride en avtomobil povprečno na 7 ljudi, v občini Celje na 11, v občini Novo mesto na 16. v Murski Soboti na 32, v občini Lenart pa na 59 prebivalcev. NalmanJ registriranih avtomobilov v Sloveniji Je v metliški občini (282). vendar pride po en avto povprečno na 25 prebivalcev. MOSKVA - V Sovjetski zvezi so aretirali 32-letnega pisatelja Andreja Amalrika, ki Je napisal prepovedano knjigo z naslovom »AH bo Sovjetska zveza preživela do leta 1984?«. blne naših nesoglasij,« je rekel kancler Brandt. DOLENJSKI LIST * TED mamrnimm VSAK NAJ BI PORAVNA! V5E PRISPEVKE IZ SVOJE KUVERTE Kako do bruto osebnih dohodkov Vse kaže, da bo še letos spremenjen sistem prispevkov in davkov - Zdaj bremene prispevki iz osebnih dohodkov le delovno organizacijo, delavec pa vidi predvsem samo to, kar dobi v kuverti že dosedanje razprave v. zvezi z revizijo zakonodaje s področja financiranja družbenopolitičnih skupnosti in davčnega sistema kažejo, da bo treba marsikaj spremeniti, bodi zaradi tega, ker sprejeta načela niso dosledno uveljavljena in so bila s kasnejšimi spremembami izkrivljena, bodi zaradi splošnega družbenega napredka ne le pri nas ampak tudi drugod po svetu, kjer so posebej v davčni politiki, prišli do nekaterih novih spoznanj in izkušenj. Ustavimo se tokrat ob prispevkih iz osebnih dohodkov zaposlenih. Sprejeto je že načelo bruto osebnih dohodkov, se pravi* da bi moral vsak zaposleni iz svojega osebnega dohodka plačati prispevke tako za socialno zavarovanje, za izobraževanje in za financiranje nekaterih drugih splošnih potreb. Zdaj pa je stvar tako urejena, da bremene prispevki iz osebnih dohodkov v bistvu delovno organizacijo, delavčeva pozornost pa je usmerjeni le na tisto, kar dobi v kuverti. Ce se katera izmed prispevnih stopenj spremeni, se zaradi tega neto osebni dohodek ne spremeni, taka sprememba pa vpliva na akumulacijo delovne organizacije. Poglavitni smisel načela bruto osebnih dohodkov pa naj bi bil v tem, da bi bil vsak zaposleni zainteresiran za gospodarjenje na različnih področjih splošne potrošil j e in da bi zato aktivneje sodeloval v njihovih samoupravnih organih ter vplival na to, krako se njegov denar' troši. To je vsekakor idealno zamišljeno, vendar pa je precej zagovornikov mnenja, da je tak način praktično neizvedljiv. Ce bi bili namreč dosledni, bi moral dobiti delavec celotni osebni dohodek na roko, potem pa bi moral sam plačati razne prispevke iz svojega žepa Zagovorniki tega mnenja pravijo, da bi tako pobijanje prispevkov vse skupaj močno podražilo in da bi morala biti delovna organizacija tista, ki bi vse prispevke obračunala pri izplačilu osebnih dohodkov. Ali je potem načelo bruto osebnega dohodka sploh uresničljivo? Nekateri pravijo, da je in vidijo rešitev v naslednjem: prispevke bi obračunavali na blagajni podjetja. Bržko pa bi se katera izmed prispevnih stopenj spremenila, bi to moralo iti v breme čistega osebnega dohodka in ne v breme podjetja. Tako bi zainteresiranost delavca za to, kam gre njegov denar, ohranili. Posebno vprašanje pa je, ali naj bodo stopnje progresivne. Po dosedanjih razpravah tako v zvezni kot v republiški skupščini lahko sodimo, da se nagibajo k temu, da bi morale biti vse stopnje proporcionalne, se pravi, da velja enak odstotek ne glede na višino osebnega dohodka. Progresivno. pa naj hi bil obdavčen le skupni dohodek občanov, pri čemer naj bi upoštevali tudi socialne razlike, družinske razmere in seveda višino skupnega dohodka. Temu ustrezno bi bilo treba spremeniti tudi predpise o davku na skupni dohodek občanov. Ker pa je zavezancev tega davka zdaj zelo malo, bi bilo treba prispevne stopnje iz osebnega dohodka nekaj izfonanjšati, torej tam nekaj manj pobrati, pa zato dobiti več sredstev iz davka na skupni dohodek. V tej smeri tečejo torej zdaj razmišljanja, kakšne končne odločitve pa še ni. V. J. Vsi poznamo velik delež žena v družbenem in gospodarskem življenju države, čeprav družba še ne daje zaposleni ženi vse tiste ustrezne pomoči, ki ji kot delavki in materi pripada, je vendarle sedanja vloga žena v naši domovini izredno pomembna. — Na sliki: najmlajša poslanka zvezne skupščine sedanjega sklica je Nada Lukič, 21-Ietna študentka iz Zagreba, članica kultu mo-prosvetnega zbora. Na' sliki jo vidimo na eni izmed sej tega odbora (Foto: TANJUG) VEČ ŽENSK V SAMOUPRAVNE ORGANE! „Delati moramo, odločati pa ne smemo?’ voju celotnega sistema samo- Samo v družbenem sektorju v Jugoslaviji dela nad milijon žensk, kar upravnega socializma zasiu-pomeni eno tretjino zaposlenih - V nekaterih industrijskih vejah dela tudi 21 P°se,bno pozornost, saj tvo do 66 odst. žensk, iz srednjih šol in različnih fakultet pa pride v državi vsako leto do 57.000 mladih deklet rijo ženske kot- proizvajalke in občanke pomemben del družbe, ki ustvarja materalne --------------------------------------------- :---------------------------------:---------------------- dobrine in ki je nosilka raz- z Za razliko od prejšnjih let danjim položajem in vlogo drugih organih, ki odločajo voja socialističnih družbenih je letošnje praznovanje 8. žensk v družbeno političnem o delitvi dohodka. Prav tako odnosov. Premajhno zastop-marca potekalo v prizadeva- življenju in njihovem zastop- ženske niso zadovoljne s šte- stvo žensk v samoupravnih nju družbenih organizacij za stvu v vseh organih samo- vilom predstavnikov v ob- organih in vodstvih zavira zboljšanje družbenega položa- upravljanja, v predstavniških činskih organih, toda poudar- večji razvoj in udejstvovanje ja žensk. To ni samo tre- organih in družbeno politič- jajo, da ne gre za zastopstvo samih žensk in samoupravnih nutna naloga, ki bi bila veza- nih organizacijah. Se vedno po spolu, temveč po udejstvo- odnosov, ker je ie udeležba na na datum ali obletnico, ki je dejstvo, da žene proizvajal- vanju v proizvodnji. vseh kategorij občanov v si- jo proslavlja ves svet že de- ke v mnogih delovnih organi- Udejstvovanje žensk v raz- stemu družbenega samouprav- setletja, temveč dolgotrajna zacijah ustvarjajo večino do- voju po udejstvovanju v pro- ljanja tudi pogoj in posledica akcija, ki bo v naslednjem hodka, ni jih pa v delavskih izvodnji. njegove razvitosti, razdobju še bolj obvezovala svetih, upravnih odborih in Udejstvovanje žensk v raz- ^to menimo, da je zbolj- - konferenco žensk, socialistič no zvezo, zvezo komunistov in vsa naša družbeno politična vodstva. To je tudi eden izmed skle-dov izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugo- Dogovor in ne preglasovanje ECT ~Z prS Slovenska skupščina bo razpravljala o pripravlja-proučeval nekatera idejna srednjeročnega družbenega plana razvoja Jugoslavije vprašanja družbenega položaja in aktivnosti žensk, posebno z ozirom na udejstvovanje žensk v družbeno proizvodnem delu, v samoupravljanju. Tem vprašanjem, ki niso neposredno vezane na 8. marec, so pa bistvena za položaj žensk danes v Jugoslaviji, posvečajo posebno pozornost, ker je v družbenem sektorju zaposlenih preko milijon žensk, ki štejejo tretjino zaposlenih, v nekaterih industrijskih vejah in dejavnostih je tudi do 66 odst. vseh zaposlenih žensk. Gotovo Ocena v republiki: ugodno V proizvodnji ->e teka stopnja zaposlenosti oev, nogagapS”!aa ^n“ tega"^ odvisna od višje kvalificirane bo ov’ pa 80 s™6™1** precej *- ->---------------------------- Zvezni izvršni svet je sprejel smernice za izdelavo srednjeročnega plana Jugoslavije. O njih bo razpravljala zvezna skupščin® v začetku maja, v Juniju pa bo razpravljala že o resoluciji, na podlagi katere bi potem pripravili osnutek plana. Ko sta odbora republiške skupščine razpravljala o smernicah, sta sklenila predlagati, naj bi skupščina razpravljala o njih ter opredelila svoja stališča do nekaterih odprtih vprašanj, kar naj bi bil prispevek Sloveniji- k oblikovanju skupnega družbenega plana razvoja Jugoslavije. Ta plan mora biti namreč dogovor vseh republik in pokrajin in ga ne bi smeli sprejeti, ne da bi nanj vsi pristali. Po mnenju slovenskih poslan- 11 tako integracijo gospodarstva. Toda veliki sistemi bi morali že po svoji naravi pomeniti uspešno in rentabilno poslovanje, torej morajo sami dokazati svoje gospodarske prednosti. Potemtakem ne kaže predvidevati zanje še kakšne posebne ugodnosti zlasti še, ker predstavlja koncentracija kapitala tudi koncentracijo moči in ne nazadnje tudi političnega vpliva. < Po vsem tem, kar se je doslej dogajalo v federaciji, pri čemer mislimo na nj«no neproračurisko bilanco, ko bo treba njene primanjkljaje pokrivati tudi v naslednjem planskem obdobju, ni mogoče računati, da bi bile kakšne posebne možnosti za večjo udeležbo gospodarstva v delitvi družbe- šanje družbenega položaja žensk naloga vse družbe in da to vprašanje zahteva širšo akcijo vseh naprednih družbenih sil. Prj tem ne smemo pozabiti, da je v Jugoslaviji čez 3 milijone žensk v zasebni kmetijski proizvodnji. Tej skupini našega prebivalstva doslej nismo posvečali dovolj skrbi in njihovo spodbujanje je še ena izmed zelo aktualnih nalog naprednih sil. VERA CENIĆ Enaka rast verjetno do konca leta Na nedavni izredni seji komiteja republiškega izvršnega sveta za ekonomske odnose s tujino je Toma Gran-fil, član ZIS, v Ljubljani razlagal glavne značilnosti gibanj jugoslovanske blagovne menjave z evropskimi gospo darskim združbami. Med drugim je dejal, da so naš položaj v Evropi in naši odnosi do evropskih ekonomskih skupin odvisni predvsem od naše notranje družbeno politične in ekonomske čvrstosti. Upoštevati moramo tudi, da so razni evropski ekonomski in politični krogi zainteresirani, da ostane Jugoslavija neodvisna in neangažirana ter da ima stabilno gospodarstvo. Po oceni Tome Granfila do konca 1970 ni pričakovati padca sedanje konjunkture, ki vlada v Evropi. Gospodarska aktivnost bo verjetno živahna tudi v bodoče, računati pa moramo s približno 5-odstotno inflacijsko stopnjo. Iz Slovenije le 3,1 odstotka Po podatkih je v zveznem strokovnem aparatu pribl. 58 odst. strokovnjakov iz Srbije, vključujoč tudi pokrajine, 18,6 odst. iz Hrvatske, 12,6 iz Bosne in Hercegovine, 12,3 iz Cme gore, 3,6 odst. iz Makedonije in 3,1 odst. iz Slovenije. Zastopstvo repi.blik v zveznem aparatu (uslužbenstvu na strokovni ravni) je torej zelo neenako in odprto 'ostaja vprašanje, v koliki meri lahko strokovni' aparat zveze vpliva na zvezno politiko — in če že V’jiiva, na kakšen način uresničuje ta svoj vpliv. Izjava grškega f skladatelja in borca Znani grški skladatelj in borec proti fašizmu Teod > rakis, ki je prejšnji teden po sprejemu pri maršalu Titu odpotoval nazaj v Pariz, je v pogovoru na beograjski televiziji med drugim tudi povedal, čemu so ga grški polkovniki iznenada spustili na svobodo: »Ničemur se nis^n odrekel in ničesar nisem 7n tajil, ker se zavedam, da ie 16.000 mojih tovarišev iz boja dovolilo, da so jih ustrelil, ker se niso hoteli odreči.« Kmetijski nasveti Nedavna ocena republiškega sekretariata za gospodarstvo o gibanju gospodarstva v času januar-marec 1970 v Sloveniji kaže na ugodno nadaljnjo rast industrijske proizvodnje, ki je bila v prvem četrtletju za 11 odst. višja kot lani v enakem obdobju. Oskrba industrije z energijo je bila zadovoljiva, razen manjših izjem pa je bila v redu tudi dobava surovin. Poročilo ugotavlja med drugim, da so proizvajalčeve cene za industrijsko blago od decembra 1967 do decembra 1968 porastle za 2,1 o<^st., do decembra 1969 pa za nadaljnjih 5 odst. V letošnjem I. tromesečju pa so znova poskočile (v primerjavi z decembrom 1969) za 5,1 odst., torej toliko kot lani vse leto. Porast cen je znaten, tako da so se žlvljenski stroški v primerjavi z lanskim povprečjem povečali v januarju ?a 7.3 odst., v februarju za 6.9 odst. in v marcu spet za 7,'» odst. in bolj šolane strukture žensk. Na primer: iz srednjih šol in fakultet pride vsako leto 57.000 deklet. V srednjih šolah je skupno 44 odst. ženske mladine, na univerzah pa študira 100.000 študentk. Toda kot poudarjajo v Konferenci za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije, tako stanje ni v sorazmerju z dose- splošne in si jih lahko vsak po svoje razlaga. Možne so namreč skorajda povsem nasprotne rešitve, celo take, ki ne bi prispevali k nadaljnjemu uresničevanju gospodarske in družbene reforme. Poglejmo si nekaj primerov. V njih je govora o tako imenovanih ....... - - - velikih sistemih. Gre namreč za družbenega proizvoda ni mo- tu še druge oblike splošne potrošnje, katerih značilnost je v tem, da jih ne moreš odpraviti, bržko so enkrat oblikovane. Manevrski prostor je tako majhen, da ga praktično sploh ni. Toda potem je treba tudi Jasno reči, da deleža gospodarstva v de- velika združena podjetja od proizvodnje surovin, prek predelave vse do prodaje. Ker smernice govore o njih, bodo prav gotovo predvideli tudi kakšne posebne ugodnosti zanje, da bi pospeševa- — Sklenil v službi napredoval! (Karikatura iz JEŽA) goče povečati. Brž ko pa to rečemo, je močno vprašljivo, kaj bo s proklamirano modernizacijo, rekonstrukcijo in prestrukturiranjem proizvodnja. če namreč ne bo sredstev za vse te zadeve, bodo to ostale samo lepe besede brez materialnega kritja. Bolj bi lahko celo pričakovali, da bo splošna potrošnja rasla celo hitreje kot pa družbeni proizvod, posebej še zato, ker predvidevajo, da bo narodni dohodek v Jugoslaviji narasel na tisoč dolarjev na prebivalca. Bati pa se je. da bo potrošnja računala s tisoč dolarji kot z gotovim dejstvom, se razraščala, denarja pa ne bo toliko. Zato bi bilo po mnenju slovenskih poslancev dosti bolj pametno, če bi v potrošnji računali z manjšim naraščanjem narodnega dohodka in bi raje ustvarjali rezerve, kot pa vse sproti ali celo več potrošili. ■ Osednje vprašanje, kako namreč zagotoviti modernizacijo, rekonstrukcijo In prestrukturiranje proizvodnje, ostaja spričo vsega tega precej odprto. Prav tu pa je jamstvo za napredek celotnega gospodarstva in vse družbe. V. J. Bela krompirjeva noga Prazna mesta v vrstah na krompirjevi njivi ali slabotna rumenkasta krompirjema stebelca z rjavimi madeži in belim puhom so znak, da je krompirjev nasad okužen z belo krompirjevo nogo, ki lahko občutno zmanjša pridelek. Že zaradi te bolezni ne smemo saditi krompirja dve leti zapored na isto njivo, saj gljivica, ki povzroča to bolezen, ostane v zemlji dalj čaaa. ■ Okužene krompirjeve gomolje spoznamo po rjavo-črnih krastah, ki se dajo odstraniti, ne da bi gomolj ranili. Okuženega semena ne smemo saditi, ker so v krastah kali, ki povzročajo bolezen. Gomolje, namenjene za saditev, je potrebno namakati v raztopini ii vos rebrnih pripravkov, ki Jih poljedelec po®na tudi prt razkuževanju žita. Razkuževanje je zelo natančno delo in je treba spoštovati vsa navodila. Nekdaj so v te namene več uporabljali namakanja v sublimatu (živosrebmem kloridu) ali namakanje v vroči raastopind formalina. Uspešno je tudi suho razkuževanje, za kar priporočajo pripravek thiodyl. Z njim zapra&ujemo lahko še v času, ko gomolji še kalijo. Tudi' samo nakalje-vanje, ki pokaže, kateri gomolji imajho bolne kali, nam lahko pomaga, da izločimo slabo seme. | Belo krompirjevo nogo, ki ji pravimo z latinskim imenom rhizoetonia solani, zatiramo tudi z zaplinjanjem. Ta način je znan pri razkuževanju sadnih sadik ter pri razkuževanju skladišč in shramb. Potrebujemo primeren prostor, za zaplinjanje pa uporabljamo rhizoetan, poseben pripravek, narejen nalašč za te namene. Zaplinjamo se v zimskem času, kasneje ta ukrep ni več primeren. Belo nogo preprečujemo tudi z agrotehničnimi ukrepi, ki pospešujejo rast, tako da rastline bolezni »ubežijo«. Pomembno je tudi gnojenje s fosfornimi gnojili, ki povečuje odpornost rastlin. Inž. IVI. L. 3 DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! / jih je vsem, ki želijo biti z nami prijatelji. Tako je tudi v breznih duše, ki se šele tu zave svojih širin in globin, jo, in po njih govorici, nam je bilo neizrečeno milo, in POMURJE - NAJSEVERNEJŠA POKRAJINA JUGOSLAVIJE POMURJE -ko-šček slovenske zemlje, stisnjene med Avstrijo in Maržarsko na najsevernejšem delu naše domovine. Okoli 130 tisoč ljudi živi tukaj, v najgosteje naseljeni pokrajini Slovenije. Ljudi, ki jih še vedno zasleduje zakon preteklosti. Krpa zemlje in domače industrije jim ne dajeta dovolj zaslužka, zato so tisoči hodili in še hodijo v svet. Njihov cilj danes ni le kos vsakdanjega kruha. Gredo zato, da si prislužijo denar za nove hiše, kupujejo najsodobnejše avtomobile in druge dobrine. Odhajajo in se radi vračajo v svoje domovanje v Mursko Soboto. V belo mesto sredi zelenih polj. Soboto, ki se je čez noč spremenila iz raztegnjene panonske vasi v lepotico - metropolo Pomurja, kjer živi danes okoli deset tisoč ljudi. Tukaj so zrasle tovarne, velike trgovine, hoteli in številni drugi objekti. Tukajšnji človek je marljiv. Iz zaostale pokrajine hoče roditi novo, sodobno podobo Pomurja. Vsakdanjik v Pomurju je pester - Ljudje radi potujejo v Avstrijo in na Madžarsko, saj je v Pomurju kar 12 maloobmejnih in mednarodnih prehodov - Most čez Muro v Gornji Radgoni: pomembna pridobitev - Lani je prestopilo mejo v Pomurju 2,776.619 potnikov, kar je za 13 odstotkov več kot jih je šlo čez mejo v 1968. letu Kako govorijo o Prekmurju tisti, ki niso tukaj doma? Preberimo si besede, ki jih je o tej pokrajini med drugim napisal slovenski znanstvenik dr. France Stele: »... in ko smo prvič nemoteno potovali po prekmurskih ravninah in gričih in doživljali, da je naša Panonija to in onstran Mure enota po pokrajinskem značaju, po ljudeh, ki na nji prebiva- nekaj široke slovenske narave, brezbrežne v valovanju svoje duševnosti, se je zge-nilo v nas, ko smo z nekaj sto metrov visokih razglednih točk na Goričkem objeli svetove in obzorja ter doživeli poKrajinska razpoloženja, ki so bila nam, navajenim gorskih panoram, popolnoma tuja. Spomin na daljno pradomovino našega rodu se poraja v tem svetu dočim jo naše alpsko Okrožje oklepa v trdne oblike nalik mirnim jezercem, ki tiho zrcalijo nebo nad seboj in jih nevihta le redko razburka do dna.« Ljudje na »periferiji« Tokrat smo se namenili spregovoriti o Pomurcih, Prlekih in Slovenjegoričanih — o njihovem vsakdanjiku. O življenju tam na »periferiji«, tam v... No, pa kaj bi naštevali mnenja nekaterih. Saj res, »periferija«. Je danes, v sodobnem svetu ta beseda še aktualna? Danes, ko je tehnika tako silovito napredovala? Prodrla je v sleherni kotiček naše pokrajine, naše zavesti in naše ustvarjalnosti. Komunikacijska sredstva čedalje bolj povezujejo vse človeštvo. Res je, da so ponekod v tej pokrajini še »senčni« hol mi. Hiše, kjer beda na ne znanka. Toda ljudje se tru dijo, da bi tudi tukaj name sto senc posijalo toplo son ce, ki pomeni vedno kos kru ha za ostarele ljudi in trdno streho nad glavo. Spregovorimo torej, kako na tem najsevernejšem jugoslovanskem tromejniku širi roke človek človeku. Spregovorimo o ljudeh, ki govorijo tri med seboj izredno različne jezike (slovensko, nemško in madžarsko) in se vendar danes med seboj zelo dobro razumejo. Spregovorimo o -mejah, ki so na široko odprle svoja vrata v svet in omogočile Pomurju živahnejši utrip. Pravijo, da Je meja med Italijo in Jugoslavijo najbolj odprta v Evropi. Toda tudi drugim je Jugoslavija široko odprla svoja vrata. Odprla med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo promet na območju Pomurja zelo živahen. Skok čez mejo Ce si danes Pomurec želi pokukati na vzhod ali zahod, lahko to hitro uresniči. V tej pokrajini je 12 maloobmejnih in mednarodnih prehodov: deset proti Avstriji in dva proti Madžarski. Mednarodna prehoda proti Avstriji sta v Radgoni in na Kuzmi. Razen tega lahko Jugoslovani in Avstrijci potujejo s potnim listi tudi čez prehod v Gederovcih, vendar le r obratovalnem času, ki je določen po posebnem maloobmejnem sporazumu. Ta ugodnost je posebno dobrodošla za Sobočance in prebivalce Radkersburga v Avstriji. Cez ta prehod je mogoče priti v eno izmed teh mest v dobrih desetih minutah. Prav čez Gederovce potuje mnogo Sobočanov na drobne nakupe v Avstrijo, Avstrijci pa se vozijo na kopanje v termalno kopališče v Moravce ali drugam. Proti Madžarski je mednarodni prehod le v Dolgi vasi pri Lendavi in maloobmejni prehod na Hodošu. Na Madžarsko radi potujejo naši ljudje predvsem na Blatno jezero, na kopanje v termalna kopališča ali na obisk ki že zapušča vode nerazvitosti. Res pa je, da je v zadnjih letih zlasti napredek trgo-vine očiten: v mestu so zgradili veliko novih, modernih in tudi specializiranih trgovin. Poslovno združenje za trgovino ugotavlja, da je prodaja v veliki meri od-visna od sposobnih trgovinskih delavcev. V trgovini pa ima le 4,15 odst. delavcev visoko izobrazbo, 5,39 višjo in 16,98 odst. srednjo izobrazbo. Delavce v trgovini šolamo pri ms zvečine v šolskih centrih za blagovni promet, v ekonomskih srednjih šolah, na višji in visoki komercialnt šoli v Mariboru in na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Šolanje v trgovini pa gre prepočasi, kor se ne prilagaja dovolj hitro menja- vi klasičnega tipa trgovin. Nova poslovna usmerjenost zahteva namreč bolj sposobne in bolj izobražene delavce. To velja še toliko bolj zategadelj, ker je ob gospodarski reformi trgovina precej pridobila, a še vedno ne dohaja nalog. Mislimo predvsem na organizacijo tržišča, na sodobnejšo in hitrejšo prodajo. Trgovina tudi ne vpliva dovolj na ustalitev cen in dostikrat zanemarja poslovno-tehnično sodelovanje s proizvodnjo. Ponekod se oklepajo starih oblik: blago le nakupujejo in prodajajo. V Jugoslaviji sicer niso več izjeme taka trgovinska podjetja, ki organizirajo lastno proizvodnjo, predelavo, servis-no dejavnost in drugo, žal na Dolenjskem kaj vrida uspehov v tem pogledu nismo dosegli. J. SPLICHAL RAZVESELJIVI NAJNOVEJŠI PODATKI O VARČEVANJU V POKRAJINI V DBH: samo navzgor! V prvih 4 mesecih je pridobila Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu 3.789 novih varčevalcev, stanje hranilnih vlog pa se je v istem času povečalo od 51,913.744 din na 59,979.816 din oz. za dobrih 8 milijonov dinarjev novih hranilnih vlog Presenečenje in zadovoljstvo, ki je skrito v gornji tabeli, ni slučajno! V prvih 4 mesecih 1970 je pridobila Dolenjska banka in hranilni* ca Novo mesto s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem 3.789 novih vlagateljev-varčevalcev, v istem času pa so se hranilne vloge občanov v domači banki in hranilnici povečale za novih 8,066.072 dinarjev. Po »starem« bi lahko rekli: v 4 mesecih za dobrih 806 milijonov starih dinarjev novih hranilnih vlog! Povejmo za boljšo primerjavo takoj še tole: lani smo v DBH vložili v 12 mesecih 13,318.000 dinarjev, letos pa samo v prvih 4 mesecih že 8,066.072 din! To je velik skok in nov, pomemben uspeh v varčevalni službi domačega denarnega zavoda. Zdaj varčuje v Dolenjski banki jn hranilnici že 28.063 občanov, ki so imeli 30. aprila letos vloženih na hranilnih knjižicah (na vpogled ali v obliki vezanih vlog) skupno 59 milijonov 979.816 dinarjev. Zaupanje občanov v varče-'vanje in v dinar narašča iz meseca v mesec. Hkrati z dinarskimi vlogami naraščajo tudi devizne vloge Dolenjcev: na devizne hranilne vloge ali na zasebne devizne račune so naši ljudje samo v zadnjih 4 mesecih na novo vložili pri DBH 71.354 ZDA dolarjev (oz. drugih deviz, prera- čunanih v ameriške dolarje), t&ni jer bilo takih vlog v 12 mesecih 122.576 dolarjev, letos pa je bil dosežen znaten skok že r prvih 4 mesecih. Konec aprila 1970 so imen nasi oocani pri Dolenjski banki in hranilnici vloženih že 354.094 dolarjev. Ugodnosti, ki jih prinaša slehernemu občanu načrtno varčevanje,, so na dlani: vaši prihranki so na varnem, prinašajo vam lepe obresti, s privarčevanim denarjem pa lanKO uresničujete svoje dolgoletne želje in načrte, slednja zlasti še, če se odločite za i»mensxo. večletno varčevanje samost vseh hranilnih vlog je zagotovljena, za vse vloge pa jamči federacija. Gozdno delo uničuje ljudi Bo gozdnim delavcem skrajšana delovna doba? Občinski sindikalni svet Ribnice je že pred letom na odgovornem mestu zahteval. naj se prizna beni-ficirana delovna doba gozdnim deiavcem, ki delajo pri sečnji in obdelavi lesa. Kakor smo izvedeli, Je zahteva še v Ljubljani in je še ni dobila v pretres pristojna komisija v Beogradu. Od Auerspergov do danes ... Letos so v Dolenjskih Toplicah za različne adaptacije v zdravilišču vložili že 200.000 dinarjev. Med drugim so morali urediti tudi sanitarije v jamskem bazenu, Pri tem m šlo za obnovitev: stranišča namreč doslej sploh ni bilo. Preden so odpravili tudi to pomanjkljivost, je mo-ralo preteči veliko desetletij. Ko so Auerspergi gradili, na to niso jtomisli-li... Delo gozdarja je ocenjeno za težko delovno mesto. Izkušnje so pokazale, da je gozdni delavec, ki dela dalj časa z motorno žago, že pri 45 letih nesposoben za delo na tem delovnem mestu (zaradi okvar na rokah) in ga morajo premestiti na drugo, lažje delovno mesto. S tem pa se mu zmanjšajo tudi prejemki in nato še osnova za pokojnino. Na nedavnem plenumu občinskega sindikalnega sveta so menili, naj bi se za be-nificiranje delovne dobe gozdnim delavcem zavzel tudi republiški sindikat kmetijske in .živilske stroke ter komunalni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana. Podpredsednik izvršnega odbora komunalne skupnosti za socialno zavarovanje Ljubljana Starte Košir je že obljubil vso podporo. Zadevo bo treba čimprej ugodno rešiti, saj je že sedaj vse težje dobiti ljudi za delo v gozdovih. -r V ZADNJIH LETIH: za 440 odst. več hranilnih vlog in 87 odst. več vlagateljev pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu in njenih podružnicah LETO: STANJE VLOG: din: INDEKS ŠTEVILO VLAGA. TEUEV: INDEKS POVPREČNA VLOGA: din INDEKS 1965: 11,104.605,- 100 15.033 100 738,68 100 1966: 18,839.598,- 170 16.929 113 1.112,86 150 1967: 26,780.289,- 241 19.683 131 1.360,58 184 1968: 38,595.835,- 348 22.177 148 1.740,35 235 1969: 1970 do 51,913.744,- 467 24.274 161 2.138,65 289 30. 4.: 59,979.816,- 540 28.063 187 2.137,33 289 NOVOLES: uvoz eksotične hlodovine Bukovine manjka - Povečana prodaja in vse slabši plačniki Jugoslovanska lesna industrija zadnje čase tako veča obseg proizvodnje, da je že začeio primanjkovati domačega bukovega lesa. Lesni kombinat NOVOLES iz Straže pri Novem mestu je bil prisiljen iskati možnosti za nakup uvoženega lesa. ...vandrovček moj, kam bova vandrala midva nocoj? Ne več samo za gradnjo Na Dolenjskem smo zadnje leta vložili veliko denarja v razvoj gostinstva in turizma. Nekateri turistični centri so zadnja leta gradili kar nepretrgoma in tudi letos ne manjka načrtov za nove gostinske gradnje. Dokaz za to je lani zgrajeno bungalovsko naselje v Cateških Toplicah, prav zdaj gradijo motel na grosupeljskem priključku na avtomobilsko cesto, nove načrte za gradnjo pa imajo pravzaprav povsod. Podatki pa govore, da v Jugoslaviji manjka kar 42.000 gostinskih delavcev, v naši republiki več kot 3.000. Zato se že upravičeno zastavlja vprašanje- kako dobiti strokovnjake? Na šole, ki izučijo gostinske delavce, se vsako leto vpisuje premalo mladine. Prav zato se stanje bržkone ne bo še kmalu popravilo. Namesto dosedanjih težav, ki so jil\ imela gostinska podjetja, se bodo pojavile nove. Močnim gostinskim organiza- prvfella cijam zdaj ni več problem dobiti posojilo, ker jih banke vse bolj upoštevajo, težko pa je dobiti strokovnjake. Kaže, da se bo moralo investiranje v jugoslovanskem in kajpak tudi v dolenjskem turizmu obrniti: namesto v hoteie bo treba vlagati denar v vzgojo sposobnih strokovnjakov. Tega problema na Dolenjskem zdaj še ne čutijo, ker je premalo ležišč. Turisti, ki pridejo na Dolenjsko,, so zato prisiljeni prenočiti tam, ker izbire nimajo. Težave pa se bodo lahko pokazale šele čez čas. ker bo naša pokrajina lahko zaradi morebitnega današnjega slabega poslovanja izgubila ugled. Zato bi bilo prav, da bi sedanje načrte o večjem poslovnem sodelovanju dolenjskega turizma čimprej uresničili. S skupnim nastopom bi prav gotovo lahko zbrali več denarja tudi za vzgojo gostinskih delavcev Ob uvedbi zakona, ki predpisuje 42-umi delovnik, je postalo pomanjkanje delavcev v gostinstvu še bolj očitno. Hkrati pa ne gre pozabljati, da je v našem turizmu obilo neizrabljenih možnosti za zaposlovanje. NOVO V ZADNJIH DNEH Vse oči so bile zadnji teden uperjene v Ljubljano, v tivolsko športno dvorano, kjer so Jugoslovani osvojili tako želeno zlato medaljo. Ker je bilo zanimanje za prvenstvo veliko, so bili tudi hoteli polni. Z obiskom so zadnje čase zadovoljni Uidi na Dolenjskem. Sier pa je zdaj v središču pozornosti že Rog, kjer gre h konu gradnja koče — restavracije na Bazi 20. Pravijo, da bo poslej še bol; obiskana ta naša zibelka parti-čo, okolico koče bodo očistili ja bodo obnovili tudi barakte na Bazi 20 in v dveh uredili spominski muzej. Urejajo tudi parkirišča pod novo ko-čoi okolico koče bodo očistili in uredili. Računajo, da bo 7. junija dopoldne v Dolenjskih Toplicah več kot 10.000 ljudi na zboru aktivistov, popoldne jih bo večina odšla še na Bazo 20. Tudi v Dolenjskih Toplicah se na prireditev vneto pripravljajo. Priprave bodo pomagale tudi k lepšemu turističnemu videzu kraja. Prejšnji teden je prišla v Stražo prva pošiljka eksotične hlodovine. Iz Gabona, države ob ekvatorju, so s prvo pošiljko poslali 585 ton hlodovine, iz katere bodo v NO-VOLESU delali eksotične vezane plošče. Pošiljka iz Afrike bo zadoščala za 10-dnevno proizvodnjo v obratu vezanih plošč. Les ocoume je lepši in boijši od naše bukovine, zato pa bo tudi dražji. V NOVOLESU računajo ria stalne pošiljke eksotične hlodovine. V letni proizvodnji je obrat vezanih plošč zastopan s 30 odstotki, proizvodni načrt pa narekuje stomiljon-sko proizvodnjo. 45 odstotkov izdelkov bodo izvozili; med izdelki, ki jih izvažajo, bodo tudi eksotične vezane plošče iz tropskega lesta. Proizvodnja v aprilu je bila celo malo večja od pričakova- ne, izpolnili pa so tudi dinamični plan prodaje v apriiu. V primerjavi z lanskim aprilom so povečali prodajo za 73 odstotkov, prodaja v letošnjih prvih štirih mesecih pa je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za dobro polovico večja. Upoštevati je treba, da je pri tako povečani prodaji vračunan tudi obrat ploskovnega pohištva, ki je lani kot OPREMALES še samostojno posloval. Prav tako so k takemu skoku pripomogle tudi višje cene. 2al pa se je s hitro povečano prodajo močno povečalo tudi število dolžnikov; naj-, močnejši med njimi dolgujejo Straški tovarni toliko denarja, koiikor je vredna nekajmesečna proizvodnja. Ob naraščanju proizvodnje iz izvoza bo torej potrebno več skrbi posvetiti tudi plačilu in izterjatvi računov. Odprli prenovljen obrat Uspelo jim je skoraj v celoti tipizirati stroje v knjigotiskarski strojnici Pred kratkim so v KOČEVSKEM TISKU v Kočevju proslavili 15-letnico obstoja podjetja. Ob tej priložnosti so odprli prenovljeno knjigotiskarsko strojnico; na slovesnost so povabili poslovne sodelavce. Povprečna starost članov kolektiva je zelo majhna, nekje okoli 30 let, zato so uspehi, ki jih podjetje dosega v zadnjih ietih, še posebno pomembni. Celotni dohodek podjetja naraste za okoli 10 odstotkov na leto, še občutneje pa skladi. Kolektiv namenja precejšnja sredstva za sklade, saj mu je le tako lahko uspelo v zadnjih dveh letih, skoraj v celotoi zamenjati tiskarske stroje v strojnici. Seveda nameravajo s posodobljenjem proizvodnje še nadaljevati. Zdaj pa si bodo najprej prizadevali, da bi dobili še nekaj dodatnih prostorov, ki so jim potrebni, da bi delo lahko bolje organizirali in tako še znižali proizvodne stroške. J. P. Ceste za manj razvita območja Predstavniki občin Laško, Šentjur, Šmarje, Krško, Sevnica in Brežice so se s cestnim podjetjem iz Novega mesta in zastopnikom republiškega fklada za ceste pred nedavnim sporazumeli za vrstni red prometnih žil v nerazvite pokrajine. V petletni plan naj bi prišla moderni-zacija tehle petih cest: Bizeljsko—Podčetrtek, Planina— Sevnica—Cmolica, Rimske Toplice—Dežno, Kumrovec-o-Le-sično, Senovo—Podsreda ter Lesično—Golobinjek. Prva bo na vrsti cesta od Bizeljskega do Bistrice ob Sotli in Podčetrtka. Prednost so ji dali, ker je do Bizeljskega že asfaltirana in ker se bo s tem odprla pomembna zveza z Mariborom. Metlika: program do leta 1975 Osem večjih gospodarskih organizaij na območju metliške občine Je že sestavilo razvojni program do leta 1975. Predvideno je, da se bo število zaposlenih v teh letih povečalo za 62 odstotkov, celotni dohodek pa bo narasel za 116 odstotkov. Računajo tudi na veliko povečanje ustvarjenega dohodka, saj predvidevajo, da bo imelo q podjetij leta 1975 že 81.514,000 din dohodka. Vlaganja v osnovna sredstva bodo polagoma naraščala in bodo čez 5 let komaj za polovio večja, kot so bila v letu 1969. Pri osebnih dohodkih se obeta lep napredek. Povprečen zaslužek v občini naj bi znašal 1451 din, zaposleni v Beti bodo imeli po planu 1700 din povprečnega zaslužka, zaposleni v Kometu pa 1550 din. -4 Iz KEMOOPREME trikrat več Trebanjsko podjetje KE-MOOPREMA ima zagotovljenih nekaj nad 10 milijonov dinarjev, kolikor potrebuje za rekonstrukcijo podjetja, •ki bo, kot predvidevajo, končana v letu 1972. Ko bodo povečane proizvodne zmogljivosti (za kar bo nekaj denarja prispeval tudi republiški sklad skupnih rezerv) se bo število zaposlenih povečalo od sedanjih 140 na 241, celotni dohodek pa od 11 milijonov v lanskem letu na 33,4 milijona v letu 1972. Razvoj podjetja omogoča jflasti usmeritev v izdelovanje tipskih jeklenih konstrukij ie hladno oblikovanih profilov s pomočjo točkastega varjenja. Iranski gost v Celulozi Tovarno papirja v Krškem je 25. maja obiskal iranski minister za narodne dobrine. Ogledal si je tehnološki postopek, posebej pa se je zanimal za kuhanje bukve in izdelovanje celuloze iz te surovine. • • *r V Sejmišča Brežiški sejem V soboto, 23. maja, je bi- lo na brežiškem sejmu naprodaj’ 629 večjih in manjših prašičkov. Kupcev je bilo precej, saj so odkupili 590 repov. Manjše so plačevali po 13 do 14 din kilogram, za večje pa so dajali največ 8 din za kilogram žive teže. Novo mesto: živahen sejem V ponedeljek, 25. maja, je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 712 pujskov, prodali pa so jih 473. Za pujske je bilo precej zanimanja. Manjši so šli v denar po 200 do 260 din, večji pa po 270 do 530 din. Portret tega tedna Zadnji referendum v dobrepoljski dolini, kjer so občani v velikem številu prišli na volišča in kjer so se skoraj soglasno odločili za uvedbo samoprispevka, je spet pokazal, da imajo občani veliko razumevanja za reševanje perečih težav. V dobrepoljski dolini so se dobro zavedali, da lahko samo s samoprispevkom dosežejo zgraditev vodovoda. Enako dobro so se zavedali prebivalci tudi v drugih krajih, kjer so zadnje čase šli na volišča Zanimivo je, da na Dolenjskem nik-jer niso bili proti uvedbi samoprispevka, nasprotno: v Metliki ga, recimo, plačujejo že celo desetletje, v Novem mestu so občani in gospodarske organizacije predlagali celo še gradnjo druge osnovne šole. Vsi ti uspehi dokazujejo, da referendumi pravzaprav ne morejo propa-sti' Potrebno je samo dvoje. Dobro je treba preučiti, kaj je najbolj potrebno in česa si občani najbolj želijo, prav tako pa je treba priprave na referendum skrbno izpeljati. Tako je bilo tudi v dobrepoljskem primeru. Le kako naj bi si drugače razlagali, da je bilo kar tri četrtine od vpisanih volivcev za samoprispevek. Res pa je, da voda Dobrepoljcem pomeni napredek: brez nje ne bi bi- lo ne živinoreje, ne industrije, ne turizma, ne zaposlovanja. 21-227 Starešinam JLA v Brežicah so prišli čestitat za dan letalstva tudi šolarji iz Brežic in Cerkelj. (Foto: M. Vesel) PRED ČRNOMALJSKIM JURJEVANJEM Pripravljeno za 7.000 gostov 20. in 21. junija bodo v Črnomlju spet oživeli stari običaji - Glavno turi* stično prireditev Bele krajine, ki si je že pridobila ugled, bo obiskalo več tisoč gostov iz Slovenije in sosednje Hrvaške Pet priznanj Tradicionalno turistično in folklorno prireditev Bele krajine so navadno organizirali prvo junijsko nedeljo, letos pa so datum preložili zaradi zbora aktivistov v Dolenjskih Toplicah. Organizatorjem prireditve ostaja tako še več časa, ki ga s pridom uporabljajo. Sest komisij si prizadeva, da bi gledalci odnesli kar najlepše vtise, v letošnjem jurjevanju bo nekaj novosti: nastopilo bo še več skupin kot prejšnja teta, vendar s krajšim programom, pred nastopi pa bo šei velik sprevod nastopajočih v narodnih nošah po mestu. Kresovanje, ki ga prirejajo kot običajno na sobotni večer, bo letos spremljal Še ognjemet. Pred programom v naravnem amfiteatru pod železniško postajo bo v mestu koncert godbe na pihala, razen tega bodo na več mestih V nedeljo, 24. maja, je predsednik izvršnega odbora sveta Ljudske tehnike Slovenije Karel Forte-Marko v novem domu Ljudske tehnike v Žužemberku podelil priznanja Ljudske tehnike Slovenije za igrale tamburaške skupine, prizadevno delo na tem delovnem področju Slavku Vu-4eju, Jožetu Suhadolniku, Srečku Kodretu, Francu Golobu in kolektivu žužember-ške Iskre. Nedelja dopoldne je predvidena za običajni prihod zelenega Jurija in nastop belokranjskih folklornih skupin, medtem ko bodo letos program podaljšali tudi v popoldanskem času. Tedaj bodo nastopale folklorne skupine iz drugih krajev Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške. Pravzaprav bo letošnje jur-jevanje folklorni festival v malem. Obetajo veliko izbiro jedač in pijač, ki jih bodo prodajali na stojnicah, naprodaj bodo spominki in sladkarije. Na sobotni večer in v nedeljo bo vse pripravljeno za sprejem 7.000 gostov. Na tako udeležbo računajo na podlagi dosedanjih izkušenj, pa tudi »etošnjih dogovorov. Jur- Še 299 mladincev Mladinska organizacija v Črnomlju je številnejša še za 299 članov, toliko so jih namreč sprejeli na dan mladosti na vseh osnovnih šolah v ZMS. Mladinci so sprejeme popestrili s koncerti, športnimi tekmovanji in kulturnimi programi, za presenečenje pa so poskrbeli v Starem trgu ob Kolpi, kjer so se zbra- li učenci iz tamkajšnje šole ter mladinci iz hrvaške osnovne šole Pleminitaš. Skupaj ko pripravili kulturni program ter sprejeli v mladinsko organizacijo pionirje iz obeh šol. M. Č. Naj živi naše govorništvo! Ali se stari pregovor »Čas je zlato« ujema s tem vzklikom? O tistem lepem, starem pregovoru, da je češ zlato, si še danes nisem čisto na jasnem, Čeprav na splošno trdijo, da stari pregovori držijo kot pribito, mi prav glede časa in zlata ne gre v račun: vsaka nova seja, na kateri presedim nekaj ur v zakajenem zraku, kjer bi si od obilice cigaretnega dima razgled moral izrezati z nožem, a si samo nemočno mencam oči, me prepriča, da čas zares ne predstavlja niče. sar. Kajpak bi seje lahko ločil na številne podzvrsti: na enih govorijo učeno, na drugih skoraj še po domače, ene se začenjajo z obvezno polurno zamudo, druge se začno že po 15 minutah čakanja, na enih je dovolj povabljencev že ob začetku, za druge jih kličejo po telefonu in iščejo j avtomobil^ Pri vseh pa je skupni imenovalec govorništvo. Od dima obupan in skrit v oblaku, ko ti z vseh strani puhajo pod nos, sploh ne opazim številnih govornikov, ki gqvore samo po pet, deset minut. Ušesa so že tako navajena na nekaj značilnih posebnežev, da prav zastrižem z njimi, ko zaslišim znani glas: »Aha. zdaj bo na vrsti moj govornik!* Takoj nato se začne uvod, ki ga znam že na pamet: »Tovariši in tovarišice (Če- prav je na seji ena sama), dovolite mi, da se strinjam z mnenjem predgovornika in ga v celoti podpiram (saj tega ni bilo treba na glas povedati). Rad bi se navezal na tovariša Blekača (to bi bila ob koncu seje dolga vrv, ko bi se bili vsi navezovali) ...« in tako naprej na ta način. Prav nobene bojazni nimam, da se moj govornik ne bi oglasil: če prej ne, bo povzdignil besedo takrat, ko bodo že vsi mislili, da je razprava pri kraju. Saj ni važno, kaj bo povedal, važno je, da spregovori. Naj se ve, da je na seji, da sodeluje in razmišlja. Pravzaprav so si njegovi govori zelo podobni. Ker vneto prebira časopisiia poročila, so njegovi govori sveži, ker dodaja venomer nove tujke. Zdaj je recimo moderen »diapazon«, drugič »konfliktne situacije«, spet tretjič kaka druga tujka — in tako blesti od seje do seje — in jaz sem srečen z njim, svojim govornikom. »Naj živi naše govorništvo!« vzkliknem zato ob koncu vsake seje in sem hvaležen svojim govornikom, ker me nikoli ne razočarajo^ ker so vedno pri roki, da spregovo. re. Cis'to na dnu srca pa si še vedno nisem na jasnem, ali ni ta vzklik v nasprotju s starim pregovorom: *ča& je zlatoh J. SPLICHAL jevanje si bo ogledalo več sindikalnih organizacij iz raznih krajev Slovenije in Hrvaške, društvo »Bela krajina« iz Ljubljane pa bo ob tej priložnosti organiziralo poseben izletniški vlak. Likovni amaterji razstavljajo V novem domu JLA v Brežicah so 24. maja odprli razstavo z deli članov likovnega kluba pri občinskem svetu Zveze kultumoprosvetnih organizacij. SvOj'a dela razstav, ljajo amaterski slikarji Mirko Bogovič, Vlado Cedilnik, Blaž De Gleria, Bojan Horvatič, Franc Kolenc, Tomin Krešo, Milena Lepe j, Lenart Polšak, Josip Tavčar jn Avdo Vojič. 64 tisoč zdravniških pregledov Zdravstveni dom Ljubljana je .v okviru službe splošne medicine opravljal lani na območju . občine Grosuplje zdravstveno varstvo v ambulantah v Grosupljem, Dobre-poljah, tovarni Motvoz in platno, v domu za invalidno mladino Ponikve, v Ivančni gorici, Šentvidu in Zagradu. Zdravniki so opravili v ambulantah 16.299 prvih pregledov in 47.831 ponovnih pregledov. Glede na to. da tvori območje občine Grosuplje skoraj tretjino območja zdravstvenega doma Ljubljana, opravljeni pregledi pa komaj dvanajstino vseh, lahko sklepamo, da so naši občani zdravi ali pa za zdravnika nimajo časa. Fr. G. Sevnica: društvo za pomoč pri*3^*tini ustanovljeno Na pobudo osnovne šole »Savo Kladnik« iz Sevnice je bil v tem kraju v petek, 22. maja, ustanovni občni zbor za pomoč duševno prizadetim osebam. Namen društva je pomagati predvsem mladim ljudem, ki ne zmorejo šolanja v rednih šolah, temveč se za poklice lahko usposobijo le s pomočjo posebnih šol, v katerih je pouk posebej prilagojen njihovim duševnim zmožnostim. Kategorizacija otrok je pokazala, da je v občini precej otrok, ki potrebujejo posebno šolanje, vendar za bolj oddaljene doslej ni bilo možnosti, ker oos^Hnt oddelki delujejo samo v Sevnici. Mož ob vhodu Vratarja ob vhodu v tovarno Novoles v Straži prav gotovo poznajo vsi, ki so tu zaposleni Vsako jutro, ko gredo v službo, in popoldne, ko se vračajo domov, morajo mimo njega. — Vstop zaposlenim je strogo prepovedan. Kako veste, kdo je »tovarniški« in kdo ne? »Za to potrebuje človek dober spomin. Tu sem zaposlen že 11 let in lahko rečem, da poznam skoraj vse Novolesove delavce. Prav tako pa tudi skoraj za vse vem, na katerem delovnem mestu so zaposleni. Sicer pa je to tudi potrebno, če hočem v redu opravljati svoje delo. že po naravi imam zelo dober spomin za obraze, v teh enajstih letih ,vra-tarjenja' pa se mi je še izostril.