ISSN 0040-1978 n ORMOŽ, Ptujmka 17 tml.: 702-320 Borovci 64 tml.: 79S-4SO W§) • tigovinm • \/odo\/od • omntminm kuijmvm • montmžm • kmmmičnm ploščic* 31lJ SALON POHIŠTVA DlflAII5 d.o.o.,Ob Dravi 3/a, tel. 773-3751 PRODAJALNE F E T L J A PWm/U!«l IKVTKM »TOV IV Oh Bravl 3a. Umi •UKONT MABKFr amnnm, HuM 17a. KITAJSKA RESTAVKACIJA BAMBUSOV 60ZD Dranka v/. 7, nak od 12. dt 16. bi 18. do 22. ure; v ponuhlj^ »aprto TT^ZOR PTUJ 062 779-788 hišni alarmi avtoalarmi domofoni video. nadzorni sistei TRGOVINA-INFr TRGOVINA-INZENIRING-STORITVEd.O.O. ORMOŠKA 14. PTUJ TCL 778-101 TCl£FAX: 775-28« j LENART, KRAJGERJEVA19a, _ TEL 723-049,723-020 SVETUJEMO - PRODAJAMO . MONTIRAMO - GARANTIRAMO-' REINT A CAR AVTOVLEKA | "KOBRAIT' PTUJ, Podvinci 121 b, tel. 779-909 (non stop) mobitel 0609 632-833 i04.3 [Frn^ ^ (062)771-226 AŠH MOBITEL: 0609 616-352 AVTO SOLA ^'HERAK' Rimska pl. 16, 62250 Ruj ^ 062/771-431 LETO IL, št. 28 PTUJ, 11, julija 1996 CENA 110 tolarjev - CENTRALNA KURJAVA - VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC Prvenci 9b, tel.i 795-497-weier TCenl trgovina in servis malih kmetijsidh strojev Anton Krajnc s.p. - motorne žage, -škropilnice - kosilnice, - kultivatorji Ptuj, Črtkova 7, delavnica "S 773-865 trgovina T? .£d 779-721 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT AVToJERENKO Zagrebška cesta 53, Ptuj, tel. fax: 771-463 Skupina Volkswagen TA TEDEN / TA TEDEN lo Pfv/ le vse ilobro?! Ptuj je zakladnica tisočletij, so v marketinške namene upra- vičeno označili mesto ob Dravi, na križišču poti med severom in ju- gom ter zahodom in vzhodom. To so vedeli že Rimljani in to vemo - ali bi morali vedeti - tudi danes. Ptuj ima svoje mesto v zgodovini in zato mora imeti ustrezno mesto tudi v sedanjosti ter prihodnosti. To bi moralo biti vodilo pri vseh odločitvah v mestu in to morajo imeti pred očmi ali v prvi vrsti v mislih vsi, ki to mesto vodijo in odločajo o njegovem življenju. Nista to samo župan in mestni svet! To so vsi v mestu, vendar ne enako! Višja je pristojnost, višja je od- govornost! Zato pa je potrebno poznati zgodovino in sedanjost takšnih mest, kot je Ptuj, hkrati pa poznati razmere in trende na ' področjih, ki mestom dajo pečat, prepoznaven doma in po svetu. V Ptuju žal velikokrat ni bilo tako, predvsem v bližnji preteklosti, ko so bila takšna mesta za tiste, ki jih vodili, moteča. Od tu naslov razmišljanja, katerega vsebina je žal krojila videz in vsebino mes- ta. Popravljanje napak iz preteklosti je težko in zahtevno delo. Pri tem delati nove ali ponavljati stare napake pa še hujše zlo. Staro mesto ne prenese politike po načelu, da je zanj vse dobro ali pa - čim slabše, tem boljše za nas! Drugi nas ocenjujejo po v svetu uvel- javljenih merilih, ne po naših ozkih, na pamet postavljenih, brez znanja in poznavanja, kaj je prav in kaj ne. Ptuj in Ptujčani že zaradi tradicije in starosti mesta morajo imeti nivo, ki sem sodi, ne pa padati na prodajanje megle v cenenosti in pritlehnosti! Naj naštejem nekaj primerov? Zakaj bi jih! Ozrimo se okrog sebe in v sebe, pa jih bo nič koliko! Z novim bazenom je v ptujskih Termah še več veselja Fofo; M* Ozmec Nova KBM Podružnicfa PTUJ Da bodo vaše dragocenosti varne -ŠefiNove KBM d.d., v ekspozituri, Novi trg 1. PTUJ / V GOSTEH POLETNI FESTIVAL LJUBLJANA Serenadni veiet z Of'Iresfrem iz Frankfurta PTUJ / V ZNAMENJU NOVE PRIDOBITVE V sobofo zabavna prireditev Nov rekreacijski bazen v ptujskih Termali je zgrajen. Ob koncu tedna so ga napolnili z vodo - najprej s hladno, ki so ji postopoma dodajali toplo. Prvi kopalci so ga že preizkusili. Tehnični prevzem novega bazena, ki so ga ptujske Terme zgradile z lastnim denarjem in s pomočjo kratkoročnih kreditov, je bil včeraj. ^lednarodni ljubljanski Poletni festival prihaja k nam v S»ste tudi letos. V sodelovanju z mestno občino Ptuj in •'"krajinskim muzejem bosta v tem poletju na Ptuju dva •koncerta. V četrtek, 18. julija, bo ob 20. uri v viteški dvo- •^ani zaigral Nemški komorni orkester iz Frankfurta, 8. '•^gusta pa bo koncert Pan tria v minoritskem samostanu. Ptujčani smo se že kar privadi- da se dobri glasbeni festivali 'deloma odvijajo tudi pri nas. ki je že nekaj sezon nazaj J3 Ptuju stalen gost, je Ijubljans- Poletni festival, letos že 44. podpori sedanje mestne '^.