« JOŽE BENKOVIČ je eden izmed treh Novole-sovih vratarjev. Doma* je iz Rumanje vasi. Tisti, ki ga bolje poznajo vedo povedati, da je ta, na vL dee zelo resen mož, velik šaljivec. V — Zdi se mi. da je vaše delo zelo zanimivo, naj tu ob vhodu vidite mar-sikaj, česar drug! ne morejo. »Nič ne rečem, da ni zanimivo, vendar ne gre samo za to, da marsikaj zvem in vidim, temveč tudi moram videti. Moja dolžnost je. da nadzorujem vse, do k°der mi se- že oko, da zjutraj vključim električne stroje v oddelku vezanih plošč in drobnega pohištva, da nadzorujem, če je vse v redu v sušilnici in drugo. De-lam vedno dopoldne, in kadar Je še posebno veli;. ko dela se je pač treha tudi znajti. Res sem veliko na svežem zraku, vendar bi bil pozimi raje v zaprtem prostoru ob topli pečici, pa čeprav bi se iz nje kadilo. Ta burja, ki večkrat zapiha po dolini, ni pozimi prav nič mila.« Jože Benkovič mora biti na delovnem mestu tudi ob nedeljah in praznikih. Tak je njegov poklic. Vendar se ne pritožuje. Plača Je kar v redu in tudi z nadrejenimi se dobro razumem. Prostega časa je seveda bolj malo in takrat sem najraje doma. Zelo rad imam otroke in ves prosta čas preživim z družino. Rgd imam mir in sem zadovoljen s tem, kar imam.« A. V. Dolenjske Toplice... ^Nadaljevanje s 1. strani) ni — vse je v velikem pričakovanju. V Toplicah hočemo prisrčno pozdraviti vse, ki zaslužijo toplo zahvalo za rie-poplačljivi delež, ki so ga dali za našo osvoboditev v napornem trdem delu kot aktivisti OF. Domovina jim po 25 letih izreka zasluženo priznanjte, ki so ga sami v teh težkih letih vedno znova dokazovali z novimi delovnimi podvigi, saj ves ta čas niso prenehali biti graditelji osvobojene države. Prav v naših krajih dobro vemo, kako pomemben delež težkih nalog je v vseh letih NOB padal prav na aktiviste OF v mestih, trgih in vaseh, zato se srečanja z njimi toliko bolj veselimo. Naše partizanske Toplice so pravzaprav majhen kraj za tako veliko srečanje — a potrudile se bodo, da bo vse nared, da bo urejen promet, preskrba in varnost. Zato so te dni bolj podobne mravljišču, da bi bilo v tem in prihodnjem tednu vse pravočasno gotovo. Za Dolenjsko in zlasti še za nieno Topliško dolino bo nedelja, 7. junija, velik in pristen praznik. Stane Kavč’č... fNadaljevanje s 1. strani) razil je pripravljenost pomagati pri izbiranju manjkajočega denarja za gradnjo to-vame za predelavo krompirja na Mimi. Z zadovoljstvom je potem poslušal v KEMO-OPREMI direktorja podjetja Ivana Goloba, ki je govoril o rekonstrukciji in povečanju zmogljivosti tega podjetja, ki bo v naslednjih treh letih potrojilo vrednost proizvodnje. Po ogledu prostora pod mirenskim gradom, kjer bodo do krajevnega praznika 6. junija dogradili kopalni bazen in kar' šteje zraven, si je o-gledal tovarno DANO, kjer jet gostom direktor podjetja Loj. ze Krhin razkazal tudi obrat za izdelavo sadnih sokov. Po kosilu v restavraciji DANE si je Stane Kavčič na lastno željo v osnovni šoli v Trebnjem ogledal izbrana likovna dela za junijsko razsta. vo Tabora slovenskih likovnih samorastnikov, nato P« je imel razgovor s političnim aktivom v občini. M LEGAN Za prosto soboto v šolah fNadaljevanje s 1. strani) leto pa bo ob sobotah v šolah prosto. Posebna anketa je pokazala, da je več kot devet desetin staršev za spremembo, izjema j'e bila šola v Šentrupertu, kjer je soglaša- lo s spremembo le 67 odst. anketiranih staršev. Prosvetni delavci so v še več jem odstotku za spremembo, v dveh šolah celo prav vsi. Osnovna šola Kočevje je izvedla med starši učencev anketo, če se strinjajo z uvedbo proste sobote v šoli, se pravi, da šolarji ob sobotah ne bi imeli pouka. Kar 77 odstotkov staršev, katerih otroci obiskujejo osnovno šolo v Kočevju, se je odločilo za uvedbo proste sobote. Tudi v šolah v Zelj-nah, Kočevski Reki in Strugah se je izreklo za prosto soboto od 70 do 85 odstotkov staršev. Najmanj pristašev proste sobote je bilo v Livoldu, a še tu jih le bilo za prost aoboto 54,68 odstotkov. Vse kaže, da bo vodstvo osnovne šole Kočevce upoštevalo želje starSev in že v prihodnjem šolskem letu uvedlo na centralni šoli in podružničnih Šolah prosto soboto. To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! RDEČI KRIŽ NAS VABI DANES NA PLEMENITO SODELOVANJE Človek človeku! SPOŠTOVANI, Toplo vas pozdravljamo in vas vabimo, da se pridružite naši letošnji akciji zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in postelj. Nemara so vam vaša stara oblačila še zmeraj ljuba, ker s0 pač del vaše lastnine, za katero ste nekoč odšteli denar. Obrabila so se, prišla iz mode ali pa so vam otroci odrasli in oblačila leže doma, jemljejo vam prostor. Rabljena oblačila., perilo, posteljnina, obutev in tudi postelje vas utesnjujejo. Malokdaj ali celo nikoli več ne bodo služila svojemu namenu. V tem pomladnem času, ko zračite in preurejate svoje stanova, nje„ vidite, da vam marsikatera stvar ne bo več potreb, na Mnogo je ljudi, ki bi odvečni del vašega imetja z veseljem in hvaležnostjo sprejeli. Izkušnje kažejo, da so ljudje ob potresih, povodnjih in požarih ostali brez vsega. Vemo tudi, da bomo ob vsakršnih katastrofah in nesrečah med prvimi, ki bodo ponesrečenim pomagali prebresti tegobe. To bomo lah. ko storili tudi z vašo pomočjo. Vaša rabljena oblačila dobijo tedaj novo ■urednost. Veliko pa bi pomenila tudi ljudem, ki žive v pomanjkanju, socialno ogroženim družinam, še zlasti otrokom, ici jim starši ne morejo nuditi dovolj. Ob podobni lanski majski akciji smo zbrali prek 120 ton rabljenih oblačil in. obutve. Prišla so v prave roke. Tudi leto$ vam lahko to zagotovimo. Naša skladišča so pripravljena, na voljo so nam ljudje, ki žele s prostovoljnim delom vaše stvari odpeljati in jih pripraviti za njihov nov namen. človek človekuI Želimo, da bi to plemenito geslo naše organizacije živelo tudi v vašem domu. Prosimo vas torej, da pripravite tisto, česar ne potrebujete več, in v obliki paketa oddate Rdečemu krizu. Poverjeni;c Rdečega križa bo v vaši hiši zbiral darovane predmete V ČETRTEK 2S.MAJA 1970, OD 17—19 URE. Vaši presoji zaupamo, da to ne bodo raztrgana umazana oblačila ali obutev, kajti vi veste, da jih namenjate človeku . i Zahvaljujemo se vam za sodelovanje ter vas toplo pozdravljamo. > * RDEČI KRIŽ SLOVENIJE :i :' I ■ V - v ' Rojstno hišo Frana Levstika v Retjah si pride vsako leto ogledat precej izletnikov, največ šolarjev. V vasi izletniki ne dobe okrepčila, ker ni tu nobenega gostišča. Tudi vodovodom. Vaščani se šele zdaj dogovarjajo, da ga bodo zgradili (Foto: Sever) Kulturna prelomnica v Laščah Kultura se prebuja - Pevci so se »ilegalno« pripravljali na koncert, ki bo predvidoma v nedeljo, 7. junija - Možnosti so, da začno delati še ostale kulturne skupine - Ustanovni občni zbor kulturnega društva Tik pred zaključkom kulturne sezone je v Velikih Laščah le zaživelo. Na nedavnem sestanku občanov, kjer smo obravnavali kulturno življenje tega kraja in okolice, je bilo ozračje zelo burno. Dodobra smo pretresli delavnost in nedelavnost občanov v prejšnjih letih, prerešetali napake in skušali najti rešitve, da bo kultura v Velikih Laščah spet zaživela. Prejšnja leta so se odborniki kulturnega društva ukvarjali največ z materialnimi težavami, ko so preuredili Hvala vam, tržaški umetniki! 20. maja zvečer so v okviru jubilejnih prireditev XV. dolenjskega kulturnega festivala gostovali na kostanjeviškem odru doma kulture igralci Slovenskega gledališča iz Trsta s pretresljivo dramo sodobnega italijanskega pisca Ignazia Siloneja »Prigoda ubogega kristjana«. Delo, ki ga je prevedel Mirko Mahnič, režiral pa Andrej Hieng, nam bo ostalo dolgo v spominu, saj sega, kot pravi uvodna beseda gledališkega lista, v bistvo vseh »mogočih pokoncilskih verskih vprašanj, zaradi katerih je silovito vzvalovila dolgo zamrznjena površina Katoliške cerkve«. Prigoda ubogega kristjana je po svojem umetniškem sporočilu resnično občečloveška, saj lahko prenesemo njeno vsebino iz osrčja Cerkve tudi v druge družbene sredine. Prav vsebina drame nas je pretresla, ko nam v kruti obliki kaže usodne spopade med vladajočo Cerkvijo in Cerkvijo revežev, katere tako kristalno čisti predstavnik je v igri skromni, med ljudstvom živeči menih iz hribov, brat Peter Angelerio, kasnejši papež Celestin V., ki je odstopil z visokega trona Cerkve potem, ko je uvidel, kako ni mogoče uskladiti »duha evangelija in vladarske dolžnosti«. Lik kardinalov — oblastnikov, katerim dana oblast odtujuje človeka samemu sebi in si ga v celoti zasužnjuje, je pretresljiva podoba današnje Cerkve, ki jo pretresajo močni sunki od temeljev do vrha. Naj mi bo dovoljeno, da ponovim še nekaj besed iz istega vira: »... Ko Silone postavi drugega nasproti drugemu Celestina V. in kardinala Caetanija jima posodi, v glavnem zvest resnici preteklosti, iste besede, s katerimi se v sedanjosti Katoliška cerkev v sebi bojuje s samo seboj. — Ni pa bistveno različna narava zla, ki v našem času tare skoraj vse druge politične in socialne strukture, razžrte od neskladja med svojimi načeli in svojimi dejanji. V temeljnih listinah vseh institucij se namreč razglašajo za svete človečanske pravice enakost državljanov, bratstvo, svoboda in mir, bolj ali manj povsod pa se v imenu državnih interesov praktično opravičuje nasprotno: rasizem, suženjstvo, revščina, cenzura, vojna ali vojaška zasedba drugih dežel. Iz tega izvira slaba vest, ki razžira naš čas, in mladinsko protestništvo ima svoje pravo opravičilo kot upor proti pokvarjeni družbi...« Odlično zaigrano delo, pri katerem zlepa, ne bo mogoče pozabiti likov, kot so jih postavili na oder Jože Zupan, Rado Nakrst, Stane Starešinič, Srečko Tič, Mira Sardočeva, Dušan Jazbec, Jožko Lukeš, Adrijan Rustja In drugi prizadevni igralci Slovenskega gledališča iz Trsta, smo hvaležno pozdravili. Vsi tudi pritrjujemo besedam, ki jih je v imenu festivala in vse Dolenjske ter gledalcev tega večera Izrekel dragim gostom Ladko Kukec. Njegova zahvala za obisk tržaških umetnikov je zahvala vseh Kostanjevičanov za nepozabno gledališko doživetje, ki so nam ga igralci iz Trsta prinesli z modernim Silonejevim dramskim delom. še bi jih radi videli in slišali, naše drage tržaške brate! Za njihovo visoko umetnost in čudovito ljubezen za slovensko odrsko besedo pa smo jim zdaj in vedno iskreno hvaležni! KOSTANJ EVI C ANI dvorano (nova osvetlitev odra, prepleskane stene, za-men/ana sta kinoprojektorja, obnovljeno je centralno ogre vanje)/zanemarili pa Jjo delo s člani. Ker zaradi očitkov nihče ni hotel sprejeti vodstva in nadaljevati z delom, je društtvo razpadlo. Medtem pa se je skupina ljubiteljev petja zbirala in pridilo vadila. O svojem delu so pred javnostjo molčali, ker se niso hoteli osmešiti, če jim ne bi uspelo. Vadili co sedem mesecev, žrtvovali so svoj pros.fi čas ob nedeljah in prihajali na vaje ob vsakem vremenu celo iz oddaljenih krajev. Sedaj so pripravljeni za nastop. Pred domačim občinstvom bi radi Upokojence naj bi oprostili Pred kratkim smo prejeli dopisnico naslednje vsebine: V člankih »Vsi so pripravljeni prispevati za cesto« in »Rešitev so samo dobre ceste« — objavljena sta bila v vašem listu, katerega naročnik sem tudi jaz, — je preveč duha prisile in kam-panjščine. Želel bi se pogovoriti s piscem o takih in podobnih neljubih dajatvah. Za ceste prispevamo že pri bencinu, olju, cestnini, zdaj pa še samoprispevek. Ali ni to oderuštvo? Sem za posodobljenje te ceste, vendar ne na tak način. Upokojen, ci naj bi ne plačevali samoprispevka- Osebno kaj več. Vladimir Pirc „■ Kolodvorska—Kočevje novo naselje TovarlSa Vladimirja Pirca smo pred kratkim obiskali. Povedal Je v kratkem še naslednje: Za posodobljenje cest naj bi morda občina najela posojilo in ga nato odplačevala, saj so ceste trajna dobrina. Davek na goriva, ki se deli med republiko in zvezo v razmerju 20:B0 od- stotkov, naj bi šel v večji meri za ceste in ne za druge zadeve. Ima 1200 din pokojnine, s katero se preživljajo trije družinski člani. Za svojo hišo odplačuje na mesec 250 din posojila. Avto ima v glavnem v garaži, ker ga zaradi nizke pokojnine niti ne more uporabljati. Živi skromno, ne pije in ne kadi. Vse, kar bi moral plačati v obliki samoprispevka (18 din na mesec), si bo moral prifcrgati od ust. Prehitro se vse podražuje. Ce se je v stari Jugoslaviji podražilo kakšno blago za nekaj par, že je bil vik in krik. Danes pa se posamezno blago in storitve podra-žujejo kar za 10, 20, 30 in več odstotkov — televizijska naročnina naj bi se na primer s 1. julijem letos podražila celo za 36 odstotkov. Stiskali in. stradali so starejši že v partizanih in povojnih letih. Zdaj bi lahko že nehali. Naj še bodoči rodovi malo zategnejo pas. Je za posodobljenje cest in tudi za samoprispevek, vendar NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku. pripišita svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za Javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa Je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam UREDNIŠTVO DL zapeli slovenske narodne pe srni, ki so se jih naučili Kaže, da se jim bo po neka terih težavah in nesporaau mih želja le uresničila. Kon cert bo predvidoma prvo nedeljo v juniju. Do tedaj pa bo treba urediti dvorano in premestiti izdelke IGO, ki so začasno tu, dokler ne bodo zgrajena skladišča. Kljub dolgemu premoru bo kulturna dejavnost spet zaživela. Veliko je možnosti, da začnejo nekatere sekcije takoj delati. Pravzaprav je treba le uskladiti In organizirati določene dejavnosti občanov. V jeseni pa bi pričeli delati po začrtanem programu. " Na tem zboru občanov je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor, ki si je zadal nalogo, da pridobi čimveč delovnih članov in pripravi vse potrebno za ustanovni občni zbor kulturnega društva, ki bo predvidoma v začetku junija. LOJZE SEVER Hvala za domači list! Spoštovano uredništvo! Kot drugi naši delavci, ki so zaposleni v Zahodni Nemčiji, se vam tudi mi lepo zahvaljujemo za vaš tednik, v katerem je mnogo novic iz ožje domovine, predvsem pa iz Dolenjske. Veseli smo tudi zato, ker se nas s svojim tednikom večkrat spomnite. Lepo se vam hkrati zahvaljujemo, ker prejemamo vaš list ve-, dno pravočasno. želimo vam še vnaprej mnogo uspehov ih vas lepo pozdravljamo! V imenu skupine: JOŽE PFEIFER Mutllangen v Zahodni Nemčiji Gostoljubje kočevskih pionirjev Letos je bilo republiško šahovsko tekmovanje med pionirji v Kočevju. Tu so nas pričakali pionirji in nas popeljali po mestu. Ogledali smo si spomenik NOV, Se-Škov dom, muzej in kočevsko Namo. V tekmovalni dvorani smo imeli dvoboj, ki se je končal ob 17. uri popoldne. Potem so nas kočevski pionirji po skupinah odpeljali na svoje domove in nas lepo pogostili. Drugi dan smo se poslovili od novih prijateljev:' Vsakdo si je želel, da bi še nekaj dni ostali skupaj in aev bolje spoznali- Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem kočevskim pionirjem, ki so nas tako le* po sprejeli. ........ MARJETA JELOVČAN in MARIJA BOGATAJ ' 1 6. razred osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko naj bi ga upokojenci ne plačevali. Plačujejo naj ga zaposleni, delovne organizacije in mladi rodovi, ki bodo imeli od ceste tudi največ koristi. Tp so na kratko glavne misli upokojenca Vladimirja Pirca o uvedbi samoprispevka za posodobljanje ceste Kočevje—Brod na Kolpi. Vabimo tudi ostale bralce, da nam pišejo o svojih razmišljanjih v zvezi s posodobljenjem te ceste in načinom financiranja. Razumljivo je, da bo morebitna uvedba samoprispevka za vsakega, posebno pa za upokojence, občuten izdatek, še bolj pa je razumljivo, da so kočevski občini najbolj potrebne dobre ceste, ki bodo pripomogle k hitrejšemu razvoju gospodarstva, k povečanju števila zaposlenih in s tem k višjemu življenjskemu standardu vseh Občanov, tudi na tistih območjih, skozi katere ne bo potekala cesta, in celo tistih ki se po tej cesti na bodo vozili. JOŽE PItIMC Pogovori o spolnosti »S pisanjem te knjige sva nameravala stvarno in neposredno in v preprostem, nestrokovnem jeziku podati bistvena dejstva v spolnem združevanju in razmnoževanju J« Tako se začenja predgovor k prvi izdaji znamenite knjige, ki sta jo napisala zdravnika-zakon-ca dr. Hannah In dr. Abraham Stone že leta 1935. V času, ko se o spolnosti in zakonu res ni govorilo tako na široko kot dandanes, je bila taka odkrita knjiga tolikanj bolj pogumno in potrebno dejanje. Nova izdaja knjige (prva slovenska izdaja, ki jo je kot ponatis oskrbela NASA ZENA1 v Ljubljani, je bila izredno hitro razprodana!) ima najnovejša dogajanja s področja spolnosti in zakona. V desetih poglavjih v obliki vprašanj in odgovorov posreduje odgovore na vse. tudi najbolj »globoke skrivnosti«, Knjigo »Pogovori o spolnosti in zakonu« toplo priporočamo! Največ darovalcev krvi v nedavni krvodajalski akciji v Velikih Laščah je bilo iz domačega podjetja IGO. Prav IGO je med tistimi redkimi obrati, ki najhitreje napredujejo. Povpraševanje po njegovih izdelkih — gostinski opremi — je zaradi naraščajočega turizma vedno večje. (Foto: Primc) Več prometa, kot so računali Večja jugoslovanska podjetja, ki prodajajo tudi siv ho robo, vedno pogosteje naročajo suho robo pri kmetij' ski zadrugi Velike Lašče. Zadruga proda največ su he robe na Hrvatsko, predvsem v Dalmacijo, ter Bosno in Hercegovino, vedno več kupcev ima pa tudi v Srbiji. Lani je zadruga odkupila in prodala za okoli 6 milijonov din suhe robe, letos pa so predvideli, da bodo imeli s tem blagom 7 milijonov din prometa. Vendar so že v pr vih štirih mesecih odkupili za 4,4 milijona din suhe robe, se pravi precej več, kot so za to obdobje načrtovali. V istem obdobju so prodali za okoli 3 milijone suhe robe, na zalogi pa jim je ostalo še ea 1,4 milijona din. Prodajo največ raznih gospodinjskih potrebščin, kot so žlice, sušila, obešalniki in podobno. Danes zbori zadružnikov V večji!) vaseh na območju kmetijske zadruge Velike Lašče bodo danes, 28. maja, zbori zadružnikov. Na njih bodo izbirali kandidate za no- vi zadružni svet. Razen tega se bodo pogovorili o vseh kmetijskih zadevah, ki bodo zanimale udeležence zborov zadružnikov. Na praktični pouk v Velike Lašče * 5T--------------------------------------------------------- Na manjših šolah po vaseh ni dovolj učil za predmetni pouk - Vendar je treba tudi njihovim šolarjem nuditi zadovoljivo izobrazbo Osnovna šola Primoža Trubarja v Velikih Laščah ima kar 7 podružničnih šol. Med njimi sta dve, Mohorje m Krvava peč, oddaljeni od Lašč kar 15 km in pozimi zaradi snega, poleti pa zaradi slabih prometnih zvez skoraj nedostopni. Pozimi zapade tu veliko snega in se učenci višjih razredov ne bi mogli voziti v šo- lo v Velike Lašče. Zato je v obeh šolah kombiniran pouk. Seveda šoli nimata dovolj učil, posebno za učence višjih razredov, se pravi za predmetni pouk. Učenci višjih razredov torej niso imeli enakovrednega pouka, kot so ga imeli učenci ostalih rednih osemletk. Vodstvo šole je zato odločiio, da bodo učenci vsako spomlad po en dan v tednu prihajali k pouku oziroma k praktičnim vajam iz kemije in fizike na osnovno šolo v Velike Lašče. Takrat bodo tudi delali ali gledali razne praktične preizkuse iz teh dveh predmetov. Tak način dela oziroma učenja je zdaj že običajen in postaja iz leta v leto boljši. Učenci se nauče teorijo iz teh dveh predmetov na domači šoli, v Laščah pa imajo praktični pouk. Z novim načinom pouka so učenci zelo zadovoljni, saj tako pridobijo znanje, ki je potrebno za na- daljnje šoianje na srednjih in vajenskih šolah. Za kraje, odkoder so tf učenci, je značilno, da imajo malo mladine in šolarjev. Po končanem obveznem šolanju jih veliko ostane doma. Zemlja pa je tu, na nadmorski višini okoli 800 m, skopa, pridelki so skromni, zato se morajo ljudje preživljata še s predelavo lesta oziroma z domačo obrtjo. Skoraj pri vsaki hiši ^izdelujejo suho robo. Vendar tudi teh učencev ne smemo zanemariti. Otroci iz oddaljenih šol so potrebni še večje pozornosti, saj imajo- ie malo možnosti za stik s svetom. L. S. Prehrana v šoli Osnovna šola v Velikih Laščah ima v sosednji zgradbi, preurejeni stari šoli, šolsko kuhinjo in dve jedilnici. Tu dobijo učenci vsak dan toplo malico. K malici učenci skoraj vedno tečejo. Kar ne morejo pričakati na nujni obrok hrane, saj morajo zjutraj zgodaj vstajati in večkrat doma sploh ne zajtrkujejo. Malico dobivajo skoraj vsi učenci. Mesečni prispevek zanjo je 13 dinarjev. ; Učenci zaposlenih staršev in cicibani otroškega vrtca imajo tudi kosilo. OB ODVZEMU KRVI MELIKIH LA$ČAH Polovica mladih krvodajalcev Kri dalo 115 ljudi - Največ darovalcev iz IGO 18. maja je bila v prostorih krajevne zdravstvene ambulante v Velikih Laščah krvodajalska akcija. Kri je da- lo 115 darovalcev, V primer, javi z lanskim letom se je število stekleničk, napolnjenih s krvjo, povečalo za 100 odstotkov. Čeprav po številu niso dosegli rekordov iz prejšnjih let je razveseljiva ugotovitev, da je bila polovica krvodajalcev mladih in so se plemeniti akciji odzvali pr- VELIKOLAŠKI DROBIŽ Jalo šolsko leto. Vendar prav vse sobote le ne bi bile proste. Nekako 4 do 6 bi jih porabili za Športne dneve. ■ ■ ■ OGRAJO OKOLI, IGRIŠČA pri osnovni Soli postavljajo, žična ograja je namenjena predvsem za oporo živi meji oziroma ograji. ■ ■ ■ ODVZEM KRVI je bil pred kratkim v Velikih LaSčah. Odziv je bil kar precejšen. To se da sklepati po tem, da so bile tisti dan precejšen del dneva pisarne razmeroma prazne, ker so predvsem moški bili na odvzemu krvi. Vsaj tako so povedale njihove delovne tovarišice. ■ ■ ■ ZA SKRAJSAN DELOVNI TEDEN v šolah ali proti njemu — o tem razpravljajo v zadnjem obdobju tudi prosvetni delavci z območja Velikih Lašč. Nekateri se navdušujejo za prosto soboto, drugi pa pravijo, da bo potem strnjenih počitnic manj. Proste sobote bo treba namreč na-, doknaditi tako, da bo dalj tra- ■ ■ ■ MESO JE DRAŽJE tudi v Velikih Laščah. Prav okoli 1. maja je dobila kmetijska zadruga od občinske skupščine nov cenik. Meso mlade pitane govedi Je zdaj dražje za 2.30 din, govedina druge vrste za okoli 2 din in teletine za okoli 5 din. Meso prodajajo namreč po kvalitetnih vrstah, zato smo našteli le povprečne podražitve, medtem ko so se v okviru tega povprečja podražili posamezni deli za nekoliko več ali manj. Cena svtnine se ni spremenila. ■ ■ ■ RAZSTAVE PRIREJA kar pogosto osnovna šola v svoji avli. Taka razstava fotografij s komentarji je bila posvečena tudi dnevu zmage. vič. Na zdravniškem pregledu je bilo odklonjenih komaj pet prostovoljcev. Darovalci so bili iz vseh vasi, kjer delujejo krajevne organizacije Rdečega križa. Te so na Robu, na Turjaku, v Karlovici in Velikih Laščah. Za uspešno izvedeno krvodajalsko akcijo je Ireba pohvalni tudi člane odborov v* teh krajih, ki so šli med ljudi, se z njimi pogovorili in jih pridobili za krvodajalstvo. Največ prostovoljcev je bi- lo iz obrata IGO, kjer je mlad kolektiv. V bodoče bomo z rezultati ob krvodajalskih akcijah zadovoljni le, če bo ostalo v teh krajih več mladih ljudi. To pa bo mogoče z razširitvijo dosedanjih zmogljivosti obstoječih industrijskih obratov. LOJZE SEVER NOVOSTI V GROSUPELJSKI TELESNI VZGOJI Šport mora na zeleno vejo! Bo pomagal k uspehu aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje V grosupeljski občini je občinska zveza za telesno kui-turo tako slabo delala, da so morali letos postaviti začasen odbor, ki naj poskrbi, da bo telesnovzgojna dejavnost bolj pestra. Dosedanje delo namreč ni bilo organizirano, programov ni bilo ali pa so bili slabi. Računajo, da bodo Najnižje vajenske nagrade Občinska skupščina je na seji v sredo sprejela odlok, po katerem sme znašati naj-nižja mesečna nagrada vajenca, kj je v uku prvo leto 120 din, drugo leto 150 din in tret-jie leto 200 din. Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. zdaj, ko so ustanovili aktiv telovadnih učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, iahko delali bolje in da bo športna dejavnost v občini zaživela. V Grosupljem igrajo največ rokomet, medtem ko je nogometni klub pravzaprav propadel. Nogometaši Ponove vasi igrajo v Ljubljanski pod-zvezi. Vse to pa je za občino premalo. Zanimivo je, da je med mladino za šport dovolj zanimanja: v Stični in Šentvidu so na primer na lastno pobudo začeli igrati košarko.* Kajpak pa manjka strokovnjakov, ki bi skrbeli za izpopolnjevanje mladine, in prizadevnih amaterskih delavcev, ki bi športno dejavnost znan organizirati. Letos je iz občinskega proračuna namenjeno občinski zvezi za telesno Bodo prav vsi izdelali? Korinj: 29 učencev - nobene nezadostne ocene V Dolenjskih Toplicah je prijetno grelo sonce, 28 otrok na športnem dnevvi in njihova učiteljica Fani Severjeva iz Korinja so bili edini kopalci. Podružnična šoia osnovne šole Stična šteje 29 učencev, Severjeva pa uči dopoldne in popoldne. Otrok je tako malo, da je vpis vsako drugo leto, učenci imajo kombiniran pouk. »Sola je avtoriteta,« pravi učiteljica. »Prve štiri mesece ni niti enkrat nobeden manjkal. Pomaga kajpak tudi to, da veliko pripomočkov naredim sama. Delamo fizikalne eksperimente, sami smo naredili elektromagnet. Kadar snov ne gre, se zmenimo za dodatno pomoč po pouku. Tudi domače naloge skupaj naredimo. To vse se mora poznati pri učnem uspehu. Ob polletju je izdelalo vseh 29 učencev, in če bo šio po sreči, bo tudi ob koncu leta vseh 29 imelo pozitivne ocene. Letos učim prvi, tretji, peti in sedmi razred. Prihodnje šolsko leto torej ne bo vpisa v prvi razred.« kulturo 20.000 dinarjev, vendar pa so sklenili, da denarja ne bodo razdelili, dokler delo ne bo steklo. Zares bi bilo škoda, da bd zaradi nedelavnosti tistih, ki bi morali skrbeti za pregled nad celotno športno in teles-novzgojno dejavnostjo v občini, morali trpeti tisti, ki jim je šport v veselje in užitek. Ce bo aktiv telovadnih učiteljev in profesorjev telesne vzgoje dobro prijel za delo, potem je veliko upanja, da bodo učitelji pomagali na zeleno vejo tudi občinski zvezi za telesno kulturo in športnim organizacijam. Pričakovanje je toliko bolj upravičeno, ker so se za hitrejši napredek zavzele tudi družbenopolitične organizacije. J. SPLICHAL Bolezni dihal na 1. mestu Lani je bilo opravljenih na območj’u občine Grosuplje 4578 hišnih obiskov zdravnika. Občani so iskali zdravniško pomoč v 3107 primerih zaradi bolezni dihal, v 2418 primerih zaradi poškodb, v 2400 primerih zaradi gripe, v 1538 primerih zaradi bolezni prebavil, v 1212 primerih zaradi bolezni kože, v 1021 primerih zaradi bolezni kosti, sklepov in mišic in v 650 primerih zaradi bolezni srca. F. G. Od 5. do 16. junija fluorografiranje! V času od 5. do 16. junija bo v občini Grosuplje na 32 krajih obvezno fluorografiranje občanov. Fluorografiranje je zelo pomembno pri odkrivanju tuberkuloze. Enota dispanzerja za pljučne bolezni je lani v občini opravila 3000 pregledov in 2.844 rentgenskih pregledov občanov. Konec lanskega leta je bilo v občini • 86 tuberkuloznih bolnikov, med letom je bilo na novo ugotovljenih 32, izpisanih pa 16. Družin s tuberkuloznimi bolniki je 68, v stiku s tuberkuloenimi bolniki pa je 148 občanov. Pravkar navedene številke opozarjajo občane k resnosti pri fluor ograf iran ju! Zdravje šolskih in predšolskih otrok Zdravniki so lani opravili na območju občine Grosuplje 6590 pregledov predšolskih in 4167 pregledov šolskih otrok ter 6354 obveznih cepljenj predšolskih otrok. Predšolski otroi so bili lani bolni največ zaradi mumpsa (22), ošpic (18), noric (12), škrlatiinke (3) in oslovskega kašlja (1) ter rdečk (1). Pri zdravstvenem varstvu šolskih otrok je bilo veliko sistematičnih pregledov in cepi‘en j. •Fr. G. Toka ni: radio v bunkerju Aktivist, ki je dobil letos priznanje Med letošnjim dobitniki priznanj OF v grosupeljski občini je tudi 61-letni Janez Stibernik s Pec. Obisk na njegovem domu me je presenetil: z originalnimi avstro-ogr-skimi brki je bil podoben staremu vojaku, nje- gova značilna govorica pa je spominjala na Jurčičeve originale. »Ko je jugoslovanska vojska razpadla — takrat eem služi v artiljeriji v Brežicah — sem se takoj odpravil domov. Vsak dan sem se potem vozil v Ljubljano na delo. Zidar sem bil — doma pa akti- * vist. Zaradi tega so me že 1942 zaprli za 19 dni. 2e pred vojno sem ■ bdi delavski zaupnik in označili so me za ,ta rdečega'.« — Torej n! bilo varno? »Zares ne. Po italijanski kapitulaciji sem moral v ilegalo: orožje smo zbirali in municijo, pozneje smo nabirali tudi hrano. Enkrat smo pri nas dom* zaklali 4 praši, če za partizane.« — Pravijo, da je bila vaša hiša partizanska. »Doma sem imel skladišče pravi bunker. V hiši ni bilo elektrike, radio pa sem Imel. Skrival sem ga v bunkerju, ponoči smo lahko partizane sproti obveščali o vseh dogodkih.« — In ko Je postalo prevroče? »T0 je bilo 1944 Doma nisem mogel več zdržati, ker Je postalo prenevarno. Odšel sem v XII. brigado Spominjam se, da Je bilo najhuje marca 1945. Okrog Smuke, Pod. hoste in Podturna so pritiskali Nemci kot vragi. Hoteli so na cesto, da bi sd zavarovali umik, pa se Jim nismo dali!« J. SPLICHAL KRIŽEM PO GROSUPELJSKEM ■ SENTVII) PRI STIČNI — Na sestanku odbora SZDL, organizacije ZK in sveta krajevne skupnosti so govorili o razvoju kmetijstva v Sloveniji. Na sestanku so se strinjali z republiškimi tezami, predlagali pa so, naj bi v jeseni podrobneje obravnavali položaj kmetijstva v grosupeljski občini. ■ GROSUPLJE — Občinski odbor Rdečega križa je pripravil tudi letos veliko zbiralno ukeijo oblačil. Kot vsako leto so se tudi tokrat prebivalci množično odzvali tej humani akciji. Rdeči križ Ima v načrtu Se več akcij. ■ GROSUPLJE — Na seji izvrS-nega odbora občinske konference SZDL so razpravljali o predlogih zaključkov o razvoju kmetijstva, o čemer so se pogovarjali tudi na terenu. v razpravah so se pogovori sukali zlasti okrog samouprave, in- tegracij in ustalitve trga s kmetijskimi pridelki. ■ PODSMREKA — V gradu je odprta stalna razstava etnografskega muzeja v Ljubljani. Razstava je zametek v okviru velikega načrta za ureditev nacionalnega slovenskega etnografskega muzeja pod nazivom »Mala Slovenija«. ■ POLŽEVO — V občini Grosuplje se pripravljajo na razpravo o razvoju turizma. V občini Je Polževo najpomembnejši turistični kraj, možnosti za razvoj turizma pa imajo tudi drugje. Na grosupeljskem priključku na avtomobilsko cesto gradijo motel; če bodo asfaltirali cesto do Taborske jame, bo Se več obiska; v Krki je dovolj rib, zanimiva Je Muljava. Pravijo pa. da hitrejšega napredka ne bo, dokler ne bo poslovnega sodelovanja. . ' J?' : - ' : - 'ii ■a!iiBčjNžfi UMn ^ V letnem gledališču v ribniškem gradu je bila v ponedeljek proslava dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita. Ob tej priložnosti 30 slovesno sprejeli v mladinsko organizacijo učence 7. razredov osnovnih šol iz Loškega potoka, Sodražice in Ribnice, učenci teh šol pa so pripravili tudi pester kulturni spored (slika zgoraj — foto: D. Mohar) — Ob dnevu letalstva so 21. maja letalci iz Cerkelj položili vence na grobove umrlih letalcev na Dolenjskem. Odposlanci, ki jih je vodil major Ciril Rupreht (na sliki desno zgoraj) so se ustavili v Šentjerneju, Mimi peči, Prečni, Dol. Toplicah in drugje (foto: Slavko Dokl) — član sveta federacije Edvard Kardelj je na uradnem obisku v Južni Ameriki prejel tudi visoko čilsko odlikovanje (slika des- no) t ki mu ga je izročil minister za zunanje zadeve Gabriel Valdez (Foto: Tanjug) — Orfovi inštrumenti v rokah teh učencev že prav ubrano zvene (slika spodaj). Ivan Stanič, glasbeni pedagog na osnovni šoli v Kočevju uspešno usklaja ta ansambel z vokalno skupino Do-re-mi. ob koncu šolskega leta pa namerava prirediti z njimi samostojen koncert (Foto: France Brus). FOTOKRONIKA Z današnjo številko se poslavlja 'io jeseni tudi naša »fotokronika«. Na žalost nam poletni zmanjšani obseg ne dovoljuje več takega razkošja in treba se bo navaditi, da bomo vest samo prebrali, ne bomo pa mogli videti dogodkov na slikah. S tem zaključujemo za to sezono tudi naš razpis za FOTOGRAFIJO TEDNA, s čimer pa ni rečeno, da ne bodo dobrih slik bolje honorirali! Na svidenje! PRVA LADJA ZA KITAJSKO — Jugoslovanska čezoceanska ladja »Trepča« (na sliki zgaraj levo) je odprla redno progo za Kitajsko, ki je bila 20. maja obnovljena po 13-letni prekinitvi. Na tej dolgi poti bodo vozile ladje enkrat mesečno in prepeljale v obe smeri okrog 700.000 ton blaga (Foto: Tanjug) — GAUDEAMUS IGITUR — spet odmeva po ljubljanskih ulicah. Na naši zgornji sliki so maturantje elektrotehnične srednje šole, ki objavlja meščanom, da je vendarle konec sedenja v šolskih klopeh... (Foto: Tanjug) — Po nesreči, kakršna se je zgodila v četrtek pri Biču na cesti Ljubljana—Zagreb (levo), od fička res ne more ostati dosti... (Foto: F. Modic) — Dve leti stara srna, ki jo imajo pri Veselovih v Kočevski Reki, sploh noče več nazaj v gozd. Našli so jo, ko jo je še čisto majhno lovila lisica in jo nato redili doma, da ne bi v gozdu sama poginila. Ko so jo pozneje hoteli vrniti v gozd, se je vedno znova vračala k rednikom (Foto: M. Jele-novič). kultura in izobra- ževanje Boleča izguba Smrt j* v preteklem tednu spet segla v vrste slovenskih kulturnih delavcev. V Ljubljani je umrl slikar in akademik Gojmir A. Kos, v Beogradu pa arhitekt Bojan Stupica, upravnik Jugoslovanskega dramskega gledališča. Izguba obeh je boleča tudi za jugoslovansko kulturo oziroma za kulturo sploh, ki sta ji G. A. Kos in B. Stupica posvetila vsa svoja ustvarjalna leta. Smrt je zatekla slikarja in akademika Kosa v 76. letu starosti. Po rodu Goričan se — je po študiju ves po&vetil slikanju in vzgoji talentov. Več let je bil profesor in pedagog na akademiji za likovno umetnost. Svoja dela je razstavljal širom po svetu in sd pridobil sloves odličnega mojstra palete. Arhitekt Bojan Stupica je umrl kot 60-letnik za hudo boleeanijo. Študiral je arhitekturo pri mojstru Plečniku, naposled pa se predal gledališču, kjer je bil režiser, scenograf in igralec ter nazadnje direktor osrednje jugoslovanske gledališke hiše. Nova Maleševa razstava V skupščinski avli v Novi Gorici so 22. maja odprli razstavo olj, akvarelov in grafik znanega akademskega slikarja Mihe Maleša iz Ljubljane. Razstavo, ki bo odprta do 5. junija, j* priredila Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Sevnica: precej obiskovalcev 25. maja so v Sevnici zaprli likovno razstavo »Esperanto za mir v svetu«, na kateri so s svojimi deli sodelovali šolarji — esperantisti iz 20 držav. Pripravili so jo učenci osnovne šole Pranja Vrunča iz Hudinje pri Celju, ki prek esperanta, svetovnega jezika, vzdržujejo pri-jfcbeljeke stike z mnogimi šolarji drugih dežel. Razstava v Sevnici je bila dobro sprejeta, ogledalo si jo Je več sto odraslih in veliko učencev osnovnih šol. Poslej me vec vsak zase Ustanovili bodo medobčinski svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij, ki bo usklajeval delo občinskih kulturnih organizacij Zamisel o vsestranskem, poglobljenem in nenehnem sodelovanju na prostoru, ki ga sestavljajo črnomaljska, metliška, novomeška in trebanjska občina, gotovo ni včerajšnja. Že za .časa novomeškega okraja, ki smo ga pred leti z vsemi častmi pokopali, so bile zgrajene številne prometnice, po katerih naj bi se pretakala kulturna dejavnost od tam, kjer je je več, tja, kjer je je manj«, in te prometnice, ki so kasneje opustele, naj bi zdaj spet in še bolj oživele. Za to pa naj bi skrbel nov organ — medobčinski svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij, katerega ustanovitev je tako rekoč pred durmi. O tem in še o marsičem drugem so govorili člani iniciativnega odbora za sklic ustanovne skupščine novega Obisk nemških pra-zgodovinarjev v Posavskem muzeju V nedeljo je obiskala skupina štnJdentov in profesorjev prazgodovine in arheologije z univerz v Bochumu in Bonnu Posavski muzej v Brežicah. Posebej jih je zanimal arheološki oddelek muzeja, saj je njegovo gradivo (kultura žarnih grobišč!) danes že dobro znano' v srednjeevropski arheološki literaturi. Temeljito pa so si ogledali tudi ostale zbirke muzeja in izrazili' priznanje njegovi ureditvi. Popoldne so si v sprem- ‘ stvu muzejskega ravnatelja Stanka Skalerja ogledali gradišče na Velikih Malen-cah in tamkajšnje prazgodovinske gomile, nato pa še izkopanine antičnega Neviodu-numa v Drnovem. Z muzejem se je vodstvo prazgodovinskih oddelkov omenjenih univerz dogovorilo tudi o bodočem medsebojnem sodeJo-vaniu. Muzej je vedno bolj znan tudi v avstrijskem zamejstvu. Obiskalo ga .le že več društev in potovalnih oreanizacii iz Gradca, v zadoiih d'ieh pa tudi srednje šole iz Štajerske. medobčinskega organa 20. maja v Novem mestu. Sejo je sklical sekretar medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko Ludvik Golob,, iniciativni odbor pa je bil imenovan v soglasju z občinskimi komiteji • ZKS Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Dogovorili so se, da bo medobčinski svet enakopravno sestavljen iz kulturnih in druž-beno-političnih delavcev vseh občin, tako, da jih bo na ustanovni* skupščini 19. junija po pet iz vsake občine, ne glede na to, kOiiko prebivalcev šteje katera, in tudi ne glede na to, koliko kulturnih (profesionalnih in amaterskih) organizacij je kje. Za tako »zastopstvo« so se odločili zato, da bi že kar takoj ovrgli očitke, da bo ob snovanju novega medobčinskega organa kdo zapostavljen. Medobčinski svet ZKFO bo predvsem usklajevalni organ na področju kulturne dejavnosti v štirih občinah. Njegova usklajevalna vloga pa se bo pokazala v tem, da bo vplival na kmtume organizacije, naj svoj delovni program, spored svojih prireditev 'prilagodijo sosedom. Tako se v prihodnje ne bi sme-lo več dogajati, da bi bile kulturne prireditve v vseh občinah hkrati celo ob isti uri, kot se je do' zdaj, žal, često dogajalo. Ta medobčinski svet pa bo usklajevalno telo še v drugem Mikavna predstava Novomeški gledališčniki so za konec abonmajske sezone uprizorili Golarjevo »Vdovo Rošlinko« Kazalo je že, da bo v Novem mestu spored abonmajskih gledaliških prireditev, napovedanih za sezono, ki se pravkar končke, okrnjen, saj se vse do prejšnjega tedna ni vedelo, ali bo šla domača uprizoritev na oder ali ne. Naposled se Je vse srečno izteklo. 20. maja zvečer so v Domu kulture dvignili zaveso za Golarjevo »Vdovo Rošlinko«, ki so jo pod vodstvom režiserja Marijana Kovača v manj kot mesecu dni naštudirali igralci DPD Svoboda ■»Dušan Jtreb« in Odra mladih. v Prireditev ni ostala brez Mali kulturni barometer ■ BRECHTOV RECITAL — V Drami Slovenskega nji rodnega gledališča v Ljubljani je v ponedeljek gostoval sloviti Berliner en-semble. Pod vodstvom Brechtove vdove Helente Weigel je izvedel ve-tier pesmi, poezije in proae v spletu besedil Bertholdta Brechta z glasbo Brechta, Dessaua, Eislerja in VVeilla. ■ 1IEMINGWAY NA ODRU — V počastitev 25-letnice osvoboditve je Mestno gled&liftče ljubljansko naštudiralo pod režijskim vodstvom Igorja Pretnarja znano »Peto kolono« Ernesta Hemingwaya. Delo so uprizorili predvčerajšnjim — prvič v Jugoslaviji. »Peto kolono« je v slovenščino prevedel Herbert Grtin. ■ JAKAC V KOPRIVNICI — V počastitev 7(MeUiioe rojstva akademskega slikarja Božidarja Jakca so prejSnji teden v Koprivnici odprli — v okviru pohoda »Mladost na podravski brazdi« — retrospektivno razstavo njegovih del. Zatem je hila v hlebinaki galeriji otvori- tev razstave otroških risb iz vae Jugoslavije. ■ NAGRADE ZA NASE RADIJSKE IGRE — IV. teden Jugoslovanske radijske igre je prinesel zmagoslavje RTV Ljubljana za izvedbo igre »Upor črvov« Vitomila Zupana (v skupini iger m odrasle) in »Rumeni bonboni« Marjana Marinca (v kategoriji iger za otroke). Za ti dve deli je ljubljanska radijska postaja dobila prvi nagradi. Razen tega je bilo nekaj del nagrajenih z drugo nagrado. ■ SLOVENSKI OKTET V BA-NJALLKI — Slovenski oktet je imel pred kratkim koncert v Banjaluki — kot prvi slovenski ansambel po katastrofalnem potresu v tem mestu. Občinstvo Je nastop slovenskih pevcev z navdušenjem sprejelo. i ■ 210 POVABLJENIH V STRUGO — Na tradicionalne struike večere poezije, ki bodo letos od 25. do 28. avgusta, so prireditelji povabili 60 tujih *la nlf>^na in ^ r"'H že več kot 30 mladincev. zlate, za 15-iertno sodelovanje srebrne, za 10-letno članstvo pa bronaste Gallusove značke. Značke bodo priznanje za vestno in požrtvovalno delo v zboru. Sem pevski zbor, ki ga žm od vsega začetka vodi Tone Markelj, je predlagan za Gallusovo plaketo. To bo nedvomno zasluženo priznanje za njegov srebrni jubilej. Jerebovci so imeli od ustanovitve do danes 1.700 nastopov. Največkrat so peli v Novem mestu, kjer skoraj ne mine proslava ali akademija, da bi ne sodetovali. Gostovali pa so tudi v številnih drugih krajih, malone po vsej Sloveniji. Lani so gostovali tudi pil koroških Slovencih. To je bil hkrati njihov prvi nastop ▼ tujini. Letos pričakujejo, da se jim bo izpolnila dogoletna želja: radi bi peli slovenskim izseljencem v severni Franciji, drugi domovini dolenjske- ga rojaka Jožeta Martinčiča. Zbor je štel ob ustanovitvi osem ljudi. Povečevati se je začel po ietu 1951. V zadnjih letih se mu je pridružilo več mladih pevcev, tako da šteje trenutno 40 ljudi. Loka: revija pevcev v čast stoletnice V nedeljo, 31. maja, bo v Loka pri Zidanem mostu v čast stoletnice slovenske Čitalnice revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov, na kateri bo. do nastopili pevski zbori osnovnih Sol iz Krmelja, Sevnice, Tržišča Bošta-nja in z Blanoe, torej vseli popolnih osnovnih šol. Prireditev je organizirala občinska Zveza kulturno, prosvetnih organizacij. Galerija šopkov V Krškem razstavlja olja slikar France Slana Krška „ galerija tudi letos uspešno nadalj-uje svoje poslanstvo. Komaj so zaprli razstavo mladega slikarja Cosiča iz Slavonskega Broda, že je v njej gost slovenski akademski slikar France Slana, umetnik, brez katerega bi bila sodobna slovenska likovna ustvarjalnost nepopo-na. Ob umetnikovi navzočnosti Je 22. maja zvečer razstavo odprl ravnatelj škofjeloškega muzeja Andrej Pavlovec/ S svojp preprosto besedo, s katero je označil Slanovo ustva-jalnos*, je tudi prvi popeljal obiskovalce v »razstavljeni« svet tega zanimivega ustvarjalca. 'Za razstavo v Krškem je Slana izbral celo galerijo šopkov. Vanjie je vtkal žensko telo ali pa so šopki tudi zrcailo slikarjevih čustvenih odsevov. Tako so šopki zdaj zaprti zdaj odprti, zdaj simbol melanholije, zdaj veselja. Posebna mikavnost pa so barve teh šopkov, teh odtisov slikarjevih razpoloženj. France Slana ie do wiaj razstavljal v številnih krajih širom po Jugoslaviji in svetovnih galerijah z newyorško vred. Za svoja dela je bil nekajkrat nagrajen, prav tako doma in v tujini. N/ego-va krška razstava bo odprta do 5. junija. 10 DOLENJSKI LIST Stran \iredil: IVAN ZORAN Št. 22 (1053) — 28. V. 1970 Anita živi za telovadbo Anita vadi skupaj z vrstnicami iz novomeške osnovne šole redno že tri leta pod vodstvom Ruže Kovačič in dosega najlepše uspehe Ko se je na naši šoli razvedelo, da je postala Anita Gajič, učenka 7. razreda, med pionirkami republiška prvakinja v gimnastiki, je zavladalo nepopisno veselje. Obkrožili smo jo, ji čestitali ln zaželeli, da bi si v prihodnje priborila še več takih zmag. Prav bo, če jo predstavimo tudi tistim, ki je ne poznajo: — Katerih telovadnih srečanj se najraje spominjaš? »Veliko lepih. spominov me veže na srečanje s češkoslovaškimi telovadci pred tremi leti v No- vem mestu, lepo pa sem se počutila med njimi tudi letos, ko smo obiskali Bratislavo. Tudi zleta bratstva in enotnosti, ki je bil maja lani v Bihaću, ne morem pozabiti.« — Koliko prvih mest si si doslej že priborila? »Leta 1967 sem postala med mlajšimi pionirkami slovenska prvakinja, leto dni pozneje sem dosegla 1—2. mesto med starejšimi pionirkami. Lani sem dobila srebrno medaljo, v mnogoboju pa sem bila prva. Letaš sem postala prvakinja- Letošnjega uspeha sem najbolj vesela.« — Nekateri učenci tožijo, da imajo veliko učenja in da jim ostane premalo prostega časa. Ti hodiš v šolo in še na treninge. Ali te telovadba ovira pri učenju? »Sploh ne. Na treninge hodim trikrat na .teden. Rada hodim v šolo in rada telovadim. Morda imam res nekoliko manj prostega časa kot moje vrstnice, toda kaj zato. ,Vse lahko storimo, kar radi storimo’ pravi pregovor in tega se držim « • IKA Na pot po Trdinovih stezah Na koncu stokilometrske poti čaka udeležence pohoda značka »Zlati čeveljček« Novomeško društvo »Partizan« je tudi letos skupaj z občinsko konferenco ZMS, organiziralo pohod pod naslovom: »Po stezah Trdinovih bajk«. Udeleženci pohoda bodo prehodili peš približno 100 km poti. Akcija je posvečena 25-letnici osvoboditve. Namen akcije je znan: podatki o telesnih okvarah mladih ljudi, ki jih posredujejo zdravstvene ustanove in naborne komisije miadih, so vse prej kot razveseljivi. Te-lesnovzgojna organizacija pa želi skrbeti za zdravje in povečanje obrambne in delovne sposobnosti svojih članov. Zato se trudijo, da bi organizirali čimveč zanimivih in koristnih akcij, katerih se bodo Jeseni pa spet „NAJP0PL0T“ Poslali ste 118 kuponov in takole odločili: 1. »Titanic« - Slaki, 58 kuponov, 2. »Horoskop« - Bele vrane, 18 kuponov, 3. »Dve let in pol« - Slaki, 15 kuponov, 4. »Trla baba lan« - Korni grupa, 8 glasov, 5. »V domači dolini« - Slaki, 8 kuponov. 2e v zadnji številki smo vas opozorili, da bo odslej izhajal »Dolenjski list« nekaj mesecev v skrčenem obsegu in bo mladinska kotiček obsegal le še pol strani. Zato smo morali ukiniti rubriko »Najpoplot«, ki ste jo lahko spremljali 19 tednov zaporedoma. Nekateri ste nam vsak teden poslali izpolnjene kupone in postali ste stari znanci te rubrike. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje, čer, poletje pa nam, prosimo, napišite svoje predloge, kako bi to rubriko lahko še popestrili. Ob tej priliki se prisrčno zahvaljujemo novomeškim tr-Kovinam: Mladinski knjigi, Mercatorju in Elektrotehni, ki so nam redno darovale plo- Plošče so darilo novomeške ELEKTROTEHNE, kjer imajo . bogato izbiro različnih plčšč. Več kot 200 nasmejanih osmošolcev iz Novega mesta in Šmihela se je zbralo v nedeljo na Težki vodi pri spomeniku Majde Šilc, kjer jim je govoril Majdin soborec Hinko Bratož — Oki. Tisti, ki so v nedeljo postali člani mladinske organizacije, so si pripeli mladinske značke, potem pa so navdušeno ploskali kulturni skupini, ki jim je pripravila lep program (Foto: Marija Padovan) »FRAČA« DOBILA PRVO NAGRADO V PITOMAČI Lani kritizirani, letos prva nagrada Na slovenskem festivalu so film »Frača«, ki so ga posneli kočevski pionirji, ocenili za najslabši, na jugoslovanskem festivalu pa so mu podelili prvo nagrado - Za fotografije prejeli še 18 nagrad udeleževali mlajši in starejši. V maju in Juniju bodo štirje daljši pohodi »Po poteh Trdinoviih bajk«. Zanimivi bodo tudi zato, ker jih bodo popestrili s tekmovanji, igrami, kulturnimi prireditvami in pod. Računajo, da bodo pohodi tudi letos tako množični, kot so bili lansko leto, saj so se mladini priključili tudi starejši in celo nekateri slepi občani. Ob tej priložnosti je »Partizan« izdal ciklostirano glasilo, v katerem so natančno narisane poti, ki jih bodo morali udeleženci pohoda prehoditi. Tisti, ki bodo prehodili vseh 100 km poti, bodo dobili značko »Zlati čeveljček«. Foto-kino klub osnovne šole Kočevje oziroma njegovi člani so prejeli na natečaju »Mladost na podravski brazdi 1970«, ki ga je organiziral jugoslovanski pionirski časopis »Male novine« skupaj s podjetjem PODRAVKO iz Koprivnice, kar 19 nagrad. Natečaj je bil organiziran v okviru meseca mladosti, nanj pa so lahko pionirji poslali filme, fotografije in risbe. Kočevski pionirji so poslali Torej na dveh natečajih v v o Stanetu Župančiču, Bogdanu Maliju, Jožici Klajderjevi, Rajni Alijevi in Simu. Zbiranje oblačil v treh krajih Pomanjkanje lesa za proizvodnjo celuloze, ki jo potrebuje kot glavno surovino industrija papirja in lepenke, Je v zadnjem času povzročilo naglo podražitev, celuloze na svetovnem in domačem tržišču. Vzporedno s podražitvijo celuloze se je povečalo tudi povpraševanje pa starem papirju, ki lahko uspešno nadomešča pomanjkanje celuloze. Podjetje »Dinos« iz Ljubljane je skupaj z ljubljansko Komunalno banko in hranilnico ter Zvezo prijateljev mladine organiziralo veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega materiala. Razpisane nagrade so zares vabljive: denarne nagrade v višini od 250 do 2.500 din ter zanimivi izleti. Črnomaljci so podelili priznanja Občinska konferenca Zveze mladine Črnomelj je izkoristila na dan mladosti priložnost, da je med koncertom glasbene šole — tokrat se je prvič predstavil tudi črnomaljski mladinski pihalni orkester — podelila priznanja za mentorsko delo aktiva ZMS na osnovni šoli Andreju Petku t Stanetu Klepcu pa so podelil priznanje za prizadevno delo v specializiranih organizacijah, ki vključujejo tudi mladino. Po koncertu so podelili zmagovalcem športnih tekmovanj tudi diplome in prehodne pokale. M. C. TISTI, KI SO DALEČ OD DOMA: „Živimo v starem dijaškem domu!“ Dijaški domovi imajo veliko družbeno in vzgojno nalogo in bi morali biti vrednoteni tako kot ostala področja vzgoje in izobraževanja Zadnja leta se širi nezadovoljstvo gojencev Idrije: »Čeprav sem daleč dijaških domov, ker si mladi ljudje, ki v večini pri- od doma, se v Šmihelu do-merov živijo v nekdanjih samostanskih stavbah, že- bro počutim. Hudo mi je lijo le nekoliko več toplote, zraka, prostora za le zato, ker dekleta, ki obi-razvedrilo, domačnosti. Novomeški gojenci Dijaškega skujemo gostinsko šolo, ne doma Majde Šilc so takole povedali: najdemo pravega stika z drugimi gojenkami, ki obi- JANKO KOSEM iz Sevni- prejemajo od republiške iz- skujejo srednji šole. Podce-ce: »Ko sem prvič ugledal obraževalne skupnosti veli- njujejo nas, kot da smo go- domske zidove, me je mrzlo ko pomoč. Ce dohodki nji- stinke manjvredne. V tako spreletelo. Stara samostan- hove družine ne presegajo številni družbi mladih ljudi, ska stavba na Kapitlju, kjer 500 din na posameznega čla- živijo pod isto streho, nismo smeli biti živahna, da na, dobijo nadomestilo za ne bi smelo biti pregraj. bi se stranke ne pritoževale, oskrbnino« Zdelo se mi je, da sem kot FRANCKA 'v samos%anski celici. Zdaj so dobro počutim. Mislim, da uprava doma dobro skrbi za nas. Tudi vzgojiteljice mm rade pomagajo, če se nam zatakne pri učenju. Pozimi je mraz, pa kaj zato, saj imamo odeje!« IRENA SODEC iz Brežic: »Stanujem v dijaškem domu v Šmihelu in ničesar ne pogrešam, še več: ko se bom poslavljala, mi bo žal, da ne bom nikoli yeč živela v tako veliki .družini’. Tisti, ki doma ne živijo najbolje in stanujejo v domu, 2e zato ne, ker smo istih RUPNIK iz let.« M. PADOVAN Irena Sodec, Janko Kosem in Francka Rupnik Uju Uja na 67 Im STRAŽA Novo mesto 12 kn VAVTA VAS )L TOPLICE 'PODTUREN \Črnomelj POTA in srn* TUdi na cesti smo ljudje... DEŽURNI POROČAJO 20. maja sem se s fičkom peljal po Zagrebški cesti v Novem mestu. Ko sem bil vštric hotela KAN-DIJA, sem dvajset mterov pred seboj na levi strani zagledal iensko srednjih let. Ni pogledala ne na levo ne na desno, ampak je šla naravnost tez cesto — pred moj avto. Tedaj mi je števec kazal hitrost okoli 45 km na uro. Sam ne vem, kdaj sem pritisnil na zavoro, in to tako močno, da je fička obrnilo na desno. Ustavil sem se na desni polovici ceste, malo pred krajem, kjer ie lokalna avtobusna postaja. Do neprevidne ženske je bilo kakšen meter in pol. Ko je šla mimo, se je samo pomilovalno nasmehnila, češ: »Pa sem te zrihtala!« Počasi sem odpeljal dalje. Razmišljal sem, kako moram biti pravzaprav hvaleien mehanikom, ki so mi zavore popravljali le kakšen teden pred tem. Le kaj bi se bilo lahko zgodilo, če bj me zavore pustile na cedilu. Tudi ino jim nogam vse snošto-va?ije. saj so naredile vse tisto, kar se v takem tre. nutku naredi, 7nnogo prej, preden sem se vsega zavedel ... Potem pa tki; še kdo trdt, da so nesreč krivi samo vozniki! Tudi za pešce mora veljati red zlasti če prečkajo cesto tam. kjer ni ozna^nih prehodov. N. N. Kje bomo parkirali v Toplicah? odhosta Tolmač znakov ! parkirišča os. avtomob. ■■ parkirišča avtobusov m priredit veni prostor Uršna sela BAZA 1 20 * 24. maja kmalu po polnoči je voznik novogoriškega tovornjaka s prikolico na avtomobilski cesti pri. Leš-nici prehiteval italijanski tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Olimpo Guerrint Prav tedaj je naproti pridrvel tovornjak z neznanim voznikom. Novogoričan je zavil na desno in zaprl Guerriniju pot. Italijanski voznik se je umaknil na bankino, ki pa težkega vozila ni vzdržala, vendar sta se tovornjak in prikolica samo nevarno nagnila, ne pa tudi prevrnila. Ko so v nedeljo popoldne italijansko vozilo spet spravljali na cesto, je bil promet v obeh smereh za nekaj ur ustavljen. Pri reševanju so si pomagali z dvigalom (Foto: Ivan Zoran) me Dolenjske Toplice na dan proslave čim manj voženj. Območje okoli topliškega zdravilišča do prostora, kjer bo proslava, Je namenjeno pešcem — seveda udeležencem proslave. ■ Na nekaterih cestah bo 7. junija enosmeren promet: ob prihodu v Dolenjske Toplice, ob odhodu iz Toplic na Bazo 20 ter ob odhodu z Boga. Na cestah proti Bazi 20 bo enosmeren in krožni promet (prihod prek Podste-nic) in vozil ne bo potrebno obračati. Ceste proti Bazi 20 so dobre in prevozne za vse vrste motornih in drugih vozil. ■ Udeleženci proslave in še zlasti vozniki naj upoštevajo vsa ta navodila, prav tako tudi navodila miličnikov, ki bodo urejali promet in parkiranje. Disciplinirani, strpni in previdni vozniki bodo lahko veliko prispevali k temu, da bo promet hiter in varen. ■ RIBNICA: RAZNESLO ZRAČNICO — 24. maj« se j® Ljubljančan Vinko Nestič peljal s fičkom po avtomobilski cesti. Ko je bil pri Ribnici, je na vozilu razneslo zračnico. Zaplesalo je sem ter tja, treščilo v kilometrski kamen in se naposled prevrnilo na bok. Škodo so ocenili na 950 din. ■ ODRGA: S CESTE MED SKALE — 23. maja zvečer je z avtomobilske ceste pri Odrgl uneslo osebni avto, s katerim Je Iz Ljubljane proti Zagrebu potovala Nemka Herta Kaiser. Vozilo je treščilo med skale na levi strani ceste, se odbilo od njih in obstalo sredi vozišča. Vosnica je dobila lažje poškodbe, medtem ko so gmotno škodo ocenili na 10.000 din. ■ GORJANCI: FICKO OBSTAL OB DREVESU — Ana Kralj iz žabje vasi se Je 23. maja peljala s fičkom po cesti prek Gorjancev v Novo mesto. Med vožnjo pa je izgubila oblast nad krmilom: fič-ko se je znašel na levi strani ceste, kjer je treščil v smernik, od tam pa zdrvel v gozd in obstal pri drevesu. Poškodbe roenioe niso bile hude, medtem ko so gmotno škodo ocenili na 5000 din. ■ VAVTA VAS: NA OVINKU STA SE ZADELA — Na cestnem ovinku v Vavti vasi sta se 22. maja zvečer med srečanjem zadela tovornjaka, ki sta Ju vozila Ivan Rolih iz Gornjega Suhadola in Janez Kastelic iz Metlike. Voznikoma ni bilo nič, škodo pa so ocenili na 8000 din. ■ JEZERO: S FIATOM SE JE PREVRNIL — METOD SISKA iz Podturna je 22. maja med potovanjem v Ljubljano s fiatom 850 pri Jezeru prehiteval tovornjak Ker pa Je prišlo naproti noko vozilo, je zavrl in se umaknil za tovornjak, tedaj pa ga je zaneslo. Avto je treščil v usek, nato pa se je prevrnil. Gmotno škodo so ocenili na 10.000 dinarjev. ■ NOVO MESTO: PRED JAMO ZAVRL — 20. maja popoldne se je Krčan Zdenko Pucelj peljal z osebnim avtom po Cesti herojev v Novem mestu. Tam, kjer je bila cesta prekopana in slabo zasuta, Je zavrl, tedaj pa se Je vanj od zadaj zaletel z osebnim avtomobilom Novomeščan Franc Bevc. Gmotno škodo so ocenili na 4500 dinarjev. ■ KARTEIJEVO: VERIŽNO TRČENJE NA ZOŽENI CESTI — 19. maja dopoldne Je bila avtomobilska cesta v karteljevskem eoodu na pol zaprta, ker so jo asfaltirali. Tja sta se z osebnim avtomobilom pripeljala Franc Dornik in DImče Slavkov iz Liubljane, se ustavila In čakala, da bi mogla naprej. Nenadoma se je za njima pripeljal Zemunčan Dragutin Ra-dovčič z osebnim avtom francoske registracije, treščil v Slavkovo vozilo ter ga porinil v Dornikov avto. Škodo so ocenili na 20.000 din. ■ CATF.Z: V OPOZORILNO TA-BI/) — Drago Jančič iz Sela Laduč je 18. maja pri Cate&u z osebnim avtom z avtomobilske ceste zapeljal na bankino, treščil v opozorilno tablo in naposled obstal na njivi. Gmotne škode je bilo za okoli 1000 din. ■ JEDINSCICA: FICKO V JAR-Kil — Stanislav Prhne iz Cerovega loga je 18. maja zjutraj s fičkom pripeljal do ovinka pri Ja-dinščict, Kun pa ga je zaneslo. Zapeljal je v jarek in se prevrnil na bok. Voanik in sopotnik Ivan Mehle sta bila huje poškodovana, gmotno škodo pa so ocenili na 5000 dlnarlev. ■ KKAKO: TRČENJE NA VAL-VASORJKVEM NABREŽJU — Okoli 1000 dl1- škode (^povzročila prometna nesreča, M. maia na Valvasorjevem obrežju v' Krškem. Trčila sta osebni avto, ki ga Je proti Sevnici vozil Sarajevčan Dtorđfe Teslč, In avtomobil Banjalučana Nikole Dragiča, ki ae Je nrineHal naoroti. ■ ČATEŽ: NESREČA NA PRI-KIJUCKU *— Na priključku avto- mobilske ceste pri Čatežu sta se 24. maja zvečer zaletela voznika osebnih avtomobilov Milan Jukič iz Zagreba in Vinko Vogrinc iz Trnja. Škodo sb ocenili na 900 dinarjev. ■BOSTANJ:. TRČILA NA ZOŽENEM MOST L —’ Na zožienem mostu čez Mimo v Dolnjem Bo-štanju sta st .22. maja med srečanjem zaletela tovornjak, ki ga je vozil Alojz Nabernik iz Slovenj Gradca, in osebni avto Mira Juha . iz Laškega. Škodo so ocenili na '4500 din. ■ LAZE: AVTOMOBILISTA ZA-NESLO — 22. maja dopoldne se je Janez Golob iz Rakovnika peljal z osebnim avtomobilom iz Sevnice v Trebnje. Na blagem, a nepreglednem ovinku je srečal tovornjak Vinka Milarja iz Ljubljane. Tovornjak se je ustavil, voznika osebnega avtomobila pa je na mokri cesti zaneslo vanj. Škodo so ocenili na 5000 din. ■ BIZELJSKO: S TOVORNJAKOM V TOVORNJAK — 20. ma- ja sta se na ovinku nedaleč od Bizellskega srečala in oplaeila tovornjak s prikolic#, ki ga' je vo- zil Milan Gabron iz Stare vasi, in tovornjak Vinka Ivanška iz Globočic. Trčenje je povzročilo 1500 dinarjev škode. ■ BREZINA: Z AVTOM CEZ POTOK — Na ovinku v Brezini Je 20 maja zaneslo voznika osebnega avtomobila Franca Keneta iz Globokega. Zletel je čez potok in se na drugi strani prevrnil. Vozniku se ni nič zgodilo, le na vozilu je za okoli 5000 din škode. ■ RADNA: PONESRECENKA V BOLNIŠNICI - 20. maja so v celjsko bolnišnico odpeljali Hildo Novšak iz Boštanja, ki jo je zjutraj tega dne blizu mosta prek Save v Radni podil z osebnim avtom Jože Gorišek iz Velenja. Nov-šakova se je peljala s »pony-ex-pressom«. ■ KOSTANJEVICA: Z AVTOM V POTOK — Anton Palčič iz Ko-čarije je 19. maja obračal osebni avto v Kostanjevici. S sprednjim delom je podrl železno ograjo in se čez podporni zid prevrnil v Studeno. Škodo so ocenili na 1700 dinarjev. ■ KOČEVJE: VOŽNJA BREZ IZPITA — 23. maj;., ob 18.50 sta med Smuko in Malim Logom trčila osebni avto, ki ga je Vozil Andrej Skok iz Ljubljane, in motorno kolo, ki ga je vozil mladoletni I. M s Smuke. Pri nesreči sta si I. M. in njegov, tudi mladoletni, sopotnik A. P. iz Starega Loga zlomila levi nogi. Prepeljali so ju v ljubljansko bol* nlšnico. Na vozilih je škode za okoli 1000 din. Motorno kolo ni bilo registrirano, 1. M. ni Imel vozniškega dovoljenja in je, kot kažejo ugotovitve, sekal ovinek. Z ukradenim fičkom v smrt 18-letni # Srečko Grubar iz Ljubljane je vzel fička Ignacu Udovču iz Belšinj'e vasi in se 24. maja v zgodnjih jutranjih urah odpravil proti Novemu mestu. Ko je z neprimerno hitrostjo zavil v Karteljevem na odcep, ga je zaradi neizkušenosti zaneslo v jarek, po katerem se je peljal več metrov, nato pa silovito treščil v gaber. Ponesrečenca je našel Novomeščan Anton Somrak in ga hitro odpeljal v novomeško bolnišnico, kjer pa Grubarju niso več mogii rešiti življenja in je hudim poMcod-bam podlegei. Gmotno škodo so ocenili na 10.000 din. Na občinskem kolesarskem tekmovanju »Kaj veš o prometu«, ki je bilo 19. maja v Kočevju, je nastopilo 45 pionirjev. Pri mlajših mladincih je zmagal Ivan Ura-ftkovič, pri starejših p« Stane Zupančič, oba is Kočevja. Najboljši štirje is vsake skupine so se 7%. maja udeležili področnega tekmovanja v Domžalah. (Foto: Fot o-kino klub šole Kočevje) ■ TAT V KUHINJI — Ana Stanc iz BrSlina je 22. maja zvečer pustila t kuhinji svojega stanovanja torbioo s 430 din Ponoči je de-tiar s torbico zamikal neznanega zmikavta. Splazil se je v kuhinjo, pograbil plen in izginil. Varnostni organi ga iščejo. ■ SLA PO ZLATNINI — Radomir Jandrič z Zagrebške ceste v Novem mestu je imel r stanovanju spravljene tri zlate prstane, vredne več kot 1000 din. Neznani tat je Jandriču, ko pri njem ni bilo nikogar doma, prstane ukradel. Storilca še iščejo. ■ VLOM V SOLO — 23. maja so ▼ mlmopefiki šoli ugotovili, da je nekdo vlomil v kabinet in odnesel vrtalni stroj z večjim številom svedrov ter primež. Zlikovec je oškodoval šolo, ki ji že tako in tako primanjkuje pripomočkov za tehnični pouk, za 750 din. ■ RAZGRAJAL V GOSTILNI — Pred kratkim se je Julij Bajuk iz Primostka opil in razgrajal v gostilni. Metlišid miličniki so ga prijeli fai pridržali do iztreenitve ■ NERED V RESTAVRACIJI — 23. maja se je Sardi Gasili, delavec pri SGP Pionir v Novem mestu, napil in razgrajal v novomeški restavraciji »Breg«. Miličniki so ga odpeljali in pridržali do iztreenitve, kasneje pa se bo moral za radi nereda zagovarjati tudi pri sodniku za prekrške. ■ MOPEDA NIKJER — Jože Koračin iz Koroške vasi le 21. maja zvečer pustil moped na novomeškem Glavnem trgu in odšel po opravkih. Ko se je okoli 'J2. ure vrnil na parkirišče, da bi se odpeljal, mopeda ni bilo nikjer Neananec j« iarabil lastnikovo odsotnost, sedel na moped in se odpeljal neznano kam. Opit se je stepel Žužemherški mikfčnikd »o 20. maja pridržali do iztrez-nitve starejšega -mladoletnika I. B. V družbi Ciganov, ki taborijo v gozdu pri Stavči vasi, se je opil, nato pa v Žužemberku začel izzivati in se naposled tudi stepel z ljudmi, ki niso hoteli biti tiho ob njegovih opazkah. Zaradi tega dejanja se bo maral I. B. zagovarjati pred sodnikom. Ukradli brusilni stroj Črnomaljski miličniki Se niso prišli na sled tatovom, ki so prejšnji teden v noči na 21. maj z podjetja KOVINAR v Črnomlju ukradli električni brusilni stroj, vreden 1.750 din. Tovrstna tatvina v Beli krajini in tudi na Dolenjskem nd prva, saj so predrzneži izmikali iz zasebnih in družbenih prostorov t* večje in dražje stroje. i Na zboru aktivistov Osvobodilne fronte 7. junija v Dolenjskih Toplicah pričakujejo več tisoč ljudi. Pripeljali se bodo z osebnimi avtomobili in avtobusi. Da bi vozila pravilno razmestili in da bi bil sploh red v prometu, so pristojni določili parkirišča s prihodnimi in odhodnimi potmi. ■ Avtobusi, ki bodo pripeljali udeležence iz Ljubljane prek Novega mesta ali Žužemberka, iz Kočevja, Sevnice, Krškega in Brežic, bodo vozili skozi Vavto vas (Stražo) in Dolenjske Toplice ter parkirali na cestah proti Meniški vasi in Podturnu. Odhod bo lahko poljuben. ■ Vozniki avtobusov, ki bodo peljali udeležence tudi na Bazo 20, in vodje skupin naj na avtobuse (na vidnih mestih) nalepijo napise BAZA 20, ker bodo le tako lažje dobili parkirni prostor na cesti proti Pod- Neprevidno prehiteval V prometni nesreči, ki se Je zgodila 21. maja popoldne na avtomobilski cesti pri Biču, so bile tri osebe ranjene, gmotno škodo pa so ocenili na 18.000 din. Muharem Ibeljič Je z osebnim avtom nemške registracije prehiteval tovornjak v trenutku, ko je naproti drvel osebni avto Viktorja Žiidaršiča iz Grosupljega. Ibe-ljic se je znašel v precepu, iz katerega se ni mogel drugače izvleči, kot da je treščil v Žnidaršičevo vozilo. Poškodovanima voznikoma in Žnidaršičevi „ sopotnici so dali zdravniško pomoč v boiniš-nici. tumu, hkrati pa bo to še najbolj ugćdno za odhod na Bazo 20. Skupine in vozniki avtobusov iz Bele krajine naj pridejo v Dolenjske Toplice po možnosti prek Novega mesta. Dopoldne do 9. ure bodo lahko prišli po bližnjici prek Crmošnjic. ■ Parkirišča za osebne avtomobile bodo razporejena na najugodnejših mestih ob vseh prihodnih cestah v Dolenjske Toplice. Priporoč ljivo je, da bi bilo skozi sa- Taksistu uničili avtomobil Novomeščan Franc Rus je 24. maja zjutraj vozil opel-rekord novomeškega taksista Toneta Potokarja iz Trebnjega v Novo mesto. Na ovinku je vozilo zaneslo, da je treščilo v vsek in se prevrnilo na streho. Voznik in sopotniki — Rudi Rozman, Zofija Zbaš-nik in Vlado Smajdek — so bili huje poškodovani in so jih odpeljali v novomeško bolnišnico. Opel-rekord je povsem razbit, gmotno škodo pa so ocenili na 25.000 din. Sopotnik na krmilu Novomeški taksist Branko Lukič je peljal 21. maja po-noči Franca Malešiča po Beli krajini. Med vožnjo je Malešič zaspal in v spanju omahnil na krmilo. Voznik Lukič je tedaj izgubil oblast nad krmilom. Avto je zaneslo na travnik, kjer je obstal precej razbit. Voznik in sopotnik sta se ranila. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za okoli 1.800 din. Glavni namen ne bo dosežen Oktobra bomo spet organizatorji svetovnega prvenstva, tokrat v privlačni športni panogi gimnastiki, ki je tista zvrst Sporta, kjer se Jugoslovani resnično lahko postavimo. Svetovna in olimpijska prvaka Leon Štukelj in Miro Cerar sta samo dve izmed zvenečih imen, ki sta Slavo naše orodne telovadbe ponesli po svetu. Zadnje republiško tekmovanje pa je na žalost minilo v takšnih skromnih razmerah, da nas je lahko sram. Pred takšno odločilno prireditvijo, ki ji bomo priče oktobra v Ljubljani, bi se morali drugače odrezati, ne pa s tako skromnostjo! Te dni smo t Brežicah obiskali nekdaj znanega orodnega telovadca, republiškega trenerja, danes pa vaditelja mladih liiilli brežiških dijakov, prof. Jožeta Srnico, ki nam je v razgovoru povedal marsikaj zanimivega. — Prosim, če »e nam predstavite. »Bil sem dolgo vrsto let aktiven tekmovalec. Nastopal sem tudi v republiški reprezentanci; ko sem bil določen v državno vrsto, pa sem si zlomil roko. Od boljših uvrstitev naj omenim dve tretji mesti na medrepubliških tekmovanjih. Največ sem telova- dil v Hrastniku z znanima telovadcema inž. Urbancem in Skazo. Nekaj časa sem bil tudi republiški trener pri Partizanu Slovenije. Vadil sem tudi naše najboljše telovadce; Cerarja, Brodnika in druge.« — Kakšno je zanimanje sa gimnastiko v Brežicah? »Ce bi imeli pogoje za delo, bi bilo večje, kot je zdaj. Tudi sedaj se ne moremo pritožiti, imamo precej nadarjenih fantov, med katerimi bi posebej omenil Gerjeviča, Fridla, Bana in Gašperina. Bili smo že boljši, k»t smo trenutno, vendar upam, da se bomo prihodnje leto na srednješolskih tekmovanjih še bolje odrezali. Lotos smo bili V ekipni konkurenci tretji, lani pa v prvem razredu mladincev celo prvi.« — Ali v Sloveniji načrtno delamo i mladimi telovadci? »Ponekod delajo zelo dobro; vendar na razgibanost vplivajo predvsem telovadnice, orodje in kadri. Ravno na Dolenjskem smo na najslabšem, saj delamo v naj skromnejših razmerah. Kljub vsemu pa je lepo zastavljeno v Novem mestu, Kočevju, Brežicah, Sevnici in tudi drugje.« — Kaj mora imeti športnik, da je 'lahko dober telovadee? »Brez naslednjih psihofizičnih lastnosti, kot so hitra moč, spretnost, vzdržljivost in hrabrost, m gTe. Vse te lastnosti pridejo v poštev tudi pri vseh ostalih športih in so nujno potrebne za zdravo rast mladih ljudi. Hočemo imeti zdrave in spretne ljudi, ne omogočimo pa jim, da bi se v tem .usposobili!« — Kaj menite o XVII. svetovnem prvenstvu v gimnastiki? »Prvenstvo bomo, kot je že navada, dobro pripravili, vendar pravega namena ne bomo dosegli, kar vzporedno s tem tekmovanjem nismo vzgajali mladih telovadcev.« — Kakšno je vaše mnenje o telovadcih na Dolenjskem? »Imamo precej nadarjenih telovadcev in telovadk, ki bi se razvili v odlične tekmovalce, če bi imeli pogoje za to, teh pa, kot veste, ni. Zato bomo verjetno spet zapravili vrsto nadarjenih mladih ljudi.« SLAVKO DOKL OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN SENOVO Na Senovem: preko vode žejni - Na občnem zboru TVD Partizan so zahtevali oživitev plavalne dejavnosti -Imajo plavalni bazen, nimajo pa plavalnih tekmovanj - Vodstvo društva je prevzel Rajko Kavčič Pred kakšnim mesecem je bil na Senovem občni zbor TVD Partizan, ki se ga je udeležilo več kot 70 povabljenih. Na zboru so pregledali celotno dejavnost in tehtali uspehe in neuspehe. Največ kritike je letelo na račun plavalnega bazena, ki ga imajo na Senovem že vrsto let, vendar razen ob otvoritvi ni bilo na njem nobene prireditve. Zato so sklenili poiskati plavalnega učitelja, ki bo začel delati s šolsko in ostalo mladino. Močan poudarek so dali poživitvi telesne kulture v tem kraju, ki pa je v glavnem vezana na večja finančna sredstva. Poudarili so tudi, da je treba pristopiti k razgi- banejšemu rekreacijskemu športu, zlasti v delovnih organizacijah. Več pozornosti bodo posvetili tudi razvoju zimskega športa na Bohorju. Med najvažnejše naloge, ki so jih sprejeli, štejejo: organizacijsko število članstva, nastavitev gospodarja na stadionu, povečati število sekcij v društvu, organizirati plavalna tekmovanja ter poiskati še večje možnosti za organizacijo raznih športnih prireditev. Ker bodo letos slavili 25-letnico ustanovitve prvega društva Rdeče zvezde na Senovem, so se zavzeli, da pričnejo s takojšnjimi pripravami na praznovanje. Ob proslavljanju bodo razvili tudi društveni prapor. Na kraju občnega zbora so najstarejšim, najbolj prizadevnim članom dali priznanja sa njihovo delo. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo društva. Predsednik Je Rajko Kavčič, tajnik Stojan Šibila st., blagajnik pa Milan Sotošek. Odborniki so: Vid Budna, Alojz Jev* 5nik, Roman Sotler, Boris Pšeničnik, Anton Zveglič, Jože Zaje, Stojan Šibila ml., Emil ZvegUč, inž. Martin Vidmar in Jože Zičkar. 3. KODELJA Tea Preskarjeva dvakrat zmagala PLAVANJE Na otvoritvenem plavalnem mitingu v Krškem je nastopilo več kot 200 tekmovalcev iz desetih klubov. Tekmovanje je trajalo ves dan, saj so se dopoldne pomerili pionirji, popolde pa še člani. Najbolj so se odrezali Franc Čargo, ki je zmagal na 200 metrov prosto, nadarjena Tea Preskarjeva in Nevenka Jenkole. Rezultati — mlajši pionirji: 50 m prosto — 8. Škafar 36,4, 21. Šun-ta 45,4, 32. Zibert 46,3 , 25. Humar 61,0, 26. Nikolič 65,0; 50 m prsno — 7. Škafar 46,8, 9. Zibert 53,9, 10. Barbič 53,9; 50 m hrbtno — 6. Škafar 47,8, 50 m delfin — 8. Škafar 46.9, 12. Šunta 59,9, 13. Nikolič 84,0; mlajše pionirke: 50 m prosto — 3. Preskar 40,4, 50 m prsno — 1. Preskar 44,2, 8. Škafar 63,4; 50 delfin — 1. Preskar 42,5; starejši pionirji: — 100 m prosto — 3. Turk 1:06,5, 5. Grajžl 1:10,5, 18. Volarič 1:37,9; 100 m prsno — 6. Pečnik 1:31',2; 100 m hrbtno: 5. Grajžl 1:26,8, 100 m delfin — 2. Turk 1:19,0; starejše pionirke — 100 m prosto — 5. Po- gačar 1:29,0; 100 m prsno — 3. Novak 1:32,7; 8. Pogačar 1:49,2, 9. Babič 1:51,3; 100 m hrbtno — 3. Novak 1:35,3. Člani — 200 m prosto — 1. Čargo 2:13,2; 100 m prsno — 9. šepetave 1:33,2; 100 m prosto — 4. Čargo 1:00,7, 20. Turk 1:14,4, 22. Poljanec 1:15,0; članice — 100 m delfin — 1. Jenkole 1:19,7; 100 m prosto — 7. Jenkole 1:22,4, 8. Novak 1:22,8, 9. Novak 1:22,9. L. HARTMAN ROKOMET Nedeljsko rokometno kolo je bilo za dolenjske rokometne ekipe uspešno. Ribničani so spet slavili visoko zmago nad Tržičem, ravno tako dekleta Brežic v Murski Soboti. Brežičani so bili po pričakovanju poraženi v Slovenj Gradcu. Majhno presenečenje so v zasavski rokometni ligi pripravili Črnomaljci, ki so premagali vodilno ekipo Sevnice. S tem porazom so Sevničani dovolili ostalim ekipam, da se jim pridružijo v vrhu razpredelnice. Črnomaljci presenetiEi Sevničane Končna zmaga Celulozarja Navijači krškega Celulozarja so že obupali. Obisk na zadnjih tekmah je bil zelo slab. Krčani niso mogli zmagati, zato so jih gledalci zapuščali. Končno se jim je nasmehnila sreča: premagali so Kovinarja in tako povrnili vero v stare dobre čase. Rekordno zmago je spet zabeležila Bela krajina, ki je resen kandidat za prvo mesto. Novomeščani so obračunali z zadnje uvrščenim Kamnikom, Mirenčani pa so si prijateljsko razdelili točki s Domžalami. Nekoliko preseneča visok poraz Senovških rudarjev v srečanju i Dravinjo. Brežičani pa ara po pričakovanju vknjižili dve točki. Ribnica : Tržič 27:11 Gostje so se domačinom uspešno upirali samo v prvih minutah srečanja, nato so Ribničani prevzeli pobudo in do vrha napolnili mrežo Tržičanov. V vrstah domačinov je bila najboljša obramba, posebno pa odlični vratar Lovšin. Med 9trelci sta se najbolj izkazala Šilc in Radič, ki sta dosegla 15 zadetkov. Ribnica: Lovšin, Kersnič 2, F. Ponikvar 1, L. Ponikvar 1, Šilc 8, Radič 7, Tanko 7, Mikulin 2 in Andoljšek 4. Slovenj Gradec : Brežice 27:19 V srečanju zamujenih priložnosti so imeli več sreče domačini, ki so zasluženo zmagali s 27:19. Najboljša v obeh ekipah sta bila vratarja, ki sta pokazala največ. Najboljši strelci v vrstah Brežičanov so bili Bosina, štangelj in Avsec. Brežice: Berglez, Žerjav, Novosel, Novak, Šebinc 2, Bršec 2, Blatnik, Bosina 4, Rovan 2, Štangelj 4, Lipej 1 in Avsec 4. V. PODGORŠEK NOGOMET 4:1, Po prikazani igri bi bila snaga domačinov lahko še večja. V nedeljo kar štirje porazi V nedeljo so dolenjski odbojkarji doživeli najbolj črn dan: vse štiri ekipe so srečanja igubile. Samo Novomeščanom je uspelo Mariborčanom odščipniti niz, vsi ostali pa so srečanje izgubili gladko s 3:0. Pričakujemo, da bo to nedeljo bolje. Novomeščani morajo zmagati v srečanju z Gaberjem, če hočejo ostati še med najboljšimi ekipami v republiki. Enako velja tudi za Kočevje, ki bo imelo doma srečanje z Mislinjo. Celulozar : Kovinar (Štore) 4:1 Tekma ni bila lepa, vendar so se izpolnile skrite želje domačega moštva, da zmaga na domačem igrišču. Obisk tekme je bil zelo slab, Slika tistega, kar se Že nekaj časa dogaja s krško ekipo. Zadetke so dosegli: Bajus 2 in Kan-dič ter Božič. L. HARTMAN Bela krajina : Induplati (Jarše) 7:0 •4 Črnomaljski nogometaši so dosegli že tretjo zaporedno visoko zmago. Tokrat so Jaršanom naložili kar 7 zadetkov. V prvem polčasu so gostje držali ravnotežje, v drugem pa so Belokranjci z odlično igro po zaslugi razpoloženega Petroviča dobro napolnili mrežo Induplatov. Strelci: Petrovič 4, Welss 2. en zadetek pa sosi gostje zabili sami. T. LATERNER Dravinja : Rudar 6:0 Maribor Elan (N. m.) 4:1 Kamnik Nogometaši Rudarja s Senovega so v spomladanskem delu prvenstva doživeli prvi poraz z vodilno Dravinjo. .Oslabljena enajsterica Senovčanov ni bila kos razigranim domačinom, ki so slavili zasluženo zmago. J. KODELJA Mirna : Domžale 2:2 Mirenčani so že v tretji minuti srečanja vodili z 2:0. Enako je uspelo tudi gostom v drugem polčasu, ko so v dveh minutah dosegli 2 zadetka. Strelpa za domače sta bila Smuč in gost Hribar. Po končanem srečanju sta se obe ekipi še srečali na tradicionalnem pikniku pod mirenskim gradom. LEPA ŠPORTNA POTEZA! A.TRATAR Brežice : Šoštanj 3:1 Brežičani so spet slavili zmago v srečanju s solidno ekipo Šoštanja. Strelca za Brežičane sta bila Marčič 2 in Stefanič 1. V. PODGORŠEK Novo 3:1 mesto KOŠARKA V nezanimivi in dokaj grobi igri so Novomeščani zasluženo porazili zadnjo uvrščeno ekipo Kamnika s Krka je spet zmagala Končana j« prva disciplina delavskih športnih iger novomeške občine. V finalu šahovskega turnirja so se štiri ekipe pomerile med seboj. Rezultati: KRKA — Družbene službe 4:2 (3:1), IMV — PIONIR 1:5 (0:4), Družbene službe — PIONIR 4:2 (3:1), KRKA — IMV 6:0 (4:0), IMV — Družbene službe 1,5:4.5 (1.5:2,5), PIONIR — KRKA 3:3 (2:2). Vrstni red. na šestih deskali: 1. KRKA J3 točk. 2. Družbene službe 10,5, 3. PIONIR 10, 4. IMV 2,5. Vrstni red na štirih deskah, ki se upošteva za DŠI: 1. KRKA 9, 2. PIONIR 7, 3. Družbene službe 6.5. 4. IMV 1,5. Nadaljnji vrstni red je takle: 5. Prosveta, 6. NOVO-TE KS, 7. GG. 8. ISKRA (2bk.), 9. do 10. KRKMEN in ISKRA (NoVo mesto) itd.- J. UDIR Novomeška odbojkarska ekipa se je samo v drugem setu resno uprla razigranim mariborskim odbojkarjem, ki vodijo v republiški odbojkarski ligi. V treh ostalih nizih pa so bili Mariborčani precej boljši od Novomeščanov. Gabrje : Kočevje 3:0 V slabih štiridesetih minutah so Celjani premagali nerazpoložene goste iz Kočevja. Domačini so se razigrali in jim gostje niso bili kos. Največ so dosegli Kočevarji v tretjem niau, ko so prišli do 11. Celje : Brestanica 3:0 Borbene Bre6taničanke so v prvem niau doživele pravo katastrofo, saj so bile poražene s 15:0. V drugem bi morale z igro, ki so jo pokazale, osvojiti niz, vendar niso bile dovolj zbrane, da bi zmagale. V tretjem odločilnem nisu, so bile Celjanke spet boljše in so zasluženo zmagale. Gimnazijci tretji Na letošnjem srednješolskem slovenskem prvenstvu v košarki so igrali tudi novomeški gimnazijci, ki so zmagali na dolenjskem prvenstvu. Novomeščani so imeli najmočnejše igralce v bratih Kovačevičih in šepetavcu in - so se uvrstili na odlično tretje mesto. V svoji skupini so premagali Maribor in izgubili z zmagovalcem letošnjega tekmovanja Celjani. V borbi za tretje mesto so potem premagali Kranjčane. Metlika : Novo mesto 53:55 V počastitev dneva mladosti sta se v Metliki pomerila dolenjska predstavnika v drugi slovenski ligi. Novomeščani so premagali okrepljene domačine z enim samim košem (dvema točkama) razlike. Metlika: Jezerinac 24, Polojac 13, Vergot, S. Gašperič 2, B. Gašperič, Milrk, Mrvar 3, Guštin 12. Novo mesto: Uhan 2, S. Kovače« vIč 2, Z. Kovačevič H. Kopač 0, Počrvlna 13, Splichal 21. Kdaj, kje, kdo? Nogometaši Celulozarja bodo gostovali pri Paplmlčarju v Radečah. V ljubljanski conski nogometni ligi bodo naslednja srečanja: ()dred — Medvode, Rakek — Bela krajina, Kamnik — Mirna in Induplati — Klan. V republiški moški rokometni ligi bodo v Brežicah gostovali Medvodčani, Ribničani pa pojdejo v Izolo. Dekleta Brežic bodo imele v gosteh ekipo iz Sele. V zasavski rokometni ligi bodo srečanja: Sevnica — Krško, Cerklje — I^skovec, Dobova — Rudar B in Novo mesto — Brežice B. V republiški odbojkarski ligi bo v Novem mestu gostovalo Gabrje, v Kočevju Mislinja, Trebanjci pa pojdejo v Ljubljano. Dekleta Brestanice bodo gostovale'' na Jesenicah. Košarkarji Novega mesta bodo igrali v soboto v Litiji, metliška Beti pa s Taborom v Ljubljani. KEMOOPREMA : Sava 0:3 Odbojkarji Trebnjega, ki so nastopili pred okoli 450 gledalci (kar je rekord dosedanjih tekem v tem kraju), niso igrali tako podrejene vloge, kot kaže rezultat v setih. V prvem in drugem nizu niso bili prav nič slabši od rutiniranih igralcev Save iz Cmuč, ki so se, čeprav v svoji popolni sestavi, morali pošteno potruditi do zmage. Tekma se je končala z zmago gostov 3:0 (12, 13, 7), srečanje pa je zelo dobro vodil inž. Bulc iz Ljubljane. M. L, Ivica Jakše spet najhitrejša V Mariboru je bilo v ponedeljek, 25. maja, republiško finalno atletsko tekmovanje za šolski pokal SRS za osnovne šole. V ekipni uvrstitvi se Novomeščani niso posebno odrezali, saj so bila dekleta tretja, fantje pa celo šesti. Med posamezniki moramo omeniti tudi tekmovalki iz Vavte vasi Ivico Jakše in Krčanko Zupančičevo, ki sta bili vjdlični v svojih disciplinah. Posebno velja omeniti Jakšetovo, ki Je ponovno dokazala, da je najhitrejša pionirka v Sloveniji. Ekipna uvrstitev: moški — 1. OŠ Janko Prcmrl-Vojko (Koper) 698, 6. OŠ Katje Rupena (N. m.) 549; ženske — 1. OŠ Pinko Tomažič (Koper) 920 točk. 3. OŠ Katja Rupena (N. m.) 737 točk. Najboljše posameznice: 60 m — Jakše (V. vas) 8,0; 300 m: 3. Zupančič (Krško) 46,0; krogla: 2. Grabrijan (N. m.) 10,31; posamezniki — krogla: 2. Suša (Brežice) 16,60 itd. Polet (Murska Sobota) :. Brežice 5:13 Razigrane Brežičanke so z uspešnimi napadi Vladke Bužančič in Stanke Molan z visokim rezultatom premagale Sobočanke. Brežice: Božičnik, Bužančič 5, Molan 4, Štavber 1, Bah, Mišič I, Mišič II 2 in Kolar 1. V. PODGORŠEK Krmelj : Križe 33:19 Ker se sodnik, Id bi moral soditi srečanje, ni pojavil na igrišču, sta moštvi odigrali prijateljsko tekmo, ki se je končala z zmago Krmeljčanov 33:19. B. DEBELAK BELT (Črnomelj) : Sevnica 17:15 Črnomaljski rokometaši nadaljujejo s svojimi zmagami v spomladanskem del\i tekmovanja. Pred več kot 150 gledalci je tokrat morala kloniti tudi vodeča Sevnl-oa. K uspehu so precej pripomogli ognjeviti navijači, ki so domače spodbujali k zmagi. Belt: P. Englaro, Goršek 7, Avguštin 2, B. Slmec 3, Grabrijan 3, Svetič 2, Puljak, Novak, Avsec. Sevnioa: Sirk, Valant 2, Olulč 2, Krejan, Imperl, Nagode, Svažič 5, Koprivnik, Perc 4 in Trbovc 4. T. LATERNER m m Luna vaša — zlata naša Dvorana v Tivoliju je v deliriju navdušenja, ki se je čez nekaj minut prelilo po Ljubljani in po vsej Jugoslaviji, slavila svetovne prvake. Jugoslovanska dvanajsterica: Da- neu, Tvrdič, Simonovič, Jelo-vac, Rajkovič, Zorga, Kapičič, Cosič, šolman, Plečaš, Cer-mak in Skansi, trener Žeravica in pomožna trenerja Tošić in Lečič so uresničili skrite želje igralcev in navijačev in osvojili svetovno prvenstvo. Izredni organizaciji prvenstva so košarkarji dodali še zlato od-'ličje. Zares Je skoraj neverjetno, kako so mogli domači košarkarji v najmočnejši konkurenci stopiti na najvišjo stopnico. Nedvomno so ameriški košarkarji tehnično bolj Izpopolnjeni, sovjetski pa atletsko sposobnejši in bolj zanesljivi ter zreli v igri. Kljub vsemu pa so jugoslovanski košarkarji dokazali, da moštvo enotnega duha in velikega navdiha v odločilnih tekmah lahko uspe; to trditev so potrdili še Brazilci, ki so po merilih strokovnjakov tudi gotovo slabši od Amerikancev in Rusov. Obveljalo je geslo, napisano na transparentu navdušenih navijačev: »Luna vaša — zlata naša« in zlate medalje so ostale domačinom, prirediteljem prvenstva. Košarkarji so zasedli prestol, ki so ga zadnja leta zaman naskakovali na evropskih, svetovnih in olimpijskih prvenstvih. Ce bo zanimanje za ta šport tudi poslej tako veliko potem je svetovno prvenstvo v Ljubljani izpolnilo vse upe: organizacijske, tekmovalne in propagandne. Zlata medalja košarkarjev pa je bržkone naj večji uspeh jugo slovanskega športa doslej. J. SPUCHAL Od tu in tam ■ NOVO MESTO — Sredi prejšnjega tedna je bil v Novem mestu atletski miting, na katerem so se srečali najboljši slovenski metalci kopja. Zmagal je Branko Zornada iz Ljubljane pred Marjanom Spitaj jem. Rezultati: 1. Zornada (Olimpija) 69, 84, 2. špilar (N. m.) 69,16, 3. Kopitar (Kladivar) 61,28, 4. Skok (Kladivar) 58,34, 5. Balovič (Kladivar) 56,00, 6. Kimčič (N. m.) 43,28, itd. (R. V.) ■ KRM K M — V soboto je bi lo t Kitnelju medobčinsko hitropotezno šahovsko tekmovanje. Nastopilo je 7 tričlanskih ekip, ki so bile po moči zelo izenačene. Rezultati: 1. Kopitarna (Sevnica) 11,5, 2. Mokronog I. 11,5, 3. Lisca I 11,5, 4. Svoboda Krmelj 10,5, 5. Metalna Krmelj 9, 6. Lisca II 5,5, 7. Mokronog II 3,5. Za zmagovaiue so igrali Blas, Drstvenšek in Pfaj-fer. (B. D.) ■ KOČEVJE — Tekmovanje miličnikov Slovenije v streljanju je bilo 19. maja v Ljubljani. Ekipa postaje milice Kočevje Je^ zasedla 4. mesto. Tekmovanje v streljanju s puiko in različnimi pištolami je bilo organizirano v tednu varnosti in v počastitev praznika organov varnosti. (J. P.) ■ NOVO MESTO — Sredi prejšnjega tedna je bil v Novem mestu balinarski turnir v počastitev umrlih balinarjev novomeške Loke teiicrla-Zigauteja in Sturma. Presenetljivo, vendar zasluženo je zmagala ekipa Debenca z Dooa pred novomeško Loko. Rezultati: Zeiee-nicar — Debenc 7:13, Loka — Pionir i3:9, Železničar — Pionir 13:4, Debenec — Loka 13:11, Zeleaničar — Loka 4:13 in Debenec — Pionir 13:4. Vrstni red: 1. Debenec (Dob) 6 točk, 2. Loka (N. m.) 4 točke, 3. Pionir (N. m.) 2 točki in 4. Železničar (N. m.) brez točke. (I.S). ■ LESKOVEC — Na zadnjem sestanku mladine v Leskovcu so športniki sklenili, da bodo podprli prizadevanja jeseniških hokejistov, da pridejo do pokritega drsališča. V ta namen so zbrali 154,70 din. Vsota res ni velika, vendar je poteza vredna vse pohvale. (A. S ) ■ ČRNOMELJ — Na rokometnem igrišču v Črnomlju je bilo pred dnevi področno prvenstvo srednjih šol v malem nogometu. Nastopili so srednješolci iz Novega mesta, Krškega, Brežic in Črnomlja. Rezultati: gimnazija Brežice — PKš Črnomelj 6:0, Gimnazija Brežice — Gimnazija Črnomelj 5:1, Gimnazija Črnomelj — PKš Črnomelj 5:2, TSS Krško — Gimnazija (N. m.) 4:1, Poklicna šola N. m. — Gimnazija (N. m.) 2:0, TSš — Pš (N. m.) 4:1. V finalnem delu je bila najboljša Gimnazija Brežice, ki je po podaljških premagala dijake iz Krškega s 5:4. Končni vratni red: 1. Gimnazija Brežice, 2. TSš Krško, 3. Pš Novo mesto, 4. Gimnazija Črnomelj, 5. PKŠ Črnomelj in 6. Gimnazija Novo mesto. (T. L.) J BREZICE — ObZTK Brežice Je v program športnih prireditev v počastitev dneva mladosti vključila tudi tradicionalni tek mladosti. Več kot 140 tekmovalcev se je kosalo med seboj. Zmagovalci v posameznih disciplinah: 200 m — 1. Stanko Les; 400 nt — MiraH Peteline (Br.); 600 m — Tone Pie-teršnik (Cerklje); 1000 m — Miran Skočaj (Br.); 2000 m — Viktor Lipej (Br.). Pri dekletih pa je bila razvrstitev naslednja: 200 m — Metka Kelhar (Cerklje); 400 m — Ljub« Hren (Br.); 600 m — Roal-ka Germov.sek (Br.); 800 m — Tončka Zupanič (Br.). (V. P.) J VELENJE — Na republiškem odbojkarskem prvenstvu za sr< C-nješolce Je ekipa novomeške gimnazije osvojila 2. mesto. V srečanju za zmagovalca so novomeški gimnazijci izgubili srečanje z ESC iz Nove Gorioe s 3:2. (K. P.) ■ ČRNOMELJ — Sredi prejšnjega tedna so zaključili športna tekmovanja v počastitev meseca mladosti. V malem nogometu je nastopilo 11 ekip. Vrstni red je naslednji: garnizija JLA Črnomelj, Belt B in Adlešiči. V rokometu je zmagal Belt, sledijo gimnaaija in garnizija JLA. Organizacija tekmovanja je precej šepala, najboljše ekipe pa so prejele diplome. (T. L.) • NOVO MESTO — Pričelo se je nogometno prvenstvo v okviru delavskih športnih iger. Po dveh nepopolnih kolih so bili doseženi naslednji rezultati: NOVOLES — KRKA 2:11, Družbene službe — ISKRA (N. m.) 7:3, PIONIR — ISKRA (2bk.) 3:0, ISKRA (N. m) — NOVOTEKS 0:2, ISKRA (Zbk.) — Družbene službe 4:5, KRKA — PIONIR 3:0, IMV — NOVOLES. 3:0, ELA — KREMEN 5:3, ISKRA (šent.) — Prosveta 4:5. (J. M.) ■ CELJE — Na republiškem prvenstvu srednjih šol v atletiki so nastopili tudi srednješolci z Dolenjske. V ekipni uvrstitvi se novomeški gimnazijci tokrat niso preveč proslavili. Zmagala s* najbolj* skupio* Takoj pravlj« bodo ® Tisti*1 »rale« l*#tek prskejt* njihov* ga k P nu Je^* mwW' sedli 1 Berač 1 skladb, radijs® poka?