^čine in domačega pokra- ''■^skega muzeja bomo tudi letos ^''isluhnili vrhunskim poustvar- '^'cem klasične glasbe. Prvi koncert bo še prav po- ^*no doživetje, saj bo na gradu orkester, kar je pri nas še Posebej redko. Pa ne da ne bi '^'■^gače hoteli, tako velikih zalo- ^^'ev se zaenkrat lahko lotimo le Pored^miiUM^aenkrat je pač ^^ka^n prizmo klasične |e predstaviti le redka podjetja. Kakorkoli že, smo v pričakovanju vrhunskega koncerta. Nemški komorni orkester (Das Deutsche Kammerorches- ter) iz Frankfurta deluje sedem let. Ideja o njegovem rojstvu se je porodila med odličnimi glas- beniki vodilnih nemških orkest- rov in nagrajenci mednarodnih tekmovanj. Želeli so ustvariti komorni korpus, v katerem je vsak posameznik sicer člen nedeljive celote, a tudi solist. Njihovi koncertni programi so torej prilagojeni vrhunskim instrumentaUstov, ki so kos na- jzahtevnejšim partituram. Že od ustanovitve naprej vodijo orkes- ter odlični dirigenti in sloves or- kestra je kljub razmeroma kratki dobi odličen. Ob odmevnih kon- certnih kritikah se lahko pohva- lijo tudi s številnimi posnetki za eminentne založbe, kot so EMI, Toshiba in Sonori Records, New York. Dvajsetorica glasbenikov pri- haja na Ptuj in v Ljubljano z di- rigentom Janom Stulnom, roje- nim v Amsterdamu, sicer pa mednarodno priznanim mojstrom. Po študiju na amster- damski glasbeni akademiji, kjer je končal študij dirigiranja, kla- virja, violine in petja, je bil šef- dirigent najpomembnejših nizo- zemskih orkestrov. Že nekaj let pa se udejstvuje predvsem kot gostujoči dirigent povsod po svetu. Orkester je za gostovanje v Sloveniji pripravil dva kon- certna sporeda in oba sta poletno obarvana, s čimer želimo pouda- riti, da bomo prisluhnili polet- nemu serenadnemu večeru. Na ptujskem koncertu bomo slišali dela J.C. Bacha, F. Couperina, W.A. Mozarta, B.Brittna in E. Griega. Solista bosta violinist Jorg D. Blank ter violončelist Daniel-Robert Graf. Prvi se je s svojimi odlikami med drugim vpisal med tiste izbrance, ki so koncertirali tudi na Paganinijevi violini del Gesu, imenovani "Die Kanone". Tudi Graf ima v svo- jem kurikulumu dolg seznam odličnih učiteljev ter koncertnih uspehov, kar ga uvršča med vrhunske poustvarjalce. Nemški komorni orkester pri- haja na Ptuj skorajda nepos- redno po zelo uspešni velikoa- zijski turneji po Južni Koreji in Japonski. Prepričani smo, da bo njihova glasba prav tako odlično zazvenela tudi v viteški dvorani ptujskega gradu. Prisrčno vabljeni! Darja Kofer Nov bazen je skupne površine 250 m^. Ima dva tobogana, zavi- tega in krajšega, pod njima je globina en meter, v preostalem delu, kjer so vodno-zračne masažne šobe, pa je globok 135 cm. Z rekreacijskim bazenom z valovalno napravo in olim- pijskim s štirimetrsko skakalni- co v Termah zakrožujejo ponudbo vodnih atrakcij na enem mestu. Voda v novem ba- zenu bo imela 30 stopinj Celzija. Danes bodo v Termah odprli tudi stalno razstavo ostalin rimskega kopališča v nekdanji Petovioni, ki bo poslej na ogled v recepciji. Spremlja jo zloženka v treh jezikih (slovenskem, angleškem in nemškem) avtori- ce Mojce Vomer-Gojkovič iz Po- krajinskega muzeja Ptuj. V Ter- mah pa bo stalno mesto našel tudi zabaviščni šotor. Prva veli- ka zabavna prireditev v novi sezoni bo že to soboto, 13. julija. Z njo simbolično začenjajo letošnjo letno kopalno sezono, ki že nekaj časa traja. V začetku ji je bilo vreme zelo naklonjeno, po- tem pa se je skazilo. Vreme je tudi upočasnilo dokončanje gradnje novega bazena. Direkto- rica Slavka Gojčič je pred današnjo tiskovno konferenco, na kateri bodo podrobneje predstavili novosti v ptujskih Termah, povedala, da so kljub slabemu vremenu junija dosegli nadpovprečne rezultate: v pri- merjavi z lani se je povečalo šte- vilo kopalcev in nočitev - slednjih je celo za 700 več. V prvem polletju bodo dosegli takšne rezultate kot v prejšnjem letu v enakem obdobju oziroma jih celo presegli. Za julij in av- gust imajo precej rezervacij, vse pa je odvisno od vremena. MG Rent-a car KOMBI IN OSKBNA VOZILA Dostava na dom I Ptuj, tal: 062/796-040 NON STOP 9770040197053 2_ Četrtek, 11. julij 1996 - TED||i| AKTUALNO 1 KOMENTIRAMO če lahko verjamemo nekaterim napovedim poznavalcev le- narških razmer, zlasti pa analitikom družbeno-gospodarskega dogajanja v osrednjih Slovenskih goricah, potem so najbolj črni | dnevi za lenarško gospodarstvo že mimo. Celo na otvoritveni slovesnosti v počastitev 800. obletnice prve omembe Lenarta smo slišali nekaj napovedi, da je del gospodarstva Lenarta že dobil nova krila in nov polet. To velja tako za obrt in podjet- ništvo kot tudi za industrijo, nekoč paradnega konja lenarškega gospodarstva in nosilca izjemno naglega družbeno-gospodars- kega razvoja v 70. letih. Nekateri podatki namreč kažejo, da jej število zaposlenih začelo po dolgem času spet naraščati. To je za lenarški vsakdanjih obetavna napoved, saj gre vendarle za^ zmanjševanje pritiska na močno razdrobljene in ne preveč do- nosne slovenskogoriške kmetije in za lajšanje socialnih bre-j men. I Lenart je uspel ohraniti nekaj zdravih industrijskih jeder in industrija bo kljub drugačnemu prepričanju posameznikov izpred nekaj let eden pomem- bnih nosilcev razvoja. To do- kazuje tudi primer Tovarne bovdnov in plastike, ki postaja vse pomembnejši partner v ev- ropski avtomobilski industriji. Njej ob bok se seveda uvrščajo Unior z vrhunskim orodjem (med prvimi v Lenartu so imeli certifikat kakovosti), Kristal, Livarna in v zadnjem času tudi Lentherm. Ženski kolektiv Caprice (bil je v stečaju in lani dobil nova lastnika) pa počasi okreva. Na novo