*1 poništi-solo ' Tulio, Nelfi, _ Sel k T Se «0 Isiliko raoni*!. P- P-in v skano Imeli F, sr st novice boste **' K« r» ,„1 In J1! lu n« V» Podrl •' N ja P1^ Rupe«tt drl ** ča i« \ ca te ' sreči P bil non»[ t-'A vi P4* šnici-metni * kdo f A delovne noge? To vedet' (Honorar 100 din) VZGOJILA JE TRINAJST REJENCEV žje vzgajati kot svoje" navdušene, ko so Jstanovili društvo bora se je udele-' Cialna delavka iz *Jo, kuhala kosilo, :nagala pri učenju. v sirotnem domu, jre zapustile. Dolga w dinarja, zdaj pa ! tisočakov, ona pa ■ Povedali na novo-J Mariji Kirn, eni ^tilničarki s Pre- Znašel se je Pred kratkim je podjetje KOČEVSKI TISK Kočevje praznovalo 15-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so povabili na skromno slovesnost predstavnike občinske skupščine in domačih delovnih organizacij. Eden izmed gostov je pogledal po mizi in pripomnil: — Ja, pa kakšne cigarete »Kent« bi za tako priložnost tudi lahko dali na mizo. Direktor KOČEVSKEGA TISKA Janko Novak pa se je hitro znašel: —Veste, mi smo majhna delovna organizacija in smo računali, da boste kaj tudi s seboj prisiesli. Odslej več omejenih Na dnevnem redu nedavnega občnega zbora Turističnega društva Kočevje je bila tudi dopolnitev društvenih pravil. Tako upravni odbor poslej ne bo štel natanko 15 članov, ampak jih bo lahko od 15 do 21. Dosedanjemu 'predsedniku društva Karlu Riglerju se je med razlago o tej spremembi zareklo tako: — Doslej je upravni odbor imel 15 omejenih članov, v bodoče pa naj bi jih imel od 15 do 21. Ocena iz prirodopisa: ena! Na dan mladosti se je no. vomeška mladina zbrala nad Težko vodo, na kraju, kjer je padla Majda Sile. Mladinci so stali na travniku, nekaterim pa se ni smilila niti zelena pšenica, ki je pognala že dokaj visoko. Taborniki iz čete porečanov, ki so stali v vrsti pred spominsko ploščo, so hoteli opozoriti mladince na škodo, ki jo delajo, zato je eden med njimi zaklical fantu, ki je stal v pšenici: »Ti, poslušaj, zakaj pa stojiš sredi koruze?« Z lokalnim vlakom iz Rusije Na dan mladosti so v restavraciji Breg sedeli za mizo predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Kuhar, sekretar občinskega komiteja ZK Boris Gabrič in predsednik občinske konferenco SZDL Franci Beg. Tema njihovega razgovora je bi-la Sovjetska zveza, odkoder s0 te vrnili pred nekaj dnevi. Šalili so se na račun Fran-cija Bega, ki je edini med nju mi moral plačati carino za nekaj drobnih malenkosti, ki so jih tamkaj kupili, češ da so naši cariniki že izvohali, kdo je »švercer«. Beg se je branil, NiKO Padevski, ki jim je sedel nasproti, pa je Begu tako-Je svetoml: »če hočeš ,švercati' čez mejo, se moraš peljati z lokalnim vlakom. Taki potniki so manj sumljivi.« ^ »že. že,« ga je zavrnil Fran. ci Beg, »ampak iz Rusije se ne moreš pripeljati z lokalnim vlakom!« Nekdo ni pismen Pri avtobusni postaji SAP v Kočevju smo zvedeli, da so dobili račun za plačilo elektrike za svojo garažo v Osilnici, na katerem je pisalo, da so v obdobju od 20. marca letos porabili, 283 kilovatnih ur elektrike in da se je števec elektrike zavrtel od številke 7605 na 7978. številkam niso verjeli in so 11: maia poslali svoie-aa snrevodnilca Ivana Hudobivnika. naj odčita Števec. Sprevodnik je unotovil, da je tena dne kazal števeč le 7678, kar nomeni da bi moralo ELEKTRO nodietiu SAP celo vrniti nekaj denarja. Vse kaže, da nekdo ni prav odčital števca oli m da ni pismen. Pri SAP trdir jo, da se oni niso zmotili. akaj (ne) bi želeli biti stonoge? (AFORIZMI) t : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ : ♦ ♦ ♦ : x ^ihec, Mirko, Lado, ‘ne, Dragica, Anica nJe fce Boris, Silva ki še zdaj živijo pri Henčki, revčki brez otroci i* razrvanih nezakonski otroci, njimi al poznal in skoraj vsi so otroškem srcu skrl- 0 zaradi matere al-se- očeta pijanca. Riso imeli pravega aU so in ae prebuja-tihem jokali, nekaterimi pa so sanjali odprtimi očmi o ^etu in o domu, ta tfšnega so «1 teleli laže j« vzgajati sva 9 p kot tuje,« pravi irn. v hišo so pri-*jenci, podhranjeni, v?-gojno zanemarje-Veliko jih je mo iti, -da so iz njene ljali v svet pridnih ^iih src in » spri-fcpu. Ni bilo vedno ^kateri se niso ho-in jih je biio treba 1 poditi, jih prepri-karati. »ravijo rejenci teta. o se zatekali tudi dar so morali napi-ogoj prosti spis o ■nami. Pomagala jim & pripovedovala o « lepo in dobro. Ni Povedati, da se ^Pa ali da oče pije, *iso razumeli in ker ‘tela oskruniti tiste-° imeli najraje. Ko jim je povedala r*akdo izmed rejen-* slišal tudi nauk: »Z odprtimi očmi so ponoči sanjali o svojih materah,« pravi o svojih rejencih Marija Kirn. »Svoje starš« moraš imetd rad že zato, ker so ti dali življenje«. Ko rejenci odrastejo, odidejo v svet. Tisti, ki so živeli v Kirnovi hiši, se pri teta Mariji pogosto oglašajo. Vesela je, če vidi, da jim gre dobro. Nobene hvaležnosti ne pričakuje, kaj bi jo, saj so dandanes še lastni otroci nehvaležni materi ali očetu. Pred kratkim se je Marija Kirn udeležila ustanovnega občnega zbora slovenskih rejnic v Ljubljani in bila je navdušena nad to zamislijo. Da bi imele slovenske rejnice svojo društvo, to bi bilo zelo prav. Skoraj vse žene, ki vzamejo v rejo tuje otroke, ne storijo tega zaradi rejnine. Otroke imajo rade in želijo jim pomagati dotiej, dokler ne odrastejo. Rejnina je smešno nizka. Koliko stane še obleka in obutev. Nihče pa nikoli ne poplača rejnicam skrbi, ko bedijo ob posteljah bolnih otrok, truda, ko jim pomagajo pri učenju, in ljubezni, s katero jih vzgajajo. MARIJA PADOVAN firaonov 'Rnil nad ostal« .h1ov«i-: . * se uvrstil med jugoslovanske glasbene , zaupam, da pri-lVT1*)«) po Sloveniji in • ‘1 <«di Dolenjsko! *i\i * prisluhnete oddaji lenosti«, ki je vsak U^M-edu na valovih ko- n®j povemo, da se »Berač« hitro dvi-? j •‘»»■Ul. V enem ted-i s sedmega na četrto Pesti, da bodo za-Poleg skladbe ^**1 Se nekaj odličnih . J1*1 lahko sliAite na "»lovih. Se enkrat so So tudi odlični kom-sta se odreaala ‘ Marjan - in bobnar ^jilih pa drugi bobnar |pd nekaj tedni od- v«m bom zaupal: Člani kluba »Fa-Faraoni, Izola, dve sliki, 50 din boste dobili ti-s katero boste na vse prireditve, , dobili bo-ke vseh Faraonov. — skratka, imeli »'Rodnosti, razen te-'''••ni prvega Rlasbe-' •’UEoslaviJi. Faraoni kma- Zemlja pretrgala vodovod Mladina skopala jarek za nov vodovod - Drsečd zemlja ogrozila tudi stanovanje rudarjev Mladinci šalke vasi so v drugi polovici maja izkopali 165 m dolg jarek za nove vodovodne cevi. Tako je dobilo vodo 19 družin, ki so bile že od decembra brez nje, in nekateri obrati kočevskega Rudnika. Decembra lani je namreč na območju rudnika začela drseti zemlja in je potrgala vodovodne oevi. Novi vodovod poteka ob cesti proti rudniški separaciji, stari pa je bil na drugi strani železniške proge. Drseča zemlja je ogrozila tudi nekaj bližnjih rudarskih stanovanj. Zaradi tega so osem družin že preselili, zadnjo pa bodo, ko bo na razpolago stanovanje. Člani mladinskega aktiva Salka vas, ki so pomagali ljudem do vode, so v zadnjih mesecih zelo prizadevni. Prav oni so prvi v kočevski občini, ki so ustanovili tudi svoj mladinski klub. J. P. Padla z nizkega Novica o kapitulaciji Italije je prispela v 18. slavonsko brigado dva dni po objavi. Borec, ki je prvi. prinesel to novico, je stopil k mitraljezcu Matu, pa mu veselo rekel: »Smrt fašizmu, Mate! Italija je padla!« »Pa naj pade, tovariš, saj ni z višine!« mu je prav tako veselo in z dalmatinskim ponosom odgovoril Mate. in pobegnil je 25. ma-šolo Katja ,e °v&m mestu po-Marjana Mikli-Ig 1 Kamene, učen-? takoj po ne-Deček je do-ivi ^^Kanov ter ra-ln levi roki, zdra-* . n°VOfne6ki bolni- “^ni£>r?čamo' pro- Se ne vedo, motorist. Skozi teden dni so mladinci in mladinke iz Šalke vasi vsak dan po končanem rednem delu prihajali še na prostovoljno delo. 19 družin je zaradi njihove požrtvovalnosti po več meser-ih vpet dobilo tekočo vodo (Foto: Primc) NEMEC: Za parade! SRB: Za solo kolo! FAKIR: Da bi mogel vse življenje stati na eni nogi — seveda na žeblju! PIJANEC: Ravnotežja ne gre zanemariti! VREMENOSLOVEC: Trganje v nogah je bolj zanesljivo kot vsaka naprava! NAVIJAČ: V preigravanju je mojster! PSIHIATER: Stonoge trpijo za nogomanijo! DEKLE: če moškim bi ugodile, za ceno petdesetih parov čevljev ne bi se zmenile! ŽEPAR: Kjer je noga, je tudi žep. In kakšna gneča! KAČA (ZAVIST): Stonoga je srečnejša od mene. Ima noge in lahko z višine opazuje okolico. DLAKOCEPEC: Kje je poudarek? Na sto ali na nogah? MODNI KREATOR: Za mini krila prilika je fina! DIKTATOR: Učinkoviteje teptal bi državljanska prava! UMETNIK: Vožnja s kolesom po barvah in platnu, ph, to je škart — toda s 100 nogami gotovo ustvaril bi PEDE—ART! ŠALJIVEX3: šalil bi se na račun svoje glave! ŠOFER: Bolje slaba vožnja kot domišljava hoja! MLAD VOJAK: Morda bi me spoznali za delno nesposobnega! TREZEN: Nisem pijan, da bi stonogo vikal! MAZOHIST: Da noge bi trgal mi sadist! ROUSSEAU: Jaz zdavnaj že predlagal sem: vrnimo se k naravi! NABORNA KOMISIJA: Platfus na levi petindvajseti ekspozituri! ZNAČAJ: Jaz ne spreminjam svojih dveh stališč! NOVINARSKA RACA: Operacija siamske dvestonoge! MILIČNIK: če glavo izgubi nesrečno, anarhiji kos ne bomo večno! MEŠČAN: Kako se tej živali reče, ki s svojo dlako teče? ASOCIACIJA: Sto veslačev na galeji! OPISNO: Na stebrovju spet se marmor sivi, na nogovju arhistrav gibljivi! ANGAŽIRANO: Za slona treba močnih nog ne mnogo, za vrsto to pa komaj zadostuje — sto! NA SPLOŠNO: Stonoge so postopači med živalmi! MOTO: Ahilova peta stonoge je glava! SATIRA: Stopili bi mi na prste, metali polena pod noge! OBVESTILO: Tovarna na skupinskem dopustu! STATUS QUO: »Rezervne dele!« — stomogice so pele. PRAKTIČNO: Kadar stonoga rotira, noge samo položaje menjajo. VOLITVE: Stoodstotna udeležba. V samoupravno telo je bila spet izvoljena (edina) glava iz prejšnjega leta. NATANČNO: Kadar stonoga stoji, preklinja hojo ali pa stavka! NOTORNO: Iz reže leze 100 problemov. NENADOMESTLJIV: Nihče nd nenadomestljiv! OBLAST: Glej me s profila, boš videl, da sem sila! ETATIST: Ena glava sredi nog postava! PLAZILEC: Kdo ve, kam vse prilezel bi! še v privatni socializem! Noga res nd pravi mehanizem, saj stara moda, nova moda bitd je — stonoga! TISKARSKI ŠKRAT: Ker je stonogi zakrnelo nekaj nog, je napravila seminar (samomor)! LAŽNIVEC: Videl sem reorganizirano stonogo z desetimi nogami! SAMOGOVOR: Glede na število nog bi pričakoval večjo hitrost. Morda se ji pa zato nikamor ne mudi, ker ji ugaja prehodno ozemlje! RESIGNIRANO: Če stonogi odgriznejo nekaj nog, je to slišati strašno, videti pa nič! NAMIG: Kdo je videl šepati stonogo, ki je izločila iz prometa kakšno nogo!? FRAZER: S čvrstimi koraki stopa naproti svetlejši špranji! NAUK: Noge niso nikoli podvomile v glavo. Privedla jih je v špranjo. UGANKA: Pri hoji stoodstotna udeležba je samo v utvari. V resnici več vodilnih nog pri glavi ne hodi vedno vštiric z ostalimi nogami, le miga z njimi — a pomaga glavi; lebdijo v zraku — surogat tipalk jim je v naravu TINE ouzej So zadnje tudi izrodile se noge. Pri tolikšnem številu čudno ni, da nekaj jih na lovorikah svojih spi ter delu drugih zakrni; to nujno je, saj vendar za zasluge gre, ljudje! modnim* v: nrepri^1^6 700 pevcev na reviji Za letošnjo revijo šolskih pevskih zborov v Brežicah je bil pobudnik glasbeni odbor obč. sveta Zveze kuilt.-prosvetnih organizacij. Na njej je nastopilo šest otroških in šest mladinskih zborov. Predzadnje srečanje mladih pevcev je bilo pred tremi leti v Globokem. »Razpišimo nagrado!« Turistično društvo v Globokem bo hitro pomnožilo svoje članstvo, če bo sprejelo predlog za delitev nagrad. Dobil naj bi jo tisti, ki bo med delovnim časom prvi našel mesarja. Ne bo mu treba daleč od mesnice, samo dobro se bo moral ozirati naokoli. Ce pa se bo pošteno razhudil, bo mož pri sosedu prisluhnil in jo sam primahal v lokal. Zlata lira za mlade glasbenike Nižja glasbena šola v Brežicah je letos prvič nagradila naj’boljše učence zaključnih razredov z ZLATO LIRO. Za šolsko leto 1968/69 jo je prejel učenec oddelka za harmoniko Srečko Zore. Za šolsko leto 1970/71 so podelili tri ZLATE LIRE, in sicer: učenki 6. razreda klavirskega oddelka Ireni Stajerjevi, učenki 6. razreda oddelka za kitaro Dafni Bulovčevi in učenki 6. razreda klavirskega oddelka Mihelci Lapuhovi. RADIO BREŽICE PETEK, 29. MAJA: 16.00—16.10 Napoved programa in poročila. 16.10—16.25 — Nove plošče RTB. 16.25—16.40 — Reportažni zapis z ekskurzije Društva kjigovodij po Avstriji, Švici in Italiji. 16.40-;-16.50 - NAJ POP LOT - najraje jih poslušate. 16^0—17.10 Obvestila in reklame. 17.10—18.00 — Glasbena oddaja Izbrali ste sami. NEDELJA, 31. MAJA: 10.30 — Domače zanimivosti — Poročilo s seje občinske skupščine Krško — Ob razgrnitvi urbanističnih programov v Brežicah — razgovor _ za naše kmetovalce — Jože Verstovšek: Pogodbena reja pohancev, prašičev, govedi in proizvodnja jajc — z reportažo Minut« z Ivanko Krašovec — Iz naših krajevnih skupnosti — Obisk v Artičah — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12 30 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 2. JUNIJA: 16.00—16.15 — Napoved programa in srečanje z ansamblom Ota Roma. 16.15 17 t5 _ Poročila — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Iz naše glasbene šole — Tedenski »portni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov — 17.15—18.00 — -Iz zbirk naših diskofilov. V maju 15.000 kopalcev V olimpijskem bazenu v Cateških Toplicah so ta mesec našteli 15.000 obiskovalcev. To je precej manj, kot so predvidevali, ker je vreme preveč aprilsko. Kopališče so za sezono na novo opremili z ležalnimi deskami, pa tudi drevje so zasadili, da bo čez leta več senoe. Če je sila, pomagajo tuji ljudje Prijatelji mladine v Globokem pomagajo reševati socialne zadeve^ Društvo prijateljev mladine v Globokem šteje vedno najdejo nolnagati. 172 članov in si je s svojo delovnostjo pridobilo jim pripravljen v kraju velik ugled. Brez njegovega sodelovanja ne Ce je treba, a j ^ na mine noben pomembnejši dogodek. ki ga z^ene na po- Njegovo delo je na kratko opisala predsednica Anica Kežmanova. Povedala je, da so pred kratkim razposlali staršem vprašalnike za letovanje otrok v Savudriji. Lani je prebile počitnice ob vanj in drugih prireditev članice prav tako zavzeto pomagajo. Društvo vključuje tudi komisijo za reševanje socialnih zadev. Učiteljice opozorijo odbor, kateri otroci nimajo KI ga Ziiueuc . no- kosilo. Pie« odl>o*W »g 6itn.ee v Savudrijo obleko za le,‘'vanJ®i„ Sibol] larji. ki so letovanja na)^ potrebni, *1* najnujnejšega pe™ . jp na P^^oSce ni je prebile pocitnice od ociDor, Kateri ouvui uumuju izmišljati o g ^re- morju 31 šolarjev iz njihove- urejenih razmer, in potem se pravočasno os morajo na razmi Ekipa prve pomoči iz Brežic na tekmovanju. V letošnji zimi se je v brežiški občini usposobilo šest ekip. Jeseni bodo nadaljevali izobraževanje po tistih krajevnih skupnostih, ki v minuli sezoui niso prišle na vrsto. Foto: Jožica Teppey ga okoliša. Ltlos se prav ta. ko nadejajo debrega odziva. Društvo bo prispevalo za letovanje 17£> tisučakov. V tem znesku sp vključeni: nagrada za četrto mesto v tekmovanju, ki ga je občinska zveza prijateljev mladino razpisala za vsa društva, izkupiček od zabav in članarina Društvo skrbi redno tudi za založenost šolske kuhinje. Ozimnico pomagajo pripravljati matere učencev. Pri tem so se tokrat posebno izkazale Marija šuler, Lidija Strgar, Marija Mihev, Pepca 2ivič in Darinka šušterič. Pri prirejanju raznih sejmov, pusito- IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Antonija Korene iz Zigarskega vrha — Ernesta, Terezija Švajger iz Križ_ — Branislava, Veronika Pinterič iz Cund-rovca — Dušana, Ana Javeršek iz Kunšperka — Roberta, Erna Rožman iz Arnovih sel — dečka, Jožefa Cizelj iz Loč — Roberta, Jožica Lendaro iz Sevnice — dečka, Anica Novoselec iz Kraja Gornjega — Antona, Antonija Kene iz Globokega — dečka, Albina Kolman iz Metnega vrha - Zvonka, Otilija Reberšak iz Armeškega — bno obleko. mladosti fca letošnji daa ^ so v Globokem or*a ^ podeljevanje Kajuh l0 I letos P3 nih značk. značke 19 šolarjev, /7 ^trok si jo je prislužilo 1 y ^ Društvo se trudi,deJoV- najbolje i?P°lru^." priteg^ n.i načrt, da bi P čim več staršev * * lo mladim z najrazličn akcijami. O Slov. Pri!"Šu< Učenci 4. in 5. rafiji# (mlija KeoersaK iz _ TD*”., Ingrid, Ljudmila Božič iz Brežic Cerkljah ob Krki aVaftJe — Sando in Amalija Cižmešija iz poslušali P ^T jjjii- Movrač — deklico. — Čestitamo! V BREGANSKEM SELU GRADIJO VODOVOD Denar si pravičneje razdelimo teden poslušali ^ o primorski in njen* f , mivostih. Stanko mivostm. ^ r otrokom ponazoril jgpiifl1 venskega primorij .pe# Predlog za nova merila pri delitvi sredstev za krajevne skupnosti Prebivalci Breganskega sela že nekaj mesecev pridno gradijo vodovod. Ce bo šlo vse po sreči, se bodo sredi vročega poletja že odžejali z vodo iz hladnega gozdnega izvira. Prisluhnimo najprej Lojze, tu Zokalju, predsedniku vodovodnega odbora za Bregan-sko selo. Takole je opisal potek njihove velike delovne akcije: — Kramp« za vodovod smo prvič zasadili v zemljo 4. februarja letos. Takrat je bila še zima in nas je pri de. lu zelo ovirala. Kopali smo predvsem ob sobotah in nedelj ali. kmetje pa tudi med tednom Odbor za gradnjo vodovoda smo ustanovili že tedaj, ko s0 »e odločili za vodovod na Jesenicah. Ker se nismo mogli zediniti glede prispevka, so nag oni prehiteli Da bi piiHi cio vode s čim manjšimi stroški, smo zaprosili za priključek n® tovarniški vodovod v Bregani. Vložili smo dve pismeni vlogi, toda zaman. Ni nam preostalo drugega kot odločitev za dražjo možnost. Zdaj ima. mo dva glavna voda: prvi oskrbuje 15 hiš in meri 800 metrov, drugi speljan za 40 hiš in je dolg 750 metrov. Prispevek swio si enakomerno razdelili. Za štiri hiše na hrvaški strani bomo speljali vodovod celo čez Bregano. — Ste že kaj seštevali stroške? — Seveda smo jih — se je oglasil Stanko Vovk, blagajnik vodovodnega odbora. Predračun za material zna. ša 120 tisoč dinarjev, celotno vrednost vodovoda pa cenimo najmanj na 180 tisočakov. Sprva smo računali po tisoč din prispevka na hišo, toda to ne bo zadostovalo. Udeležbo Pa hišo bomo povečali na 2 tisoč dinarjev, število ur pa od 150 na 200. Občinska skupščina nam je dodelila samo 4000 dinarjev. Računali sm0 na večjo vso-to, zato smo razočarani. — Do kdaj boste končali to veliko delo? — Do 4. julija, če pa ne bomo redno dobili materiala. se bc vse skupaj zavleklo. Pohiteli bomo, kolikor bo v naših močeh. Malo odmora smo si privoščili ta čas, ko so ljudje orali na polju. Zdaj bomo spet vsi prijeli za de lo. — Hvala lepa. Bo to dovolj za zapis v llslu? — Samo še to bi rad pripomnil, da razdeljevanje de. narjp po krajevnih skupnostih v naši občini ni pravil- BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ _ krajw Pretekli teden so se ponesrečili , Toirninskega in in iskali pomoči v brežiški bolms- nici: j i Marija Juričko, gospodinja iz Kunšperka, je padla z voza in si poškodovala glavo; Dragutin Ive-kovič, delavec iz Mihanovič dola, je padel s traktorja in si poškodoval levo nogo; Marija Radano- um ve^- ■« novic, gospodinja iz Malega Obre- nistov. Bilo Jih je odS^. ža, je padla na dvorišču in si po- ... j te^a marsikoaj ,^(j škodovala desno nogo; Mija Po- J”® y star§eV, sleka, delavca iz Kačkovca, je ne- '•»'<' nrfidsoakl . „uniU kdo poškodoval po obrazu; Anton Molan, vajenec iz Arnovih sel je padel z motorjem in si poškodoval desno roko in nogo; Jožetu Vresku, kmetu iz Razborja, je padla na glavo deska in mu jo poškodovala. Mladi so “r|D.r1fVJS» Približno 30 mladi* v brežiški občini P w0niU-nih za vstop v Zvez ^ ^ jin oa tega uiaw""*J, i\t$ čajo predsodki star na podeželju: O o^ jj»- ilanstva so doslej le vse organizacije m ^reu mladini na šir°k0.toV, vrata v Zvezo komuni**^ Jeseni ukinitev treh šol? Svet za šolstvo, prosveto in kulturo je na ^ ni seji razpravljal o obstoju podružničnih Skopice in Mrzlava vas. s Analiza za omenjene šole predlagali kaže, da vpis upada in da z naj na eni ukinitvijo katerekoli od njih sej razpravlja o razJt»°j! Predsednik vodovodnega odbora za Bregansko selo Vinko Žokalj no. Mnoge so prikrajšane, zlasti tiste, ki nimajo lastnega dohodka od gramoznic ipd. Merila bo zato nujno treba čimprej p opraviti. J. TEPPEY družničiiih šol, naj ^ možnosti <.a ProV. ]di o rok in razpravlja * v ureditvi -novne šole ^ lav! vasi v P0^1) šče osa vnošolskib ^ & bre/.iškc občine. Toiniela t pa bi mo: ali v pri- lo urediti, če. boj*®# ukinitve zagotoviti meljna izt*ra* j sre^ nost na voljo ne*aj p za te namene. Pomoč za (\r3^] V Kapelah Sp g0oO ^ gradnjo vodovoda ^ v Sromljah 34.000 rini 7.()oo din na no« din. na Boj ne bi nastale posebne težave. Prostora za otroke iz teh šol bo dovolj v novi osnovni šoli v Brežicah, ki je grajena za tisoč otrok. Vanjo se nameravajo preseliti v začetku Šolskega leta 197? Tl. Seveda pa bi mo: ali v pri meru učencem reden Drevoz v šolo in domov. Za otroke bi prešolanje pomenilo spremembo na bolje, saj bi b.li na popolni oci»ovni šoli deležni normalne ara pouka. Do sedaj So se šolali v kombi, nitranjh oddelkih in bili zaradi tega za njarsikaJ prikrajšani. Členi sveta za šolstvo NOVO v BREŽICAH din, v velikih Malf y v Dednji vasi 10- ■ KMKTIJSKl KOMBINAT IZ ZAI/CA vozi Je dober toden naprodaj jabolka iz svoje hladilnice. Kupcem jih prodaja kar z gajbicami vred. Za eno gajbico, v kateri Je povprečno 2t do 22 kilogramov jabolk, zahteva prodajalec 2<) dinarjev Minuli teden so Jih Brežičani pokupili Štlr kamione. Dnovno jih proda kombinat po raznih krajih Slovenije blizu se-dom vagonov. ■ NA CATKZU »o pred nedavnim dobili asfalt na cesti skozi vas. Krajevna skupnost si je *e dolgo priazdevala, da bi se domačini in tujci, ki prihajajo v ta kraj, znebili nadležnega prahu. Letos bo vas dobila tudi novo trgovino in prostore za sestajanje, ki so jih že leta pogrešali. m KIM) SO f:I,ANI IZVRŠNEGA ODBORA. V novi Izvršni odbor je občinska konferenca Socialistične Bve/.e izvolila tele člane: Mimico Avsec. Antona Baškoviča, Miha Halerja st., Ivana Kastnerja, inž. Antona IJpeja, Minko Miftičevo, Janeza Pirnata, dr Svetozarja Rainerja, Staneta Rebernika, prof. Jožeta Senico in dr. Slavka Surina. O tem, da predseduje konferenci prof. Stanko Skaler, smo javnost že obvestili. ■ ZDRAVILIA(:K CATESKE TOPLICE bo letos namenilo precej denarja za ureditev okolja. To nalogo so zaupali inž. Jožetu Strgarju, ki je s skupino delavcev že začel zasaiatl prostor ob počitniških hišicah. Glavna urejevalna dela hodo morali dokončati do 12. julija, ko bo v Toplicah srečanje-dolenjskih izseljencev, tedaj pričakujejo okoli 6 tisoč obiskovalcev. ■ PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE V BREŽICAH le 20. maja odpotoval na obi«k čez mejo. V Trstu je priredil koncert za slovenske rojake. Njegov program so posneli na trtaSkem radiu 2.000. 4.000 In v Gazicah VažL BrS»n^> «■m’ v ®.rSh 12-000 Trgovsko P^'J;jerJe^ i* B«*žlc Vab‘ogled let* trošnike na ”etiSKe 1 zaloge blaB° ‘ peril» te . motke V*""1 konfekcije v Razveš ielili bofl10 .rt vas .,ite u1 vzorcl- Dan pred dnevom jugoslovanskega vojnega letalstva so v Brežicah slovesno odprli na novo zgrajeni doni JLA. V goste so povabili predstavnike družbenopolitičnega življenja iz vseli posavskih občin. (Foto: Jožica Teppey) Ogreti za razvoj turizma Ogovor s predsednikom turističnega društva v Kostanjevici Viljemom Punčuhom O turizmu in 0 turistič-.,.vP°'VeZaVi z nadvse ži-m ,1^0 dejavno6t-kr. dolenjskih Benetkah, vici j* Pravijo Kostanje-t ’ J,e Precej govora. O K-ikšne so možnosti, nl;e Predsednik turistič- p®* imamo 0(1116116 osti za razvoj turiz-iamo lav* lov» Studena da ^ero računamo, sredbe !J!S?fic5ana do takrat i £?letja m da bo turku sprejela prve liš*a \-Pa naravna kopa-“*>"> Krki. grad, /or. 2ih v, T? m božica dru-vse v01111 Prireditev — Veliir« lahko privabilo S^.*? turist°v’ kot ^privablja zdaj.« suniti* *** bi morali biHVsf.kaicor bi morali do-£ tunstičm biro, vsaj turis^f^f- . Izletniki in dejose^ j°’ ne in"j£'^sprašujejo, kam mo w namerava- 1Qesto kurvi668X10 urediti rinsSh , 5010 18 sta- detlih z n-20 Ka Je razsvetlil!' Jimi 501110 hkrati f ?estni ot<* in nost romantič- Ca2?ta- Bolje b0- ko bi jvJL v°dovod, radi krSfgali Pri turističnih skihsS, ZTLTejanje tuj' spekt bomo pro- letli iz ir ksikon v ma- • katerega bodo tu- Kmalu koledar treh sosed Izdal koledar in vodič za Posavje. bo koordinacijski odbor za turizem risti spoznali, kaj je pri nas zanimivega in kaj je vredno ogleda.« — Premalo ležišč vas tare, slišim. Ali boste glede tega, kaj napredovali? »Gostiln in gostišč je sicer vedno več, a v njih ni prenočišč in tudi tam, kjer jih imajo, niso sodobno opremljena. Zdaj je naše edino upanje grad, vendar je potreben temeljite obnove. Turizem bi zadihal s polnimi pljuči, če bi v gradu uredili hotel. Je nekaj možnosti, da bi pri teh načrtih pomagali Švicarji. Odkrili smo tudi nekaj izvirov tople vode na Dobah, treba bo pogledati, če bi lahko zgradili bazen. Ker je p oz im: dovolj možnosti za smučanje, bi Kostanjevica, če bi načrte uresničili, zares postala turistično mesto.« J. SPLICHAL F« "v-vui občinah, 0716 iz Krškega. o**4 odw . Je te od vse- SA0'. svoje vniške, krx, interese ‘J”b"**• listov na t ^vabljanje 211 Hiedsebf i° obm°čje in nje kulturr,?0 obiskova-^■bavnih m športnih, ditev. drugih prire- 2311 s°del^0ra s° naveli in z družbe- S?ijami, pri lmi °rga' beteli nQ h ! čemer so ^je. ^°bro razume- li kol^L^^0 O iz-?ejših priredit pomemb- ^.^ZaS V in vodl' ^ v vseh už Se naydu-^ vsa, „ °?činah' 2da,j * <*o<4SOSed videl- ^ ^aja ™ sosedu ra ki mu predseduje Peter zen tega Pa bodo turistični biroji lahko ponudil: tujcem kratek opis zani mivostj in pomembnejših dogodkov v pokrajini. Odbor bo nudil pomoč turističnim društvom in občinskim turističnim zvezam. Sprejel je pester program. V njem je med drugim omenjeno sodelovanje pri snemanju turističnega filma o Posavju, ki naj bi zagledal beli dan v letih 1971 jn 1972. Dosedanje delo kaže, da bo treba razviti vsestransko povezovanje turističnih gospodarskih organizacii, zlastj re-cepcijskih slu*b v posavskih občinah. Začetek torej veliko obeta. ^^iSSSen2 SZDL Kr*ko naJ se udeležijo Slovenskega naroda, zbora aktivistov of v dolenjskih toplicah, 1 bo 7. junija 1970. Zfttevni P^, da se prijavijo svoji NOV na in z SZDL ali krajevnemu odboru 0cjh ' Pozneje do 1. junija 1970. U avtobusov 7. junija 1970: ROfiIna Kenn °b 7. uri zjutraj i, “ krajevni urad ob 7.15 u r^stam ^araže rudnika ob 7. uri »Podlipo« ob 7.15 i l^kovru <>tel »Sremič«, ob 7. uri ^dniit ~~ Kasilski dam ob 7.15 J%Voz 211 udeležence z Rake ob 7.30 ^ Krškega bo preskrbljen j>Vt°busnj limite ’>revo?- Je brezplačen za vse aktiviste OF. kih 'tv._. Pravočasno, Odhod avtobusov iz Do 1x3 P° dogovoru. tudi vs« druge občane, du se pro v 6lm IS h Toplicah in na Bazi 20 udele-• n v<*Jem Številu. SZDL Krško OI>člnHk» konferenca do odho- i; - e v vO y': «•' - ;■ • -• ? ’' : :>:?£: . f-. Industrija gradbenega materiala SAVA iz Krškega izdeluje v svojem obratu v Drnovem razen zidnih blokov tudi drogove za elektrogospodarstvo (Foto: M. Vesel) Kdor nima za plače, naj le propade Sindikat se ne zadovoljuje s povprečnim prikazovanjem prejemkov Delovne organizacije, ki plačujejo svojim delavcem manj kot 700 dinarjev na mesec, po mnenju občinskega sindikalnega sveta v Krškem niso sposobne za življenje. Životarjenja ne kaže podpirati, zato je sindikat priporočil povečanje najnižjih osebnih dohodkov na 700 dinarjev. Uresničevanje tega priporočila prepušča samoupravnemu dogovoru v okviru občinskih meja Občinski sindikaini svet je skupščini ponovno predlagal ustanovitev sklada za odpiranje novin delovnih mest. Ustno je bil že nekajkrat izrečen, vendar se ni od tedaj še nič premaknilo. Sosedje v Brežicah so ga že zdavnaj uzakonili, v Krškem pa ne more tako zlahka prodreti. Koliko za grad? Za obnovo kostanjeviškega gradu pričakujejo letos iz občinskega proračuna 28.000 dinarjev. Lanskih sredstev je ostalo še 107.000 din, medtem ko naj bi se nateklo iz republiški virov 500 tisočakov. Storitvena obrt čez deset let Na jutrišnji seji občinske skupščine v Krškem se bo razprava vrtela predvsem o-koli programa za razvoj storitvene obrti v občini do 1930. leta. Načrt prikazuje trenutno stanje v obrti, gibanje prebivalstva v naslednjem desetletju, stanovanjsko gradnjo, opremljenost gospodinjstev s tehničnimi pripomočki in porast avtomobilov. To daje osnovo za načrtova-nje potreb v storitvenih panogah in odpiranje novih dejavnosti. Morda bi bila kaka druga možnost zbiranja denarja za te namene boljša, toda do se. daj drugih predlogov ni bilo. Od občinske skupščine zah. teva sindikat nova merila za financiranje splošnih družbe, nih potreb. Z dosedanjim načinom združevanja sredstev sindikalni delavci niso zado-voljni in menijo, da bi bilo tu treba marsikaj spremeni-ti. Predvsem je treba napra. viti nepristranska merila za prispevanje v skupno blagajno. Dogaja se, da so predstavniki občinske skupščine, Pa tudi družbeno-politični de. lavci marsikdaj v neprijetnem položaju, ko tako rekoč prosijo za denar. Kadar je v podjetju kaj narobe, se oglasijo skoraj s slabo vestjo in deležni so Številnih očitkov,'češ za denar smo bili pa dobri. Naslednja prjpomba, ki jo je sindikat posredoval krški skupščini, zOht&ra pnkazova nje osebnih dohodkov. Sindikat se ne zadovoljuje več s povprečji. Taki sliko samo zameglijo. V prihodnje naj bi skupščina prikazoval# kvečjemu povprečja osebnih Razstava in koncert na gradu Na gradu Brestanici bodo 7. junija odprli razstavo z naslovom TALCI 1941—1945. Pri. reja jo Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Za isti dan je napovedan tudi koncert pevskega zbora iz Brestanice v počastitev 25-letnd. ce ustanovitve zbora. RAZGLAS OBČINSKA SKUPŠČINA KRŠKO obvešča i.bčane, hišne svete in delovne organizacije, da bodo TABLICE hišnih številk za mesto Krško izdajali od 1. junija do 31. avgusta 1970 v splošni pisarni občinske skupščine, soba št. 1 ob glavnem vhodu levo, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 15. ure. Cena tablice Je 5 dinarjev in se plača ob prevzemu. Hišni svebi in delovne organizacije lahko prevzamejo tablice hiftnih številk z naročilnico in naknadnim plačilom. Za območja izven mesita Krško bodo tablice hišnih Številk izdajali v istem roku kot za mesto Krško, vendar na sedežih krajevnih uradov. dohodkov v neki stroki, sicer Pa najnižje in najvišje dohod, ke v delovni organizaciji. Morda je tudi tu ključ za preprečitev množičnega odhajanja v tujino. Ravno osebni dohodki so marsikje pospešili odhod delavcev čez mejo, čeravno -"o jih v podjetju nujno potrebovali. Novi poklici za rudarje Na Senovem pripravljajo rudarje na nove poklice. V te-ča jihseChh q čajih se usposabljajo za ključavničarje in varilce. Zdaj teče že drugi tečaj. Prva skupina se je zadovoljivo izkazala pri teoretičnem in praktičnem preizkusu. Tečajniki se trudijo, da bi se čim bolje pripravili na delo v kovinarski stroki. V obeh tečajih se je doslej izpopolnjevalo nad 75 rudarjev. V soboto zaseda sindikat Za soboto, 29. maja, je v Krškem sklican občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Predsednik Edo Komočar bo v referatu nanizal nekatere značilnosti gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini, poročilo o 2-letnem delu pa so delegati spreje- li po pošti. Za razpravo bo torej dovolj snovi. Veliko krvodajalcev v Krškem in na Senovem V organizaciji občinskega odbora Rdečega križa v Krškem in s pomočjo občinskega sindikalnega sveta je bila 22. maja v Krškem in na Senovem krvodajalska akcija, ki se je je udeležilo 574 občanov. V Krškem je bilo 350 krvodajalcev iz 25 podejtij in organizacij, na Senovem pa je dalo kri 224 občanov. Največ krvodajalcev je bilo iz vrst dijakov TSŠ, iz tovarne celuloze, Kovinarske, v Splošnega obrtnega podjetja, iz Brestanice, Senovega in Zdol ter rudnika Senovo. Letošnja akcija je občutno presegla lansko, občinski odbor Rdečega križa pa nam namerava v jeseni organizirati še eno krvodajalsko akcijo. - Z. S. Dvojna oddaljenost Krška občina ima precej obratov, katerih matična podjetja imajo sedež v drugih krajih. Ta oddaljenost se marsikje čuti tudi pri samoupravnem odločanju. Kljub temu da te enote ustvarjajo, niso vedno deležne tega, kar si prislužijo. To velja predvsem za vlaganja v stanovanjsko izgradnjo in druge oblike družbenega standarda. Občinski sindikalni svet je na zadnji seji obravnaval te stvari in predlagal, naj bi v prihodnje matične organizacije prispevale ustrezen delež za potrebe delavcev svojih obratov. Lahko bi bilo bolj poceni Na Planini bo 4. julija srečanje Gorjanskega bataljona. Do takrat bomo dobili cesto. Zanjo bomo potrebovali veliko gramoza. Tukajšnji odbornik je predlagal občinski komisiji za ureditev dovozne poti do stare, izrabljene gramoznice Komisija je spre. iela njegov predlog, čeravno sem prepričan, da ni bil najboljši. Sam sem namreč predlagal, da bi uporabljali raje material iz gramoznice med Plar.ino in Trebelnikom, ki je komaj kilometer oddaljena od vasi Buldožer je kljub vsemu začel delati pot proti Homu. Šele ko je bila pot narejena, so ugotovili, da tam ni primernega materiala za cesto. To je veljalo precej denarja, koristi za skupnost pa ni bilo le odbornik je dobil pot do vinograda. Komisiji se čudim, da se ni odločila za cenejši predlog, saj bi človek to upravičeno pričakoval od nje. J02E TURK, Planina KRŠKE NOVICE ■ ZA 32,3 ODST. POD PIANOM. V tovarni papirja so v 4 mesecih t. 1. izvozili nad 4.000 celuloze in papirja. Računali so, da bo izvoz v tem času dosegel preko 6.000 ton. Predvidevanja so torej izpolnili le s 67,6 odstotka. V istem obdobju minulega leta so prodali na tuje mnogo več izdelkov, kar 7.200 ton. ■ OBISK ARBORETUMA. 7. junija bo Hortikulturno druStvo or-unniziralo za svoje člane ogled arboretuma v Volčjem potoku pri Kamniku. Udeleženci bodo potovali z avtobusom. Prijave sprejemata cvetličar Kerin, za člane druStva v Celulozi pa tovariš Viktor Zemljak. ■ NADZOR NAD fJRADNJO NO-VK SOLE v Krftkem je občinska skupščina zaupala projektivnemu biroju Res ion iz Brežic. O tem je sklepala na zadnji seji. ■ NADZOR NAD GRADNJO NOVE SOLE v KrSkem Je občinska skupščina zaupala projektivnemu biroju Region iz Brežic. O tem je sklepala na zadnji seji. ■ V OBČINSKI UPRAVI »o vpeljali novo mesto vodje priprav teritorialne obrambe. Na to me- sto je skupščina imenovala tovari J a Slavka Sribarja. ■ JUTRI DOPOLDNE bodo odborniki razpravljali o predlogu sveta za gospodarstvo in finance, da bi skupščina najela posojilo za gradnjo vodovoda in kanalizacije v Kostanjevici. Kredit bodo zaprosili pri Dolenjski banki in hranilnici. Kostanjevičani so sami že pokazali veliko dobre volje z zbiranjem samoprispevka občanov in z obsežnimi načrti za razvoj turizma, ki pa brez zdrave pitne vode ni mogoč. ■ ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST V KRSKEM bo letos postavil mrliško vežo na krškem pokopališču. Pomagal bo tudi pri napeljavi vodovodnega omrežja v naseljih Drnovo, Brege. Mrtvice, Vihre. Gorica, Jelše, Veliki Podlog in Trška gora. ■ V SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA se da J'h ne bo mogoče od-nemu kmetijstvu občine še like možnosti neizkoriščene, praviti čez noč. Potrebno bo Prve preusmerjene kmetije, ki ®e veliko vztrajnega in po-so uvedle pašno kosni način trpezi j ivega dela, ki ne bo gospodarjenja na travnatem rodilo takoj vidnih uspehov; svetu, so jasno pokazale na potrebno bo še veliko boja to ’ za boljši položaj kmetijstva Zadnje leto je v sevniški ^ot gospodarske panoge. Po-občlni okoli 40 kmetij uved- tttdka ZK, h kateri naj bi lo pašo z električnimi pastirji, količina odkupljenega mleka stalno narašča in se že približuje 2.000 litrom na posef>en značaj Druga pomembna značilnost je izredna razdrobljenost kmečke posesti ter majhnost kmetijskih posestev. Medtem ko ima v celotni Sloveniji kmetija povprečno šitiri hektarje kmetijske zemlje, ima povprečna kmetija sevniške občine vsega 2,14 hektara zemlje. Število kmečkih prebivalcev dan. Ta številka je za obči-se naglo zmanjšuje in je predvideno, da bo občina štela čez 20 let skoraj 2.500 prebivalcev manj, kot jih ima sedaj. / Najbrž ne bi kazalo obširneje opisovati bližnje 7zgodovine, ki je poznana in ki je nj mogoče več spremeniti. Ta trenutek je važneje s skupnimi močmi poiskati oprijemljive oblike pomoči kmetijstvu, čigar položaj je nezavidljiv iz mnogih vzrokov. Tudi ne bi naštevali sistemskih ukrepov, nujno potrebnih za kmetijstvo, raje se zadržimo pri nekaterih dala prispevek tudi občinska organizacija ZK v sevniški občini, bo šele temeljni ka: men za prihodnost. M. L. PODJETJA SKOZI POVPREČKE Zaslužki zelo različni Povprečni osebni dohodki zaposlenih v sevniški občini so se lani povečali za eno petino Ukradel kos pečenke Na nedavni reviji do. lenjskih beat ansamblov na sevniškem gradu tudi za preskrbo ni bilo najbolj poskrbljeno. Neznan lačen obiskovalec je v gostišču v gradu, medtem ko je gospodinja pripravljala sendvič, ukradel kilogram težek kos pečenke in izginil kot kafra. Po statistični metodi izračunanih povprečkih zaslužkov v posameznih delovnih organizacijah sevniške občine, ki jih je ugotovila občinska uprava, znaša lansko skupno povprečje 1.023 dinarjev ali 19,2 odst. več kot leta 1968. V gospodarstvu je po-vpreček 1.006 din, v družbenih službah pa 1.150 dinarjev. Bolj zanimiv] so podatki o posameznih podjetjih, vendar je treba pri njih upoštevati budi različno kvalifikacijsko sestavo in različen značaj dela. Metalna Krmelj je imela ELEKTRIKA PASE ŽE NA 40 KMETIJAH „Dovolj smo se naučili" Anton Marolt iz Boštanja govori o svojih izkušnjah s pašno kosnim načinom rabe pašnikov tega lotil ne vem kako bi sploh mogel obdelovat kmetijo, preveč bi &10J® naju in naše otroke, saj smo se doslej že tako dovolj namučili. Po vojni smo se vrsto let ubijali s prosom, ovsom, strniščnim korenjem in drugimi P0^11^' zdaj smo vSe *° ? li. Slabše njive so ze travili. Kmetijski refe Ivan Doberšek, ki nam j pomagal do posojila, boljših krav in ki J? den za tednom prihajal » nam, me je prepričal« daje pognojen ,trav™ kmetiji več kot njiva, . tem pa terja mnogo maw dela Lani smo P8*11^ 13 aprila do 29. n°v® bra, pomislite: ves ta je živina tako rekoč s®®** skrbela zase. Na star čin ne bi nikoli mogli diti toliko krav.# M. I^- Pred dobrim letom dni sva se srečala pri kmetu Strnadu nad Sevnico, kamor je prišel gledat, ka-ko dela »tista stvar« (elek. trični pastir)< Takrat je imela Maroltova domačija nad Boštanjem, malo kra ljestvo Betajnova, tri krave- v hlevu in na dan golido mleka naprodaj. Ko sva te dni koračila po njegovem svetu in mo-drovala o drugačni živino, reji, Je 12 krav stalo v hlevu, gospodinja pa je vsak dan oddala 70 litrov mleka. Antona niti ni bilo treba dosti spraševati: sam je govoril, živahne oči njegovega zgaranega obraza niso mogle skriti zadovoljstva: »Naša sreča je, da ima. mo zemljo zaokroženo, da smo lahko postavili električnega pomočnika, ki nam tako dobro varuje živino na paši. če se ne bi STARI ZNANCI IN PRIJATELJI: Kmetijski g ferent Ivan Dobršek je teden za tednom Pn_,7j 0 k Maroltovim nad Boštanj in jih potrp^'-P prepričeval, da so začeli gospodariti druga y (Foto: M. Legan) OD LISCE DO MALK0VCA ■ SEVNICA: SPREJEM V ZVEZO MLADINE. Na osnovni šoli »Savo Kladnik« v Sevnici je bila po pionirski konferenci še konferenca pionirskega aktiva šole. Po poročilih o številnih akcijah & sprejeli v. Zvezo mladine 130 pionirjev. Sledil je ples v telovadnici, kjer je igral najbolj popularen ansambel Dolenjske — Modre zveade iz Sevnice. (A. 2.) ■ KRMELJ: DANES 7.HOR VOLIVCEV. V Domu svobode bo ob 19.30 zbor volivcev, na katerem bodo predlagali kandidate za novega odbornika, ki bo izvoljen v občinski zbor občinske skupščine v nedeljo, 7. junija. (B. D.) ■ ŠENTJANŽ: POČASTITEV KRVODAJALCEV. V nedeljo, 31. ma Ja, bo v prosvetnem domu počastitev krvodajalcev Šentjanža. Ob 7. url bo najprej zdravstveno predavanje. nato pa podelitev 5 zlatih in 25 srebrnih značk. (B. D.) ■ SEVNICA: SE O REVIJI BEAT ANSAMBLOV. Posebno v Dolenjskem listu Je bilo precej grenkih na račun prireditve. Ne vemo, če je objavljena kritika umestna, saj kakovosti igranja dolenjskih ansamblov ne ka£e primerjati z uveljavljenimi Sinovi iz Ljubljane. Nastopajočim bi zaradi pomanjkanja mentorske besede glasbenih strokovnjakov več pomagala objektivna kritika, v kute ri bi ocenjevalec zapisal svoje mnenje o lastnih skladbah ansamblov. Kakorkoli: prireditelj se še ni upehal, zatik je klub mladih iz Sevnice povabil še enkrat nasto- pajoče na razgovor, ki bo JOtri, 29. maja. (A. 2.) ■ KRMEIJ: KRVODAJALSKA AKCIJA. 3. junija bo v zdravstvenem domu v Krmelju odvzem krvi za prebivalce območja Krmelja, Šentjanža in Tržišča. Sent ianžani že obetajo, da se bodo odzvali v velikem številu, tako kot je bilo že prejšnja let«. (B. D.) ■ SEVNICA: NISO ZADOVOU-Nl Z LOKACIJO. V ponedeljek se je v Sevnici sestal svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, ki je med drugim obrav naval tudi predlog upokojencev, po katerem bi dom upokojencev, depandanso doma počitka na Im-poljci, gradili v novetn delu Sevnice, in ne v starem, kot je bilo najprej predvideno. ■ KRMELJ: NUJNO POPRAVI-IX) CESTE. Letošnja zima je naredila na asfaltu v Krmelju precejšnjo škodo. Krajevna skupnost želi popraviti cestišče, vendar ni- ma dovolj denarja Novo.N Sko cestno podjetje doslej ni ukrenilo Se ničesar. Ali bomo doživeli, da bo uničen asfalt, ki Je stal čez 30 milijonov Sdin? Kakšno gospo darjenje je to? (B. D.) ■ BOŠTANJ: SPET NESREČA NA PREOZKEM MOSTU. V petek je bila na preozkem mostu čez Mimo v BoStanju spet prometna nesreča, ki bi se lahko končala mnogo bolj žalostno Voznik tovornjaka. ki Je peljal v Celulozo kamion lesa, ni mo^el zavreti in se je zaletel v osebni avtomobil renault 16. Škode je m 4.000 ri|. naj rev. (/, • > Vsaka šola nekaj stane Izmed vseh delovnih or-ganizacij v sevniški občini je v minulem letu imela izgubo le delavska uni. verza — 6412 dinarjev. Ta ustanova je imela primanjkljaj tudi v letu 196J. Upati je, da bo izguba vendarle prepričala vse tiste, ki menijo, da DU ne jK>trebuje dotacije in da mora vse režijske stroške plačat\ iz lastne dejavno, sti, kot da je tudi na jx>-dročju kulture in izobraževanja edini zveličavni zakon — ponudba in povpraševali je. (Kot smo obveščeni, le svet za izobraževanje o izgubi že razpravljal in sklenil da je treba delavski univerzi denarno pomagati.) povpreček 1.172 din, Jugota-nin 994, Kopitarna 870, Lisca 1.112, Jutranjka 957, Kmetijski kombinat »Zasavje« 893, gbzdni obrat 830, železniški promet 959, PTT promet 860, Trgovsko podjetje Sevnica 1.089, Mene 1.072, Peko 718, Borovo 1.178, Petrol 1.159, Elektrotehna 1.068, Gostinsko podjetje Sevnica 920, Bife Krmelj 984, Stttles 975, Kovinsko podjetje 890,9, obrat Teh-no gradenj 983, Kom. stanovanjsko podjetje 1.006 din, E-lektro Celje 1.400 in AMD 982 dinarjev. Najbolj se je povprečje povečalo v Elektru Celje in kr-meljsk] Metalni, najmanj pa v Jugotaninu/ kjer je bilo skorajda enako predlanskemu. Dokajšnje so razlike v povprečnih prejemkih zaposlenih v družbenih službah, vendar je tam kvalifikacijska sestava še bolj različna. ,__________________ rvf411B , ____ pri Komunalno stanovanj- nirja Albina II skem podjetju Sevnica, ki je dija Prosenfka in. Jože Fabjan I već ur Obravnavala gospodar- serka, v stanovanjsk ^ go- _______________________________ I jenje s stanovanjskimi hiša- dišče pa Franja 2ura mi. Skupščina ni mogla mi- risa Debelaka. 