se je pojavila proizvodnja nožev Solingen, podjetje Phatos ima obetavne načrte, zdi pa se, da bo njihov razvoj nekoliko počasnejši. Kakorkoli že, dobro je to, da se stečaj še ni končan. Znova se to- rej dela. Leta 1992 je bilo zapos- lenih 1442 delavcev, leta 1994 pa 1539. To je sicer malo, toda bolje nekaj kot nič. Številke se seveda spreminjajo tudi na račun za- poslovanja v obrti in podjet- ništvu. Večje novo zaposlovanje načrtujejo v industriji, zlasti v TBP, kjer naj bi v doglednem času v proizvodnji avtomobils- kih prevleke delalo 150 dela- vcev. Več kot 200 ljudi pa naj bi dobilo delo v Solingnu. Vsem tem je treba prišteti še zaposlo- Novi časi za lenarški industrijski bazen vanje na drugih področjih - v nekaj dogaja. In zanimivo je tudi to, da se v bivši Tovarni jeklenih konstrukcij tovarne Klemos na- daljuje proizvodnja, čeprav trgovmi m turizmu. M. Toš JURSINCI / 8. SEJA SOSVETA NAČELNIKA UPRAVNE ENOTEJ Na seji sosveta načelnika upravne enote Ptuj, ki je bila prejšnjo sredo popoldan v Juršincih, prisotni pa so bili tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve, med njimi svetovalka vlade Divna Potočar, so predstavili rezultate delovnih pogovorov s ko- misijo za dajanje mnenj k določitvi obratovalnega časa lokalov. Zelo jasno je bilo povedano, da če lastniki diskotek ne bodo poskrbeli za spoštovanje javnega reda in miru s svojimi redars- kimi službami, bo komisija predlagala spremembo obratovalne- ga časa, v upravni enoti bodo mnenje komisije upoštevali in iz- dali novo odločbo o skrajšanju obratovalnega časa. Kršitve pa je tudi možno san- kcionirati v primeru, če gostinec posluje mimo določenega obra- TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj UREDNIŠTVO: Franc Lačen (v.d. direktorja), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Tehnični urednik: Slavko Ribarič Oblikovanje strani, računalniška grafika in stavek: Slavko Ribarič PROPAGANDA: Oliver Težak, -a 776-207 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva G, 2250 Ptuj: •» (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. Celotna naročnina 5.720 tolarjev, za tujino 11.440 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. E - pošta: ptednik@kdm-ptuiM. tovalnega časa. Učinek bo goto- vo večji, če bodo svoje prispevali inšpektorji. Načelnik upravne enote Ptuj Metod Grah je pripravil tudi odgovor glede plačevanja tisočtolarske provizi- je ob registraciji vozila v podjet- ju Petoviaavto. Gre za to, da je upravna enota pooblastila podjetje, da lahko izdaja promet- na dovoljenja, z ničimer pa mu ne plačuje opravljenega dela. Za ljudi je takšen način urejanja za- dev veliko boljši, saj lahko vse uredijo na enem mestu, drugače bi morali še v upravno enoto. Podobne sisteme imajo tudi drugje v Sloveniji, le da so cene različne. Gre za malenkostne razlike, za borih 50 tolarjev. Nekaj županov novih občin pa je izrazilo željo, da bi nanje pre- nesli sklepanje zakonskih zvez. Na tem področju bo, kot kaže, ostalo tako kot doslej: pooblasti- lo za sklepanje zakonskih zvez bo tudi v bodoče dajal načelnik upravne enote pod pogojem, da bodo imeli v posameznih občinah primemo urejene slavnostne prostore. Zupane je zanimalo tudi, za- kaj potekajo denacionalizacijski postopki tako počasi, iz obme- jnih občin pa so predstavili probleme ljudi na teh območjih. Največji problemi so pri preha- janju čez državno mejo. O njih so večkrat obveščali pristojno ministrstvo in poskušali doseči, da bi pristojni za obmejno poli- cijo navezali stike z župani obmejnih občin in skušali sku- paj z njimi najprej podrobneje spoznati problematiko ter naka- zati rešitve. Denacionalizacijske postopke je upočasnilo tudi razdruževanje občin. Vse pre- moženje, ki je bilo v zemljiški knjigi vpisano kot splošno ljudsko premoženje in je last Sosvet načelnika upravne enote Ptuj je posvetovalno telo, ki daje mnenje k delu upravne enote. Ptujskega ses- tavljajo župani devetih občin in načelnik, v drugih občinah pa so v glavnem člani občins- kih svetov. Pokazalo se je, da je veliko bolje, če ga sestavlja- jo župani, saj se ti lahko kom- petentneje pogovarjajo o problemih, saj so tudi šefi občinskih uprav. bivše občine Ptuj, je stvar delit- vene bilance. Dokler ta ni spelja- na, tako dolgo ne bo jasno, kdo je zavezanec za vrnitev, drugi vzrok pa tiči v zakonu o zadržanju. O problematiki plačevanja na- jemnin pa tudi tokrat niso govo- rili, ker predstavnika servisa skupnih službe vlade Republike Slovenije na sejo ni bilo. Po- godbe o najemu prostorov za potrebe upravne enote v posa- meznih občinah so podpisane, država pa svojih dolžnosti ne po- ravnava. MG LENART / NOVA URBANISTIČNA ZASNOVA Pred desetimi leti, torej leta 1986, so sprejeli urbanistično zas- novo naselja Lenart, ki seje bolj ali manj nanašala na osrednji del takratnega trga in od leta 1989 mesta Lenart. Z njo so opre- delili ureditveno območje kot organizacijsko in funkcionalno zaokroženo celoto, določili organizacijo dejavnosti na posamez- nih območjih in podrobnejšo zasnovo namenske rabe prostora. S takratno urbanistično zasnovo so podrobneje določili in izde- lali prostorsko-izvedbene dokumente, s katerimi naj bi urejali Lenart. Takrat niso računali na politične, predvsem pa ne na gospodarske spremembe, zavoljo katerih je stara urbanistična zasnova že lep čas nesprejemljiva Na nujnost dopolnil in spre- memb so pri Lenartu večkrat opozarjali predvsem člani odbo- ra za gospodarsko infrastruktu- ro, okolje in prostor ter urba- nizem pri lenarškem občinskem svetu, ki so se ob razpravi o spre- membi odloka o prostorskoure- ditvenih pogojih v občini Lenart zavzeli za celovito novelacijo ur- banistične zasnove mesta. Ta bi morala upoštevati prihodnji gos- podarski in družbeni razvoj in ljudi pri morebitnem vlaganju denarja v naložbe ne omejevati s prostorskimi pogoji. Zdaj je no- velacija urbanistične zasnove pripravljena in ravno danes naj bi jo pretresli tudi člani občinskega sveta Lenart. Gradi- vo je dokaj dobro pripravljeno in je nekakšen povzetek zadnjega dogajanja v mladem mestu sredi Slovenskih goric. Pripravljalci so do neke mere upoštevali številne pripombe s terena, pa tudi opozorila stro- kovnjakov in poznavalcev raz- mer, da naj se določena stopnja identitete podeželskega mesta ohrani. Razlogov za novelacijo urbanistične zasnove je več kot dovolj. Prostorski plan občine so bili od leta 1986 večkrat do- polnjeni, bistveno pa so se spre- menile tudi nekatere poselitvene značilnosti, saj se je ureditveno območje naselja Lenart močno razširilo. Razvoj naselja v zadnjih letih, hitra gospodarska rast po industrializaciji in deag- rarizaciji sta porušila temeljni koncept zasnove namenske rabe prostora v Lenartu. Po družbe- nih in političnih spremembah ter veliki gospodarski recesiji in krizi, ki tudi Lenarta nista zaobšli, pa je prišlo tudi do veli- kih sprememb na področju obrti in podjetništva. Cista stano- vanjska naselja so dobila primesi obrtnih, saj so ljudje tudi v odpi- ranju obratovalnic za sa- mopreživetje iskali osebno ek- sistenco. Pomanjkanje denarja za nove, večje naložbe v indust- riji tudi terja ponovno presojo konceptov bivših velikih indust- rijskih con. Lenart je bil namreč že sredi 70. let med tistimi občinami, ki so ponudile velike površine za zidavo industrijskih in drugih gospodarskih obratov. Zdaj se stvari spreminjajo, bodoči investitorji, obrtniki in podjetniki pa ne potrebujejo tako velikih površin. Prav zaradi tega naj bi v okviru razprav o spremembah urbanistične zas- nove Lenarta ponovno temeljito preučili zasnovo namenske rabe površin, predvsem za urejanje stanovanjskih, proizvodnih in drugih objektov. Pri tem pa že zdaj opozarjajo tudi na gradnjo načrtovane avtoceste, saj bi lah- ko nekateri tovrstni posegi dol- goročno prizadeli tudi širše LENART SE JE V ZADNJIH DESETIH LETIH UVELJAVIL KOT POMEMBNO UPRAVNo IN KULTURNO-GOSPODARSKO SREDIŠČE OSREDNJIH SLOVENSKIH GORIC % LETA 1981 SO NAŠTELI 1806 PREBIVALCEV, LANI ŽE 2700 območje Lenarta. Poleg rno. rebitnih negativnih pa prinaša avtocesta tudi veliko pozitivniij rešitev, saj bi s preusmeritvijo sedanjega (izjemno gostega tranzitnega prometa skozi Le- nart na avtocesto razbremenili prostor ob Kraigherjevi cesti Nekatere nove prostorske rešiivt bi tako lažje prilagajali dejans kim razmeram v mestu, ki kljut sedanji krizi snuje obetavne raz- vojne načrte in želi privabiti medse čimveč ustvarjalnih ljudi O hitrem razvoju Lenarta v zadnjih desetletjih govorijo tudi demografski podatki. Rasi prebivalstva je bila skokovita, od 1806 prebivalcev leta 1981 seje število že lani povzpelo na 2700 (ali celo za nekaj več). V pri- hodnjem obdobju računajo na umirjeno rast, kar pa seveda ne pomeni, da v mestu (in tudi v neposredni okolici) ne bo potreb po zidavi. Pri spremembah in dopolnitvah urbanistične zasno- ve bodo upoštevali dosedanje izkušnje in tudi delitev naselja na več območij, med katerimi velja posebej omeniti območje za obrt in manjšo proizvodnjo, območje stanovanjskih četrti, predele za opravljanje centralnih funkcij (storitvene in oskrbne dejavnosti, upravne funkcije mesta), območje za šport in rekreacijo, zelene površine in površine za komunalne de- javnosti. Poglavje zase pa bodo območja bivše industrijske cone. kjer večjih naložb ne bo, bo pa več manjših posegov zaradi gradnje obratov, v katerih naj bi odprli nova delovna mesta. Zdai je v Lenartu število zaposlenih že upadlo pod 1500. Najhuje je sicer mimo, boljši časi pa so še vedno v zraku. M. Toš PTUJ / PRI SODNIKU ZA PREKRŠKE Veliko jih dela mimo zalconov Pripad in sfruktura predlogov, ki jih obravnavajo sodniki za prekrške v Ruju, se tudi v letošnjem letu v primerjam s podatki iz prejšnjih let ne spreminja; nas- protno, celo povečuje se. V letu 19^ so prejeli 9000 predlo^v za uvedbo postopka o preki^, kar je tisoč predlogov več kot teta 1994, v prvem polletju leta 