3- mo osnovne ugotovitve, da ima podjetje v upravljanju kar 35 odst. stanovanj, sta- rejših od 80 let, ter le 46 odst, starih do 15 let in da je 373 Stanovanj skiH enot premalo, Z ZASEDANJA SKUPŠČINE STANOVALCEV , Križi s starimi hišami Samo še dve občini v Sloveniji imata šibkej*g stanovanjsko podjetje - Lahko bi bilo druvnlr>piv W>lH« v n/w svet flli' Generacija krmeljskih rudarjev je spet izgubila enega izmed dvojih članov: umrl je Jože Fabjan, vesten delavec, dober tovariš, večkratni član organov delavskega samoupravljanja. Devet let je delal v tujini, od koder se je leta 1946 vrnil v domovino in jx>magal pri obnovi rudnika. Stalni napori so zrahljali njegovo zdravje, tako da je umrl v 60. letu starosti. Njegova zadnja jx>t je pokazala, kako smo ga cenili. B. D. Krmelj: km.a'U nova trgovife Ce ne bo nep ^ posebno še če upoštevamo zastoja, bo K površino in starost koncu juni a aU Ce bi nekatera podjetja, ki ^uIlJa dobl . ra želj9 zdaj sama gospodarijo s sta- n0> kar . . in b L|nfl novanji, prenesla le ta na Ko- valcev tega ^ 6^ munalno stanovanjsko pod- vas*- Prodaj jetje, bi se skupno število pre- klasična,, del cej zvečalo, kar bi vplivalo strežna, razen tudi na gospodarjenje. Zaenkrat kaže, da bo tako še ve- klasična,. delno.J^ tx> strežna, razen ifl1 la bife. Skupno■ J*’ ^ okoli 500 kvadrat ^ Krvodajalska akcija • IlOVi SlOVBIISki IDBSGČIlik dno ostalo pri starem. proštom, ail"'.jL\e Skupščina stanovalcev je okoli M Jebeno ugotavljala, da družbena grad- Gradi^ jo b* nja že vrsto let hudo zaostaja, saj je bil prirast v zadnjih 15 letih le poldrugo stanovanje na leto. Večji del denarja, namenjenega za stanovanjsko gradnjo, gre namreč za zasebno gradnjo. Posebno velike težave so z okoli prostora rradnja dif>» riff SfSVNISKL VESTNIK 1., 2. in 3. Junija bo v sevniški občni krvodajalska akcija. Občinski odbor Rdečega križa upravičeno upa na uspeh. Občina je že nekaj let izpolnjevala letni načrt odvzema vsaj s 75 odstotki. Odbor naproša delovne organizacije, naj omogočijo svojim delavcem, da se bodo odzvali temu dobremu delu, ki daje naši zdravstveni službi surovino neprecenljive vrednosti. Po možnosti naj bi ta dan imeli darovalci prost, plačan dan. Tako naklonjenost so že pokazale nekatere delovne organizacije v sosednjih občinah. S' Sk. karavana iz Žalca. Loka: želii0 * dovffe Sla le 58 “^orel>w»J «l • f p,j ie Tani P * p6 tA vzdrževanjem starih stana- Kv,* ,* družil K fap ^ vanjskih hi£. Predvsem velja te nejgj d M. Poli*- Ki P* V ..................................... > nekaj pfi- to za Krmelj, k]er Je nad Pray 'tališč. ^udinko Pr5 devet desetin starih hiš. Ker svojih ve v njih stanujejo pretežno lju- ^---- dje z majhnimi dohodki Je stovol) kra.it>v kftstfl problem še večji. ^ ^J^dni ^ pravljeni ^oP^1, za po*10. 160 strani 3 din Skupščina Je potrdila fi nančni načrt za letos, predla Kala nekatere ukrepe za iz- rava ‘‘‘‘"je, Je boljšanje dela hišnih svetov, za let , j^ati in $■ vljt n »ow> n ost m )K gostišča S ur^fpV rava tftrtVh, \e opozorila na malomaren od no« nekaterih stanovalcev v 19 m NAGLICA. KOT DA BI ŠLO ZARES Brezhibna mobilizacija Ocena po vaji: poskusna mobilizacija je pokazala, kako hitro je mogoče zbrati prebiva!stvo Čeprav so bili poprej temeljiti pripravljalni sestanki odborov za splošni ljudski odpor in vodij enot civilne zaščite, je bila večina »mobilizirancev« v noči od sobote na nedeljo pošteno presenečena, ko so jih sredi noči prebudili kurirji. Poskusna mobilizacija ie zajela okoli tisoč prebivalcev trebanjske občine, od moških do žena in mladincev, ki so se zbrali v rekordnem času, tako da so bili v zgod-za akcijo. Mobilizacija je de-njih jutranjih urah že nared lovala brezhibno, pravočasno predavanja o političnem položaju v svetu. Organizatorji vaje so v četrtek preučili celotno vajo, ki je pokazala, da so naši ljudje pripravljeni in sposobni naglo posredovati, če bi kdo napadel našo domovino. M. L. * , lovaia orezniDno, pravočasno FOSvpt xt. ~ •- . .. rv/ , , so se ji odzvali vsi poklicani savodf • PAŠNIKU. Od leve proti desni: sodelavka ljubljanskega kmetijskega vmes celo z inavčmm im /nz- Mira Bižal, lastnik kmetije Andrej' Kržič, vodja proizvodnega okoliša na „^h Mokronog Ivan Vovk in inž. Miha Krhin, kmetijski referent. (Foto: M. L.) K PRVA KMETIJA, KI SE BO POVSEM PREUSMERILA V REJO KRAV Poskusiti drugače, kot je oče rei Kržič govori: »Zaenkrat moram reči, da je to res dobra stvar!«« kovni°wa k° še P01 do cilja, dolga in težavna. Stro- doma in gospodarskih posio-tetjihv.80 *zra*i^mali, da bomo v prihodnjih desert- pij, kar je izrazita prednost te v Slo • • • družbenih mlečnih farmah potrebovali kmetije. Prav zaradi tega je ^eka ni^ še najmanj deset tisoč v pridelovanje ne bo težko preusmeriti v re- 30 UsJnerjenih kmetij, ki bodo redile po 15 do jo krav, pašo in pašnokosni ^hetiia lrel>anjski občini nastaja šele prva taka način gospodarjenja tiste ki’ k- ^ ^ z z8'ledom pritegnila še druge, vsaj natem svetu, nujo' bi icmetije lahko preusmerili, pa zdaj dvo z omoienie moi Jz. 50 ne®aupljivi do novotarij, »kd jih ni počel Pa smo vseeno živeli«. ovojem na nogah. Enote, ki so bile zbrane po krajevnih skupnostih, so imele na zbornih mestih predavanja o delovanju in nalogah teritorialne obrambe ;n civilne zaščite v miru, v pn-pravljenosti na vojno in ob naravnih nesrečah, ki lahko prizadenejo prebivalstvo,. Udeleženci so poslušali tudi Zbiranje oblačil v treh krajih Kot povsod v Sloveniji bo tudi v trebanjski obči. ni 28. maja nabiralna akcija, v kateri bodo člani Rdečega križa zbirali obleko in obutev Po sklepu občinskega odbora RK bodo zbiralne akcije samo v treh večjih občinskih središčih: Trebnjem, Mokronogu in na Mimi. Odbor poziva predvsem mlajše člane organizacije, naj sodelujejo v tej dobrodelni akciji. na trav- je ta mož U Hi,astovic® skega Kmetijskega zavoda je ^ poshi* t- k P^i priprav- natančno izračunala, kaj je za Usmeri^-nasvete o pre- kmetijo bolj donosno, česa ^Peljal ki je prvi naj se Kržičevi oprimejo, da , Poveča c liričnega pastirja, bo sin kasneje rad prevzel ^ive, po^° krav. zmanjšal kmetijo in da mu ne bo žal, ki bo na^^T*1 silažno koruzo, dn ni *#>1 za bratom ali sestro j Prev«***0 kupii napravo n.^°v®nje napol suhe in Se kaj, • Prin^cc Paša v Prav^o organi-PašnUto t-f^eljenih ko-tako da ni šel za bratom ali sestro v mesto. Domačija ima 13,5 ha kmetijske zemlje in precej gozda, svet je na srečo ves okoli f načrtu 7 vzornih kmetij — - . Občinski kmetijski sklad g°^u menjktT krav- 1)0 imel letos na voljo 227.087 JU m 9Sa* And rei snrva imenovanih 4i86 v določe- ^ ni x tlSa’ Andrej sprva dinarjev, kar je precej več 8ov°rii kn;erjel. kar mu je prejšnje leto. V svoj'em iz KZ Trehf • ^ tehnik Vovk nažrtu i™81 predvidenih več ftečenja n->e- Svojega prese- akcij, izmed katerih nekete- !?° namob?0^ skriti: ,>Prej ^ že 6o lij' Utrov, zdaj ne bi ^ ,na dan- C1° mSfi ^ k5V miore . ■ da j,, i pa vredr.o k?° v hlevu %1° “"“Jšaio °sHi. S1* manj bo ir.hu katerih nekatere že izvajajo. Med drugim je načrtovana ureditev sedmih različnih vzornih kmetij, ki bodo zgled za sodobnejše kmetovanje. V ta namen je upravni odbor sklada namenil 30.000 dinarjev, načrte za h, u* mani ’ J D° treba nu au.uou dinarjev, načrte za bo 12, ,spravliati seno, ureditev takih kmetij pa bo ^ram 3 s krmo. Doslej sklad izdelal v sodelovanju s StTl° 8®6eii 1,,|C*a je to, kar Kmetijskim zavodom in M; ’ si*a dobra stvar.« Kmetijskim inštitutom iz T' ——_______________*z ljubljan- Ljubljane. Z gnojenjem, ki daje na izčrpanih pašnikih in travnikih, (ki so stoletja »redili« njive) presenetljive uspehe, bo mogoče rejo zelo povečati. V načrtu o preureditvi je izračunano, da bo Kržičeva zemlja lahko redila 12 krav molznic, 4 plemenske telice, 2 konja in prašiče za domačo uporabo, razen tega pa bo pridelovala še krompir za prodajo in nekatere pridelke za dom. Mleko, krompir, teleta in prodaja starih krav bo po izračunih vrgla kmetiji v letu 1973 že čez 60-000 novih dinarjev dohodka, vsi izdatki skupaj pa ne bodo dosegli 30.000 tisočakov. Najbrž bo kdo, ki pozna kmetijo, hitro reker. »Kržič lahko, ima zemljo okoli hiše, ima veliko gospodarsko poslopje, ki ga bo še malo preuredil, in ga yse skupaj ne bo veliko stalo.« Res je to, res pa je tudi, da so v občini še druge možnosti za take preusmeritve, čeprav bodo malo draž!e ali bolj zahtevne. Zato pa je v občini kmetijski sklad, zadruga in ljudje, ki se spoznajo na to stroko in ki skupno lahko marsikaj spremenijo. M. LEGAN Kako bo z vaško revščino? Konferenci ZK in SZDL sta ugotavljali, da so kmetijske teze CK ZKS premalo jasne V ponedeljek popoldne sta o tezah CK ZKS, ki govore o razvoju kmetijstva, razpravljali občinska konferenca ZK in SZDL Trebnje na skupni seji. Zasedanje je imelo bolj manifestativen značaj, njegov namen pa je bil seznaniti članstvo z vsebino tez. Po uvodni besedi inž. Mihe Krhina ki je razložil teze, so v razpravi sodelovali: Janez Mihevc, inž. Slavko Nemanič, Roman Ogrin, Manca Slak, Alojz Krhin, Jože God-njavee, Avgust Gregorčič, Ci- Ponikve: brizpalna za 60-letnico Delo v gasilskem dru&tvu na Ponikvah je znova zaživelo. Društvo je pred kratkim za 20.060 dinarjev kupilo novo motorno brizgalno ( za katero so ljudje prispevali denar ali pa les, nekaj pa so imeli še iz izkupička veselic iz prejšnjih let. Pomoč so obljubile tudi delovne organizacije, kot na primer Ke-mooprema 1.000 dinarjev. Ustanovili so tudi desetino mladih gasilcev, ki bodo ob 60-letnici društva 5. julijfe prikazali delovanje brizgalne. Skupini najbolj prizadevnih mladih gasilcev bo društvo omogočilo tudi gasilsko šolanje. 2. G. rji Pungartnik in Tone 2i-bert. V razpravi so ugotavljali, da je dolenjsko kmetijstvo preslabotno povezano in da je treba vplivati na pristojne, da bo v prihodnje drugače. Ve čina razpravljavcev je tudi menila, da ohranitev 10-hek-tarskega zemeljskega maksimuma ni v skladu z nekaterimi drugimi predvidevanji tez in # mora biti zemeljska omejitev prilagojena določenemu času. Konferenci sta menili, da teze premalo jasno nakazujejo, kaj 'bi s tako , imenovano vaško revščino in kako bo delovala pospeševal, na služba v manj razvitih kmetijskih občinah. Podprli sfa ustanovitev samostojnega sekretariata za kmetijstvo in močnejše organizacijsko povezovanje v republiškem me-r:lu. Na koncu je občinski konferenca ZK obravnt’ l \ še program razvoja občinske organizacije ZK v trebanjski občini M LEGAN Danes predvsem poročila Današnja seja obč.nske skupščine Trebnje bo posvečena predvsem različnim poročilom o lanskem poslovanju skladov ter njihovim finančnim načrtom za letos. Obsežen dnevni red obsega še razpravo o gospodarjenju Lovskih družin na območju trebanjske občina, o načrtu financiranja komunalnih del, o zazidalnem načrtu Kemo-opreme, o razvoju kmetijstva, o osnutku republiškega zakona o zdravstvenem varstvu, prehod na petdnevni delovni teden v osnovnih šolah ter še nekatere točke. Znova izvoiien Janko Oven Na prvi seji novoizvoljenega občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV so za predsednika znova izvolili Janka Ovna. Za tajnika so na novo izbrali Staneta Prijatelja, izvolili pa so tudi šest komisij. Komisijo za socialne in stanovanjske zadeve članov organizacije bo vodil Anton Praznik, komisijo za gojenje tradicij NOB pa Stane Prijatelj. Na seji so sprejeli tudi poslovnik, ki ga organizacija doslej ni imela. ^entrimert: Hoaovor za ces*« Šentrupert mora čimprej dobiti asfaltno povezavo s cesto Trebnje-Slovenska vas, je bil sklep zadnjega zbora volivcev v tem kraju.. Po predračunu bi asfaltiranje ceste stalo 780.000 dinarjev. Iniciativni odbor, ki ga vodi Peter Zgonc, je predvidel, da bi kmetovalci, delavci in uookojenci plačevali od davčnih osnov, osebnih dohodkov in pokojnin po dva odstotka, obrtniki pa štiri odstotke. V treh letih bi na ta način zbrali 270.000 dinarjev, kar bo še vedno premalo in bodo za pomoč zaprosili še podjetja, občinsko skrj.osč^no in rojake v zamejstvu, kra jtevna skupnost pa bo, če bo potrebno, zaprosila še za posojilo. Ogled razstave na Brniku Okoli 100 članov občinskega združenja rezervnih vojaških starešin iz Trebniega si je v soboto ogledalo letalsko razstavo na Brniku. Na poti nazaj so udeleženci obiskali nekdanjo belogardistično postojanko Sv. Urh pri Ljubljani in so se seznani" i z njeno zgodovino DROBNE Z MIRNE H* 0 v vrst !Cx,V razredov osnovnih Sol trebanjske občine je v nedeljo bo„n,VeŠ snor/ .. no!v mladinske organizacije. Ob tej priložnosti Je bilo v Treb-*0v i* priinn.?! Pjlreditev, mladinskim mentorjem In zaslužnim mladincem pa so >?• dol n « i ■ Praznovanja Je bila v sejni sobi razstava mladinskih H-°ske 'kntif . so s°delovaIi mladinci iz vse Dolenjske. Na sliki: predsednik erence ZMS Lojze Ratajc govori pred sprejemom (Foto: Legan) Naš vsakdanji kruh . . . V petek zgodaj .zjutraj so trebanjske gospadtnje dolgo časa zaman čakale na kruh iz novomeške pekarne. Ob določenem času ga niso pripeljali, če. prav je podjetje »Žito« zagotovilo, da se z ukinit. iHjo trebanjske pekarne ne bo nič spremenilo. Tisti, ki so ukinili peko kruha. bi morali slikati razoovor med čakajočimi: »Kai bo Sele pozimi.' če pre za druge manj vatne stvari, nas vabiio na sestanke in spra&uiejo m mnenje, ko pre za vsakdanu kruh, narcdiin brrr nas. Sem vedela, da bo tako, ko Trp^avirj ne bomo več jedli svolepn kruha« ■ KRAJEVNI PRAZNIK. Mirna se pripravlja na praznovanje krajevnega praznika, ki bo 6. junija. Buren pod jrradom je skorajda že nared, okoli njega lepšajo okolico in urejajo parkirni prostor, park, sanitarije ter dohodno cesto. Prav bi bilo, da bi tudi prebivalci kraja 6imprej poskrbeli za lepšo okolico svojih domov. ■ MIRENSKA »SNEGULJCICA«. Pod vodstvom tovarišice Videčni-kove Je mladinski aktiv osnovne Sole pri pravil igrico »Sneguljčica«, s katero bodo gostovali tudi v Mokronogu in Trebnjem. ■ REGULACIJA POTOKA. Regulacijska dela na Mimi zadnje čase lepo napredujejo. Mirenčani želijo, da bi bila še letos odpravljena tako imenovana gmajna sredi Mirne, z grmovjem in plevelom preraščena neurejena struga potoka pod mirenskim mostom. ■ DOKAJ MAJHNO ZANIMANJE. Za nov zaaidalm okoliš na Mimi ni posebnega zanimanja. K temu Je verjetno prlnomogla prepočasna in preveč dolgovezna priprava 7®zidalne?B okoliša, zaradi česar se Je več interesentov raje odločilo za gradnjo hiše drugje. ■ ASFALT IM) DVORANE KINA. Krajevna skupnost bo do praznika asfaltirala pot od glavne ceste do kino dvorane Ta kos po- ti Je bil zelo slab in je ob slabem vremenu voda nanašala na asfalt cestno blato. Ob asfaltiranju bodo obnovili tudi kanalizacijo. ■ OCISCEN RIBNIK. Ribiška družina »Heroj Marok« iz Sevnice je v sodelovanju z ribiči mirenskega pododbora izpraznila ribnik v Prelesju, ker so se v njem preveč zaredile ščuke. Odlovljene ščuke so vložili v ribnik Strit pri Bučki, krape (drstnice) pa deloma v ribnik v Sevnici, deloma pa v Kot pri Mimi. Tako očiščen ribnik so spet napolnili z vodo in vanj vložili 1.400 mladic — krapov. Ribnik Prelesje bo v letu 1971 že sposoben za športni ribolov. ■ ZGODAJ OD DOM* Delavci, vajenci in dijaki, ki se vozijo zjutraj z vlakom, morajo zelo zgodaj od doma. Lansko jesen je krajevna skupnost M Ima zaprosila železniško transportno podjetje, naj prilagodi vozni red, vendar do danes še ni spremembe. ■ DOSTOP DO VSAKE VASI. Svet krajevne skupnosti se je odločil, da bo s pomočjo vaščanov usposobil vaške poti tako. da se bo mogoče v vsako vas pri peli ati z avtomobilom. Ce bo na voljo denar, bo kraievna skupnost postavila tudi občasnega cestarja, ki bo skrbel za vzdrževanje teh noti. D. P. TEEBANJ2KES0V1CE INKOP za cesto Na nedavnem zboru volivcev v INKOP so glasovali tudi za uvedbo samoprispevka za soudeležbo pri posodobljenju ceste Kočevje-Brod na Kolpi. Velika večina članov kolektiva je glasovala za uvedbo samoprispev. V i, le. 3 so bili proti, 4 pa so se glasovanja vzdržali. Na zboru so izbrali za kandidatko za bodočo občinsko odbornico Anico Dombi iz KOVINARJA. Prav zato, ker morajo v kratkem izvoliti novega odbornika, so v KOVINARJU in INKOP imeli zbore volivcev nekaj dni prej kot v ostalih volilnih enotah, kjer so se začeli 25 maja. Zbori bodo zaključeni 20. junija, na vseh pa bodo glasovali o predlogu za uvedbo samoprispevka za posodobljenje ceste do Broda na Kolpi. Mislimo na zimo V Banji Loka nimata za-drževalcev snega ne trgovina ne šola. Sneg s streh pozimi ogroža voaila, ki parkirajo v bližini, in mimoidoče občane. Čeprav se bliža šele poletje, bi bilo prav, da bi lastniki oziroma upravljavci teh stavb poskrbeli, da bi dobile zadrževal ce snega. Vsekakor bo to delo laže opraviti poleti, v lepem vremenu, kot (jeseni ali pozimi. Poslanca v Kočevju Nedavnega sestanka temeljne izobraževalne skupno, sti Kočevje sta se udeležila tudi zvezni poslanec kultur-no-prosvetnega zbora Ludvik Zajc iz Ljubljane in republiški poslanec kulturno prosvetnega zbora Dušan Lavrič iz Ribnice. Na sestanku so razpravljali predvsem o težavah pri sofinanciranju vzgoje in izobraževanja Priznanja TD Kočevje Za uspeSno delo na področju Uiriana v občini Kočevje so dobila na nedavnem občnem zboru Turističnega društva pismena priznanja naslednja druStva, delovne organizacije ln posamezniki iz občine Kočevje: Avto-moto društvo, Filatelistično društvo Foto-kino klub. Gozdni obrat Združenega KOP, Jamarski klub. Likovni salon. Občinska lovska zveza. Planinsko društvo, Pokrajinski mu ■ej, Ribiška druStna, Šahovski klub. TVD Partizan, uprava gojitvenih lovišč »Rog«, gostinsko podjetje Restavracija, gostinsko podjetje Hotel Pugled, Andrej Arko, Lea Oranem, Katica Stajdohar in dolgoletni predsednik TD Karel Rigler, ki ga je Turistično društvo za njegovo nesebično ln uspešno delo v društvu nagradilo še s sliko slikarja Godca in ročno uro. Razstavljeni načrti za vrtec Samo še do sobote, 30. maja, bodo vsak dan od 17. do 19. ure v mali dvorani množičnih organizacij v Kočevju razstavljeni idejni načrti in makete za novo otroško varstveno ustanovo (vrtec). Prvo in drugo fazo vrtca bodo začeli graditi' že letos pozno jeseni ali najkasneje prihodnjo pomlad in ju dogradili do jeseni 1971. Ta dela bodo veljala okoli 3,4 milijone din, vrtec pa bo stal med Cesto na stadion in Rinžo. Obiskovalci razstave naj v knjigo vtisov na razstavi napišejo svoje pripombe, mnenja in predloge o novem vrtcu. Protest upokojencev Na občnem zboru društva upokojencev v Kočevju, ki je bil pred kratkim, so upokojenci razpravljali o svojih društvenih zadevah, zavze- li pa so se tuda asa posodobljenje ceste Kočevje-Brod na Kolpi in za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje teh del. Razen tega so poslali sekretariatu za zunanje zadeve protestno pismo proti ameriškemu razširjanju vojne v Kambodžo. •ČE SEM DAL ZA ŠOLO, PA NIMAM OTROK, kako ne bi dal potem za svojo cesto?" »Med vojno in ko je bilo težko, smo mi pomagali drugim, zdaj pa naj oni nam, da bomo dobili cesto« - Če ne bo kmalu ceste, se bomo še mi izselili« - »Vsaj cesto naj dobijo, če doslej niso dobili ničesar« Tudi ta teden nadaljujemo b anketo o tem, kaj menijo prebivalci kočevske občine o posodobljenju ceste Kočevje—Brod na Kolpi, o koristih, ki jih bo prinesla, in kaj menijo o uvedbi samoprispevka za posodobljenje te oeste. Matija Jakšič, uslužbenec Združenega KGP iz Slavske-ga laza: Naši domačini, ki so zaposleni v Kočevju in tam stanujejo, po službi postopajo po mestu, će bomo dobili dobro cesto, bodo lahko stanovali doma in popoldne še kaj pridelali. Na stotine ljudi, ki so zdaj na visokih položajih, nam je med vojno govorilo, da ua bomo nikoli pozabljeni. Pa smo! Za kočevsko šolo sem tri leta plačeval samoprispevek, čeprav sem star in nimam otrok, kako ne bi zdaj plačeval za svojo ca-sto?! Hočem javno glasovanje! Ko je bilo drugim težko, smo mi pomagali, zdaj pa naj tudi drugi iara. če smo se skupaj borili, bomo tudi s skupnimi močmi pomagali graditi cesto! Viktor Seja, kmetijski tehnik, Kočevje: V vseh povojnih letih nismo nič dali temu koncu, pa naj dobi vsaj cesto! Ti kraji izumirajo. Hiše so prazne, zemlja neobdelana, ljudje se izseljujejo. Cesta bi vse to popra- Viktor Šega, Matija Jakšič, Miha Klarič, Cveto Turk (na sliki) in drugi trdijo, da mora biti cesta proti Brodu na Kolpi čimprej posodobljena, za kar so pripravljeni tudi prispevati (Foto: Primc) PREDSEDNIK OBČINE KOČEVJE MIRO HEGLER O CESTI Boljša cesta pomeni tudi boljši standard V občino bo pripeljala turiste in denar - Pomagala bo odpreti nova delovna mesta in zaposliti ljudi, tudi mlade ženske, ki zdaj težko dobe delo V teh dneh so se v kočevski občina začeli zbori volivcev, na katerih se občani odločajo za uvedbo samoprispevka za posodobljenje ceste Kočevje—Brod na Kolpi ali proti njemu. Zbon bodo zaključeni 20. junija. Obiskali smo predsednika občinske skupščine Mira Heglerja in mu zastavila nekaj vprašanj o cesti in samoprispevku. Zakaj je posodobljenje ceste za občino in vsakega posameznega občana tako pomembno? »Brez dobrih prometnih zvez naše gospodarstvo ne more hitro napredovati. Razen tega so nekatere naše delovne organizacije (AVTO, Združeno KGP, HOTEL PUGLED) lani pokazale še posebno zanimanje za razvoj turizma in odpiranje turističnih objektov. Brez dobre ceste ta podjetja svojih načrtov ne bodo mogla uresničiti. Cesta pa ne bo ugod- DROBNE IZ KOČEVJA - ■ ■ ■ VELIKO SE JE ŽE GOVORILO in pisalo o otro&kih Jfri&ih, a je žal ostalo le pri besedah. Celo nasprotno. Do sedaj urejene zelenice y mestu pa tudi sprehajališča v Gaju se spreminjajo y igridća. Vse je poteptano in prepredeno z raznimi bližnjicami. da ni podobno ne zelenicam ne otroAkim igriščem. Popolnoma razumljivo je, da gre otrok na travo, ker drugam — razen na oesto — ne more. Ob tem odrasli kritiziramo, da so bili otroci včasih Cisto drugače vzgojeni, da sl jih včasih lahko za uSesa in podobno. Ima pa ta »včasih« tudi drugo stran. Včasih so bile mamice doma, danes so v službah tai otroci so prepuščeni sami sebi . . , Včasih so bili na službenih mestih ljudje, ki so se zavedali dolžnosti in odgovornosti, danes jih — vsaj kar se tiče otročkih igriSč — ni . . . Minilo bo že pol leta in spet ni nič narejenega. Ali smo res tako neosmožni ali pa nam Je za otroke tako malo mar? ■ ■ ■ MAVRAHI SO PRIČELI RASTI takoj, ko Je nastopilo malo lepSe ln toplejše vreme. Ljudje, ki vedo za ugodna mesta za rast mavrahov, Jih pridno nabirajo in si s tem popestrijo domači jedilni list. Moče je bilo dovolj, zato lahko pričakujemo vsaj Se 14 dni dobro bero mavrahov.' Nabirati so }ih priSll celo izletniki iz Ljubljane. ■ ■ ■ ZA TELEVIZIJSKE ODDAJE košarkarskega prvenstva iz dvorane Tivoli Je bilo tudi .v Kočevju presenetljivo veliko zanima- nje. Ob urah, ko so bile na televiziji tekme, so bue ulice skoraj prazne, podobno ps se je godilo tudi sicer dobro obiskanim lokalom. Kar očitno Je bilo videti, da Je ob teh urah sedela mladina pri malih sprejemnikih. ■ ■ ■ KO SO VSTAVLJALI IZLOŽBE v lokalih NAME v Kočevju, Je bilo veliko odpadkov stekla. Bili so to po več metrov dolgi ozki kosi in droge črepinje. Vse to Se sedaj leži pri topolih ob hiSi na Trgu svobode 11. To je zelo nevarno za otroke, pa tudi sicer ne daje lepega videza okolici NAME. ■ ■ ■ NA OBČNEM ZBORU Avto-moto druStva Kočevje so prejeli razen prtananj nekateri člani druStva in zunanji goatje Se spominsko darilo: originalno polliovo skrinjico. Takega redkega in svojevrstnega spominka so bili vsi te-redno veseli. Skrinjice Je izdelal stari polhar Lojze Komerički, domačin ln znan družbeni delavec. MogoJe bi se ta spominek s pridom vpeljal in uvrstil tudi med turistične spominke Kočevja? ■ ■ ■ PRVI PLES na terasi restavracije NAME jc bil pred kratkim. Obiskovalci so bili zelo zadovoljni, malo manj pa sosedje. Glasba se je razlegala skoraj po vsem mestu in Je motila spante občanov pozno v noč. Prav Je. da se eni veselijo; imeti pa bi morali tudi obzir do ostalih občanov. Naj bi se ples pričel prej in nehal vsaj do 22. ure. Veliko pleSe tudi takih, za katere bi bilo koristno, da bi bili ob taki uri le doma. MIRO HEGLER no vplivala le na turizem, ampak tudi na promet v trgovini, obrti, gostinstvu in drugod. Zaposlilo se bo lahko še več, posebno mladih žensk, za katere je danes težko najti delo. Ce bo pritekalo več denarja v občino, pa bo imel večje dohodke tudi občinski proračun. To pomeni, da bo na razpolago več denarja za reševanje mnogih zadev v občimi, posebno za urejanje raznih komunalnih naprav v mestu in na podeželju, za kar vedno manjka denarja.« Zakaj je potreben naš prispevek za posodobljenje te ceste? Ne bi bila zanjo dolžna prispevati le republika? »V osnutku republiškega načrta izgradnje cest od leta 1971 do 1975, ki bo sprejet septembra letos, je predvideno, da bodo za posodobljenje cest prispevale tudi občine, in sicer vsako leto okoli 20 milijonov (novih) dinarjev. Potrebe po sodobnih cestah so v vsej republiki tako velike, da jih sam republiški cestni sklad ne bo mogel rešiti. Slišal sem, da bodo celo za posodobljenje ceste na Kozjansko prispevale občine, na območju katerih leži Kozjansko. Zbrale bodo 5 milijonov din. že ustaljena dolgoletna praksa je, da republika daje denar za posodobljenje cest na tistih območjih, kjer prispevajo zraven tudi občine oziroma občani.« Naši občani so bolj ali manj organizirano doslej predlagali, da bi uvedli samoprispevek razen za cesto še za plavalni bazen v Kočevju, za novi otroški vrtec in še za nekatere zadeve. Zakaj so se odborniki odločili, da dajo prednost cesti? »Bazen, otroški vrtec in podobne komunalne naprave ni dovolj le zgraditi, ampak jih je treba tudi vzdrževati, se pravi, da bomo morali zanje kasneje vsa o letV« Toplic« bodo vodili oo-seHni avtobusi, io sflcer iz Loškega potoka in SodrsvMce Oh 7. uri ztotra-i. iz Ribnice pa ob R. uri.. Cen* »vevoea za tja in nazaj bo 10 din. ■ Ureditev Ribnice — Slej ko prej bo treba razmisliti tudi o ureditvi okolice potoka Ribnice, ki dokaj nemarno teče skozi Dolenjo vas in kmalu nato ponikne. O delni regulaciji m ureditvi bregov je bilo že precej povedano v okviru krajevne skupnosti, pa tudi ribiči so že rekli o tem besedo ali dve. To bo toliko bolj potrebno, ker je novi most (skoraj) že dograjen in se bo precej prometa odvijalo skozi vas če ni mogoče v celoti regulirati toka Ribnice, bi jo veljalo urediti vsaj skozi naselja. Včasih so imeli poleti v teh krajih v Zalužju skromno kopališče, vendar se danes skoro nihče ne more več kopati. Ravno ta del Ribnice pa je naj lepši in bi se dalo tu urediti marsikaj za dobro počutje domačinov, pa tudi kaj v turistične namene. Prav tako bi se lahko z ureditvijo rečice močneje razvil ribolov. ■ Igrajo znani ansambli — V gostilni pri Rudku v Prigorici so -minulo soboto igrali Henčkovi fantje. čeprav je bilo za posedanje na vrtu in celo za ples skoro ma- lo premrzlo. Rudek obljublja redna gostovanja znanih ansamblov in vse, kar je potrebno za dobro počutje gostov. ■ Motel — da ali ne? — 2e lani v pozni jeseni so Zidarjevi delavci prve lopate na Jasnici za motel, prvi gostinski objekt te vrste v tem delu Dolenjske. Preko zime so dela počivala (približno šestina temeljev je bila skopana >, pa tudi sedaj nekako ne steče, če naj bi bil motel nared še letos. Menda se Je nekaj ustavilo ob financiranju (denarno plat gradnje prevzema Avto Kočevje), vse skupaj pa se bo občutno podražilo zaradi hudo podraženega 'gradbenega materiala. ■ Kaj pa avtobusno postajališče? — Kaže. da Je krajevna -skupnost kar malo pozabila na avtobusno postajališče, o katerem so še pozimi precej govorili in sklenili, naj bi postajališče bilo zera-jeno vsaj v dveh mesecih. Dva meseca sta že davno minila, venctar se še ni zgodilo nič presenetljivega. Da ni vse padlo v vodo, kot se tako rado zgodi? — vec RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ TRGANJE PLAKATOV se je zelo razpaslo po Ribnici. To grdo navado bomo morali izkoreniniti. Pomagati bodo morali starti in šola. Otrokom je treba povedati, da kaj takega ne počenjajo kulturni ljudje, med kakršne se Slovenci prištevamo. Rezerva za preprečitev te grde navade pa bodo miličniki in sodnik za prekrške. ■ ■ ■ STRELSKE VAJE bq morala napraviti strelska družina INLES. Ciljali bodo lahko na staro napisno tablo pri vhodu na upravo podjetja, kjer pite to »kombinat«, čeprav to že dve leti ni vos! ■ ■ ■ TULIPANIA VULGARIP — nova grda bolezen trganja tulipanov se je razširila v Ribnici. Nekateri vrtičkarji—sladokusci ne majo več ločiti svoje od tujega. Zato se varujte večernih sprehajalcev — in ponočnjakov, ki trgajo tulipane po tujih vrtovih. Tudi tisti, ki trgajo, naj se varujejo. Skrito < ko jih bo videlo in bo nastalo neprijetno presenečenje pri sodniku za prekrške. Vi, otroci, pa v bodoče ne delajte več tega, ker je to sramotno. ■ ■ ■ VOLITVE SO IMELI v obratu INLES v Loškem polok-i, pa so pozabili napisati dva kandidata na glasovne listke. VprtAa-mo, če se sme to zgoditi! ■ R H PRAV NA ZADNJI DLAKI repa hitro se razvijajočih dogodkov sedi aktiv komunistov v INLES. Primer so volitve v sa-mounravne organe. ■ ■ R PROSTOVOLINO očiščevalno akcijo je napravila mlađ.nu INLES okoli uoravne stavbe in drugod po delovni enoti v Ribn ei Tako je tudi ona že sodelovala v mesecu čistoče v Ribnici Mluttin* ima pa še daljnosežne načrte. Pa naj še kdo reče, da mladina ni delovna! ___ ■ ■ ■ MLADINSKI ROKOMET-NI TURNIR v počastitev rojst.ie-ga dne maršala Tita ln dnevu mladosti je organiziral aktiv mlad.ue na INLES. Samo veseliti se moramo take pobude, da se le ti til delavska mladina vključila v j**v-no družbeno politično življenje. ■ ■ ■ OKOLI STOLPIČEV nasipajo kar na kamnito podlago zemljo, kier na bodo v bodoče zelenice. Delavci Jo nestrokovno ravnajo, a odvaževalci smeti vozijo kar preko zravnane zemlje. Hišni sveti bodo pač morali ukreniti, sal vendar vse to plačuiejo stanovalci. Sicer pa Jim je menda vseeno? , „ m m m ze skoraj ves mesvc leži uri pošti tabla z nanisom Pri-iatellev trg. ki je odoadla r. sidu. Knl nihče več ne skrbi za table notem. ko so slabše ali bolje nri-bite na stavbe? Menimo, da so z* to vsekakor odgovorni upravljavci stavb. RUP KOT ZA TEKMOVANJE rasteio po Ribnici nlotovl, zelo rc-uglednl ln neokusni. Ravnn sedaj v mesecu Čistoče smo slišali da le zonet oostavlten nlot v nJienv prndherem okolišu, ki .le nacionaliziran. in bo bale nekie v bližini zrasla nova MERCATORJEVA trgovina. AU res snadajo plotovi v socialistično družbo? II N N OB DVAJSETLETNICI oe-lnvske?a samoupravliania so volitve v te organe na INLES m'.iule neopaženo. Na vsem oodlet In ni plapolala niti ena zastava! K le le ponos o prehojeni samounravlial-ski poti? Dragatuš: praznik v naravi Pionirji dragatuške šole so imeli prvo slovesnost v počastitev dneva mladosti že 22. maja, ko so imeli pionirsko konferenco, kjer je starešinski svet poročal o dosedanjem delu, obravnavali pa so tudi načrt pionirskega ' dela za letošnje obdobje. Praznik mladosti so praznovali 25. maja v naravi s pestrim kulturnim sporedom. Obenem so učence 7. razredov spreje- li v mladinsko organizacijo, učenci prvih razredov pa so postali podmladkarji RK. Po svečanosti so priredili izlet h grobu neznanega partizana, od koder so poslali tudi čestitko predsedniku Titu. Dobra gasilska vaja v Kotu Prostovoljno gasilsko društvo iz Kota pri Semiču je pred kratkim organiziralo gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo tudi precej mladincev. Iz bližnjega studenca so potegnili 364 m cevi, ki so napolnile vse cisterne pri Roku, pripravljene za popravilo pokopališča, pri katerem sodelujejo občani iz več . vasi. Vsako gospodinjstvo mora za obnovo pokopališča prispevati en delovni dan ali pa plačati 80 din nadomestila. Dobro sodelovanje med odborom za popravilo pokopališča in gasilci pa bo pripomoglo, da bodo dela hitreje opravljena. J. H. Izvoljen Etbin Černe Na nedavnem občnem zboru Turističnega društva v Črnomlju je bilo več kot 30 ljudi. Po poročilu o možnostih razvoja turizma v mestu in o poslovanju turističnega biroja so izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Za predsednika so izvolili Etbina Černeta, upokojenca iz Črnomlja, ki ima veliko izkušenj s turističnim delom. Na občnem zboru je predstavnik Dolenjske turistične zveze Niko Pau-lič predvajal dva barvna filma. V ŠTIPENDIRANJU JE IZHOD IZ KADROVSKE STISKE Pretrgati verigo dosedanje prakse, sicer... Računi za pesek Za popravilo pokopali šča pri Roku so napeljali precej peska, namenjene-ga gradnji obzidja, nekateri občani Pa so ga kar jemali za svoje grobove. S kupa je zmanjkalo oko- li 3 kubike peska in nihče ni vprašal, če ga lahko vzame. Verjetno bo marsikdo presenečen, ko bo dobil račun za pesek naknadno, kajti gradbeni odbor je sklenil skupno lastnino skrbno čuvati. —1 Dosedanja priporočila organizacij in občinske skupščine o spremenjeni kadrovski politiki so bila kot Blažev žegen - Vsi se strinjajo, nihče pa ne zaorje v ledino - Pred kratkim 6 novih sklepov! V zadnjih treh letih je bila kadrovska problematiko v čmomajski občini predmet razprav že na občinski konferenci SZDL, v občinski skupščini ter v Zvezi komunistov. Kljub sprejetim priporočilom pa je ostalo dejstvo, da je v tem času odšlo iz občine 23 strokovnjakov z visoko šolo, pridobili pa so jih samo 18. Zadnja kadrovska analiza, ki so jo obravnavali odborniki občinske skupščine, vsebuje dovolj podatkov o zares hudi problematiki na tem področju. Zaposlovanje bi moralo* hitreje napredovati, saj je črnomaljska občina glede tega že zdaj precej pod slovenskim povprečjem. Medtem ko je v Sloveniji zaposlenih 30,7 odst. prebivalcev, jih je v črnomaljski občini komaj 21,9 odst-Odseljevanje naglo narašča. Leta 1967 se je odselilo 7 ljudi, leta 1968 že 176 občanov, lani kar 224 ljudi. Poleg tega vse večji obseg zajema začasno izseljevanje v tujino. Primerjava med letom 1967, ko je šlo na delo 196 občanov, in lani, ko je šlo na tuje 341 ljudi, vse pove. Posebno poglavje v kadrovski stiski predstavlja menjavanje službe ali zapustitev dela. \ Iz Rudnika je lani odšlo 49 odstotkov zaposlenih, v Beltu je zapustilo delo 53 odstotkov delavcev, v obratu IMV pa 28 odstotkov zaposlenih. Od skupno 724 domačinov, ki so v zadnjih treh letih našli službo v tujini, je 157 kvalificiranih delavcev, in mojstrov, teh pa doma močno primanjkuje. V 7 gospodarskih organizacijah, ki predstavljajo industrijo, je zaposlenih 2.143 ljudi. Od tega je samo. 22 ljudi s ‘fakultetno izobrazbo, 17 z višjo šolo, 84 s srednjo šolo, 93 z nepopolno srednjo izobrazbo, 91 visoko kvalificiranih delavcev, 449 kvalificiranih, 108 polkvalificiranih in polovica vseh (1.281) nekvalificiranih. Kako naj se ob taki kadrovski zasedbi krepi gospodarska rast občine? Kdo bo uresničeval razvojne programe podjetij, da bi lahko za- Ravnatelj črnomaljske gimnazije prof. Janez Kambič je na proslavi v Prosvetnem domu najprej opisal razvojno pot te kulturne in šolske ustanove od 9. oktobra 1944, ko je začela delati kot prva partizanska gimnazija na osvobojenem ozemlju( do razmer na šoM v današnjem času. Gimnazija, ki v 25-letnem obdobju posluje že v peti stavbi in ki je imela do nedavnega hude finančne težave, je v četrtstoletnem obdobju dala 450 maturantov. Veliko teh je nadaljevalo šolanje na univerzi, danes pa predstavljajo v Beli krajini peščico strokovnjakov v gospodarstvu in na področju družbenih služb, na katerih slonijo vsa prizadevanja za napredek. Dijaki .črnomaljske gimnazije so se večkrat izkazali tudi v mladinskih delovnih akcijah, proslavili so se s športnimi uspehi celo v ČRNOMALJSKI DROBIR ■ 100 SE JIH VOZI NA DEM) — Okoli 100 prebivalcev Črnomaljske občine se vsak dan voei na delo drugam. Lani se je vozilo v metlidko tovarno BETI 75 delavcev, pretežno žensk, 25 ljudi pa se voasl v službo v razna metli&ka podjetja in tudi v Novo mesto. ■ NAJVEČ JE (iOZUA — Občina Črnomelj Ima 48.803 hektarov povrSin, od tega Je obdelovalne zemlje samo 6546 hektarov, travnikov In pa&nikov Je skoro 15.000 hektarov, nekaj nad 3000 hektarov Je nerodovitnih povrSin, goadovl pa obsegajo kar 25.365 hektarov ali 52 odstotkov povrAin celotne občine. ■ PRITOŽBE NA TV PROT.RAM — Zaradi slabega delovanja TV pretvornika na Mirni gori sc Črnomaljci, pa tudi drugi Belokranjci vedno pritožujejo. Slika na ekranu je pri ljubljanskem programu malokdaj čista, raae-tega drugega programa sploh ne morejo gledati. Ob predvideni podražitvi televizijske naročnine je vse več glasov, da ljudje ne bodo plačevali naročnine, če ne bo mogoče televizijskega programa sprejemati. ■ TUJIH (JOŠTOV V EC, DOMAČIH MANJ — Turistična statistika kaže, da je leta 1967 črnomaljsko občino obiskalo 3068 domačih in 276 tujih gostov; lani so imeli domačih gostov samo 2747, Število tujih gostov pa se je povzpelo na 780. Ugotovili so tudi, da Je vsak ostal na obisku povprečno dva dni. Od letoAnje turistične sezone si obetajo &e več koristi. ■ ZA JURJEVANJE VEČJA PROPAGANDA — Zadolženi za propagando letošnjega jurjevanja so sklenili izdati .spominsko ku verto in nove Jepake, ki jih bodo razobesiti v raznih krajih Slove nije in po bližnjih hrvaSkih naseljih. Razen tega bodo naročili nekaj večjih reklamnih panojev, ki bodo tudi na zboru aktivistov v Dolenjskih toplicah opozarjali na belokranjski folklorni festival v mn lemi poslovali novo delovno silo? Vsekakor samo pridni in po naravi sposobni ljudje ne bodo mogli tega opraviti brez šolanih strokovnjakov. Odborniki so v zvezi s tem sprejeli novo ‘ priporočilo, ki obsega šest sklepov. % 1. Takoj ustanoviti sklad za štipendiranje v občini, da bi že jeseni podeljevali štipendije nadarjenim in socialno ogroženim dijakom ter študentom. % 2: Občinska skupščina zahteva od delovnih organizacij, naj okrepijo kadrovske službe (zdaj jo imata le Belt in Iskra), ki bodo načrtno spremljale delo študenta škofi zi šolanje do vstopa v podjetje. 0 3. Povečati je treba štipendije na republiško povprečje, da ne bodo Belokranjci iskali štipendij drugod. 0 4. šolanim strokovnjakom je treba v podjetjih zagotoviti tako delovno mesto, za katerega so študirali. Ker doslej ta praksa ni bila dosledno vpeljana, so strokovnjaki odhajali. % 5. Spremeniti je treba način nagrajevanja strokovnega kadra. Ce strokovnjakov ne bodo dobro plačeva- li, jih ne bomo dobili. % 6. Občinska skupščina zahteva od vseh samoupravnih organov, naj v kratkem obravnavajo kadrovsko analizo v svojem podjetju in sprejmejo program izobraževanja. Stari trg praznuje Krajevni praznik bodo v Starem trgu počastili v nedeljo, 31. maja. čeprav je obletnica na fašistično postojanko dan pozneje. Za praznik bo šolska mladina pripravila na prostem spored s pevskimi točkami, recitacijami in folkloro, gostovala pa bo tudi godba na pihala iz Črnomlja. Veseli del slavja se bo odvijal popoldne pri turistinčem domu v Prelesju. Z 11 avtobusi v Toplice Na zbor aktivistov v Dol. Toplice bo iz črnomaljske občine odpotovalo več kot 1000 ljudi. Občinska konferenca SZDL je zanje organizirala prevoz z 11 avtobusi, veliko pa jih bo šlo tudi z osebnimi avtomobili. V 25 letih 450 maturantov Na sobotni jubilejni proslavi gimnazije veliko gostov iz republike, nekdanjih profesorjev in dijakov - Program prvorazreden! slovenskem in državnem merilu, vselej pa so tudi skrbno gojili kulfcumo-prosvetho dejavnost. Tudi predstavnik Kluba belokranjskih študentov je poudaril pomembno poslanstvo edine gimnazije v Beli krajini, saj usmerja na visoke šole mladino iz obrobne in siromašne pokrajine, ki je že tako maloštevilno zastopana v vrstah slovenskih visokošol. cev. Za udeležence slavja pa je bil kulturni program pravo presenečenje. Organizatorji in izvajalci naravnost ganljivega in kvalitetnega nastopa zaslužijo vso pohvalo. S pesmijo, glasbo, recitacijami in diapozitivi so na zelo izviren način predstavili domačo deželo. Po svečanosti je bil v avli gimnazije še sprejem, ki ga je priredil inž. Martin Janže-kovič. predsednik občinske skuoščine Črnomelj in tudi nekdanji dijak gimnazije. Bran1'* i"nrta na Vimni Letos je na vi niški osemletki tekmovalo za Zupančičevo in Cicibanovo bralno značko kar 247 učencev. Zlato značko je zaslužilo 41 učencev in diplomo 13 šolarjev. Srebrno značko je prejelo 30 učencev in diplomo 18 učencev. Največ jih je dobilo bronasto značko — 50 ter diplomo 21. Med cicibani jih je 62 osvojilo bralno značko in 12 učencev diplomo. Na šoli so pred kratkim organizirali svečano podelitev bralnih značk. Ob tej priložnosti so imeli v gosteh Branko Jurca, pisateljico in urednico Cicibana. F. P. ? ♦ t ... Prebivalci 35 hiš želo požrtvovalno gradijo cesto med Sodevci m Kadenci, dolgo 3,5 km. Do zdaj je vsaka hiša že opravila 4 dni težkega dela, saj je teren skalnat in nevaren. S pomočjo kompresorja in minerca črnomaljske komunale, ki ju plačujejo s samoprispevkom, so navrtali že toliko lukenj, da so porabili več kot 2000 kg streliva. (Foto: Ria Bačer) Bo Prelesje ostalo zaprto? Turistični dom v Prelesju Ob Kolpi je letos še zaprt in vse kaže, da bo pri tem tudi ostalo. Zaenkrat ni nikogar* kj bi hotei v sodobno urejeni turistični postojanki odpreti gostilno. Gostje, ki ob nedeljah zaidejo v lepo dolino, se temu precej čudijo. Turistična sekcija v Starem trgu si sicer prizadeva naj ta gostinca, da bi vsaj Čez poletje prevzel oskrbo. Slavje na Preloki Podružnično šolo na Preloki so pred kratkim obiskali člani Zveze borcev NOV in člani kolektiva tovarne karo. serij Avtomontaža iz Ljubljane. Domačini so goste, ki so se pripeljali z avtobusom, tako lepb sprejeli, da so bili na moč presenečeni nad gostoljubnostjo oddaljene belo kranjski vasi. Učiteljica Marija Starešinič je Ljubljančane seznanila s sedanjimi razmerami v vasi, nakar so Preločani pripravili kulturni program, gostje pa so Šoli podarili lepa knjižna darila in denarno pomoč. Prav tako so denarno podprli krajevno organizacijo ZZB. Pre-loške učence in nastopajoče v programu so povabili na obisk v Liubljano, katerega se domačini že zdaj iskreno veselijo. Liubliančani so bili z vsem zadovolini, kritizirali na so le eno stvar: slabo cesto. F. P. NOVICE omjmaljsks. kamam Vedno velika izbira ženskih, moških in fantovskih oblek, blaga za ženske poletne obleke, kamgarnov in diolenov, perila m pletenin pri Oeletekstil« ČRNOMELJ „Ni več ljudi ne živali" Peter Mihelič iz Starega trga je med vojno za las ušel smrti - Danes kar dobro živi, ni pa zadovoljen s tem, kar se dogaja na vasi Nedvomno je Miheličeva hiša v trgu najlepša. Nova, obdana z lepim vrtom in prijazna na pogled, bi morala datj gospodarju samo zadovoljstvo, pa ni tako. Peter Mihelič, upokojeni pismonoša in predsednik vaške borčevske or-ganizacije, pravi: — Poljanska dolina izumira. Se-po vojni nas je bilo 3500, zdao je komanj nad 1000 Poljancev. V naših krajih ni več mladine, majhnih otrok pa sploh ne. Na področju obeh poljanskih matičnih uradov se je letos rodil en otrok. V naši dolini ni več ljudi ne živali. Samo jelene in divje prašiče imamo. Ti nam popasejo, kar starci posadimo. — Kraji so lepi, trg prijazen, zakaj tako bežijo v svet? — Za zaslužkom. Ce bi imeli v kraju možnost zaposlitve, bi se odseljevanje nehalo in tudi tisti, ki so že odšli, bi se vrnili. Ko smo v Butalovi gostilni takole modrovali o žalostni usodi Starega trga, so možaki povedali tudi, kako so kot partizani trg napadali 1. junija 1942, ko je bila v vasi fašistična postojanka. Partizanskih dogodivščin je vedel vsak na kupe, Mihelič pa je pravil tudi, ka- ko je pri Mirni za las ušel smrti: — Trije smo šli v patruljo proti Šentrupertu. Med potjo smo dali v neko hišo kuhat meso, da bi ga nazaj grede pojedli. 