1996 pa jih je bi to že za 600 več kot v enakem obdobju leta 1995. Pri tem se povečuje pripad čedalje zah- tevnqših postopkov. Savo Kozjak, predstojnik sodnika za prekrške v Ruju, pravi, da se okrog 80 odstotkov vseh zadev, ki jih obravnavajo, nanaša na kršitve cestnopro- metnih predpisov, preostalih dvajset odstotkov pa so predlogi, ki jih podajo inšpekcijski organi, vključno z Agencijo za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Predloge agencije za uvedbo pos- topka o prekršku, ki so povezani tudi z izvede- niškim mnenjem, štejejo kot zahtevne predloge, nanašajo pa se na kršitve zakonov o gospodars- kih družbah, o trgovini, o gostinstvu, o delovnih razmerjih, zaposlovanja tujcev, o davkih, o do- hodnini in drugih. V drugi polovici leta 1995 in v prvi polovici leta 1996 pa se je pojavila nova skupina predlogov za uvedbo postopka o prekrških, ki jih je podala Agencija za plačilni promet, nadziranje in informi- ranje, nanašajo pa se na kršitve uredbe o obvez- nem posredovanju statističnih podatkov plačilne- ga prometa in statističnih podatkov iz bilance stanja in bilance uspeha, in ko gre za pravne ose- be, kršitve davka od dobička pravnih oseb. Usta- novitelji podjetij so ne glede na letni promet dolžni Agenciji za plačilni promet do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto predložiti statistične podatke in do 15. marca tekočega leta za preteklo leto podatke o dobičku, sicer storita pravna in od- govorna oseba prekršek, za katerega je zag- rožena denarna kazen najmanj 300 tisoč tolarjev za pravno osebo in sorazmerno visoka denarna kazen za odgovorno osebo. V postopku pri so ini- ku za prekrške v teh primerih pogosto ugotovijo, da je pravna oseba sicer registrirana, da pa v res- nici med letom ni imela prometa, kar pa ne izključuje njene odgovornosti za storjeni prekršek. PRIORITETA GOSPODARSKIM PREKRŠKOM "S področja zakona o gostinski dejavnosti in zako- na o trgovini, povezano z zakonom o gospodars- kih družbah, je državni tržni inšpektor v v prejšnjem in tem letu podat 125 predlogov. Gri za prekrške, da se nekdo ukvarja z gostinsko ali t^^go- vinsko dejavnostjo, pa za to ni registriran, ne vodi ustreznih evidenc in tudi ne posluje skladno z obratovalnim časom. Za kršitelje so po omenjenih zakonih zagrožene zelo visoke denarne kazni za nekatere prekrške je obvezen izrek varstven -ga ukrepa odvzema blaga in delovnih priprav, k so bile uporabljene pri prekršku," je med drugim oo- vedal Savo Kozjak. V letošnjem letu se je pri sodniku za prekrške s sedežem v Ruju povečalo število sodnikov za prekrške, tako da jih je sedaj skupaj s predstojni- kom šest. Sodniki za prekrške bodo v letu 1996 do sprejema novega zakona o prekrških, ki je v dru- gem branju in s katerim se ustanavlja sodišča za prekrške (eno teh bo tudi v Ruju), prednostno reševali tako imenovane gospodarske prekrške, zato priporočajo posameznikom, samostojnim podjetnikom in pravnim osebam, da ravnajo skladno z veljavno zakonodajo, sicer jih bo dolete- la po zakonu predpisana kazen. M«, ^0PN K Četrtek, 11. julij 19^ edeli smo TRI ČETRTINE ODIOCB PRI PAVKOPUČEVAICIH Po podatkih ptujskih davkarjev je pri občanih bivše občine Ptuj že 23.241 odločb o dohodnini za leto 1995. Doplačil je 4257 v skupnenn znesku 80.383.000 tolarjev, vračil pa 11.636 ali 187.965.000 tolarjev. Povprečno doplačilo znaša 18.883 tolariev, vračilo 16.154 tolarjev, pri 7348 odločbah pa bi cJržava davkoplačevalcem nnorala vrniti do tisoč tolarjev oziroma bi jih davkoplačevalci morali plačati državi, a pri teh zneskih vračil oziroma doplačil ni. Do 30. junija letos so ptujski davkarji prejeli 33.61 8 dohodninskih napovedi. V pripravi pa ježe tretja transa odločb, ki jih bodo občani predvidoma prejeli v nekaj dneh. Gre za 4758 odločb, med katerimi je 2297 vračil in 1 057 dopločil, ostalo so odločbe z do tisoč tolarjev doplačila oziroma vračila. ■ ... - BRITANCI lili OBISKU V POPRAVJU Od ponedeljka do srede so predstavniki trgovinskega oddelka veleposlaništva Velike Britanije obiskali okrog 40 podjetij v Podravju. Obisk je imel namen spodbuditi trgovinsko menjavo med obema državama in predstaviti storitve, ki jih veleposla- ništvo ponuja slovenskim podjetjem. Ob koncu obiska je vele- poslanik združenega kraljevstva Velike Britanije in Severne Irske Gordon M. Johnston priredil sprejem za predstavnike gospo- darstva in družbenega življenja iz Podravja. Na podoben način so predstavniki trgovinskega oddelka že obiskali podjetja na Go- renjskem, Koroškem in Primorskem. Obisk Podravja je bil pripravljen v sodelovanju z Območno gospodarsko zbornico Maribor. AKCIJA "NIKOII SAMI" .eči križ Slovenije je letos prvič uvrščen med donatorje in ne med prejemnike humanitarne pomoči, to pa ga zavezuje, da z vso odgovornostjo zagotovi vse potrebne pogoje za izvajanje svojega temeljnega poslanstva - pomoč ljudem v stiski in ures- ničevanje mednarodnega humanitarnega prava. To želi zagoto- viti z dolgoročno zastavljenim nacionalnim programom zbiranja sredstev. Prva akcija v tem okviru je akcija "Nikoli sami", v kateri naj bi s po dvesto tolarji sodelovali vsi Slovenci in Slovenke, vsa- ko podjetje pa s po pet tisoč tolarji. V Ptuju vsi občani niso prejeli položnic, ker jih poštarji niso dostavili, zato vsem, ki jih še nima- jo, z Območne organizacije Rdečega križa v Ptuju sporočajo, da se oglasijo pri njih ali pa jih pokličejo na telefonsko številko: 771-542. ¥ SOBOTO NA PTUJSKI TElEVlIiJI sporedu je redna informativna oddaja z več prispevki. Mer- cotor SVS je prenovil samopostrežno trgovino v Kidričevem, delo je končal tabor Drava '96, slikarji so ustvarjali za invalide, svoja dela je razstavila Cecilija Bernjak, v Apačah so praznovali 800-letnico, na Lokvah so se srečali poslovni partnerji ptujske Perutnine, v Domu ribičev v Rogoznici pa je bila druga avdicija za manekenke in manekene. KTV DORNAVA VABI fsoboto, 13. julija, ob 20. uri si boste lahko na dornavski m- terni televiziji ogledali poročilo o dogodkih v občini Domova v juniju. Ponovitev bo v nedeljo ob 1 0. uri. Pripravila: MG POLENŠAK / 33. PRAZNIK ŽETVE TER RAZSTAVA KRUHA IN POGAČ Dva dni praznovanj Člani Turističnega društva Polenšak so tudi letos pripravili bogat program ob svojem tradicionalnem, že 33. prazniku žetve. V soboto bodo oh 18. uri v svojem novem turističnem domu odprli bo- gato razstavo domačega kruha ter drugih dobrot iz kvašenega testa. Ob ^9. uri se bodo predstavile predice, zatem pa bo zabavni del. Razstava bo na ogled tudi v nedeljo od 8. ure, ko bodo kmečke dobrote 'udi prodajali. Osrednji del prireditve pa se bo pričel v nedeljo ob 15. uri, ko bodo moški klepali srpe in pripravili vse potrebno za žetev. Zatem se bodo preizkusile žanjice, ki bodo tudi letos žele s srpi. Zraven domačink bodo tekmovale tudi gostje. Prikazali bodo mlatev s cepci in s strojem na ^očni pogon ter druga žetvena opravila. Člani turističnega društva na Polenšaku so se letos prvič odločili, da i ^0 njihov praznik potekal dva dni. Napovedujejo pa še nekaj prese- M nečenj. I Popravek .predsednik MO SNS nas je vljudno opozoril na napako v poročilu "Z 19. seje sveta mestne občine" (Tednik št. 27, stran 2). Prašanje njihove poslanske skupine se ni nanašalo na 13. točko 19. ^^1^5 ampak na 13. točko 18. seje. Za napako se bralcem in stranki 'ludno opravičujemo. (Uredništvo) SLOVENSKA BISTRICA / 14. SEJA OBČINSKEGA SVETA ALI INŠPEKTORJI NISO OPAZILI AVTOMOBILSKEGA ODPADA SLOVENIKO m USTANOVLJEN ZAVOD ZA KULTURO ZELENA LUC ZA DEVINSKI PRIKLJUČEK NA Na zadnji predpočitniški seji občinsliega sveta so svetniki ob sprejemanju raznih odlokov namenili precej časa problema- tihJ avtoodpada Kaiser, oskrbi z vodo ter vpisu šolarjev na tinjsko osnovno šolo. Kot nadaljevanka se je vlekla dokaj burna razprava o imenovanju direktorice slovenjebistriške Lekarne, dali pa so pozitivno mnenje vsem petim kandida- tom za ravnatelja osnovne šole Črešnjevec. Osnutek odloka o ureditvenem načrtu za grajski kompleks v Oplotnici in sprejetje sklepa o njegovi javni razgrnitvi ni izzval kakšne posebno živahne razpra- ve in je bil sprejet brez večjih pretresov. Veliko več časa pa so svetniki namenili obravnavi po- bud in predlogov ob zaključku javne razgrnitve sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Slovenska Bistrica, ki je bil dopolnjen v letošnjem letu. Do zaključka javne razgrnitve, ki je bila v raznih krajih občine, so prejeli 45 po- bud občanov in organizacij, dve med njimi pa bi po mnenju Za- voda za urbanizem Maribor, kjer so strokovne podlage izdelali, moral občinski svet posebej obravnavati in zavzeti stališče ob njuni vključitvi v prostorski plan občine. To sta akomulacija pitne vode na Pohorju in avtoo- dpad Kaiser na Cigonci, kjer je neurejeno odlagališče starih avtomobilov, ki še posebej kazi podobo pokrajine in neugodno vpliva na vse tiste, ki se peljejo po moderni štiripasovnici proti Slovenski Bistrici. Kot je pouda- rila gospa Židanikova z Zavoda za urbanizem Maribor, vzposta- vitev prejšnjega stanja na tem območju skorajda ni več mogoča. V živahni razpravi so se svetniki spraševali, kje so bile ves čas (avtoodpad Kaiser 'obra- tuje' na tej lokaciji že najmanj desetletje) inšpekcijske službe, ki baje za pregon (dovoljenja si je lastnik pridobival šele kasneje in 1993. leta prijavil črno- gradnjo) niso imele pravne podlage. Svetnikom se zdi takšno stališče kapitulantsko, saj po njihovem potem lahko dela vsak, kar hoče. Tudi glede akomulacije pitne vode na Pohorju se na tej seji niso mogli dogovoriti. Menili pa so, da bi bilo potrebno o tem problemu, ki za občino ni zane- marljiv, spregovoriti celovito, saj se ne ve, kolikšne količine vode lahko občina dobi s Pohor- ja, kako je z vodo z Dravskega polja in izpod Boča. Ker sta obe zadevi nadvse problematični, se svetniki niso odločili, da bi ju vključili v prostorski plan občine. Predlog sprememb za