2enske pa so nas jzdale. Ko smo se vračali, j« v pšenici poleg ceste čakalo 80 do zob oboroženih domobrancev. 2ive so nas hoteli, sicer bi nas lahko pobili. Poka- lo je kot na sodni dan. Ranjen sem bil v roko in nogo. Po eni nogi sem skakal vse do Mirne, tovariša pa sta me krila. Enemu od njiju je že blizu Mirne srce odpovedalo, a je v zadnjem hipu prišlo na pomoč 12 naših. Tako smo se vsi tirije rešili. Na Mimi sem klical znane žene in dekleta, da bi mi pomagale, a so samo cvilile in zbežale. Bil sem krvav kot Kristus. Ko so mi dali ogledalo, sam sebe nisem spoznal. Končno so me ženske spoanale in obvezale. Sem pa »stal invalid. Težjega dela nisem več zmožen. Malo še po-brkljam okoli hiše, delam v organizacijah in z možaki kakšno rečpm. Pa kaj! Kadar se sestanemo, zmeraj govorimo o istem: da je škoda Starega trga, ki je tako lep in prijazen, Pa bo vsak čas izumrl. R. B. „Zaenkrat kar dobro stojimo" Jože Žlogar iz Ravnac je na suhorskem koncu eden najbolj zavzetih za napredek. Pravi pa, da bi težko živel, če ne bi imel znancev Na sejah skupščine Metlika se tovariš 21ogar kot odbornik često oglaša, zanimalo pa me je, kako svojo odbomiško dolžnost opravlja na terenu. — Zmeraj, kadar imajo ljudje težave, se obračajo name. Poleti zaradi suše, sicer zaradi skupnih akcij In del. Sodelujem še v krajevni skupnosti in kot predsednik krajevne organizacije ZZB NOV na Hrastu, razen tega vodim odbor za popravilo pokopališča. — Kako ocenjujete sedanji položaj kmetijstva? — V naših vaseh obdelamo vsak pedenj zemlje, vidimo pa, da je okoli Metlike precej dobre zemlje r pušči, ker ljudje odhajajo v mesta. Kmet ima slabe možnosti za prodajo pridelkov. Na suhorskem koncu smo predvsem vinogradniki, toda trte so izrabljene, pridelka ni veliko in gre slabo v prodajo. Jaz imam na srečo znance direktorje v raznih krajih in tem odprodam vino. S tem se največ preživljam. Vasi Dole, Drage, Ravnace, ki so med vojno veliko žrtvovale, so danes najbolj Zapuščene. Za vodovod se Se dolgo potegujemo, prav tako za boljši tok, a smo te vedno bree tega. — Kakšno pa se vam zdi občinsko gospodarstvo t splošnem? — Zaenkrat kar dobro stojimo, ne ve pa se, kaj 6e bo. Majhnim podjetjem se ne obeta nič dobrega. Kot je zdaj doletelo klavnico in mesnico, ki je bila še nedavno zelo trdna, bo najbrž še koga. Morali bi imeti manj podjetij, a večjih in močnejših. — Kaj vas žene k temu, da pogosto razpravljate na občinskih sejah? — Sem skojevec od leta 1942, bil sem v partizanih, po vojni pa sem ravno prav prišel iz vojske, da sem še ujel obnovo požganih in porušenih vasi. Krivice že od nekdaj ne trpim in še danes sem tak, da povem, kar mi ni Drav. RT B. Zadruga in mesarija en kolektiv Po uspelem referendumu v obeh metliških podjetjih je združitev že skoro opravljena - Kakšni so bili razlogi za integracijo? Kolektiv klavnice in mesnice je bil tisti, ki je hotel k zadrugi in je združitev predlagal, zato smo prosili za pojasnilo najprej predsednika delavskega sveta v tem kolektivu Mirana Mežnaršiča. — O združitvi ste imeli resne pogovore že z ljubljanskim Mercatorjem. Zakaj ste se nemudoma ogreli za Prvi so bili Dobravičani Na zelo uspelem občinskem tekmovanju ekip prve pomoči, ki se je odvijalo v dvorani TVD Partizan pod pokroviteljstvom tovarne Novo-teks, je tekmovalo 7 ekip. Vse ekipe so dosegle .izredno lepe uspehe, najbolj pa so se izkazali Dobravičani, ki so zasedli prvo mesto. Druga je bila ekipa občinskega odbora RK Metlika, v kateri so sodelovale pretežno delavke iz Kometa, tretje mesto pa je pripadlo ekipi tovarne BETI. Med nastopajočimi so bili še: izven konkurence ekipa Beti — I, združena ekipa iz kometa in Novotesksa ter vaški ekipi s Suhorja in iz Podzemlja. Na tern tekmovanju so se s prizadevnostjo zelo izkazali prosvetni delavci, saj je nastopalo 7 učiteljev in učiteljic, organizatorji pa se toplo zahvaljujeio tudi Dod-jetiem in kolektivom, ki so prispevali darila za tekmovalce in sanitetni material, nrav tako Da gasilskemu dni-štvu. mladim gasilcem, rvod-mladkarjem in mestni godbi. sodelovanje z domačo zadrugo? Miran Mežnaršič: — Naš kolektiv misli, da ima bodočnost bolj zagotovljeno pri zadrugi kot pri Mercatorju. Ta ima že svojo mesno tovarno v Ljubljani. Zakaj ne bi podjetje ostalo v domači občini. V zadrugi imamo sorodno dejavnost, razumemo se, zato bo najbrž sodelovanje uspešno. Partnerja pa moramo najti že zaradi preureditve klavnice, za katero nimamo denarja. — Se ne bojite, da bo na domačem tržišču premalo strank po predvideni povečavi klavnice? Miran Mežnaršič: — Tržišče imamo vpeljano, zato nimamo strahu, da dobrega blaga ne bi mogli prodati. — Kakšne prednosti je ugotovil kolektiv zadruge, ko se je odločil za priključitev mesnega podjetja? Inž. Janez Gačnik: — Imamo sorodno delo. Oboji imamo opravka s kmeti in živino. Lahko bomo uporabljali en avtopark, za zadrugo bo pridobitev v tem, da bomo porabili lastni pridelek krme, razen tega bomo vodili enotno odkupno politiko in nastop na trgu. Stroški za proizvodnjo mesa bodo občutno manjši, kot so bili zdaj. Po. vem še to, da se zadruga ni prav nič mešala v pogovore o združitvi z Mercatorjem. Sele ko je kolektiv mesnega podjetja odločno odklonil to možnost in prosil nas za so delovanje, smo se začeli pogovarjati. Misel o poslovnem sodelovanju pa je vzklila že Ob 120 - letnici metliške godbe (NADALJEVANJE IN KONEC) Med prvo svetovno vojno je godba v glavnem počivala, saj so bili vsi mlajši godbeniki v vojski. Doma 80 ostali le trije starejši muziki. Po prvi svetovni vojni metliška godba nikakor ni mogla zaživeti — premalo je bilo muzikov. Društvo je ostalo čisrto brez denarne pomoči; ni balo muzikali j, manjkalo je inštrumentov .in uniform. V letih 1922 do 1924 je vodil god. bo upokojeni železniški uradnik Josip Podbregar, zelo nadarjen muzik in tudi toampor | Ko je Podbregar zapustil Metliko, je godbeni veteran Janez škof znova reševal metliško godbo, leta 1926 pa je vodstvo prevzel Ivan Drobnič in takoj pričel učiti godbe-/ii naraščaj. Z denarno pomočjo mestnega gospodarskega odbora, Prve dolenjske posojilnice in meščanov so bali nabavljeni novi inštrumenti, popravljeni stari in bile so dvakrat kupljene nove uniforme s kapami. Godba Je pričela vidno napredovati in je tik pred drueo svetovno vojno dosegla vsestranski razvoj Nova svetovna vojna je spet pre- trgala delo godbenikov. Po razpadu italijanske vojske so Metličani oddali 16 inštrumentov partizanom, kj so 1944. osnovali godbo glavnega štaba NOV in POS Hkrati je nova godba prevzela ves uporabni notni arhiv metliške godbe. V novo godbo se je vključilo tudi devet metliških godbenikov, in sicer: Gustav Gornik, Vinko Ujaš, Silvo Mihelčič, Viktor Mihelčič, Anton Oberman, Anton Orlič, Dominik Picelj, Karel Ružič in Anton Slobodnik. Po končani vojni so Metličani sicer dobili vrnjene svoje inštrumente — nekaj se jih je tudi izgubilo — toda ti inštrumenti so bili v glavnem pokvarjeni. Vendar Je godba po prizadevanju nekaterih požrtvovalnih članov spet pričela delati. Vodstvo godbe je znova prevzel Ivan Drobnič, vendar je že naslednje leto svoje mesto odstopil Silim Mihelčiču. Pod njegovim vodstvom se je razgibalo glasbeno življenje v Metliki, saj je v sestav godbe vključil tudi godalni orkester, zabavni kvintet in harmonikarje. Izučil je celo vrsto mladih godbenikov, osnoval mladinsko pihalno godbo in si z njo 1952 osvojil v btCadutska. L_ Metliška mestna godba, fotografirana letos, manjka le 7 članov trajno last prehodno zastavico okraja Črnomelj, namenjeno naj-boijši skupini v ljudskoprosvetnem delu. Metliška godba je bila po vojni oelih štirinajst let bree uniform Sele 1959. je društvo s prizadevanjem kapelnika m nekaterih Članov dobilo nove uniforme, za katere so denarna sredstva prispevala občina in ne. katera podjetja. V zadnjem letu Mihelčičevega kapelnikovanja je godba štela 24 nastopajočih članov. Po letu 1960 je vodstvo metliške godbe prevzel Ivan Jerina. Kot vsa prejšnja desetletja je tudi zadnjih deset let godba doživljala večje in manjše uspehe. Ce je bilo zanimanje za godbeni naraščaj sprva bolj šibko, so mu poletu 1954 pričeli posvečati vse večjo skrb. Leto za letom so kupovali inštrumente, bodisi nove ali že rabljene, da so ; mogli vaditi naraščajniki. V marou 1969 se je 18 mladih godbenikov s samostojnim koncertom predstavilo občinstvu. Tako je bil stari godbe, ni kader znatno pomlajen. Vsa zadnja leta je metliška godba dobivala od občinske skupščine In gospodarskih organizacij znatno denarno pomoč, tako da so si lani godbeniki kupili 31 novih inštrumentov, letos pa so dobili nove uniforme. Tudi poslopje stare šole. ki je priča njihovega 120-letnega dela, bodo obnovili v letošnjem jubilejnem letu. Ni prostora, da bi pisali o številnih koncertih metliških godbenikov, o sodelovanju na proslavah, ob jubilejih, na javnih telovadnih in folklornih nastopih, na veselicah, pri pogrebih itd, O tem bo lahko vsakdo kaj več zvedel iz jubilejne knjižice metliške godbe, ki bo izšla prihodnji mesec. Danes šteje metliška godba 32 članov. Tem in vsem, ki so kdaj sodelovali pri njej, pa tudi tistim, ki bodo nadaljevali godbeno tradicijo v Metliki, želimo, da bd domača godba v prihodnjih desetletjih živela, rasla in cvetela! JOŽE DULAR pred dvema letoma, a doslej ni bilo odziva. Ernest Šauer, komercialist v zadrugi: — Vsekakor dejavnost obeh podjetij sodi skupaj. V zadrugi imamo odkupe, imamo hleve in svojo krmo. Razen tega slabega podjetja ne prevzamejo, saj mesarija nima izgube. Glede prodaje pa tole: na domačem tržišču bomo stranke obdržali, trg pa bomo našli tudi v drugih večjih mestih. R. B. Zadnje predstave Belokranjske kulturne revije Belokranjska kulturna revija se letos odvija od 26. do 30. maja vsak večer v Metliki in Črnomlju. V Metliki bomo nocoj, 28. maja ob 20. uri, slišali še mladinski pevski zbor osnovne šole iz Črnomlja, harmonikarski sekstet glasbene šole iz Črnomlja ter metliški tamburaški orkester glasbene šole. Jutri, v petek, bo ob 16. uri dramska skupina osnovne šoie iz Semiča zaigrala Lahovo »Sneguljčico«, ob 20. uri pa bo literarni večer, na katerem bodo črao-.maljski gimnazijci prikazali Menartov »Spomenik brez podstavka«, nakar se bo občinstvu predstavil še gimnazijski vokalni oktet. Svečani zaključek Belokranjske kulturne revije bo v soboto, 30. maja zvečer, v Črnomlju. 150 aktivistov gre v Toplice Iz metliške občine se bo zbora aktivistov v Dolenjskih Toplicah udeležilo okoli 150 ljudi, ki bodo potovali s tremi avtobusi. Prijavljenci za to srečanje dobijo vsa pojasnila pri predsednikih krajevne organizacije SZDL. Vsak bo moral prispevati 5 din, ostale stroške pa bo krila organizacija. Politika in kmetijstvo V petek, 22. maja, se je sestala sekcija za mednarodne odnose pri občinski konferenci SZDL v Metliki. Obravnavala je mednarodni politični položaj in organizacijo predavanj ter zborovanj po terenu in v delovnih organizacijah. Sklenili so, da bodo obenem na terenu obravnavali še teze Zveze komunistov o kmetijstvu. Jutri občinska seja Predsednik občinske skupščine Metlika je za petek, 29. maja, sklical sejo obeh občinskih zborov. Odborniki bodo razpravljali o uresničevanju plana gospodarskih organizacij v prvem tromesečju letošnjega leta, o predlogu srednjeročnega načrta razvoja gospodarstva in turizma. Dnevni red predvideva še potrditev davčnega zaključnega računa za leto 1969, poročilo o. zaključnih računih skladov, razpravo o odloku o priznavalninah ter razpravo o poročilu Doma počitka. 12 novih članov ZK Pred kratkim so imeli sestanek komunisti iz osnovne organizacije v tovarni BETI. Razpravljali so o tem, da organizacija nima zaželenega uspeha zaradi preobremenjenosti sekretarja. Ko so za novega sekretarja izvolili Mirka Jeleniča, so sprejeli v članstvo še 12 mladih ljudi. Pri pripravah za sprejem v ZK je sodeloval tudi tovarniški mladinski aktiv. Pionirji razvili prapor Dan mladosti je metliška šola lepo praznovala. Imeli so kulturni program z nastopom pevskega zbora, folklorne skupine in tamburašev, ob tej priložnosti pa so tudi slavnostno razvili prapor pionirskega odreda na Soli ter sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo, podmladkarje pa v mladino Rdečega križa. Prav tako so na tej slovesnosti podelili Zupančičeve bralne značke. Ponovor v sindikatu Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Metliki so v četrtek, 21. maja, obiskali tovarno BETI in se pogovarjali z izvršnim odborom sindikalne organizacije v kolektivu. Razpravljali so o delu sindikata in vlogi organizacije v podjetju, o samoupravljanju, statutih ter odnosih v kolektivu. Podobni razgovori se bodo nadaljevali še v drugih podjetjih., Pred odločitvijo za poklic Starši vseh otrok iz metliške šole, ki letos končujejo šolsko obveznost, so imeli. sestanek, kjer so razpravljali o izbiri poklica. Rana-telj šole Ivan Žele je vodil sestanek, vabili pa so tudi predstavnike domačih podjetij, da bi se pomenili, kakšne so možnosti zaposlovanja ali priučitve, žal pa ni bilo nikogar ne iz Beti ne iz Kometa. SPREHOD P0 METLIKI ■ PO SVOJEM ZADNJEM PO-SVETOVANJU v Črnomlju so kulturni in VJudskoprosvetni delavci dolenjskih in hrvatskih ob-kolpskih občin obiskali tudi Metliko. Ogledali so si Belokranjski in Slovenski gasilski muzej, nakar so v prijateljski družbi posedeli na metliSki Veselici. — Prihodnji sestanek, na katerem bodo sestavili že natančen delovni program, bo junija v Ca-te&kih Toplicah. ■ SLIKARSKO RAZSTAVO domačina Zorana Hočevarja si je v metliSkem gradu ogiedalo že precej ljudi, vendar bi bil lahko obisk Se lepSi, če bi ljudje znali ceniti prizadevanja mladega umetnika. Razstava bo odprta do konca tega meseca. ■ 9-STANOVANJSKI BLOK. ki ima v podstrešju Se pet samskih sob in eno garsonjero, je metliSko komunalno podjetje pred kratkim spravilo pod streho. Stavba stoji v novem naselju v bližini TovamiSke ceste. Zdaj v njej izvršujejo instalacijska in druga notranja dela. Vsa stanovanja so že prodana, vseljiva pa bodo v letošnjem septembru. V neposredni bližini namerava isto podjetje še letos graditi nov de-veterček. ■ METLISKO KOMVNAI.NO PODJETJE zida v MeUiki tudi Sest zasebnih stanovanjskih hiš, obenem pa bo v tovarni BETI zgradilo tri mostovie, ki bodo povezali nov oddelek kodranke s 6tarimi tovarniškimi prostori. Mostovži morajo biti narejeni do konca prihodnjega meseca. ■ LESENO OGRAJO okoli preurejenih trgovskih lokalov Metalke na metliških Dragah so odstranili prejšnji teden. Zidarji Belokranjskega gradbenega podjetja so v glavnem dokončali svoja dela, zdaj pa se bodo zvrstili še drugi obrtniki. Kot kaže, bo čez nekaj tednov Metlika dobilo novo, sodobno urejeno trgovino. ■ CIRKUS BOHEMIA se je pretekli teden ustavil tudi v Metliki in za nekaj dni razpel na Vejarju svoj šotor. Gledalci, zlasti mladi, so bili kar zado-vojni z varietejskim programom, zlasti z mnogimr artisUčnimi in šaljivimi točkami. Tatovi rož na Grmu 2e nekaj dni obiskuje stanovalce v Adamičevi in Paderšičevi ulici neznanec, ki si je izbral dokaj nenavaden hoby. Krade rože, ki jih gospodinje, nič sluteč, puščajo okoli hiš. V glavnem zbira kaktuse. Do zdaj mu stanovalci še niso prišli na sled, vendar upa. jo, da bo tat kmalu zagrabil za bodeči kaktus, ki mu bo prinesel »zasluženo plačilo«' Prikaz dela s kmetijskimi stroji Kmetijska šola Grm in Društvo kmetijskih tehnikov Novo mesto bosta priredila prikaz dela s kmetijskimi stroji: V četrtek, 28. maja bo ob 8. uri pri šoli prikaz dela s škropilniki in rahljalnikom (frezo); v sredo, 3. junija, bo ob 16. uri prikaz stroja za spravilo krme (samona-kladalne prikolice, obračalniki). Sprevod mladih po Novem mestu 25. maja, na rojstni dan tovariša Tita, je več kot 1000 učencev osnovne šole Katje Rupena iz Novega mesta šlo skozi novomeški glavni trg v počastitev dneva mladosti. Nasmejanih obrazov, radostni, okičeni z zelenjem in cvetjem so učenci šli na Loko, kjer so na športnih igriščih najboljši potem merili svoje moči. Praznik mladine je na splošno minil v posebnem razpoloženju, saj ga je priča-Talo tudi lepo spomladansko vreme. Slavje na Prevolah V nedeljo, 24. maja, so na šoli v Preovlah slavili 15-let-nico delovanja šole in dan mladosti. Dopoldne je bilo športno srečanje učencev šol s Prevol, Strug, Poloma in Sel, popoldne pa je bila svečana akademija, na kateri so sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo. Na svečanosti so sodelovali tud: predstavniki I. SAB, ki je pokrovitelj šole. Soli so izročili darilo 1000 din, iz Novega mesta pa so se slavja udeležil} Janez Solmajer, Jože Škufca in Janez Slapnik, M. S. Karavana prijateljstva v Žužemberku V nedeljo, 24, maja. je z več avtomobili in sto osebnimi avtomobili prispelo preko Ljubljane v Žužemberk več sto članov kolektiva tovarne olja ZVEZDA iz Zagreb«. O-biskali so Cvibelj kjer jih je pozdravil predsednik KO ZZB Stane Gorinšek, predstavnik glavnega odbora ZZB NOV Slovenije, generalpolkovnik Jaka Avšič pa je gostom iz Zagreba govoril o bojih NOV v Suhi krajini. V imenu go stov je ob grobnici padlim spregovoril tudi narodni heroj Pero Car iz Zagreba. Gostje iz Zagreba so nato odšli na Loko pod gradom, kjer sb jim učenci žužemberške osemletke priredili kulturni program. Gostje so obdarili So. larje in krajevno organizaci-jo ZZB, ljudska knjižnjici v Žužemberku pa so izročili knjižno darilo. M. S. V Metropolu so proslavljali. Te dni so v hotelu Metropol v Novem mestu proslavljali 25-letnico ustanovitve podjetja. Na slavnosti *so se spomnili zaslužnih delavcev in jim podarili praktična darila. Priznanja so prejeli: Pepca Hrovat, Pavla Zupančič, Marija Progar, Lojzka Mokricki, Franc Zupančič, Alojz Danii.š Rudi Pintar, Lojzka Bohte, Minka Vene, Majda Zagorc. Malti Zupančič, Ančka Jerman, Marija Drenik in Fanika Tratnik. MNENJA IN STALIŠČA ZVEZE KOMUNISTOV Je politika samo nujno zlo? Politika in gospodarstvo sta tako tesno povezana, da ju ne moremo ne smemo ločevati v dve nasprotujoči si vrsti dejavnosti m Skoraj neopazno se iz leta v leto pri nas bolj in bolj uveljavlja miselnost, da je politika eno, gospodarstvo pa drugo. Po enaki logiki so se vodilni ljudje začeli počasi ločevati v politike in v gospodarstvenike. Gospodarstveniki so tisti, ki vodijo gospodarstvo. odločajo m so seveda edini, ki v resnici veljajo, politiki pa so nujno zlo, ki ga mora trpeti vseka družba. Dokazov, da je to res, je na pretek. Ob mnogih zdravih in oelo nujnih političnih pobudah slišimo pavšalne ugotovitve: »Političn0 je to v redu, gospodarsko > pa je nesprejemljivo!« Takšne ugotovitve je žal slišati celo ob pobudah za 42-umi delovni teden, za najnižje dovoljene osebne dohodke, za nadome- stilo za K-15 itd. Znanosti, ki se ukvarja z gospodarstvom, pravimo POLITIČNA EKONOMIJA ne samo pri nas, ampa^ tl|di drugod v svetu in najbrž ne brez vzroka. Naša družba je samoupravna, to pa pomeni, da zavestno razvijamo v njej usitvar. jalnost in da želimo s to ustvarjalnostjo dosegati politične smotre, ki jih poznamo. Ti smotri so zelo konkretno zapisani v lanskih in letošnjih dokumentih Zveze komunistov. Kdo Je bore., tisti, ki se ob političnih pobudah skriva za ugotovitvami': »Politično je to v redu, gospodarska pa je nesprejemljivo!« Navadno so to gospodarski veljaki, M v danih trenutkih uporabijo to trditev in jo z ničimer drugim ne podkrepijo. Gospodarstvo in gospo- „Moj otrok je nekoliko drugačen!“ Mnogo otrok je še, ki nimajo srečne in brezskrbne mladosti, ker so prizadeti in odvisni od pomoči družbe in svojih staršev Najhuje je v začetku, ko starši spoznajo, da njihov otrok ni normalen, da je telesno ali duševno zaostal za sovrstniki. Pogosto ga skrivajo pred radovednimi očmi sosedcv, potem pa spoznajo, da to ne vodi nikamor. Zlasti še, če jim zdravniki povedo, da bo ostal ctrok vse življenje prizadet. Takih družin tudi v novomeški občini ni malo. Statistični podatki republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo prikazujejo, da je v Sloveniji 5 odstotkov otrok v starosti od 5. do 19. leta telesno ali duševno prizadetih. V novomeški občini je ta odstotek višji. Podatki pravijo, da je od 12.350 otrok kar 813 otrok ali 6,5 odstotkov telesno ali duševno prizadetih Podatki kažejo še druge, mnogo hujše primerjave. Velika večina staršev teh otrok nima dokončane osemletke, v popolnih družinah, predvsem kmečkih, živi 377 kategoriziranih otrok, 15 otrok živi pri nezakonskih materah, 19 pri razvezanih materah, 2 otroka sta posvojena, 2 v rejniški družini, 28 otrok pa živi pri materah ali očetih, kjer je en zakonec umrl ali pa že dalj časa na delu v tujini. Ni prehudo trditi, da živi v kmečkih družinah le ena četrtina otrok v prijetnem družinskem vzdušju. Starši teh otrok so največkrat o-sebnostno moteni, v družini prevladuje alkoholizem, kar je pravzaprav tudi velik vzrok za nepravilno rast in razvoj otroka v družini. Najtežje živijo v tistih družinah, kjer so otroci močno prizadeti duševno in telesno. Takih otrok, ki ne bodo nikoli sposobni normalnega pogovora, poleg tega pa so še telesno prizadeti, je v novomeški občini približno 50. Tem tudi s šolanjem v posebni soli ne morejo pomagati. Najboljša rešitev je oddaja v zavode za varstvo in delovno usposabljanje mladine. Oskrbovalnina v teh zavodih je zelo visoka (nad 10.000 din), zato center za socialno delo ne more prevzeti tako visokega finančnega bremena za vse. Starši, ki imajo zadovoljive osebne dohodke, morajo za takega otroka prispevati vsaj četrtino oskrbovalnine. damost sta v takšnih primerih santo kulisa, za katero se — priznati moramo do-kaj učinkovito — skrivata nemoč in nerazpoloženje tistih, ki želijo odločati po svoje. Proizvodnja ni v nobeni družbi sama sebi v namen. Proizvajamo zato, da bomo boljše živeli, tako v Jugoslaviji kot drugod po svetu. Zato pa moramo ljudem, ki proizvajajo, povedati, zakaj moramo narediti več in hkrati tudi to, kaj bodo dobili v zameno. Razpoloženje do dela bo nato boljše, ljudje bodo delali z večjim navdušenjem in dejansko tudi več naredili. Naša skupna politika pa Je bila vedno usmerjena v to, da bi bili delov, nim ljudem Jugoslavije jasni tisti smotri, ki jih želimo doseči. Graditi z ljudmi in za ljudi je bilo vedno vodilo te politike in zaito je tudi vedno uspevala. Prav zato pa se moramo povsod in na vsakem koraku zoperstavljati miselnosti, da je politika eno, gospodarstvo Pa drugo. ki se je ponekod že uveljavila! M. JAKOPEC Priznanje Republiški odbor Rdečega križa je izročil glavnemu in odgovornemu uredniku Dolenjskega lista Tonetu Gošni-ku diplomo za prizadevanje, uspehe in zasluge pri razvijanju dejavnosti Rdečega križa. Priznanje sta mu 21. maja na seji v Novem mestu izročila podpredsednik republiškega odbora RK Janez Ogorelc in Ivica Žnidaršič. Borci so se spomnili mladincev Borci I. slovenske artilerijske brigade, ki je bila pred 26 leti ustanovljena na Laščah pri Dvoru in borci X. ljubljanske brigade, ki so bili na proslavi pri spominskem obeležju narodnega heroja Majde Sile v nedeljo, 24. maja, nad Težko vodo, so za praznik mladosti mladini na Prevolah oziroma dijakom v Domu Majde Sile v Šmihelu podarili po 1.000 dinarjev. Borci X. ljubljanske brigade, v katere vrstah se je borila tudi Majda Sile, so bili zelo zadovoljni s prireditvijo na Novi gori, ki je bila tudi plod prizadevanja dijakov iz Šmihela. ODBORNICA, KAKO SE POGOVORITE Z VOLIVCI? „Odbornik ima močno besedo" »Na zboru volivcev nas je bilo odbornikov več kot občanov!« - Odborniki se oglasijo tudi doma, kadar je kaj pomembnega Odbornica občinskega zbo ra novomeške skupščine Slavka Begova pravi, da je bila SLAVKA BEG izvoljena na Grmu, v tistem delu mesta, ki ima največ komunalnih zadev. »Prebivalci so že sitni in deloma upravičeno: Trdinovo cesto popravljajo in urejajo kot Noetovo barko. Ce bo šlo tako naprej, potem n* bo še kmalu urejeno.« — Je mnenje odbornikov upoštevano? »Navadno je. Ce odloki niso dobro pripravljeni, jih zavrnemo in damo na naslednjo sejo. Naj povem primer iz zadnje občinske seje: odlok o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini smo zavrnili, ker je bil premalo jasen.« — Volivci bi morali vplivati na odbornikove odločit* ve. Ali lahko vplivajo? Stikov z volivci je zares zelo malo. Na zadnjem zboru volivcev nas je bilo več od- bornikov kot volivoev. S tem je menda vse povedano. Možnosti, da bi pred vsako občinsko sejo sklicali zbor volivcev, tudi ni. Se vabila in gradivo za sejo dobimo običajno le nekaj dni pred napovedano sejo. Pomagam si z osebnimi stiki. Pogovar-jjlm se z občani z našega terena, včasih pa tudi oni pridejo k meni.« — Kdaj pa se oglasijo pri vas? »Standard je pri nas že tako visok, da se volivci zanimajo v glavnem samo še za ureditev okolja, v katerem živijo. Gre torej skoraj izključno za komunalno urejanje. Kot odbornica v tem primeru ne morem povsem uspeti. Razumljivo je, da občinska skupščina nima toliko denarja, da bi lahko vsem ugodila« J. SPLICHAL Od prejšnjega tedna je v Novem mestu še ena ulica brez prahu. To je Jerebova ulica, ki se pri vajenski šoli odcepi od Ulice talcev, nato pa zavije proti sodniji. Delavci novomeškega cestnega podjetja so jo asfaltirali 20. maja. Na sliki: tovornjak je pripeljal asfalt (Foto: I. Zoran) ime: „Bela krizantema" Mladi Novomeščani imajo svojo kulturno skupino Malo je Novomeščanov, ki so že slišali za kulturno društvo »Bela krizantema«. V tej skupini §o predvsem gimnazijci, ki objavljajo svoje prve sestave v »Stezicah«. Mladi literati so se povezali tudi z vojaki novomeške garnizije in mladinci, ki so zaposleni v tovarni zdravil. Nadeli so si ime »Bela krizantema«. Pokazati hočejo mlajšim in starejšim na krizantemo, lepo, belo, ki je poteptana v blatu, iz katerega jo je treba pobrati. Njihov prvi začetek je bil recital: »Življenje — absurd«. Novomeščani, mlajši in starejši, so hladno odšli na re- cital, v Škofji Loki pa je prav ta kulturna skupina požela velik aplavz. Člani te skupine so se po-vezali tudi z »Odrom mladih«. Skupaj bodo naštudirali »Razbiti vrč« Heinricha von KJeista. Pripravljajo tudi re-cital o Novem mestu in Ma-riboni, sodelovali so na akademiji ob dnevu mladosti, dobili pa so že tudi povabilo naših izseljencev iz Avstrije in Italije. V svoje vrste skušajo pridobiti čimveč mladih članov, tudi tistih, ki tarnajo, da v Novem mestu ni kulturnih prireditev, kadar so, pa se jih ne udeležujejo. - DRAGO RUSTJA TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI Preizkus pripravljenosti 14. junija se bo okrog 35 ekip prve pomoči iz vse Slovenije pomerilo v znanju 21. maja je bila v Novem mestu seja republiške komisije Rdečega krl*& za pripravo tekmovanja, s katerim želijo seznaniti prebivalstvo s pripravljenostjo in znanjem ekip prve pomoči, ki bi pomagale ob elementarnih nesrečah. Sprejem in Žrebanje vrst-nega reda bo 14. junija v pisarni občinskega odbora RK v Novem mestu. Nato bodo ekipe odšle v Dom kulture. Ob tem bo šel skozi mesto sprevod vseh tekmovalcev, sanitetnih, reševalnih in drugih vozil, ki bodo prikazali dejavnost prve pomoči. Komandant sprevoda bo Slavko Bavčar. Tekmovanje se bo pričelo ob 11. uri na telovadnem stadionu z nagovorom predsednika občine Novo mesto, predsednika republiškega od, bora RK, republiškega sekre-tarja za narodno obrambo in direktorja ali zastopnika pokrovitelja tekmovanja — tovarne zdravil Krka. Ob 12.:*0 bo svečana razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in zaključni govor. Ob 13 uri bodo tekmovalci odšli na kosilo. Na tekmovanju bo nastopil tudi odred prve gomoči pri repuliškem odboru RK in kirurška postaja prve pomoči iz Novega mesta. Tekmovanje bodo pri/prav U li člani republiške komisije RK Kostja Virant, dr. Lavo Morela. Boris Savnik, Simo Mrkšič in Milica Sali. Ob tej priložnosti naj bi Novomeščani poskrbeli za lepši videz mesta. Očistili naj bi ulice in okrasili pročelja hiš. A. V. Priprave na sezono V Dolenjske Toplice prilia-ja vsako leto več stalnih gostov, *ki tu že več let zapovr. stjo preživljajo počitnice. Letos je bilo že v predsezoni veliko več gostov kot lani, čeprav je bilo vreme slabo. Turistično društvo ima sedaj v zasebnih sobah 147 ležiSČ. v kratkem pa bodo zmogljivosti povedali 5e za okrog 20 postelj. Najbolj oddaljena soba je od hotela oddaljena le tri minute. S KONFERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST 2ENSK Pokažimo, koliko zmoremo! Kakšen je danes položaj žensk v naši družbi? Kako čim hitreje poskrbeti za zaposlene žene, otroke in ostarele ljudi? Konferenca za družbeno aktivnost žen9k je imela 22. maja svojo prvo sejo. Konferenco sestavljajo članice, ki so jih predlagale krajevne organizacije SZDL in de- SUHOKRAJINSKI DROBIŽ SREBRNO PLAKETO so si priborili člani pionifflkega filatelističnega krožka iz Žužemberka na mednarodni pionirski filatelistični razstavi v Slov. Konjicah. Devet članov krožka je sodelovalo na tej razstavi s svojimi zbirkami znamk na 300 listih. Člani krožka so 24. maja obiskali razstavo in sprejeli odličje, skupaj s pionirskim dramatskim krožkom iz Žužemberka pa so nato obiskali še Mozirje in Novo Velenje ter si ogledali letalsko razstavo na Brniku. Stroške izleta je pomagal POkriti dramatski krožek z dohodki od svojih prireditev. S PRIPRAVAMI NA PROSLAVO KRAJEVNEGA PRAZNIKA je že začela krajevna skupnost v Žužemberku. 13. julij, ki je krajev, ni praznik in hkrati dan šoferjev in avtomehanikov, bo letos na delovni dan, zato bodo praznovali 12. julija, ko bo nedelja. V okviru slovesnosti bodo na krajevni praznik izročili namenu novo gasilsko brizgalno na Dvoru in nov gasilski avto v Šmihelu, odprli bodo dolenjsko pionirsko filatelistično razstavo, r*zen tega pa predvidevajo še otvoritev lovske koče na Plešivici nad Dvo-itSm in razvitje prapora družine »Plešivica« iz Žužemberka. NOVO VODOVODNO OMREŽJE DVOR so že začeli graditi. Nad Zafaro nad Žužemberkom so pričeli z izkopnimi deli za pretočni zbiralnik za to vodovodno omrežje. Ko bo jama za zbiralnik izkopana, bodo začeli kopati jarek za cevi od prečrpovalnega zbiralnika do pretočnega, nato pa jarek za cevi preko Trebče in Sadinje vasi. lovne organizacije, v katerih j*e večina zaposlenih žensk. Predsednica konference je Francka Slak. • Žene so sprejele okvirni načrt dela za več let. Načrt določa: ugotoviti je treba položaj zaposlenih žensk in vlogo žensk v organih delavskega in družbenega samoupravljanja, izboljšati varstvo predšolskih in šolskih otrok ter pomagati reševati vprašanje starejših ‘občanov. Načrt dela so žene dopolnile s tehtnimi predlogi. Sklenile so: — Treba Je ugotoviti delo sooialnih služb v podjetjih, jih okrepiti ali ustanoviti, kjer jih še nimajo, in poiskati možnosti za pomoč zaposlenim ženam. — Žene se morajo bolj vključevati v delo krajevnih skupnosti in samoupravnih organov v podjetjih ter tako vplivati na družbo, da bo hitreje reševala vprašanja ki so zajeta v načrtu dela konference žensk. — V naslednjih letih je treba izboljšati varstvo otrok in dokazati družbi, da je to nujnost, ki jo morajo podpreti tudi delovne organizacije, in z denarjem pomagati pri gradnji vzgojno-varstve-nih ustanov. — Ker postaja vprašanje ostarelih ljudi vsak dan bolj pereče, je treba čimprej ustanoviti službo, ki bi urejevala ta vprašanja. Treba je poskrbeti za ostarele ljudi na vasi in v mestu. V ta namen naj pristojni organ občinske skupščine čimprej zaposli patronažno sestro, ki bi s pomočjo mladine in drugih organizacij začela reševati to vprašanje. A. V. Izleti med vinograde Turistično društvo v Dol. Toplicah namerava letos organizirati za svoje goste več izletov v zasebne zidanice na Riglju, Lubnu, v strašikih goricah in v Gabrju.nad Sate-sko. Lastniki zidanic bode pripravili jedi in domače vino za goste, ki bodo želeli konec tedna preživeti med vinogradi. Vse je seveda odvisno od tega kakšno bo zanimanje gostov. Prejšnji teden so vojaki iz novomeške garnizije v rekordno kratkem roku zgradili nov most čez Sušico v Dolenjskih Toplicah. Most povezuje naselje s parkom, kjer se najraje zadržujejo gostje. Na sliki: čez most hodijo tudi učenci topliške šole, ki imajo v parku športna igrišča. (Foto: S. Dokl) Hotel v Toplicah je še v oblakih Za gradnjo novega hotela, restavracije in kuhinje - 13 milijonov - Edina rešitev, da pridejo do denarja: poslovno sodelovanje ŠTEVILO NAŠIH DELAVCEV V TUJINI RASTE Odhajajo brez naslova V nekoč složnih doJenjskih družinah se je naselil hlad: matere ostajajo doma z otroki, očetje pa odhajajo v Nemčijo in pozabljajo na družine Ko je oče odhajal v Nemčijo, je mati jokala, kuštrave glavice so kukale skoz okno in vzklikale: • »Prinesi nam igrače, oče, in avto nam pripelji!« To je vsakdanji prizor v dolenjskih vaseh, saj je skoraj iz vsake tretje hiše kdo na delu v Nemčiji, žal pa v zadnjem letu v vsaki dolenjska vasi rastejo tudi novi socialni problemi kot gobe po dežju. Nekoč vzorni očetje se hočejo otresti skrbi za družino, ne pišejo in ne pošiljajo denarja. Matere in otroci pa iščejo pomoči in zahtevajo denar preko centra za socialno delo in sodišča. Takih primerov so na novomeškem centru za socialno delo zadnje leto zabeležili kur precej. Čeprav se trudi, jo, da bi uredili take socialne probleme preko komunalnega zavoda za zaposlovanje in preko podjetij, v katerih so naši izseljenci zaposleni, se jim to le malokrat posreči. Tudi zavodi za zaposlovanje so tu brca moči. Vse kaže, da bodo morale matere denarne težave urejat* pre-too sodišča Med izseljenkami, ki so odšle na delo v tujino, so tudi nezakonske matere. Te se včasih posvetujejo s socialni, rili delavkami in se obvežejo, đa bodo za sroje otroke skrbele, nekatere med njimi po prepustijo usodo svojih otrok starim staršem in sorodnikom in z leti pozabijo nanje. Na prste bi lahko prešteli primere, da so se matere odrekle delu v Uijmi in boljšemu zaslužku na račun svojih otrok. Zadnje dni So vse sobe v Dolenjskih Toplicah zasedene, Zdravilišče Je polno, polnijo se tudi zasebne turistične sobe. Pred glavno turistično sezono Je to dober znak. V prvih štirih mesecih tega leta so v zdravilišču zabeležili 6209 domačih in 1500 tujih nočitev. V vsem lanskem letu Je bilo število nočitev 33.552, od tega 6297 tujih. Poprečna zasedenost se je lani dvign^a za 4 odst., na 47 odstotkov. Ce bo število nočitev šlo letos tako kot doslej, bo hotel s 195 ležišči presegel 50-odstotno Jetno zasedenost. »V glavni seaoni bi brez posebnih težav prodali še en hotel,« pravi direktor Janko Popovič in nadaljuje: »Hotel s približno 150 ležišči, z restavracijo in kuhinjo in z vsemi potrebnimi pritiklinami bi veljal 13 milijonov di-narjev. Denar iščemo že dlje časa, a iz te moke ni bilo kruha. Za nas je edina rešitev v močnejšem poslovnem sodelovanju. Te načrte bomo morali uresničiti, pravzaprav je vseeno, ali v obliki združenja gostinskih organizacij novomeške občine ali pa v tesnem sodelovanju s kako drugo gostinsko, turistično ali gospodarsko organizacijo.« Dolenjske Toplice so bile v turističnem pogledu zadnja leta zares zapostavljene. Medtem ko so ob avtomobilski cesti hitro gradili nove objekte, ko je naglo naraščalo število gosi tv in nočitev, so v teh toplicah pravzaprav ostali pri starem. Morda je vzrok za to tudi v tem, da BARVNI TELEVIZOR! Lahko ga kupite v prodajalni ELEKTROTEHNA v Novem mestu na Glavnem trgu. so deloma c .Umaknjeni od ceste prav gotovo Pa si v Dolenjskih Toplicah dolgo niso mogli pomoči od udarca, ko s.i naglo pifmhaJi pošiljati bolnike. Tj smer.'lev v turisti, čno poslovanje so preboleli teze kot v šmarjeških in Ca-teških Toplicah. To pa je razumljivo. kajti turisti zahtevajo več udobja, kol jim ga lahko zdravi';šče nudi, čeprav so letos obnovili drugo nadstropje in s« za različna obnovitven« dela morali odšteti 200.000 dinaijev. Pravi-jo, da je za močnejše, turistični uveljavitev nujno potreben hotel. Ker ni denarja in ker tudi načrti o združevar nju še niso preveč otipljivi, je gradnja hotela v Doler.j-skih Toplicah še v oblakih, čeprav sodijo, da bi bil hotel v sezoni dobro „ izkoriščen J. S. Priznanje za prof. Dušana Modica Na zadnjem občnem zboru Društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) Slovenije v Novi Gorici so podelili štiri denarne nagrade prizadevnim slovenskim prosvetnim delavcem za delo s srednješolci. Med nagrajenci je tudi Novomeščan prof. Dušan lfaodic, ki je zaslužil,takšno priznanje. Kdaj cesta Hmeljnik-Šmarješke Toplice? Predstavniki občinskih in republiških družbeno-politič-nih organizacij so si v ne-delj'o skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Otočec ogledali traso ceste Hmeljnik-šmarješke Toplice, za katero bodo letos pripravili dokumentacijo, dogradili pa naj bi jo čez pet let. Cesta bo dolga 9 do 10 km, široka pa 5 m.- Stroške za izdelavo dokumentacije bo poravnale krajevna skupnost Otočec. Računajo, da bodo znašali približno 10.000 din. Picek • • Metropol odprl letno teraso Nad novo restavracijo hotela Metropol v Novem, mestu so te dni odprli novo letno teraso, na kateri od 13. ure dalje strežejo z izbranimi specialitetami po zmernih cenah. Slovensko pravosodje je s smrtjo Jurija Picka izgubilo odličnega pravnika, Novo mesto uglednega meščana in družbenega delavca, sodelavci iskrenega tovariša in nesebičnega svetovalca. Pred mesecem dni ga je bolezen odtrgala od delovne mize in vsi smo upali, da le za kratek čas in da se bo skoraj vrnil in nadaljeval svoje delo. Zato nas je toliko bolj presunila kruta resnica, da ga ne bo več v novomeško sodno zgradbo, kjer je deloval nad 30 let. Sodnik Jurij Picek se je rodil 15. maja 1912 v Novem mestu. Tu je končal osnovno in srednjo šolo, po končanem pravniškem študiju v Ljubljani v letu 1939 se je posvetil sodniškemu poklicu in mu ostal zvest vse svoje življenje. Od tega ga ni odvrnila nesorazmerno dolga, neplačana pripravniška doba niti premestitev iz rodnega mesta v oddaljeno Mursko Soboto, saj je le delil usodo svojih naprednih kolegov, ki so se zavedali, da je edina osnova za pravega sodnika trdno strokovno znanje in osebna poštenost. S tem življenjskim principom se je tudi vključil v NOV na samem začetku in mu' ostal zvest ves čas svojega sodniškega dela na najodgovornejših delovnih mestih. Bil je dolgoletni predsednik Občinskega sodišča v Pohitite, imeli ga boste prvi v našem malem mestu! (PO-E) Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: An* Robck iz Velike Strmce — Pavla, Zvonka Lukanič iz Loke — Andrejo, Jo. iefa Zupančič iz Sevnega — Jožeta, Justina Ribič iz Gornjih Sušic — Antona, Ana Ucman iz Velikega Cerovca — Vero in Viljema, Marija Božič iz Gorenje vasi — Antona, Marija šuštaršič iz Dobravice — Darka, Draga Jevšek iz Cegelnice — Bernardo, Marija Veselič iz Vrbovcev — Ivanko, Ljudmila Škoberne iz Re-štanja — Vesno, Ana Saje iz Otočca — Blaža, Martina Brlogar iz Požarč — Antona, Marija Murgelj iz Srednjega Gričevja — Terezijo, Marija Gregorič iz Smo. lenje vasi — Marijo, Marija štr-benk iz Korita — Majdo, Marica Gazvoda iz Šentjošta — Ireno, Ivanka Matjašič iz Rosalnic — Renato, Štefka Šuštar iz Rodin — Suzano, Majda Zajber iz Sevnice — Željka, Marija Struna iz Žužemberka — Sonjo, Marija Tram te iz Zgornjih Mladetič — Dušana, Olga Grubič iz Šmarja — Željka, Metoda Sirk s Krušnega vrha — dečka, Rozalija Mi-helj z Vrtače — deklico, Terezija Stopar iz Malega Bana — deklico in Pavlina Pungerčar iz Roj — deklico. — čestitamo! Društvo upokojencev Novo mesto Novem mestu in soamk okrožnega sodišča v Novem mestu in si n, pridobil le ugleda izvrstnega strokovnjaka, marveč in predvsem pravičnega razsodnika, kar je bil smisel vsega njegovega dela. Takega smo poznali, tak bo ostal v našem spominu! DU Novo mesto razpisuje avtobusni izlet po Poljanski dolini do partizanske bolnice Franja, skozi Idrijo in Cerknico v dolino Cab-ranke ter Kolpe s povratkom preko Bele krajine. — Izlet bo v torek, 16. junija. Odhod izpred avtobusne postaje ob 6. uri, povratek okoli 21. ure. — Stroški prevoza in kosila 52 Ndin. — Prijave do 10. junija 1970 do 12. ure. ■ ŠOLSKI CENTER 7t GOSTIN-STVO pripravlja med šolskimi počitnicami tečaje za kuharice šolskih kuhinj, v začetku jeseni pa namerava organizirati še tečaj za pripravo ozimnice. Udeleženke tečaja, zlasti tiste s podeželja, si bodo pridobile mnogo koristnih izkušenj, kako je treba uskladiščiti sadje in zelenjavo, ki jo zberejo. Na, tečaju bodo posvetili precej skrbi tudi sestavi jedilnikov za šolske malice v najrazličnejših letnih časih. ■ KOMISIJA zo kategorizacijo duševno prizadete mladine bo v kratkem začela s sistematičnimi pregledi predšolskih in šolskih otrok, ki so duševno zaostali. Njihov namen je usmeriti tako mladino v posebno šolo, kjer bodo laže uspevali kot med zdravimi sovrstniki. ■ PREŽIVNINE, ki jih plačujejo očetje za nezakonske otroke, so se v novomeški občini dvignile v zadnjih dveh letih od 92 din na 175 din. Razpon med naj-nižjo in najvišjo preživnino je še vedno zelo velik, od 80 do 300 din, še vedno pa nosijo največ materialnih stroškov za vzgojo in šolanje otroka matere same. ■ KULTURNA SKUPINA mla dincev, ki je pod vodstvom režiserja Kovača pripravljala kulturni program ob dnevu mladosti na Težki vodi, na kraju, kjer je padla Majda Šilc, je prijetno presenetila vse navzoče i zares dobro pripravljenimi recitacijami. ■ TABORNIKI odreda »Pore-čanov« so v nedeljo splavili čolne in sandoline in na svojevrsten nučin praznovali dan mladosti. Opoldne so se udeležili tudi slovesnega sprejema osmošolcev v mladinsko organizacijo. ■ PO POTEH TRDINOVIH BAJK so krenili v nedeljo na pot prvi udeleženci pohoda, kd .sta ga organizirala WD »Partizan« in občinska konferenca ZMS. Preho- dili so 10 km dolgo pot: Novo mesto — črmošnjice — G. Težka voda ’— Podgrad — Mehovo — Koroška vas — Nova gora — Težk& voda — Gotna vas — Grm — N$-vo mesto. ■ NA TRGU »o bile cene take: pomaranče 4,5, grah 6 in 5,8 din, jabolka 2 in 3 din. krompir 5, solata 4 in 5 din, zelje 6 in 5,5 din, paradižnik 14 din, korenček 3 din, banane 6 din, kumare 6 in 6,5 din, limone 5 din, špinača 5 din, češnje 6 din, ananas 6.6 din, grozdje 8 din, česen 11 din. Jajc* so bila po 60 par. ■ RODILA JE: Mira Novak « Ceste herojev 43 — Ireno. ■ ZBIRANJE STARIH OBLAČIL bo danes med 17. in 19. uro. Akcijo je organiziral občinski odbor RK. Občane pozivajo, naj oddajo obleko in obutev, ki je ne potrebujejo več. — Ena gospa je rekla, da imamo v našem lepem mestu zelo radi rekorde. Dosegli smo jih v industriji in tudi v bezljanju cen krompirja, mesa, zelenjave in vsega za v lonec, čeprav smo skoraj na kmetih. Lahko smo srečni, da tudi v tem vodimo v Sloveniji! ODSLEJ TUDI ZA DEVIZE! pri NOVOTEHNI v Novem mestu lahko kupite vse vrste avtomobilov proizvodnje ZASTAVA tudi za devize. • vozila ZASTAVA 750, 1300, 1300 lux in 125 PZ dobite takoj • za vozila iz dodatnega programa ZASTAVE pa sprejemamo predplačila. Pri plačilu z devizami imate tudi 10,30 odstotka popusta. VSE INFORMACIJE dobite po telefonu 21-737 in na upravi podjetja NOVOTEHNA, Novo mesto, Glavni trg 11. 3 : Hcrmclika SGP »PIONIR « NOVO MESTO razpisuje za študij na visokih in srednjih šolah: 1. več štipendij za študij na gradbeni fakulteti 2. štipendijo na ekonomski fakulteti 3. štipendijo na pravni fakulteti 4. več štipendij na gradbeni srednji šoli 5. štipendiji na srednji tehniški šoli -strojni oddelek 6. štipendijo na srednji ekonomski šoli 7. štipendijo na sred. administrativni šoli 8. več štipendij na gradbeni delovodski šoli Prošnje z življenjepisom pošljite do 31. 5. 1970 na naslov: SGP »PIONIR«, NOVO MESTO — kadrovski oddelek. Prošnji priložite: potrdilo o opravljenih izpitih oz. zadnje šolsko spričevalo.. Komisija za razpis delovnega mesta RAVNATELJA ŠOLE ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE NOVO MESTO razpisuj e mesto RAVNATELJA POGOJI: profesor ali medicinska sestra s predpisano iz-obrazbo 5 let vzgojne in učne prakse v zdravstveni ali drugi srednji šoli opravljen pedagoški strokovni izpit. Ponudbi je treba priložiti življenjepis z opisom dosedanje zaposlitve in dokazilo o izobrazbi in praksi. Ponudbe s prilogami je treba poslati razpisni komisiji v 15 dneh po objavi. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA TEŽAKA iz DOLA spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem vaščanom, sosedom, družbeno-političnim organizacijam in društvom ZB in ZK, gasilskemu društvu Suhor, godbi na pihala iz Metlike ter govornikom za gan-ljive besede ob slovesu. ‘ Žalujoči: žena, hčerka, sinovi z družinami, brat in drugo sorodstvo V sezoni zaposlimo RECEPTORJA za avtocamp »Krka« Novo mesto Pogoj : znanje nemškega in delno angleškega ali francoskega jeoika. Interesenti. naj vložijo pismeno vlogo ali se osebno zglasijo do 5. junija pri TURISTIČNEM DRUŠTVU — NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 30 — kjer dobijo vse nadaljnje informacije. Vsak vlagatelj, ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vlože nih najmanj 500 novih dinarjev, je zavarovan za primer nezgodne smrti Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše ne zgodno zavarovanje! arlml arbo INTERTRADE PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO LJUBLJANA, TITOVA CESTA 1-111 GENERALNI ZASTOPNIK FIRME IBM ZA JUGOSLAVIJO išče TEHNIKA za vzdrževanje IBM elektronskih računalnikov -delovno mesto Novo mesto ali Sevnica POGOJI: — višja ali srednja šolska izobrazba elektrotehnične smeri — šibki tok, — urejena vojska obveznost, — obvezno znanje angleškega jezika, — mlajši od 27 let. ^ Vsi kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje iz objave, bodo testirani po posebnih IBM testih. Kandidat bo sprejet na delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Nudimo dopolnilno šolanje za specializacijo na delovnem mestu. Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in dokazilom o šolski izobrazbi pošljite na naslov: INTERTRADE, podjetje za mednarodno trgovino, Ljubljana, Titova MII, kadrovska služba, v 10 dneh po objavi. m '09 PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE UGODNOSTI! •••••••••••••••••• * ARBONITI | VARUJEJO $ VAŠ LES : : : l • : : 0 Vaši prihranit, deviz doma nisc na varnem Na deviznem računu pr? DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Se več! Dobili boste obresti! 9 Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite ocu preti devizni račun, na Katerega boste vlagali svoje prihranke. £ Devizns račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva. 9 Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo 9 Za denar na deviznih računih m njegovo prosto uporabo jamči država: 9 Dvigi in pologj ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. ; • • • • 0 S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi va& najožji sorodniki, če jih pooblastite UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 o/o v devizah in 1 o/o v dinarjih; z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 °/» v devizah; z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 '/• v devizah in 0,5 Vo v dinarjih. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU. : : i : DBH LJUBLJANA 0 PODGRAD • NOVO MESTI DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem v. •••••••••••••••••«••«••••••••••••••••••••••••••••••••••• Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Danilo Kovačič, Jože Bratkovič, Dominko Vesel, Aloje Kavšek, Stane Tekavec, Jože Pust, Vera Jarc, Fani Gotlib in Martin Peterlin, člani Novoteksa, Novo mesto; Jože Pa k ar, Marija Sivak, Betka Kuplcnik, Ana Matko, Marinka Šmalc, Majda Zupančič, Ivan Velikonja, Anton Povše, Anton Sajcvlc, Avgust Bobič, Marija Zupančič, Alojz Avbar, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Martin Bec, zidar iz Re-gerče vasi; Marjeta Pucelj, Marica Šramel, Sonja Cujnik, Majda Sljepčevič, Jelena Pelko, Irena Markelj, Ana Blažič in Ivica MiUč, člani osnovne Sole Novo mesto; Marjanca Gregorčič, Marta Primc, Cvetka Škrbina, Milena Flajšnian, Janja Nedižar, Marjanca Kap*, Mateja Vesel, Milko Zupančič, Milena Klatnus, Veronika Perše, Stanka Pušič, Majda Krajc in Draga Lupši na, dijaki šole za zdravstvene delavce Novo mesto; Slavko Pugelj, član LMV Novo mesto; Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Franc Hrovatič, član UJV Novo mesto; Tone Golobič, član SDK Novo mesto; Bela Jud, član Novolesa, Straža: Valant Filipovič, član gozdnega obrata Podturn; Franc Kren, član Gorjancev, Straža: Kdo Kos in Jože De-želan, člana cestnega podjetja Novo mesto; Alojz Bojč, delavec iz Semiča. SGP »PIONIR« - NOVO MESTO , NOVO MESTO sprejme V UČNO RAZMERJE 8 vajencev za poklic strojni ključavničar 1 vajenca za poklic avtoklepar 1 vajenca za poklic avtoličar 1 vajenca za poklic avtoelektričar 1 vajenca za poklic strugar 1 vajenca za poklic elektromehanik 6 vajencev za poklic avtomehanik 5 vajencev trgovske stroke (za delo v skladišču) S vajencev mizarske stroke Kandidati za sprejem morajo imeti uspešno dokončano osnovno šolo. Prošjjje pošljite do 30. 5. 1970 na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto, kadrovska služba. VPOGLED V LETNO POROČILO DOLENJSKEGA LISTA ZA 1969 Kako smo delali v preteklem letu Zaradi visoke naklade in povečanih naporov za nadaljnji dvig obveščenosti občanov v pokrajini je DOLENJSKI LIST lani znova dosegel razveseljiv napredek - Naročniki so prispevali za kritje vseh stroškov še vedno komaj 47% Na podlagi 33. člena zakona o tisku in drugih oblikah informacij ter v zvezi z 49. členom temeljnega zakona o časopisnih podjetjih in časopisnih za-0 vodih objavljamo LETNO ' POROČILO DOLENJSKE. GA LISTA za 1969. DOLENJSKI LIST tudi v 1. 1969 ni spremenil svojega prejšnjega pravnega položaja: je »oddelek za tisk in propagando prj občinski konferenci SZDL v Novem mestu«, vseh 9 ohčin, izdajateljic lista, pa ima enake soustano-viteljske pravice in dolžnosti. DOLENJSKI LIST je lani redno izhajal ter je izdal 50 številk časnika, od tega 2 divojni številki. Skupna letna naklada je znašala 1,610.940 izvodov, kar je za T% več kot v 1968, ko smo tiskali 1,502.600 izvodov. Skupni obseg tiskanih strani v letniku 1969 je dosegel 1.424 strani (računajoč obe pokrajinski izdaji),-kar je 3% več kot v 1968, ko smo tiskali 1.388 strani. Za tisk lista smo lani porabili 160.992 kg rotopapirja (v 1968: 160.639 kg papirja). Stalnim naročnikom: že 97,51% naklade Poprečna tedenska naklada lista Je znašala lani 32.219 izvodov, v 1. 1968 pa 30.052 izvodov. Od skupne naklade so dobili naročniki na dom 1,570.772 izvodov lista ali Bilanca Dolenjskega lista za poslovno leto 1969 AKTIVA: Osnovna sredstva 152 Popravek vrednosti osnovnih sredstev 50 Sedanja vrednost osnovnih sredstev 101 Denarna sredstva sklada skupne porabe in stanovanjskega prispevka DIN: 125,56 991,74 133,82 Dana posojila Deleži Banka Blagajna in porto blagajna Kupci Druge terjatve 27.267,85 106.917,04 20.000,00 269.003,66 3.924,60 207.285,06 2.803,70 Dvomljive in sporne terjatve od kupcev 3.320,00 Drobni inventar 9.386,27 Plačani časopisi 212,00 SKUPAJ: 751.254,00 PASIVA: Predplačila 14.627,30 Popravek vrednosti dvomljivih terjatev od kupcev 3 Dobavitelji 71 Popravek vrednosti drobnega inventarja 4 320,00 718,70 693,19 328,40 Ostale obveznosti — Skopje Razne druge obveznosti (sind. podružnica) 150,30 Razne druge Obveznosti (za DNP) 14.861,57 Ostale obveznosti 122,15 Poslovni sklad 299.923,39 Sklad skupne porabe 245.218,70 Dolgoročni krediti za gradnjo stanovanjskih hiš 3.290,30 Rezervni sklad — neobvezni del 80.000,00 Drugi viri sredstev skupne porabe 10 000,00 SKUPAJ: 751.254,00 Knjigovodja: Metod Beltram, 1. r. Glavnd urednik: Tone Gošnik, 1. r. 97,51«/«, v kolportaži pa je bi-10 prodanih 40.168 izvodov ali 2,49% skupne naklade. Odstoten stalnih naročnikov se je glede na razdeljevanje lista v zadnjem letu povečal za 21,26% — Naklada lista se Je lani na območju 9 občin zmanjšala za 3% oz. za 773 naročnike, povečala pa se je pri inozemskih naročnikih in pri naročnikih v vojnih poštah. V letu 1969 se je na novo naročilo na DL 2.899 na ročnikov, list pa je odpovedalo 2.670 naročnikov; čisti prirastek v 1969 znaša torej 229 naročnikov. V L 1968 je prišel en izvod riol. na 7,10 prebivalca na območju 9 občin v pokrajini, v 1. 1969 pa se je ta odstotek za malenkost znižal, tako da je prišel na vsakih 7,32 prebivalca po 1 Dolenjski list. Tudi lani so bile štiri ob. čine nad pokra jinskim poprečjem razširjenosti DL 5 občin pa je bilo pod njim. En izvod lista ie prišel konec 1969 v občini: Novo m.: na 6,18 preb. Trebnje: na 6,45 preb. Metlika: na 6,62 preb. Črnomelj: na 6,95 preb; Krško: na 7,43 preb. Sevnica: na 7,77 preb. Brežice: na 8,98 preb. Ribnica: na 9.41 preb. Kočevje: na 9,54 preb. Redna tedenska naklada je znašala konec 1969 že 31.030 izvodov lista, konec 1968 pa 30.900 izvodov. Tudi lani: dve brezplačni prilogi Redni naročniki lista so lani brezplačno prejemali VI. letnik Skupščinskega Dolenjskega lista. V 31 številkah je na 212 straneh malega formata izšlo 412 občinskih odlokov, odločb, sklepov in drugih samoupravnih aktov 9 ObS. Od skupnega obsega lista je lani balo porabljeno za SDL 7,44% celotnega obsege časnika. Občina Brežice je ko. nec 1969 odstopila od solastništva pri Skupščinskem Dol. listu. V 1 1969 je izšl0 tudi 5 številk DOLENJSKIH RAZGLEDOV razširjene kulturne rubrike lista'. Večji skladi V primerjavi z 1. 1968 je Dol! list 1. 1969 dosegel naslednje uspehe': naročnina in drobna prodaja lista se je povečala za 6,07%, skupni dohodek vseh objavljenih o-glasov se je povečal za 24.36%, celotni dohodek lista pa za 12,71%. Pri tem so se poslovni stroški zvečali za 5,82%, a-mortizacija pa se je povečala za 20,73%. Dohodek za razdelitev se je lani povečal za 25,49%, osebni dohodki zaposlenih pa so narasli za 27,10%. Kolektiv lista je vlo. žil v svoje sklade za 21,66% več sredstev kot v 1. 1968. Delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi je znašalo lani 71,32 : 28,68. V pov-preč ju je bilo lani pri listu zaposlenih v uredništvu in u-pravi 17,60 zaposlenih. Dosežen je bil celoten skupni dohodek v znesku 2,351.222,34 din, poslovni stroški pg, So znašali 1,434.136,19 din. Od dohodka za 1. 1969, ki je znašal 917.086,15 din, je bilo izplačano za osebne dohodke stalnih delavcev DL in hono-rarnih sodelavcev 654.060,79 dinaTjev. Pozitivna razlika pri ust. varjenem dohodku znaša 263.025,36 din in je bila razdeljena takole: za sklad skupne porabe (za stanovanjska posojila delavcem kolektiva) 121.784,11 din in za poslovni sklad (za lastna obratna sredstva) 141.241,25 din. Poprečna osebni dohodek delavcev pri DL je znašal lani 1.921,09 din (od tega poprečni OD novinarjev 2.377,34 din, poprečni OD delavcev v upra- vi lista pa 1.369,19 din). V primerjavi z 1. 1968 se je izplačani neto osebni dohodek 1 1969 povečal za 23%. Pogodbeno sofinanciranje 9 ObS za stalne komunske strani v listu se je lani glede na odnos pogodbenih zneskov do skupnih dohodkov lista znižalo še za 1,68 %, tako da je v skupni strukturi vseh dohodkov lista dosegalo samo še 13,18% (1. 1968: 14.86"/#) Naročnik ni prispeval niti polovico stroškov Naročnina lista se lani med letom ni spremenila, čeprav so stroški nenehno naraščali, povečal pa se je tudi obseg lista. Zaradi naraščanja tiskarskih in drugih cen dobaviteljev ter splošne rasti raz. ličnih stroškov se je lani polna lastna cena za en izvod lista povečala na 129.63 Sdin (leta 1968 pa je znašala 124,44 Sdin). Z letno naročni. no 3.200 Sdin je prispeval naročnik za kritje stroškov ene številke lista 61,54 Sdin oz. samo 47«/# vseh stroškov, uprava lista pa je morala do. datr-o k temu sama zbrati s pomočjo oglasov in z drugimi lastnimi dohodki še 68,09 Sdin oz. 53°/n. Naročnina je torej tudi lani predstavljala komaj 47 odst. dejanskih stroškov, ki so bili potrebni za redno izhajanje domačega tednika. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA V 4 mesecih: 8 milijonov izgube Prihodnji teden bo začel Dol. list izhajati v skrčenem poletnem obsegu na 16 straneh in bo ostal tak do konca avgusta. A11 bomo septembra spet sposobni preiti na stalnih 32 strani, bo odvišno od stanja dohodkov in izdatkov — pa seveda tudi od podražitev, ki jih letos kar noče biti konec. Podatki za 1969 nam po letni bilanci pove. do, da znašajo poslovni stroški za eno stran našega Usta, če upoštevamo celotno režijo, 1.466 din. V zadnjih 4 mesecih pa so se stroški zaradi podražitev v tiskarni, povečane cene papirja, ptt dajatev in zaradi druge povišane režije za eno tiskano stran našega lista dvignili že na 1.607 din. Račun je zelo enostaven: Pri 626 straneh Dolenjskega lista, kolikor smo jih izdali od 1. januarja do 30. aprila 1970, smo zaradi podražitev morali izdati 88.‘-({(i DIN VEČ KOT SMO PREDVIDE-VALI V LETNEM PRORAČUNU. Kljub povečani naročnini s 1. 1. 1970 imamo zaradi tega v prvih 4 mesecih 1970 prvič po dolgih letih nekaj nad 8 milijonov starih dinarjev izgube. Naročniki ne smejo pozabiti, da se je letos obseg Dolenjskega lista povečal za 33 I«, kljub povišani naročnini pa je divja dirka cen »zmagala« in presegli smo prej predvidene izdatke. Izgubo moramo v naslednjih mesecih pokriti s tein, da bo časnik izhajal tri mesece v skrčenem (poletnem) obsegu/Od znižanja poslovnih stroškov, kolikor so ti odvisni samo od kolektiva, bo v jeseni mo- goče dobiti odgovor, kakšen naj bi bil potem obseg pokrajinskega glasila SZDL. Upamo, da se bodo cene vendarle umirile in da bomo do jeseni sedanjo izgubo lahko odpravili. Prav gotovo pa bodo morale občinske skupščine za 1. 1971 predvideti ustreznejše sofinanciranje, saj nas stane zdaj stalna celoletna komunska stran že 73.922 din, občinske skupščine pa prispevajo za tako celoletno stran že peto leto nespremenjen znesek: 30.000 din. To in še marsikaj drugega bo treba v jeseni urediti in. pripraviti za prihodnje leto ustreznejši način sofinanciranja v pokrajini. Prav gotovo bi bilo primerno, da bi delež xa to dejavnost prispevale vse ‘le-lovne organizacije v 9 občinah, saj zdaj poročamo o vseh skoraj vse — brezplačno. Žal pa v tiskarni in povsod drugje list ničesar ne dobi zastonj. UPRAVA LISTA Pogovor z zdravnikom Nekaj nasvetov pred odhodom na dopust Vsako leto ob tem času napišem nekaj navodil tišum^ ki se odpravljajo na dopust, pa jim ni jasno, kam naj bi šli in kaj naj počno, da bodo uživali svoj oddih brez nepotrebnih skrbi in neprijetnosti. Mnsnja sem, da je tudi letos še potrebno, da se spomnimo nekaterih napak, ki jih le preradi naredimo. Vsako leto gre. na dopust precej takih ljudi, ki ga iz kakršnegakoli razloga do sedaj niso imeli, pa jim ne bo škodovalo, će preberejo naslednje vrstice. Najbrž pa tudi vsem drugim za osvežitev spomina na določene napake, ki bi jih nevede lahko napravili, ne bo odveč. Čeprav je dopust odvisen od globine žepa, od razpoložljivega časa in drugih okoliščin, je navadno najbolj prijeten čas v letu. Na dopustu se sprostimo, odvržemo vsakdanje skrbi, doživljamo nove vtise in doživetja ter uživamo. Vendar se nam k^j lahko zgodi, da sa dopust sami pokvarimo, ker smo nestrpni, ker ne poznamo nekaterih naravnih dejstev, ker ne upoštevamo svojega zdravstvenega stanja ali pa važnih nasvetov ljudi z izkušnjami. Kdor je živčno neuravnovešen ali pa. ima slabo kri, naj gre v gore, če bi se rad dobro počutil. Kdor im« luskavico, naduho ali druge preobčutljivostne bolezni, naj gre na morje, kjer bo kot prerojen. Tisti, ki ste polna revmatizma, naj se ne kopljejo v morju ali v jezeru, ker bo še slabše. Za druge bolezni, če zdravnik izrecno ne pove, izbira med morjem in gorami ni tako važna. Obe klimi, morska in gorska, pospešujeta razvoj rdečih krvničk in povečujeta količino krvega barvila, povečujeta tudi apetit in prezračujeta pljuča ter tako krepita telo. Obe klimi sta naravnost čudoviti za prebolevnike različnih bolezni. Pa vendar tiče za vsem tem nekatere neprijetne nevarnosti. Ce se kdo pojavi m soncu • koto * barvi jogurta in hoče na vso silo porjaveti v nekaj urah, potem kljub vsem kremam za sončenje tisto noč ne bo spal in najbrže tudi naslednjo noč ne. Srajca ali bluza bo popolnoma odveč, vsak dotik bo pekoč m boleč, tresla bo mrzlica, koža bo vsa rdeče žareča, verjetno pozneje v mehurjih, posebno na ramah. Cez nekaj dni se bo tak opečenec luščil kot kača. Sončiti se je treba postopoma, vsak dan nekaj časa več. Začnemo z nekaj minutami, ne urama! Ker se sončni žarki odbijajo od vodne gladine., od snega in od skal, se lahko opečemo tudi v senci, bodisi na morju, bodisi v gorah. Zato je dobro, da nosimo proti-sončna očala, če nočemo imeti težav z bleščanjem- in z vnetjem oči. Kopanje je združeno z dopustom. Vendar ni priporočljivo takoj po jedi s polnim želodcem iti v vodo, da ne bi morda ostali pod gladino. Toliko časa le unamo na dopustu, da po kosilu malo potrpimo in ne silimo takoj v vodo. Prav tako je bolje, da ne skačemo do kraja razgreti v vodo, ker nas lahko zagrabi krč. Bolje je, da se prej zmočimo. Kdor ne zna plavati, naj ne sili v globoko vodo, če ni blizu dobrega plavalca, ker se sicer lahko zgodi nesreča. Pa tudi za najboljše plavalce in plavalke ni pripbročljivo plavati predaleč v morje ali pa če« mrežo. Morebitna tekma z morskim psom je že vnaprej izgubljena, zverina plava dosti hitreje! Na dopustu smo bolj lačni kot doma. Le jejpio sadje, zakaj pa ne, saj je zdravo. Samo operimo .ga prej, ne bodimo leni, čeprav smo na dopustu! Ni prijetno, če se nam posreči dobiti n* dopustu vnetje želodca in črevesja z bruhanjem in drisko, s slabim počutjem in ležanjem v postelji. Bolje je tudi, da ne jemo prejšnji dan kupljenega mesa, predvsem salam, ker bodo posledice prav take. Tuds načete konzerve ne hranimo n večerjo ali za zajtrk, dosegli bomo isto. Vročina namreč pospešuje razvoj kužnih klic in je zato nevarnost, da zbolimo, večja. ge nekaj. Nekateri strastno stikajo za gobama in za gozdnimi sadeži. Ce jih ne poznate, pustite jih pri miru, naj rastejo! Marsikdo je že zamenjal volčjo jagodo za borovnico in se je zastrupil. Tudi ni vsaka goba, ki jo najdete, jurček. Preden greste na dopust, si, prosim, preberite navodilo za prvo pomoč, če vas piči strupena kača. Najdete ga v vsakem boljšem koledarčku. Vsa ta drobna navodila sicer vsi dobro poznamo, vendar je bolje, da se jih spomnimo na dopustu. Se bolje je seveda, če se jih spomnimo že takrat, ko se na dopust odpravljamo. Priporočljivo je budi, da jih upoštevamo. Bolj bomo uživali na soncu, na zraku, na morju, v gorah. Ko se bomo spočili, nabrali novih doživetij in izkušenj ter novih moči, bomo spet lažje zagrabili za delo. Mnogo užitkov in prijetnosti ter neskaljenega zdravja želim prav vsem bralkam in bralcem! Dr. BOŽO OBLAK — Gospod doktor, dolgo sem verjela, da me zbada srce zavoljo ljubezni, toda... OKROGLE *0 PARTIZANIH Če bi vedel ^~»Eht veste, bilo je pri Za-dvorju novembra 1943,« je rekel borec Marinko. »Borba je proti večeru pojenjala, tedaj pa zaslišim komando: JJmik proti Biokovu!’ Izvlekeit sem se iz škripca in jo mahnil na pot, kar na lepem Pa zagledam pred seboj Švaba. Uperim vanj puško, on pa roke v zrak. Presenetil sem ga. Toda, tovariši moji, leden znoj me je oblil... Eh, če bi Švaba vedel, če bi vedel! ...« »Kaj če bi vedel?« so pa vprašali soborci. »če bi vedel, da imam prazno puško in da sem brez mrvice municije.. Ubil bi me, bogme ubil.« je vzdihnil Marinko. Oqlas V 2 plevanski četi, v kateri so bili pretežno mladinci, je med najstarejše spadal Vaso Torbica, najstrast-nejši kadilec v četi. Tudi ko so vsi ostali brez tobaka, ga je Vasa zmeraj še imel. Toda bil je pravičen, in kadar je bila stiska, je rad delil svojo zalogo Toda nazadnje ga ie tudi njemu zmanjkalo. Dokler niso vsi zvedeli za to pre*alostno novico so tovari-ši še prihajali k niemu: »Vaso, imaš kak dim?« »Nimam prijatelj,« je vsakemu odgovoril prijazno in potrto »Toda brk ko si oskrbim malo tobaka, vam bom sporočil. Povejte to tudi drugim, da rne ne bodo hodili spraševat in odpirat bridko rano v mojem žalostnem srcu,« je še potarna1 Tako je četa čakala nekaj dm in trpela skupaj z Vašom. Tedaj pa je Vaso nenadoma dobil od nekega kmeta polno pest »križanca« — na pol divjega tobaka, ki pa imajo kmetje za pipo. Toda v sili vrag tudi muhe žre. kot pravi pregovor Vaso je o svojem »zakladu« molčal do kosila. Potem pa ie pred kuhinjo pribil velik pla. kat. Na rumenem papirju ie pisalo s tintnim svinčnikom: »Sporočam vsem ~švojtm ljubim strankam, da sem spet odprl trafiko. Priporočam se za obisk, vendar šele po kosilu! VaS Vaso « Janez Trdina o sebi -vendar malo drugače... Pri Cankarjevi založbi bo te dni izšla knjiga »Svet Trdinovih bajk«, izbor najlepših spisov dolenjskega barda z vzporednimi ilustracijami Borisa Kobeta. Mo-notipije in tempere, ki bodo knjigo krasile, smo lani že vide- 1 li na razstavi slik B. Kobeta v Dolenjski galeriji, kjer še visi v veži »Trdinov čebelnjak«, sestavljen iz 20 monotipij. ... Kdor govori o znamenitih možeh, ki jim rod izhaja iz podgorske deželice, ne sme zamolčati umetnika Kobetovega Borisa. Ne samo, da se je proslavil kot umen arhitekt, tudi risati in slikati zna tako izvrstno, da so ga poklicali na visoko šolo, da bi učil študente. Res, da se je porodil v Ljubljani, rod njegov pa izhaja izpod topliškega zvona in je zato z vsem srcem in stanovitno zaverovan v prelepi svet ob Sušici. Podobo naše zemlje, posebno pa Podgorja, zna tako bistro pogoditi, da bi dejal, odprlo se ti je okno v čudežni svet, uživaj ga v milem veselju, saj ga zdaj obliva božje sonce, zdaj ga grozeče obvijajo sivi oblaki, zdaj vabljivo valovi klasje po njivah marljivih ratar jeti, zdaj zori trtje v jesensko slast ali se ljubo prelivajo vode med vrbami in jelševjem. Tu ti kaže umetnik ošabna nekdanja bivališča vaših gnad, ki so Dolenjce tisoč let žulili s tlako in desetino, tam spet vidiš ostre skale Pendirjevke m gorjanskih jar kov, kjer še dandanašnji straši škrat z rdečo kapico. Dejal bi, da ima ta mož neko preimenitno reč. za katero bržčas niti sam ne ve, od Icoa mu prihaja: dragoceno zrnce praprotnega semena, ki se mu je kdaj zmaknilo v suknjico. ko je kakor moj Marti-nek lazil po gorjanskih ^bregeh in tokuvah ali po Rasnem gazil nastilo. To zrnce mu je razkrilo mnogo tistih čudnih skrivnosti, ki sem jih tudi jaz spoznal v pogovorih z našim dobrim ljudstvom in jih kot bajke in povesti priobčil v Levčevem »Zvonu«. Pred tremi ali štirimi leti sem sedel v Trstakovi krčmi na Slatini z možakom, ki je bil modrijan posebne sorte. Študiral je na Dunaju in hotel postati slikar, pa ga je tako trdo vedlo za denar, da je pustil uk vnemar in poslej hodil po deželi in po-pravljal, kar je bilo po cerkvah ali premožnih hišah nove pozlate ali barve potrebnega. Popivši nekaj kupic vina, je začel takole modrovati: »Danes rišemo stvari, kakršne vidimo, nekoč pa bo prišlo tako, da nihče ne bo mogel povedati, kaj je slikar hotel upodobiti. Drugim umetnikom spet se bo godilo, kakor bi zašli v gorjansko gluho lozo, ki jo vi, profesor, tako dobro poznate. Eden takih umetnikov bo tudi vaše bajke in povesti po svoje povedal. Ne z živo besedo kakor Kolenčeva Jera, ampak z živo barvo. Pri tem bo postalo vse resnično neresnično in neresnično bo resnica, da ne bo več meje med njima, kakor je ni v vaših povestih. Takrat bodo razumni možje spoznali, da ste bili vi prvi med Slovenci, ki ste znali z besedo povedati tisto, kar bodo imenovali nadresničnost. Novo mesto bo tedaj dobilo na kraju, kjer dandanes klepetajo breške babele, lepo in svetlo dvorano, v kateri bodo razstavljali naši narodni in tuji umetniki svoje umotvore, in tamkaj bodo v slikah zaživele tudi vaše zgodbe.«, Tako je prerokoval popotni slikar, jaz pa sem si mislil, da so se mu takove marnje porodile le iz vinske modrosti sladkega vivodinca. Dandanašnji se je prerokba izpolnila. Umetnik, ki se je tako korenito potrudil dati mojim bajkam novo oblačilo, je Kobetov Boris. Dobro je pogodil šegavost naroda, njegovo domišljijo, čustvovanje in verovanje, še posebe, ko je podobne prikrojil po načinu kmetiških poslikanih panjev, kakove v Dolenjcih sicer bolj poredko srečamo, a se jih sam prav dobro in rad spominjam iz svojih mengeških let, ko stjio imeli mladi in stari z njihovimi slikami mnogo veselja. Ta imenitni slikar je mene poiskal in stopal po mojih poteh po vseh podgorskih farah od prečenske do podgrajske in brus-niške, se kakor jaz veselil ljudskih čenč po krčmah, se zamikal v prečudežni gorjanski Cvetnik in blodil čez Gluho lozo, se spopadal s čarovnicami, sovražil Ergerje — Bergerje in njihovo svojat, žaloval za belo vilo in junaškim Uskokom Petrovičem, se poklonil trem gorjanskim patronom, zašel za Turčinom v čudežni mrtvaški srajci v kapiteljsko cerkev v Rudolfovem, kjer je ta turško lulo kadil, in še tistih mravljišč ni zgrešil, kjer so mravlje nesrečnega Baraba&a do kosti obglodale. Te slike so več kakor puste ilustracije in je zato prav, če zasluženo hvalo dobo. Povedane so po novejši umetni- ški šegi in na tisti slikarski način, ki mu pravijo »monotipija«, tako, da slikar z oljem naslikano podobo posebej na papir odtisne. Kadar jih gledam, jih s slastjo uživam; v en glas sta jih lahko vesel modri in preprosti. Vedno sta kakor po dve panjski končnici na eni sliki, ena nad drugo, na njih pa se vrstijo zgodbe v dveh ali več prizorih, podobno kot na podobah prilike o izgubljenem sinu ali o sedmerih sakramentih, ki jih najdemo na uljnjakih. Ali kako umetelno je znal slikar pove&ati vsebino z obliko. Barve se smiselno prelivajo in zlivajo v celoto, posamezni prizori so sestavljeni, da se nam zdi, kakor bi bil pred nami en sam, domišljija pa jih je tako prepredla, da jih beremo kakor knjigo. Pa se je umetnik tudi potrudil, da je preučil vse na mestu, kjer se dogodki vrše, kakor bi vedel za tisto nemško modrost, da mora, kdor hoče pesnika spoznati, obiskati njegovo domovino. Eno pa me žali in peče. Slikar je kar dvakrat tudi mojo podobo naslikal, kako pri poličku cvička v krčmi sedim in si na list zapisujem, kar mi radovedno uho narodovih dragotin ujame. Ali njemu ni znano, da se jaz nikoli nisem hotel dati slikati? Enpot me je naslikal, kakor da bi bil živ, mislil bi, da bom zdaj zdaj spregovoril, še rdeče rute ni pozabil, s katero sem si nesrečne izpuščaje na koži zakril, ki mi jih je starost prinesla, čez vse pa je krepko poveznil moj visoki črni klobuk. Drugi pot pa me je tako hudobno prebrisanega upodobil, kot bi bil s samim Gugljem v rodu, čeprav je najbrž res v mojem pisanju toliko vrgolij, da bi se mi morale z obraza brati. Ne vem pa, da bi bil jaz res tako grdo-gledil, razen kadar sem udrihal po kvakarsklh sovražnikih slovenskega naroda ali po praznoverju, ki je trapilo nevedno ljudstvo in mu oviralo hrepenenje po prosveti in blaginji. To pa gospodu umetniku priznam: s temi podobami ni počastil samo mojega pisateljskega dela, ampak tudi slavno goro, ki se zove Gorjanci, in nič manj ljudstvo lepega Podgorja, ki je najboljše, kar jih poznam na svetu. Neznani zapis Janeza Trdine, objavil Emilijan Cevc (v razstavnem prospektu Kobetove jesenske razstave v Dolenjski galeriji) „Vodna pošast" v Rinži O vodnih pošastih, ki se pojavljajo v raznih morjih, oceanih in jezerih, je bilo že veliko napisanega. Nanjo pa je sedaj tudi v naših krajih naletel kočevski Yibič, ki sliši na ime Gumzi in dela na Rudniku. Ko si je od pre-stanega strahu malo opomogel, je svoje izjemno srečanje opisal takole: »Proti večeru je bilo, namakal sem trnek na samotnem kraju ob Rinži in napenjal očit da ne bi prezrl, če bi se plovec kaj zganil ali celo potopil. Nenadoma pa voda med plovcem in bregom rivalovi in prikaže se temna glava z velikimi očmi. — Si zbežal? — Nisem mogel, noge so bile od strahu premehkef — In pošast? — Pošast je dvignila glavo in odprla »gobec«, da sem mislil: zdaj zdaj bo po meni. Potem je s prijaznim glasom dejal: »Gumzi, kaj me ne poznaš?« Gumzi je seveda* pomislil na hudičar in zadnjo uro ter se tresel kot šiba na vodi. Pošast se je medtem že nerodno skobacala na suho, se postavila pred Gumzijem na zadnje tace in si začela s prednjimi šapami trgati z glave kožo, snemati oči... ... In pred ribičem Gumzijem je stal njegov znanec Jože Turk, večkratni jugoslovanski prvak v podvodnem ribolovu, ki je tudi bil zaposlen na Rudniku, 'v Rinži pa je. v vonolni podvodni opremi, vadil za neko tekmovanje. JOŽE PRIMC Provi vzrok Mej šesto sovražno ofenzivo se je majhna kolona partizanov ustavila na obronkih Kanjuhat da se malo odpočije. Lačni in trudni so sedeli in dremali. »Bogme, prve čevlje, ki jih bom zaplenil, bom dal tebi.« je rekel Nemanja tovarišu zraven sebe. ko je videl njegove premrle noge, ovite v surovo tetečjo kožo. in shujšan obraz.« »Kaj so moji opanki. kaj boljši?« je nevoščljiv*) pripomnil eden, kot da te čevlje že vidi pred seboj. »Vem, toda tvoji čevlji niso iz surove telečje kože in bi jih ne mogel pojesti. Ko pa bom dal temule Čevlje, bom njegove opanke lahko pojedel.« je navihano odgovoril Nemari ja. «8 Marija je strmela v kalno vodo. Strah ji je stiskal srce, strah pred življenjem. Saj je bila od vseh grozot utrujena do smrti. — Ko bi zdrknila čez lad-jin rob? Izginila v valovih? Ali je prav storila, da se je dala pregovoriti od Katke in je sprejela njeno žrtev? »Tvoja smrt bi ležala na moji duši kakor umor,« se je branila Katke. »Ne, ne. Dobroto mi storiš. Saj veš, da sem bolna, da bi tako ne živela dolgo. In zdaj — zdaj — brez Drejca! Nočem, nočem živeti! Ce se me ti ne usmiliš — storim greh. Sama pojdem za Drejcem. Vem, pričakuje me Marija! Bodi usmiljena do njega in do , mene! Dovoli, da umrem namesto tebe! Daj, da grem k njemu!« »Katka, ne morem. Ne morem sprejeti takšne žrtve.« »Marija! Zakaj si tako trda? Ali me nimaš rada? Kakor sestri sva si bili! Zakaj se me ne usmiliš?« je milo jokala Katka. In gvardijan je tiho pristavil: »Včasih je življenje večja žrtev nego spirt.« Bolj kakor Katkine prošnje so Marijo premagale tihe gvardijanove besede. Zdaj je Katka pri Drejcu, zdaj je dosegla mir, po katerem je hrepenelo njeno »trto srce ... Marija je naslonila glavo na ladjin rob in tiho zaihtela. Gašper se je sklonil nadnjo. »Ne jokajte, Marija!« »Oh, Gašper! Vaš edini otrok —!« Starčku se je zatresla K>ka, ki jo je pbložil mladi ženi na ramo... Le m edini na svetu je vedel: Katica ni bila njegov otrok — bila je — Marijina polsestra... Trdno so se stisnile starcu tanke ustne. Kakor vsa dolga leta tudd zdaj ni bilo težke skrivnosti ■ - • ll.KA VAŠTETOVA: VR.&ŽJE DEKLE (Zgodovinski roman) iz njegovih ust — skrivnosti ubogega lepega kmetiš-kega dekleta, ki je iz doline zbežala s svojo sramoto v gozdove in jo je on našel in vzel pod svojo streho in se pozneje poročil z njo ... »Katki ste storili poslednjo dobroto. Ona je bila že tako smrti zapisana,« je dejal tiho in prijel zopet za drog Jutro se je jasnilo. Le počasi se je umikal iz Marijine duše obup nad tem grozotno bedastim svetom, ne svetom, le človeštvom. Saj svet je lep in veličasten v svojih silan; le človek v njem je majhen. Ne vsak — o, ne Tudi veliki ljudje so vmes, veliki po duhu, po srcu. A malo jih je. Počasi, počasi se dviga duh v človeštvu. Kdaj mu vstane nov dan? .. Ta rod ne učaka one zore, a morda stoji tik pred njo, v poslednjem mraku .x. Dvignila je glavo in pogledala navzgor v bledo Grajžarjevo obličje, čutil je njen pogled, se sklonil in jo pobožal po laseh Njegove od duševnega trpljenja in vseh telesnih naporov udrte oči so bile polne ljubezni. Iz Marijine duše se je umikala tesnoba. A uporno in hladno je deloval razum, misli so preskakova- le, se trgale. Kdo je ta, ki ga ljubim? Kaj vem o njem, o njegovih mislih, njegovih notranjih vrednotah? Ali poznam njegovo dušo? Ali mi ni po duši kakor — tujec? S strahom se je zavedela, kako malo pozna moža, ki ga ljubi že tako dolgo. In čudna misel jo .ie zgrabila za grlo: moje telo je pri njem, je njegovo — a moja duša — ali prodre kdaj do njegove? Zopet se mu je ozrla v obličje. Iz njegovih oči ji je žarela naproti velika, čista sreča. Sklonila v je glavo k njegovemu kolenu Vroče se je dvignila v njej vsa njena brezmejna vdanost do njega. »Ti moj aobn, dobri!« je šepetala. Toplo življenje se je vračalo v njeno zbegano dušo. (KONEC) Bilo je minuli četrtek ob desetih v pisarni komisarja Zanuppi ja, v ulici Fatebenefratelli. Sijajen dopoldan: megla se je hitro razpršila in od trga Cavour, od parka, je lila sumljiva pomladanska svetloba. Sumljiva... to je pač moj pridevnik, kakor bi rekel moji rokavci. Stvar je namreč ta, da sem jaz, Daniele Gumorelli, pisec zelo cenjenih kriminalk. Se vam zdi tale Gu-morelli neznan? Jasno: za moje sto-tisoče bralcev se imenujem I. W. Banckead. Delam zakrinkan v Anglosasa, medtem ko sem se rodil (v maju 1918), odrasel in zanesljivo stanujem v Milanu; založniški ovitki me kažejo stanujočega v podstrešju manhattanskega nebotičnika, kakšna nesramnost. Edoardo Zanuppi mi je prišel nasproti in rekel: »Izvolite ... maestro.« Kakšen posebnež. Kakor toliko drugih, je moj fan. Trdi, da se je naučil iz mojih knjig več kot v približno dvajsetih letih, kolikor opravlja svoj poklic: in ne vem, zakaj bi se mi lagal. Ko dosežeta vrhunec, sta si znanost in umetnost enakovredni: pot dejstev je pot neposredne spoznave, hodiš in hodiš, pa se križata. Torej. Zanuppi mi je pokazal običajni naslonjač in rekel slugi: »Cacace ... tudi če me kliče kvestor,. me ni,« ter mi vdano ponudil cigareto ter umolknil, ne, pravzaprav je vprašal mimogrede: »Ste se potem ujeli s kriminalko, ki ste jo zamišljali?« Tako me je zadel v mojo slabo stran prijetno je razpravljati z odličnim tehnikom o lastnih temah. Zanuppi je uničil in izločil precej znamenitih tolp; našel je več kot eno šivanko v milanskem seniku, verjetno je, da bo imenovan za vice kvestorja. Rekel sem: »Zaenkrat sem zastavil začetek, zgrajen na vprašanje: kateri od siamskih dvojčkov je zabodel barona Ferreiro? in se spogledujem s še bolj posebno dramo. Naj vam povem vsebino?« Komisarjeve oči, sive, modrikaste, so se zaiskrile. »Si lahko mislite ... prosim,« Je rekel in neprijetno približal svoj rilec mojemu. Rekel sem: v T »V New Yorku, danes. Vrsta nerazložljivih smrti. Ne revolverji ne noži ne puščice na strup. Bacili. Najnenavadnejše okužbe, od redkih in .marsikdaj neznanih virusov ali bakterij povzročene bolezni. Žrtve so (odtod preiskovalcu dvomi) mladi, izredno očarljivi moški. Nogometaši, boksarji, posebno lepi popevkarji, ki imajo nešteto oboževalk. Ta podatek ustvarja seveda zgovoren sum. Toda kdo, kje in kdaj je nalival pogubne mikroorga- nizme? V tej točki vas potrebujem, dragi Zanuppi.« »Razglejva se naokoli. Vzemiva en primer za vse. Komu je koristil umor igralca Petra ali boksarja Pavla? To je vprašanje.« Jaz: »Se vam zdi? Nikomur. Prijatelji in sovražniki umorjenca imajo čiste roke. Prav tako vsakdo v New Yorku, ki ima uradne ali neuradne opravke z bacili. Po drugi strani, s katerim sredstvom naj bi morilec podtikal vibrione in trose? Nima. mo ne okuženih jedi ne pijač. Nimamo zarez ali ubodov ...« Zanuppi je premišljeval, stisnil dlesna in se priostril. »Dam vam pet minut časa,« sem mu rekel in potegnil uro iz žepa. Res je, da sva za kako uro pozabila na namen mojega poziva. Za- nuppi se je vdal; prijazno sem mu odkril moje karte.' »Sledite mi, doktor, v Chicago. Tu živi petdesetletni profesor Tay-lor, genialni bakteriolog. Preprost, mil, zatopljen (na videz) v svoja raziskovanja.. V resnici pa ima vraga v sebi. Ni maral privoliti pred letom dni v razvezo zakona svoji trpki ženi, ki se je zaljubila v teniškega prvaka. Zbežala je z ljubčkom. Mož ji je pripravil veliko sitnosti na sodiščih. Ubila se je.« Zanuppi mi seže v besedo: • »2e vidim. Taylorju se je zmeša- lo. Profesor je slepo, divje zasovražil ljudi... z naslovnih strani revij. Ni trpel, da bi bili lepi in slavni... v vsakterem je videl pokojnega tekmeca ... pokojnega, si mislim, ker je bil nemara prvi, ki mu je Taylor pripravil nevidno smrt.« Jaz:. »Res je. Do tu niste zgrešili. Toda kako mori Taylor, ne da bi se ganil iz Cnicaga, ljudi v New Yor-ku, v Kansas Cityju, v Los Angelesu? Ne bi vas rad spravil ob pamet, doktor Zanuppi. Pisemca. Bodite tako ljubeznivi, gospod D., prosim za avtogram. Prilagam znamko za odgovor. Ali: Gospod L., ali niste moj sorodnik? Tudi jaz se pišem L. in moja družina je iz... in tako naprej. Prilagam znamko za odgovor.« Trenutek tišine, potlej je Zanuppi planil: »Znamka! Mikrobi na lepilu! Na- slovnik poliže znamko in stvar je opravljena!« »Seveda. Mar ni domiselno?« »Odlično... kaj pa, če oseba ne poliže, ampak uporablja, recimo, gobico?« »Doktor, tudi vi imate gobico na mizi. Toda povejte odkritosrčno, ali jo kdaj uporabljate? Lizanje znamk je nagonsko. Domnevam, da se ravnamo po podedovanem nagibu.« »Res je. Imenitno ... dovolite, da se z vami veselim ...« »Zdi se mi, da bom s to kriminalko potolkel svojo lastno prednost pri prodaji. Toda vrniva se k nama, doktor. Ali imate naposled kako tolažilo zame?« Zanuppi je vstal in rekel: »Ne jezite se, maestro. Moral sem, hočeš nočeš, povabiti gospodič- no Vilmo Kinz ... dovolite, da jo zaslišim v vaši navzočnosti...« »Ne! Prepovedujem vam ... Gospodična Kinz nima s tem nič opraviti,' že mesec dni vam ponavljam!« Toda zverina je že pozvonil. Dve besedi o Vilmi in meni. Kin-zova, nemška Švicarka, je moja gospodinja od junija 1954. Samec sem in mislim ostati samec sine die. Se to bi se manjkalo. 2ene stanejo dvojno: same zase (hrana, obleka, razvedrila) in kolikor časa ukradejo zakonskemu drugu. Verujte mi, najboljša rešitev je ga spodinja, izbrana v Zurichu To so vam razumne ženske. Brez pridevnika. Nevtralne. Gospodinja kot je Vilma skrbi, da je stanovanje snažno, nemo, lahko in kakor neoblju-deno. V juniju 1954 sem posvetil svoje novo devetsobno stanovanje na korzu Vittorio Emanuele ter namestil Kinzovo. Vilma je bila stara okoli trideset let. Plavolasa in vitka, snežno bele polti, nekle-petava, prinesla mi je tako rekoč tudi sonce na pladnju. Ne tajim, v Vilmi je nekaj bolnišničnega; quid pomirljivega in milega, toda vliva ti tanko naslado okrevanja, sprostitve. V resnici ljubim samo denar (če ne, bi pisal pesmi, ne kriminal, ke): navezal sem se na Vilmo ne le zato, ker me je zavijala v vato, ampak tudi zato, ker mi je rekla nekega večera v razbeljenem juliju 1955, ko je slišala neko moje stokanje: »Pa menda ne boste trpeli zaradi tega« ter me odvedla (zme- denega in srečnega) v svojo sobo. Od tedaj se je to dogajalo redno vsako soboto. Brez razlag. Molčala Je ona, molčal sem jaz. S tisto svojo tanko prikupnostjo bolničarke me je Kinzova ozdravila za sedem dni, to je vse, ne da bi zahtevala od mene kako nadomestilo, v besedah ali dejanjih. Nisem bil tako skop, da ji ne bi rekel v kruti zimi leta 1956: »Tikajva se,« toda odgovorila je, da je bolje za oba, če tega ne storiva. Pa bodi. V marcu 1958 so začeli na debelo zginjati bankovci iz moje blagajne. Nimam naložb v banki. Uživam tekoči, živi, žilnati dirnar. Rad ga imam pri sebi, zavarovanega, toda v bližini. Seveda so bile zenice mojih oči ključi oklepne sobice. Nikoli se ni-sem ločil od njih. Ponoči sem si jih priklenil na zapestje. Kljub temu so se primanjkljaji neizprosno nadaljevali. Obrnil sem se k Za nuppiju, toda zaman je raziskoval mesece in mesece, vse do tistega četrtka dopoldne, o katerem sem pripovedoval. Agent je odprl vmesna vrata in privedel Vilmo, ki je čakala (celo uro, celo uro!) na oni strani. Kar stresel sem se. Zanuppi je rekel: »Prosim, sedite,« jaz pa sem pristavil: »Samo formalnost, gospo- dična Kinz. Jaz... jaz nisem hotel, da...« Brezčutna, nič bolj mlečna kot ponavadi, je Vilma pokimala, sedla in me gledala. Zdelo se mi je, da se v njenih očeh iskri slamica ironije. No. Komisar je bil brezobziren; ‘ bil je celo namenoma surov. Opravičil me je, češ: »Nisem vas nikoli povabil, gospodična Kinz, ker je doktor Gumorelli jamčil in še jamči za vas;« toda brž je spremenil glas in pristavil: »Kako pa ste nabrali pet milijonov, ki so naloženi na vaših bančnih računih?« Planil sem in spet omahnil na stolico. Težko sem sopel, še bolj zato,’ ker me je bilo tega sram. Toda Vilma ni trenila z očesom. Mirno je rekla: »Prosim, ali ne velja bančna taj-nost?« Zanuppi se je nasmehnil: »Ah ne. Obžalujem, gospodična Kinz, tod% pred Travico ne morete skrivati nič, prav nič. Bi odgovorili na moje vprašanje z odgovorom, ne pa z vprašanjem?« Vilma: »Pa bodi. Zares imam ta denar.« Zanuppi: »Kako to? Prihranki? od ... mar-ca 1958 pa do danes, gospodična Kinz, ste prihranili pet milijonov, natanko pet milijonov, prav toliko kolikor manjka v blagajni gospoda doktorja. Gumorellija?« Posegel sem vmes. Odločno sem rekel: »Prepovedujem vam, Zanuppi.., nehajte. Jaz imam ključe oklepne sobice. Na policah ste našli samo moje prstne odtise... da ali ne?« »Da... toda rokavice... ej, maestro? Učili ste me, da rokavice ne zapuščajo sledov.« »Budalosti! Gospodična Kinz je ... je ... Vilma, prosim vas, ne zmenite se zanj!« Toda Zanuppi- je postavil med naju nekakšno trdnjavsko steno (rejen je); drznil si je pokazati na Kinzovo s prstom, naperjenim kot orožje, in zatulil: »Kje ste vzeli pet milijonov? Kje?« Vilma pa s tistim glasom železne slame: »Nisem jih vzela. Dobila sem jih od. . od gospoda Gumorellija.« To je bil klasični, bliskoviti udar epiloga kriminalk. Vilma pravi: »Gospod Gumorelli je precejšen skopuh. Mislim, da nič manjši kot Harpagon. Čeprav sem vsako soboto spala z njim, nisem vedela, da je mesečnik. V marcu 1958 me je ob zori prebudil hrup. Po prstih sem smuknila y delavnico. Zagledala sem gospoda Gumorellija, ki je še naprej smrčal (v bledi svet-lobi, ki je prihajala od okna) in blažen otipaval debele kupe ban. kovcev. V mislih sem mu rekla: dragi Daniele, bodite dobri... pozabite spraviti nazaj kakega pol milijončka... ali boste? — Točno je ubogal.« »Ne!