izvenni- vojski priključek Slovenska Bistrica - sever na Devini pa je bil sprejet soglasno in tako se na veselje Bistričanov le približiije čas, ko bodo pričeli tako težko pričakovana dela na tem odseku Slovenike. Soglasno so sprejeli tudi osnutek odloka o ustanovit- vi stanovanjskega sklada občine Slovenska Bistrica. Nekaj več razprave pa je bilo pri sprejetju osnutka odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo občine Slo- venska Bistrica, ki so ga sprejeli z dvema vzdržanima glasovoma. Brez problemov so sprejeli tudi osnutek odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica ter soglašali s podelitvi- jo koncesije dvema zdravnikoma za opravljanje zasebne prakse. Veliko bolj vroče pa je bilo ob razpravi vpisa šolarjev na osnov- no šolo Tinje, kjer je v nekem PTUJ / NEZADOVOLJNI OBRTNIKI Zinftf^iail^ fiefiKMoče? Med člani Območne obrtne zbor- nice Pluj (blizu 1400 jih je) do- besedno vre. Iz republiške uprave za javne prihodke - izpostave v Ptu- ju so jim 24. junija poslati dopis in hkrati tudi obrazec poročila o poslovanju v obdobju od 1. januarja do 30. junija, v katerega naj bi vpi- sali podatke o poslovanju v tem obdobju, ker jih potrebujejo za pre- verjanje akontacij davka od dohod- ka iz dejavnosti za leto 1996. Ugo- toviti namreč želijo, ali določena akontacija davka od dohodka iz de- javnosti za letošnje leto ustreza ob- segu poslovanja v tekočem letu. Izpolnjeno poročilo naj bi člani Območne obrtne zbornice Ptuj dos- tavili na izpostavo v Ptuju do 10. juli- ja. Če ga ne bodo oddali, bodo ukre- pali v skladu z zakonom o dohodnini, po katerem je za ta prekršek zag- rožena denarna kazen najmanj 100.000 tolarjev, piše med dmgim v dopisu izpostave RUJP v Raju. Sa- mostojni podjetniki posamezniki so po 2. odstavku 99. člena zakona (f^ dohodnini dolžni davčnemu organu na njegovo zahtevo dati podatke, M jih ta potrebuje za odmero in izterja- vo ter jim omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence. Na dopis ptujske izpostave repub- liške uprave za javne prihodke so v Območni obrtni zbornici Ptuj nemu- doma reagirali tudi zato, ker v drugih območnih obrtnih zbornicah v Slove- niji njihovi člani takih dopisov niso prejeli oziroma so jih prejeli v manjšem obsegu, skratka le tisti, pri katerih naj bi tudi v resnici prišlo do sprememb akontacij. V Območni obrtni zbornici Ptuj so tudi povedali, da gre v tem primeru za neke vrste bilanco, kipa se dela le enkrat letno, zato tudi dvomijo o upravičenosti zahteve po takšnih podatkih. Vprašanja o tem so s posredovan- jem Obrtne zbornice Slovenije in ne- katerih drugih prenesli na pristojna ministrstva, od katerih zahtevajo presojo zakonitosti zahteve po izpol- nitvi omenjenih obrazcev. V prvih dneh julija je Obrtna zbor- nica Slovenije navezala tudi stike s predstavniki Republiške uprave za javne prihodke Slovenije. Ugotovili so, da nekateri podatki, ki jih poročilo zahteva, niso skladni z za- konom o dohodnini. Predstavniki Območne obrtne zbornice Ptuj so 5. julija obiskali vodjo izpostave RUJP v Ptuju Marijana Fureka in se z njim uspeli dogovoriti za podaljšanje roka oddaje poročil za deset dni. 8. julija pa je upravni odbor OOZ Ptuj na svo- ji razširjeni seji sprejel sklep, da o zadevi obvesti vse, ki bi to morali ve- deti. Ne glede na to pa še vedno preverjajo upravičenost zahteve po predložiti podatkov, kot jih zahteva^: omenjeno poročilo. Tako zastavljene aktivnosti Območne obrtne zbornice Ptuj so hkrati odgovor članom, ki jim očitajo, da na dopis izpostave ni rea- girala. MG obdobju pač manj otrok, ima pa med vsemi bistriškimi osnovni- mi šolami najboljše možnosti za izvajanje devetletnega programa osnovne šole. Ker starši iz Fošta, dela Visol in Tinjske Gore vpi- sujejo otroke na osnovno šolo Zgornja Ložnica in v Slovenska Bistrico, jih tako potem manjka na Tinju. Letos so v prvi razred vpisali samo deset prvošolčkov, zato jim 'grozi' kombinirani pouk, to pa je po mnenju vodstva tinjske osnovne šole korak nazaj. Svetniki so ob povedanem pri- poročili osnovni šoli Pohorski odred, naj ne vpisuje otrok iz tinjskega šolskega okoliša. Vprašanje pa je, kako se bodo odzvali starši, ki pa imajo tudi pravico odločati, kje bo njihov šolar obiskoval osnovno šolo, še posebej če je do šole v dolini lažje priti kot do tiste na hribu. Prava poslastica že dveh zase- danj občinskega sveta v Slovens- ki Bistrici pa je imenovanje no- vega direktorja Lekarne Slo- venska Bistrica. Na zadnji razpis sta se prijavili Justina Lešnjak in Janja Laure - Zupančič, svet za- voda in občinska komisija za imenovanja pa sta predlagali Justino Lešnjak. Očitno gre v za- vodu za razdvojenost kolektiva, še posebej ker obstajata, tako je med drugim v razpravi povedal svetnik Rudi Vorša, v zavodu dva sveta. Končno so se svetniki s trinajstimi glasovi za, štirimi proti in sedmimi vzdržanimi odločili, da za direktorico slo- venjebistiške Lekarne imenujejo Justino Lešnjak, ob tem pa rez- rešijo prejšnjo. V stilu, da se ne bi nikomur za- merili, so se svetniki dokaj sala- monsko odločali o imenovanju ravnatelja osnovne šole Črešnje- vec. Ker se je za to vodilno de- lovno mesto prijavilo pet peda- goških delavcev, med njimi dve iz črešnjevske osnovne šole, je vseh pet dobilo pozitivno mnen- je občinskih svetnikov, češ saj bodo kasneje o vsem še odločali na seji sveta šole, zadnjo besedo, kdo bo ravnateljeval tej osnovni šoli, pa bo tako ali tako imel šols- ki minister. Vida Topoiovec Znižanje CEN SEZONSKI OBUTVI do 3. 