« sva vzkliknila hkrati Zanuppi in jaz. Kar najbolj mimo je nadaljevala Vilma: »Od marca 1958 do februarja 1959, desetkrat, je gospod Gumorelli u-bogal, natanko v znesku petih milijonov. Prisežem. Nisem tatica. Gospod Gumorelli je prav neokusno skop. Razumela sem ga in mu pomagala, on pa mene ni niti najmanj razumel in mi pomagal. Tiho, prosim. Ah se tako ravna z žensko? Tako bom rekla, bodi mi hvaležen, ali me pa poroči. Toda gospod Gumorelli je brez vesti in brez podzavesti. Zaprite me, obrnimo se na sodnike.« Nisem več vzdržal. Zašepetal sem Zanuppiju: »Za božjo voljo, ne tožite je. Od-slovljena je in konec;* majal sem se, ko sem odšel. Trg Cavour, oškropljen s snegom in soncem, se mi je zasmejal v obraz. Pomislil sem: »Kriminalke? Napisane grozote in uganke? Bur-kež ... življenje, da, to je pač pristna kriminalka.« (Zgodba je iz knjige »MI-LANČANKE« italijanskega pisatelja G. Marotte. Izdala Prešernova družba, 1970 — v zbirki Ljudska knjiga. Prevedel Silvester Škerl) 26. V Parizu zabave nikoli ne zmanjka! Pride večer in odpro se bari, varieteji in podobno, živobarvne luči so našima izletnikoma kazale, *od in kam. Odločila sta se za zabavno gledališče, variete. Čakala sta v množici, da se odpre dvorana. Če je bila pred modno revijo živčna Klara, le bil tokrat ves na trnih Paradižnik in kot Prej Klaro, je zdaj njega potegnilo v WC. Tu pa je bila precejšnja gneča in Klara ga ni čakala. Koj ko so se vrata odprla, je sedla na svoj sedež v dvorani. Zazvonilo je in predstava se je pričela. Klara se je zaman ozirala, kdaj bo prikolovratil soprog. Seveda! Zgodilo se je namreč našemu vrlemu Paradižniku natanko to. kar se je pri; petilo njegovi ženi na modni reviji: zgrešil je vrata! Znašel se v gruči polnagih punc za kulisami.. Muzika je udarila in punce so odskakljale na oder - ter potegnile Paradižnika s seboj! Ena, dva, ena, dva! so vzdigovale prožna bedrca in Paradižnik prav tako - kaj pa je-tudi hotel? Zalil ga je znoj po krepkem životu, odložil je suknjič in nadaljeval: ena, dva! ena, dva! Dvorana je zaploskala - razen enega gosta! M~—sWk v zameystvo 29 DOLENJSKI LIST * TEDNIK * VESTNIK - vsak četrtek 60000 izvodov l Pridružite se A modernim ljudem,^? ki pijejo CYNAR SGP »PIONIR« - NOVO MESTO NOVO MESTO sprejme V UČNO RAZMERJE • večje število TESARSKIH VAJENCEV • večje število ZIDARSKIH VAJENCEV Kandidati za sprejem morajo imeti uspešno dokončano osnovno šolo. Pogojno sprejemamo tudi kandidate z uspešno dokončanim sedmim razredom osnovne šole. Izredno ugodni pogoji — celotne oskrbne stroške plača podjetje! Prošnje pošljite na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto — kadrovski oddelek. ABSOLVENTI OSNOVNIH ŠOL! Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana Vam omogoča: ' solidno strokovno izobrazbo v železniških šolah ugodne materialne pogoje za šolanje v teh šolah po končani šoli ustrezno zaposlitev možnosti izpopolnjevanja, napredovanja in nadaljnjega študija. ABSOLVENTE OSNOVNIH ŠOL SPREJEMA: v železniško prometno-transportno šolo v Mariboru, Preradovičeva št. 33, kjer se izšolajo: v dveh letih za osnovne poklice v železniškem prometu v treh letih za sprevodnika in skladiščnika Najboljši učenci lahko nadaljujejo šolanje na prometni šoli v Ljubljani v železniško elektro-kovinarsko šolo v Ljubljani, Kurilniška 3 kjer se v treh letih izšolajo za enega navedenih poklicev: elektromehanik; mehanik železniških vozil; strojni ključavničar Po končani šoli in ustrezni praksi lahko postane strojevodja dizelske ali električne lokomotive. MATURANTE GIMNAZIJE, EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE IN TEHNIŠKE ŠOLE SPREJEMA: v železniško prometno šolo v Ljubljani, Kurilniška 3 Po enoletnem šolanju postanejo: prometno-transportni tehniki — vlakovni odpravniki na železniških postajah; transportni komercialisti v transp.-komeroialni službi na železniških postajah. Najboljšim v šoli in tistim, ki se izkažejo v nekajletni praksi na delovnih mestih, se omogoči nadaljnji študij: na višji prometni šoli na višji ekonomsko-komercialni šoli. Prijave z« šolsko leto 1970-71 sprejemajo do konca junija tega leta in dajejo ustrezne informacije; ZZTP — Transportno podjetje, splošni sektor, Ljubljana, Moše Pijade 39 ZŽTP — Transportno podjetje, kadr. soc. sekitor, Maribor, Kopitarjeva 5 ZZTP — Transportno podjetje, splošni sektor, Postojna, Kraigherjeva 11. PREBIVALCI KOČEVJA! Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana bo izvajal prihodnji teden na območju KOĆEVJA obvezno DERATIZACIJO (uničevanje glodalcev) kot to določa odlok o obvezni deratizaciji, ki ga je sprejela občinska skupščina Kočevje. , Prebivalce in delovne organizacije na zajetem območju bomo še posebej obvestili o podrobnostih v zvezi z deratizacijo z lepaki in letaki, ki bodo razdeljeni po vseh zgradbah. Prosimo, da vsi upoštevajo navodila in sodelujejo z izvajalci akcije. 30 DOLENJSKI LIST $u 22 {1053) — 28. V. 1970 ALEKSANDRA moih:»\a ii\kvm soba itisite nam, puntali vam hama panadbv! --'TL-—Ti^—— n BIIJE ST POHIŠTVO cerknica jugoslavija telefon 79-080 telex 31 -167 Od 1. junija boste kupovali ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše, vodnoinštalacijski material, zaščitne premaze, stavbno pohištvo, keramične ploščice in drugo v NOVEM, MALOPRODAJNEM SKLADIŠČU NOVOTEHNE v Bršlinu — v Bučni vasi nasproti javnega skladišča Telefon: .21434 NIŽJE CENE, VELIKA IZBIRA, DOSTAVA NA DOM! : : : : »••••••••••••••••••••••••••••••v VELETRGOVINA MERCATOR — Ljubljana PE STANDARD, Novo mesto Glavni trg 3 objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJA nove samopostrežne trgovine v Novem mestu, Kandijska cesta Pogoji za sprejem: Visoko kvalificirani trgovski delavec z ustrezno prakso ali kvalificirani trgovski delavec z vodstvenimi delovnimi izkušnjami. Posebni pogoj je enomesečna poskusna doba. Nastop dela po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom zahtevanih pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po dnevu objave oglasa. GRAFIČNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CELJE ODSLEJ grafično p o d | • »| • cetis Š trg V. kongr«M S. tol. 23-72 • KVALITETNO TISKA: • • knjige, revije, časopise; J • kataloge in prospekte ekonomsko pro- • pagandnega značaja v eni ali večbarvni J izvedbi; f • neskončne obrazce za elektronske računalnike; S • zloženke (snap-out) za racionalizirano • poslovanje v različnih izvedbah in barvah S OPRAVLJA: S • kartonažerske, knjigoveške, § galanterijske in klišarske storitve NUDI: • brezplačne strokovne nasvete pri oblikovanju tiskovin in obrazcev J ®4AB/ 1 V20J ^ T BRE2ICE , 1 | STE V ZADREGI <§ | ZA DARILO? | šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno da-. ^ ^ rilo za vsako priložnost. — Naša dnevna OS SJh proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 . bar- vah. — Zahtevajte v najbližnji cvetlicami ^ nageljčke ali vrtnice v jj| H k vrtnarije Čatež ^ RADIO LJUBLJANA ■ PETEK, 29. MAJA: 8.04 Operna matineja. 9.45 Narodne pesmi raznih narodov. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Terčelj: Provenienca vina. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Koncert po željah poslušalcev. IS.15 »Rad imam glasbo«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Koncert zbora »Smetana« iz Češke 20.30 »Top-pops 13«. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. ■ SOBOTA, 30. MAJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.35 Z orkestrom Ernest Tomlinson. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tone Zorc: Cene za klavno živino bodo bolj ustaljene. 12.40 Veseli zvoki s pihalno godbo RTV Ljubljana. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.25 Vrtiljak z domačimi melodijami. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15'Minute z ansamblom Beneški fantje. 20.00 Zabavna radijska igra 21.15 Melodija meseca. 22:15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 31. MAJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Umetniška pripoved — Claude Aveline: Drevo Tic-tac. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.50 Z ndvimi ansambli domačih napevov. 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim ansamblom p. v. Francija Puharja. 14.35 Humoreska tega tedna — T. Troll: Tako pa mi vozimo. 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 16.00 Radijska igra — Femi Euba: želva. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Nove melodije. 21.30 Lahka orkestralna glasba 22.40 Popevke iz studia Radia Zagreb. ■ PONEDELJEK, 1. JUNIJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juniju. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juniju. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Opemi koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 479«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije z mladimi koncertanti. 21,45 Zabavna glasba 22 15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK 2. JUNIJA: 8.04 Operna matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pavliha se ogreje 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Guna: Vpliv kostanjeve paše na razvoj čebelmh družin. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.30 Glasbeni intermezzo- 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Prodajalna melodij. .20.30 Radijska igra — Giinter Eich: Sanje 21.12 Koncert lahke glasbe. 22.15 Jugoslovanska glasba ■ SREDA 3. JUNIJA: 8.04 Glasbena matineja 9.20 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — dr Jože Maček: škropilni koledar za junij 12.40 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Rad imam glasbo« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«. ■ ČETRTEK, 4. JUNIJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Vodnik in Prešeren. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Pmetijski nasveti —,inž..Pepca Pe-rovšek: Osemenjevanje krav v skladu z željami živinorejcev 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 »Me- hurčki«. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom The Shadovre. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nanevov 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Posnetki s Festivala komorne glasbe v Sla-tipi Radenci. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 31. maja 10.00 MONITOR (Ljubljana) 10.55 SESTRE BAKOCEVIC — feljton (Zagreb) 11.30 TITOGRAD — reportaža — (Titograd) 12.00 KDO SO LIVARJI IZ MO-DENE — feljton (Beograd) 16.00 EVROPSKO PRVENSTVO V KARTINGU — prenos do 17. ure (Ljubljana) 16.55 VPRAŠAJ KATEROKOLI DEKLE — amer. film (Lj) 18.35 CIKCAK (Ljubljana) 18.50 SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU V MEHIKI — otvoritev in tekma SZ : Mehika — prenos (Mondovizija) 19.45 PROPAGANDNA ODDAJA -t (Ljubljana) » 00 NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRENOSA IZ MEHI-KE 20.45 TV DNEVNIK (Beograd) 21.20 DESET ZAPOVEDI - humoristična oddala (Beograd) 22.05 VIDEOFON (Zagreb) 22.20 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.50 PROPAGANDNA ODDAJA -(Ljubljana) 22.55 ZAKAJ SE SLAČIM — oddaja te cikla Neobvezno (Beograd) 23.35 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDELJEK, 1. junija « 30 DEČEK S FOTOGRAFIJE — reportaža (Skopje) S 45 ČLOVEK, KO DRHTI ZEMLJA — reportaža — (Sara jevo) 11.00 POTOČEK POSTOJ — feljtonsko dokumentarna oddaja (Ljubljana) 11.40 DOBRO MORJE — reportaža (Titograd) 12.25 KONCERT ZA MAKEDONSKO DE2ELO (Skopje) 13.55 POGREB RUDARJEV IZ BREZE (Sarajevo) 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA (do 16.10) — (Zagreb) 17.50 LUTKOVNA ODDAJA (Zgb) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 TANKISTI — oddaja Od zO re do mraka (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 MUZIKORAMA — zabavnoglasbena oddaja (Zaereb) 20.00 TV DNEVNIK (Llubljana) 20.30 3-2-1 (Llubljana) 30.35 MALA ANTENA — čehoslo vaška TV drama (Ljubljana' 21.35 ČLOVEK S KAMERO: Mi se ne vdamo — irski dokumen tami film (LlubUana) 22.15 POROČILA (Ljubljana) Torek, 2. junija 8.30 PRENOS MITINGA Z REKE — direkten prenos (Zaereb) 9.05 ZMAGOSLAVJE POD KOŠI — direkten prenos (L1) 10.00 KARATE — oddala iz cikln Daljnogled — oddaja za otroke (Beograd) 10.40 BRATOVŠČINA SINJEGA ' GALEBA - igra za otroke (Llubljana) 11.15 NEKAJ, KOT LJUBEZEN — baletno noetlčna arabeska — (Sarajevo) 11.50 ČAROBNI VLAK — Egipt — (SkoDle) 12.30 STROTA — lz serije Veliki In mnlhnl — oddaja za otroke (Znfrreb) 13.15 URBANIZACIJA — t70braie valna oddaja (Snrnievo) 13.50 DOBRISA CESARIC - sre-čanle * nosnikom r7ngreb) 14 .45 TV V SOLI (Zrnrreb) 15.40 RUŠČINA (Zagreb) 16.10 ANOTTTftCINA (do 16.40) — (Zagreb) 17.45 M ftušmelJ: JITRE SLON — Afriko kliče (Liubltana) 18 l*t oti-todntk (Llubllnna) 18.30 TORKOV VEČER STARIH LJUDSKIH PESMI — I. del (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.25 VLOGA OTROKA V DRUŽINI (Ljubljana) 19.30 UTRIP OBALE - oddeja Ne pozabno poletje mladih raz iskovalcev (Ljubljana) 30.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 VELIKA IMENA SODOBNEGA FILMA — Delbert Man: MARTY - amer. film (LJ) 22.15 400 LET SLOVENSKE GLAS BE (Ljubljana) 22.45 POROČILA (Liubljana) 22.50 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V MEHIKI -srečanje ROMUNIJA • ANG LLIA (Mondovizija) 23.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Ljubljana) 23.55 NADALJEVANJE NOGOMET NEGA PRENOSA (do pribl 0.45/0.50 (Mondovizija) SREDA, 3. junija 8.30 STANOVANJA — oddaja iz serije z naslovom Iz sveta oblikovanja (Ljubljana) 9.15 SVILOPREIKA - izobraževalna oddaja (Skopje) 9.40 DNK — NOSILEC DEDNIH LASTNOSTI — Deoksiribami kleinska kislina — Šolska oddaja (Zagreb) 10.00 SRBSKOHRVATSKI JEZIK — oddaja ir serije Tvoia TV čitanka — šolska oddaja — (Beograd) 10.40 ZAPOJTE Z NAMI - Vatro-slav Lisinski in Miroslav Vilhar (Ljubljana) 11.45 R. Strauss- SALOME — opera (Zagreb) 13.25 Z BACHOM. DEBUSRVJEM IN WEBROM — glasbena oddaja (Titograd) 13.55 KONTRASTI - glasbena oddaja (Beograd) 17.15 TV PREGLED ZA MADŽARSKO NARODNOSTNO SKUPINO (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.45 L. G. M - oddaja TRAPOL-LO HH 33 (Ljubljana) 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 NA SEDMI STEZI (U) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje) 19.20 SONČNI VLAK — reportaža (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 TEH NAŠIH PETDESET LET (Ljubljana) 22.15 PISALNI STROJI IN JAZZ — baletna oddaja (LJ) 22.45 POROČILA (Ljubljana) 22.50 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V MEHIKI — srečanje BRAZILIJA : CSSR (Mondovizija) 23.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 23.55 NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRENOSA (Mondovizija) ČETRTEK, 4. junija 9.00 ODMEVI — glasbeno baletna oddaja (Ljubljana) 9.25 SEDEM MLADIH — zabavna glasba (Beograd) 9.55 VIDEOFON — baletna medigra (Zagreb) 10.15 MARODIC—MARTI: .SOSEDA — zabavno glasb. odd. — (Ljubljana) 11.15 POJEMO ZABAVNO — POJEMO NARODNO - narodnozabavna glasba (Skopje) 12.10 KRALJEVA SUTJESKA — oddaja narodne glasbe in folklore (Sarajevo) 12.45 POTA MELOGRAFA — narodna glasba in folklora — (Beograd) 13.15 TORKOV VEČER Z JOŽETOM KAMPICEM (Lj) 13.45 TUROPOLJSKA SVATBA - narodna glasba in folklora — (Zagreb) 14.20 NASMEHNITE SE, PROSIM! narodna glasba in folklora — (Skopje) 15.45 NOGOMET - ITALIJA : ŠVEDSKA — posnetek s svetovnega prvenstva v Mehiki (Beograd) 17.15 TV PREGLED ZA MADŽARSKO NARODNOSTNO SKUPINO (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.45 VESELI TOBOGAN - Stari trg pri Ložu (Ljubljana) 18 15 OBZORNIK (Liublinna) 18:30 RISANKE IN ŠE KAJ (Lj) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) 19.20 KO SEM BIL VOJAK - Kri — oddaja TV Beoeradl Lj) 19.50 CIKCAK (LJubliana) 20.00 TV DNEVNIK (Liubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 A Marodič: MAČEK - oddaja te cikla Mali oglasi — (Ljubljana) 21.15 KTTLTITRNE DIAGONALE -(Ljubljana) 21.45 MANNIX — serijski film — (Ljubljana) 22.35 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 5. junija 8.15 BOKELJI — KVARTET GITARA — zabavna oddaja — (Titograd) 8.45 MAKS IM ETER — zabavna oddaja (Beograd) 9.35 TV MAGAZIN — zabavna oddaja (Zagreb) 11.15 KAKO NAREDITI PORTRET NEKE PTICE — zabavna oddaja (Skopje) 12.15 Husemetin: BEGOVE NE- . ZGODE — iz cikla Karndjoz — humoristič. satir odd. — (Sarajevo) 13.35 MRTVA STRAŽA - humoristično satirična oddaja — (Skopje) 15.00 TV V SOLI (do 16.25) (Zgb) 16.45 TV PREGLED ZA MADŽARSKO NARODNOSTNO SKU PINO (Pohorje. Plešivec do 17. ure) (Beograd) 17.50 SEBASTIJAN IN ODRASLI — serijski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (LJubliana) 18.30 MLADINSKI KLUB (Zgb) 19.00 MOZAIK (Llubljana) 19.05 V SREDTSCU POZORNOSTI — Učinkovito dogovarjanje — (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 BREZE — Jugoslovanski film (Ljubljana) 22.05 MALO JAZ. MALO TI — posnetek quiza TV Beograd — (Ljubljana) SOBOTA, G. junija 8.30 NASE MALO MISIO — Pomladni kros (Zagreb) 9.35 LASTOVKA IN POLICAJ — iz serije humoristično-satirič-nhi zgodb z naslovom Obrežje (Ljubljana) 10.40 VRTILJAK — humoristično-satirična oddaja iz serije Muzikanti (Beograd) 11.40 Ivan Cankar: POLIKARP — TV drama (LJuhljana) 12.40 Ivo Andrič: TRPINČENJE — TV drama (Zagreb) 14.00 Dušan Kalik: VRNITEV V RAJ — TV drama (Skopje) 17.40 OBZORNIK (Ljubljana) 17.45 PO DOMAČE S KVARTETOM SAVSKI VAL IN TRIOM FRANCA SUSNIKA (Lj) 18.10 MOZAIK (Ljubljana) 18.15 Žarko Petan: STARŠI NAPRODAJ — mladinska igra Ljubljana (JRT) 19.20 S KAMERO PO SVETU — Irak II (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (LJubliana) 20.35 TV MAGAZIN (Zagreb) 21.20 MOČNEJE OD ŽIVLJENJA — poljski serijski film (LJ) 22.50 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V MEHIKI — srečanje URUGVAJ : ITALIJA (Mondovizija) 23.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 23.50 N ADAUEVANJE NOGOMETNEGA PRENOSA (do 0.45) (Mondovizija) 7. in 8. junija 1970 LICITACIJA pri CARINARNICI LJUBLJANA Carinarnica Ljubljana bo dne 7. in 8. junija 1970 prodajala na javni dražbi motorna vozila in ostalo blago: avtomobile v nedeljo 7. junija v prostorih šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana Pokopališka 33, od 8. ure naprej, ostalo blago pa v ponedeljek, 8. junija 1970 od 8. ure naprej v prostorih Carinarnice Ljubljana, šmrtinska c. 152 a, 11/13. Ogled vozil in ostalega blaga bo v petek, 5. 6. 1970 od 8. do 13. ure in v soboto, 6. 6. 1970 od 8. do 13. in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana. AVTOMOBILI: Začetna cena N. din 1. os. avto VW 411 LE, letnik 1968, v nevoznem stanju 2. os. avto OPEL ADMIRAL 2800, letnik 1967, karamboiiran 3. os. avto MERCEDES 220 SE, letnik 1961, nevozen 4. tovorni avto MERCEDES BENZ, 319 D, letnik 1961, nevozen 5. os. avto VW 1600 TL, letnik 1966, karamboiiran 6. os. avto OPEL DIPLOMAT, letnik 1965. karamboiiran 7. os. avto FORD CAPRI 1500, letnik 1970, karamboiiran 8. os. avto OPEL CARAVAN, letnik 1962, v nevoznem stanju 9. os. avto FORD CAPRI, letnik 1969, karamboiiran 10. os. avto OPEL KADET, letnik 1968, karamboiiran 11. os. avto MERCEDES 190, letnik 1963, karamboiiran 12. os. avto OPEL KADETT, letnik 1966, karamboiiran 13. os. avto PEUGEOT 403, DIESEL CARAVAN, letnik 1960, nevozen 14. os. avto MERCEDES 180 D, letnik 1956, v nevoznem stanju 15. os. avto OPEL REKORD, letnik 1961, v nevoznem stanju 16. os. avto BUICK, letnik 1959, v nevoznem stanju 17. os. avto VW 1600 TL, letnik 1966, karamboiiran 18. os. avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 196S, karamboiiran 19. os. avto VW 1500, letnik 1964, v nevoznem stanju 20. os. avto AUSTIN 1100, letnik 1964, karamboiiran 21. os. avto MERCEDES 220 S, letnik 1959, v nevoznem stanju 22. os. avto OPEL KADETT, letnik 1967, karamboiiran 23. os. avto VW 1500, letnik 1964, karamboiiran 24 os. avto OPEL REKORD, letnik 1965, karamboiiran 25. os. avto FORD TAUNUS 17 M, letnik lirtS6, karamboiiran 26. os. avto SIMCA 1500 — CARAVAN, letnik 1963. v nevoznem stanju 27. os. avto BMW 1500 — karamboiiran, letnik 1962 28. os. avto MERCEDES 190 D, letnik 1963, karamboiiran 29. os. avto LANCIA FLAM1NIA, letnik 1964 v nevoznem stanju 30. os. avto VW 1500, letnik 1965, karamboiiran 3L os. avto OPEL REKORD, letnik 1963, karamboiiran 32. os. avto MERCEDES 180 D, letnik 1956, v nevoznem stanja 33. os. avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, karamboiiran 34. os. avto OPEL OLYMPIA CARAVAN letnik 1959, v nevoznem stanju 35. os. avto FORD TAUNUS 17. M, letnik 1961, karamboiiran 36. os. avto FORD TAUNUS 17 M. letnik 1963, karamboiiran 37. os. avto VW COMBI, letnik 1959, v nevoznem stanju 38. os. avto VW 1200, letnik 1958, v nevoznem stanju 39. os. avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, karamboiiran 40. os. avto VW 1200, letnik 1958. karamboiiran 41. os. avto VW 1200, letnik 1959 v nevoznem stanju 42. os. avto OPEL KAPITAN, letnik 1962, v nevoznem stanju 4?. os. avto OPEL REKORD, letnik 1961, v nevoznem stanju 44. os. avto OPEL REKORD, letnik 1963, karamboiiran 45. os. avto MERCEDES 180 D, letnik 1953, nekompleten 46. os. avto SIMCA 1000 GLS, letnik 1968, karamboiiran 47. os. avto MERCEDES 220 SE, karamboiiran, letnik 1961-62 48. os. avto RAMBLER GROSS COUNTRf, I. 1959, v nevoznem stanju 49. os. avto FORD TAUNUS 12 M, letnik 1960, v nevoznem stanju 50. os. avto PEUGEOT 404, letnik 1967, karamboiiran 51. os. avto VW 1200, letnik 1960, v nevoznem stanju 52. os. avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, karamboiiran 53. os. avto DKW F XI, JUNIOR, letnik 1961. v nevoznem stanju 54. os. avto MERCEDES 190 D, letnik 1959, v nevoznem stanju 55. os. avto NSU PRINZ, letnik 1964, karamboiiran 56. os. avto OPEL REKORD, letnik 1960, v nevoznem stanju 57. os. avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1958, v nevoznem stanju 58. os. avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1960. v nevoznem stanju 59. os. avto OPEL REKORD, letnik 1956, karamboiiran 60. os. avto VW 1200, letnik 1953, v nevoznem stanju 61. os. avto OPEL REKORD, letnik 1960, v nevoznem stanju 62. os. avto FORD TAUNUS 17 M. letnik 1960, karamboiiran 63. os. avto FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1963, karamboiiran 64. os. avto CITROEN KAMIONET, letnik 1965, nekompleten, karamb. PONOVNO NA LICITACIJI: 65. os. avto MERCEDES 180 D, letnik 1959, v nevoznem stanju 66. os. avto CITROEN ID 19 P, letnik 1963, v nevoznem stanju 67. os. avto CITROEN ID 19, letnik 1963, v nevoznem stanju 68. os. avto FIAT 1500, letnik 1962, v nevoznem stanju 69. os. avto PANHARD. letnik 1964, karamboiiran 70. os. avto OPEL REKORD, letnik 1958, v nevoznem stanju 71. os. avto VW 1200, letnik 1958, v nevoznem stanju 72. os. avto FIAT 1200, letnik 1960. karamboiiran 73. os- avto VW 1200, letnik 1959, v nevoznem stanju 74. os. avto AUSTIN MINI COOPER, letnik 1965, v nevoznem stanju 75. os. avto FORD. letnik 1956, karamboiiran 76. os. avto OPEL KAPITAN, letnik 1956. v nevoznem stanju IN OSTALO BLAGO (avtodeli in drugo) 19.000 11.000 8.600 8.500 8.200 8.000 7.800 7.500 7.500 7.5110 7.500 7.400 6.800 6.500 6.500 1.500 6.500 6.500 6.500 6.100 6.000 6.000 5.800 5.600 5.500 5.500 5.300 5.200 5.200 5.200 4.900 4.900 4.600 4.300 4.300 4.200 4.200 3.900 3.900 '3.800 3.800 3.800 3.500 3.400 5.400 3.200 3J200 3.200 3.200 3.000 3.0*)0 2.900 2.800 2.800 2.800 2.600 2.400 2.200 1.900 1.800 1.800 1.800 800 500 6.900 4.700 4.200 4.100 3.200 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 1.700 1.700 Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, ki so določeni za ogled, vplačati kavcijo v višini 10 % od začetne cene v Carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo predložiti še pooblastilo. Vse informacije o licitaciji lahko dobite po telefonu št. 316-588 od 29. 5. 1970 pri Carinarnici Ljubljana. Spisek blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo izobešen na oglasni deski pri Carinarnici Ljubljana. V TEM TEDNU VAS ZANIMA MUZEJI, GALERIJE, RAZSTAVE Petek, 29. maja — Majda Sobota, 30. maja — Milica Nedelja, 31. maja — Angela Ponedeljek, 1. junija — Radovan Torek, 2. junija — Velimir Sreda, 3. junija — Milojka Četrtek, 4. junija — Frančišek Kllsl Brestanica: 30. in 31. 5. italijanski film »Brankaleonova vojska«. Brežice: 31. 5. in 1. 6. amer. barvni film »Hladnoroki kamje-nec«. Črnomelj: 31. 5. amer. barvni film »Po sledi velike karavan.*«. 2. in 3. 6. špan.-ltal. barv. tilm »Cena nekega ćloveka«. Kočevje — »Jadran«: 30. in 31. maja amer. barv. film »Ugani, kuo pride na večerjo«. 1. in 2. 6. egip. barv. film »Arabska priceza«. 3. in 4. 6. amer. barv. film »Križni ogenj«. Kostanjevica: 31. 5. amer. film »Največji rop stoletja«. Kostanjevica: C>d 5. do 8. 6. Jugoslovanski barvni film »Bitka na Neretvi«. Krško: 30. in 31. 5. ital. barvni film »Izkrcavanje pri Anziu«. H. in 4. 6. angl. barv. film »Tujec v hiši«. Metlika: 3. in 4. 6. francoski barvni film »V zenitu sonca«. Mirna: 30. in 31. 5. ital. barvni film »Adios Gringo«. Mokronog: 30. in 31. 5. amer. barv. film »Vesela dekleta«. Novo mesto: 1. in 2. 6. ameriški barvni film »Agent 007 — krvava Marv. Ćd 3. do 5. 6. ameriški barvni film »Obrni se, ubil te bom«. Ribnica: 30. in 31. 5. amer. barv. film »Izpovedujem se«. Sevnica: 30. in 31. 5 franc.-JUil. film »Angelika in kralj«. Sodražica: 30. ip 31. 5. japonski film »Na sodu smodnika«. Šentjernej: 30. in 31. 5. amer. barv. film »Veliki Mac Liniock«. Trebnje: 30. in 31. 5. amer. barv. pust. film »Bonnie in Cljde/. Ob boleči izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta JOŽETA KRISTANA iz Bršlina pri Novem Mestu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za toliko podarjenih vencev in cvet. j.i in da so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti do njegovega mnogo preranega groba. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin in podporo, kolektivu sekcije za vleko za vso pomoč, gasilskemu društvu za ta-ko lepo organizacijo pogreba, Me. sariji. Posebni šoli Šmihel za podarjene vence in govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, sin Jožko in hčerka Sonja Francu Štajdoharju za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu. Se enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: mož Janez, sin Stanko, Vinko, Lojze, hčerki Pepca in Štefka z družinama Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame ANTONIJE ILENIČ iz Zorenc pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno in pismeno sožalje, za darovane vence in cvetje. Najto. pleje se zahvaljujemo godbi iz Črnomlja, podjetju BETI, podjetju GORJANCI in KZ Črnomelj za darovane vence in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Anici Zunič, Katici Švajger in Ob smrti moža in očeta JAKOBA PLUTA iz Oskoršnice 1 se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom in prijateljem, ki so nam v teh trenutkih stali ob strani, poklonili vence in cvetje ter spremili pokojnika na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivom KBH Ljubljana — ekspozitura Črnomelj, trg. podj. DOLENJKA, ISKRA Semič — obrat 4 in občinskemu sodišču Kočevje za darovane vence. Žalujoča žena Marija in otroci Ob tragični izgubi našega dragega moža in očeta, brata, starega očeta, strica ANTONA OBRSTARJA iz Gor. Straže 33 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in spremili pokojnika na zadnji poti. Zahvaljujemo se podjetju GG, podjetju IMV, NOVO-LESU, LABODU, govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi gospodu župniku za spremstvo. Žalujoči: žena Ivana, sin Tone, hčerke Anica, Marija z družino, Ivanka z možem, brat Jože. sestra Marija in drugo sorodstvo strežnemu osebju pljučnega oddelka splošne bolnice v Novem mestu za zdravljenje in vso skrb. Hvaležna pacientka Ivana Ude iz Novega mesta Za hitro pomoč v bolezni se iskreno zahvaljujemo primariju dr. Smrečniku, dr. Zakrajškovi, dr. Trobišu, medicinskim sestram Ivanki, Lojzki in Jožici in vsemu SLUŽBO DOBI BRIVSKEGA POMOČNIKA (-CO) takoj sprejme brivec Jože Kovačič, Glavni trg 18, Novo mesto. IŠČEMO natakarico, KV ali priučeno, za nedoločen čas, ter kuhinjsko pomočnico samo za sezonsko delo. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pošljite na naslov: Gostišče »Dobrča«, Brezje na Gorenjskem. Nastop službe takoj. IŠČEMO zanesljivo in dobrosrčno varuhinjo za dva mala otroka. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši. Peter Pahte, Medvode 126, pri Ljubljani. ». IšCEM ZENSKO, ki bi v izmeni pazila na otroke v okolici Novega meeta. Oddam ji tudi sobo. NaiUov v upravi lista (1154/70>. TAKOJ SPREJMEM v službo na-takarioo. Plača po dogovoru. Gostilna DreniK, Gotna vas 46, Novo niesto. SLUŽBO IŠĆE VOZNIK, B, C, E in F kategorije iAče zaposlitev v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1172 70). STANOVANJA ODDAM sobo — opremljeno. Naslov v upravi lista (1158/70). lšCEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Plačam za eno leto vnaprej. Ponudbe na upravo lista pod »1944«. ODDAM opremljeno sobo fantom. Naslov v upravi lista (1165/70). IšCEM opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1195/70». ODDAM neopremljeno sobo in kuhinjo v okolici Novega mesta. Plačljivo vnaorej. Naslov v upravi lista (1200 70*. MOTORNA VOZILA UGODNO PRODAM motor MZ 125 ccm v voznem stanju Informacije: Kolenc, ISKRA, Novo mesto, v dopoldanskem času ali pa Cegelnica, n. h., v popoldanskem času. PRODAM Fiat 750, letnik 1969 — prevoženih 11.000 km. Vprašajte telefonlčno Novo mesi o —224187. MOTORNO KOLO 175 ccm ugodno prodam. Franc Grebenc, Žlebič 42, Ribnica. PltODAM MOPED Motorini z rezervnim strojem. Magnik, Zagrebška 23, Novo mesto. PRODAM poltovorni avto opel in zavorne bobne (dramelne) z obroči iti gumami za gumi voz. Miha Čolnar Novo mesto, Trdinova 14 TRAKTOR »PA.\QIAI.I«, 14 KS, s prikolico, plugom in frezo, vinograd z zidanico oz. hramom ter stroj za izdelavo strešne opeke z enofaznim električnim motorjem proda Kastelic, Biška vas, Mirna peč. UGODNO PRODAM osebni avtomobil fiat 1300, letnik 1963. Naslov v upravi lista (1194 70). PRODAM dobro , ohranjeno vprežno kosilnico »Dering« z motorčkom, košnjo z enim konjem. Ivan Šešek, Vižmarje, Medenska 5. PRODAM PRODAM dobro ohranjeno vrež-no kosilnico znamke Fahr. Pepca Cemič, Vel. Podlog 16, Leskovec pri Krškem. PRODAM KOŠNJO sena in Ota-ve, Zupančič, Brod pri Novem mestu. PRODAM mešalec v odličnem stanju za mešanje' betona ali malte z električnim motornjem. Vinko Zužekt Cipah 19, Mokronog. PRODAM betonski mešalec (100 1), trofazni, v odličnem stanju, rabljen samo pri eni hiši. Cena zelo ugodna. Prodam vprežni obračalnik za seno ravno tako zelo ohranjen. Cena po dogovo ru. Rudolf Andolšek, Slatnik 17, Ribnica na Dolenjskem. NOV MENJALNIK, motor in osta-lo za opel 58 prodam. Zoran, Avtoservis, PIONIR, Novo mesto. PRODAM MLATILNICO znamke Zarja, v dobrem stanju. Frančiška Stariha, Osojnik 8, Semič. PRODAM VPREŽNO KOSILNICO znamke Fahr z žetveno napravo. Janez Kirar, Cadraže 1, šmarješke Toplice. PRODAM štiri kompletna že zastekljena okna. (tri trodelna^eno dvodelno) in trojna vrata. Naslov v upravi lista (1170/70). PRODAM vprežne kombinirane grablje (delovna širina 2 m) znamke Fahr, v zelo dobrem stanju, traktorski sekular, 100 piščancev, starih 5 tednov. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. PRODAM KOŠNJO na stoječem. Fani Košak, gostilna Novo mesto. PO NIZKI CENI prodam hladil nik (70 1), radio in televizor, vse v dobrem stanju. Marcel Skpčir, Črnomelj, Semiška 5. PRODAM čistokrvne nemške ovčarje, »tare 6 tednov. Krhin, Ra-tež — Brusnice. ‘ cije: Hočevar, Novo mesto, Glavni trg 13. PRODAM POSESTVO — skupno ali posamezno. Anton šimec, Vel. Cerovec 23, Stopiče. KUPIM enostanovanjsko hišo t Kočevju, Trati ali šalki vasi. • Ponudbe pod »Hiša«. PRODAM VINOGRAD (13 arov) z zidanico in vso opremo na Ljubnu pri Uršnih-selih. Poizve se: Stanka Ravbar, Jurka vas 16, Straža. PRODAM KOZOLEC »sviter« na tri okna in moioVno kosilnico BCS. Naslov v upravi lista (1169/70). PRODAM starejšo hišo ob asfaltirani cesti v Otočcu. Elektrika, vodovod ir. kanalizacija so hiši priključeni. Vseljiva po dogovoru. Delno plačilo možno s če: kom za gradbeni material ali stanovanjsko opremo. Cena — 50.000. Povše, Otočec 26 ob Krki. NA TRŠKI CiORI PRI KRŠKEM prodam 13 a vinograda, 11 a sadnega vrta, zidanico z vsem inventarjem. v kateri je soba in kuhinja, primerno za stanovanje. Jože Valas, Stari trg 30 — Trebnje. PRODAM NJIVO — 32 a ob glavni cesti Hrastovica pri Mokronogu. Joae Valaš. Stari trg 30, Trebnje. KUPIM novejšo vseljivo hišo ali nedograjeno v katerikoli fazi, v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo*. KOZOLEC—DVOJNIK bo prodala KZ KRKA Novo mesto na Javni dražbi, ki oo v soboto, 6. junija 1970, ob 8. uri v Občicah pri Dolenjskih Toplicah. Inte- ' resenti vabljeni!- Ob tragični izgubi našega dragega sina, brata PAVLETA LEVIČARJA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vencev KO SZ Novo mesto, KZ »KRKA«, sindikalni podružnici IMV, sosedom in vsem sorodnikom. Prisrčna zahvala godbi in pevcem ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v Ločno. Žalujoči: oče, mama, sestra Marica 7. družino, brata JoSe in Peter z družino in drugo sorodstvo Ob bridki izgubi našega predragega moža, očeta, starega očeta in strica FRANCA JUGA iz Brestanice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku in obsuli njegov grob s cvetjem. Hvala dr. Malavašiču za požrtvovalno zdravljenje, duhovščini za tolažilne besede in spremstvo, prisrčna hvala najboljšim kolegom — učiteljem, učencem, uslužbencem PTT, DPD »Svobodi«, pevcem, tov. Avsenaku za ganljive besede in vsem, ki so nas tolažili, nam pomagali in nam izrekli sožalje ob izgubi našega dragega pokojnika. Vsem iskrena hvala1.. Žalujoči- družine Jug, Unetič, Za-jelšnik, Zakšek in Knez Brestanica, Leverkusen, 14. maja 19*0 V 85. letu starosti so nas zapustili naša draga mama MARIJA MURN z Dolža 55 Iskreno se zalival j ujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in prinesli cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, družini šašek in Kobe ter obema družinama Avse^, ki bo nam tako požrtvovalno pomagali v najtežjih dneh. Zahvaljujemo se kolektivu SDK za podarjžni venec in izraze sožalja ter gospodu župniku za spremstvo in lepe poslovilne besede. Žalujoči: otroci: Marija z družino, Ana, Frančiška, Franc z ženo, Lojze z družino. Urška z-možem, Angela z družino in drugo sorodstvo POSEST V TREBČI VASI prodam košnjo, njive, travnike, vinograd in gospodarska poslopja ter igralni aparat »Marjanca«. Interesenti naj se zglase na naslov: Gostilna Loška vas, Dolenjske Toplice. PRODAM 15 arov vinograda na Trški gori, primerno za vikend. Naslov v upravi lista (1149/70). PRODAMO pritlične dvoriščne prostore, primerne polog stanovanja tudi za mimo obrt, v strogem centru Novega mesta. Informa- SLOVENEC, star 35 let, želi spoznati dekle srednje postave, staro 25—30 let, čedne zunanjosti, zaradi skupnega življenja. Ponudbe, po možnosti s sliko, pošljite na naslov: Anton Ja kobič, 7121 Kleiningerheim Hauptstrasse 35, Deutschland. ZEL1M spoznati dobro dekle, sta ro od 30 do 40 let, zaradi ženitve. Sem zaposlen, s hišo in nekaj posestva, živim sam in zato si iščem primemo družico. Ponudbe pod »Srečna pomlad«. BRALCE DOLENJSKEGA LISTA, ki žive v Angliji ali vsaj vedo, v katerem mestu v Angliji le tovarna gramofonov Elizabethan, vljudno prosim, če mi to lahko sporočijo ali celo kar kupijo dve igli za gramofon — model P 20 G. Elizabethan (tape records) LTD Madc in England. Jože Jan, Rest. Jura 4438, Langerbruck, BL, Schvveiz Za usluge se vna prej zahvaljujem, ob sprejemu pa takoj poravnam stroške z nagrado. Vsem bralcem Dolenjskega lista lep pozdrav! CE STE V ZADREGI, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljub-. ljani Cpoleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta! ALI NE DELUJEJO želodec, jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško DONAT vodo! V zalogi jo imajo trg. podjetje STANDARD (MERCATOR), trg. podjetje HMELJNIK in DOLENJKA v Novem mestu. NAJDENO JE B1IA) rezervno ko lo od težkega tovornjaka — 9. maja. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi na naslov: Dragica Koščak, Gabrovec 22, Krka na Dolenjskem. Ob prerani smrti našega ljubljenega moža, očeta, sina in brata LEOPOLDA PEČARJA iz. Dol. Boštanja se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so sočustovali z nami in nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za darovane vence ter izkazano poslednjo čast članom tovarne ISKRA Trbovlje, tov. šivalnih strojev Mirna ter Kovinskega podjetja Sevnica Lepa hvala tudi za poslovilne besede, ki sta Jih ob odpr-' tem grobu izrekla sekretar Kovinskega podjetja Franc Lipovšek in gospod kaplan iz Boštanja. Iskrena hvala pevskemu zboru iz Sevnice in njegovemu vodju tov. Krenčiču. Žalujoči: žena Jožica » sinčkom Bojanom, oče Leopold, sestra Vera ter drugo sorodstvo Sevnica Ljubljana, Trbovlje, Boštanj DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU s kulturnozgodovinskim, arheološkim oddelkom ter oddelkom NOB je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure. MUZEJSKA ZBIRKA V BRESTANICI je odprta ob sredah in sobotah od 15. do 17. ure in ob nedeljah od 10. do 17. ure: BELOKRANJSKI MUZEJ v Me tliki je odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ v metliškem gradu je odprt ob istem času kot Belokranjski muzej. POSAVSKI MUZEJ V BREZI- CAH je odprt vsak dan od 8. do 12. ure, v popoldanskem času pa ob torkih in petkih od 14. do 16. ure. Od prvomajskih praznikov pa do konca maja je odprta razstava »Ob stoletnici V. I. Leni na«. KOČEVSKA KNJIŽNICA je od prta tako: oddelek za odrasle v po nedeljek in četrtek od 9. do 11 ure, v sredo in petek od 14. do 19. ure; mladinski oddelek v po nedeljek od 11. do 13. ure, v torek od 14. do 19. ure, v četrtek od 11. do 14. ure in v soboto od 9. do 12, ure. DOLENJSKA GALERIJA V NOVEM MESTU: do konca maja bo odprta razstava »Ob stoletnici rojstva V. I. Lenina«. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA »MIRANA JARCA« V NOVEM MESTU je razstavila v počastitev 25-letnice osvoboditve v svoji avli zbirko zanimivih memoarskih in zgodovinskih tiskov o NOB v Sloveniji po maju 1945. V AVLI PROSVETNEGA DOMA V . ČRNOMLJU je razstava v počastitev 5-letnice delovanja jamarske sekcije Cromelj. KRŠKO: Od 22. maja je odprta raastava olj slikarja Franceta Slane. KOSTANJEVICA: V Lamutovem likovnem salonu je odprta razstava Franceta Godca. [gsmeBs Podpisani GUojz Klobčar ii Podgrada 26, Stopiče, preklicujem očitke, ki sem jih izrekel o Antonu Kobetu z Vrha, da je v mojem vinogradu izkopal trte, Majsko vreme v starih pregovorih (12. maja) če Pan-kraca sonce peče, sladko vince v klet poteče. — (13. maja) Po svetem Servati ni mraza se bati! — (25. maja) če je na svet’ga Urbana lep6, rbdo suši se poleti send. — če v maju pogosto grmi, kmet se dobre letine veseli. — če je vel’ki travna (maja) hlad, tedaj lepa ze-lenjad, dobro se pridela vino, polne žitnice z novino; tud' ledine in se na. svisli polne do vrha! — če trte ob polni luni cvete, polne in žlahtne grozde obrode. LUNINE MENE 4. 6. ob 03.21 12. 6. $ ob 05.07 19. 6. © ob 13.28 kot neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Franc Zupan iz Javorovice 9, Šentjernej, prepovedujem pašo živine in kokoši ter delati škodo po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodne preganjal. Martin Stratian. Jugorje 9, Brusiice, prepovedujem vožnjo skozi gozd v Dejcah Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Podpisana Jožefa Zulič, Dolenje Vrhpolje 30, preklicujem vsako vožnjo in hojo preko moje par cele. Vožnjo in hojo dovoljujem samo po sedaj dovoljeni začasni vozni poti, ne dovoljujem pa hoje in vožnje po travniku. To je parcela pod nazivom »v Gomili«. To sporočam v vednost prizadetim, ki ne upoštevajo tuje lastnine. Prvi krivec oziroma povzročitelj škode bo predan sodišču za poravnavo vse do sedaj nastale škode! FRANC AVGUŠTIN, Meniška vas 10. Dol. Toplice, prepovedujem vsem pašo kokoši ■» po vseh mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. i-’ Ob smrti našega dragega očeta PAVLETA HRASTARJA posestnika iz Sel pri Karteljevem. Mirna peč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem, ki so ga obiskali Ui spremili na zadnji poti, nam osebno ali pismeno izrekli sožalje, ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Se posebej prisrčna hvala dr. Vodniku za zdravljenje, gospodu župniku za spremstvo, tov. Progarju za poslovilne besede, gasilskemu društvu Hmelj-čič, Komunalnemu podjetju in delovnemu kolektivu Novo mesto za podarjene vence in spremstvo. Enako tud. gostinskemu podjetju Rio i2* Ljubljane za podarjene vence. Žalujoči: žena Marija, hčerka Mici, sinovi France, Polile, Tone x družinami. Lojze in drugo sorodstvo Ob tretji obletnici težke izgube, ki nas je doletela s smrtjo dragega moža ir.očka, ter ob današnji prvi obletnici smrti zlatega, ljubečega sinčka LADKA BAŠIJA se Ju spominjata njegova žena oziroma mamicp In sinek oziroma Novo mesto, 28. maja 1970 l%>/ESTILA I KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetnejše Ze preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlarst vo, Ljubljana, Aljuževa c. 4 — šiška. Prav je, da zveste: S 4. junijem: 16 strani ■ PRIHODNJA ŠTEVILKA domačega ted nika bo izšla že v skrčenem, poletnem obsegu: na 16 straneh (računajoč 2 pokrajinski izdaji, na 18 straneh). Tak obseg smo imeli tudi že doslej vsako leto, le da začenjamo tokrat z njim že v začetku junija, da bi do konca avgusta izdala 12 številk lista na manjšem obsegu. S tem moramo prihraniti to, kar je predvideno v našem finančnem načrtu za 1970. Zaradi že ponovno opisanih podražitev v tiskarni, za 33 % povečanega obsega lista in zaradi drugih višjih cen, ki vplivajo na skupno režijo, smo imeli 30. aprila v našem poslovanju 83.507 din izgube kljub višji naročnini, ki je začela veljati letos s 1. januarjem. Potrebno je skrajno varčevanje, da bomo izgubo v naslednjih mesecih pokrili. Skrčen obseg lista je eden izmed ukrepov, da to dosežemo, kolektiv uredništva pa si je do nadaljnjega za 20 "• prostovoljno skrčil osebne dohodke, da bi tudi tako zmanjšali izdatke, potrebne za redno izhajanje lista. Več o tem berite še na 27. strani današnje KOLEKTIV UREDNIŠTVA IN UPRAVE LISTA DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje. Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnica. Semiča m Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Tone Oošnlk (glavni ln odgovorni urednik). Ria Bačei Slavko Dokl Miloš Jakopec, Marjan Legan. Marija Radovan Jože Primc Jožt Spllhal, Jožica Teppcy Ana Vitkonč tn Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA VSAK ČETRTEK - Posamezna številka l dinar — LetnB naročnino « duiarjev polietnB naročnina 24,50 dinarjev. plačljiva vnaprej - Za inozemstvo; 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (o« ustrezna druga taluta f tej vrednosti) — Tekoč) račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN CJPRAVE: Novo mesto, Glavn) trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon (06tf) il-221 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska CGP »Delo« f Ljubljani