8. VMercatorjevih prodajalnah z obutnjo! Tudi na obroke! Mercator BARVNI TV VOVAGER 51» BARVNI TV VOVAGER 55« v vseh Mercatorjevih prodajalnah s tehničnim blagom. Ponudba velja do prodaje t(alog. Ugodni kreditni pogoji: - prodaja od 6 mesecev do dveh let obrestna mera - prodaja od dveh do treh let obrestna mera T-^W% - prodaja od treh do štirih let obrestna mera T+10,5% BARVNI TV 70 SLSTttxPiP BARVNITV71 STttxARTLiNE Pri plačilu ^gotovino 5% popusta! Mercator /b^6oiJa saied ____ ZANIMIVOSTh REPORTAŽE NA OBISKU V SLOVENIJI / POJOČI KLOVN LEX VAN SOMEREN Četrtek, 11. julij 1996 - TE^Hh Ocfriislf fi^ fie ¥ftci/p sm^ Ko sem zgledala Lexa brez rdečega nosu, klobuka in preveli- kih hlač, se mi je zazdelo, da vsega tega ne potrebuje, da bi ga zaznali kot klovna. Mogoče boste pomislili, da deluje tako smešno - klovnovsko. Ne, temveč tako originalno izraža igri- vost in veselo govorico telesa, vse, to, česar ljudje nismo več vajeni v vsakdanjem odraslem življenju. "S klovnovstvom lahko izra- zim dele sebe, kar v vsakdanjem življenju ni prišlo do veljave. Na odru lahko izražam tiste stvari, ki so globoko v meni, tudi svojo duhovnost, razumevanje sveta. Odrasli jemljejo klovnovstvo kot igro, kot nekaj, kar je samo za ot- roke, zanje pa le razvedrilo. Prepričan sem, da lahko dober klovn igrivo sporoči velike res- nice o nas samih in svetu, lahko je tudi velik učitelj. Če se odrasli vsaj za tenutek vživi v otroštvo, mu to lahko odpre vrata do lastne notranje modrosti. Za- hodna civilizacija je prežeta z resnostjo, ljudje se ne znajo več smejati, veseliti in igrati kot ot- roci. Samo opazujte jih med predstavo. Najprej bodo pogle- dali soseda, če se je nasmejal, šele takrat mu sledijo. Nočejo namreč, da bi biU videti otročji! Smešno, modrost se skriva v preprostosti življenja, prav to pa odkriva klovn. Klovn lahko ka- rikira družbene odnose in tako na sprejemljiv način pove, kakšne neumnosti ljudje počnemo zaradi nevednosti, ker se ne zavedamo preprostosti življenja. Smeh občinstva do- kazuje, da so razumeli modrost, ki se skriva v potezah klovna na odru. Govorica klovna je blizu vsem ljudem, saj jih nekako vrača v otroštvo. Zdi se mi, da lahko kot klovn veliko laže dosežem ljudi, jim nekaj povem, tako da me razumejo, čeprav jim govorim nekaj, čemur bi se v vsakdanjem resnem pogovoru raje izognili. Ljudje namreč lažje sprejmejo, če jim nekaj pove klovn s humorjem, kot če se o isti temi resno pogovarjamo; pri resnem pogovoru namreč sprožijo obrambni mehanizem, težko tudi sprejmejo kritiko. Lahko sem 'neumen' kot klovn, čeprav nimam kostuma, toda ljudje ne znajo sprejti te 'neumnosti' in igrivosti, ne da bi nosil kostum. Ne bi me mogli razumeti. Je pa velik izziv biti klovn v vsakdanjem življenju, kajti ljudje niso vajeni tako spontane, igrive in vesele govo- rice," pove Lex van Someren, klovn in glasbenik. # Je klovnovstvo igra, ki se razlikuje od vašega stila in pogledov na življenje? "Mogoče gledalci vidijo to razliko, ker jo želijo videti, toda jaz je ne vidim in ne občutim. Kot klovn lahko izrazim del sebe, ki ga v vsakdanjem življen- ju redkeje izražam, toda to sem še zmeraj jaz. Klovnovstvo pri- haja iz mene, klovn sem jaz. Biti klovn zame ne pomeni, da je to vloga, ki jo moram igrati. Sem le to, kar sem, čeprav v klovnovem kostumu. Ker ljudje pričakujejo od klovna, da bo smešen, nero- den, mi je mogoče dovoljeno, da PODLEHNIK / OSNOVNOŠOLCI O PROJEKTNEM DELU NA MORJU Užhali so v nanm Četrošolci obeh oddelkov OŠ Martina Koresa Podlehnika in 4. razreda podružnice Žetale so si še ^red koncem šolskega leta omislili drugačno šolo - šolo v naravi. Želeli so spoznati primorski Ankaran, raziskovati in spoznavati svet ob morju. Se pred odhodom so pripravili načrt projektnega dela. Nekaj razigra- nih dni ob morju jim je prehitro minilo, tolažili so se z misHjo na počit- nice, projektno delo pa so predstavili učiteljem in učencem na šoli. ZI njimi so bile: Zdenka Golub, Metka Gimiilar in Slavica Konda. j r. Mohorko na odru drugače izražam sebe in svet, kot bi to naredil v 'normal- nem' življenju." # Vaši nastopi pa so preple- teni s čudovito pesmijo. Zakaj ste začeli peti? sičnimi besedili... "Dlje časa sem živel na Nor- veškem, kjer je zelo veliko nedo- taknjene narave. Čista voda, zrak, vse to te napolni z novo energijo, neokrnjena narava ima "Pri svojih začetkih nisem ve- liko uporabljal glasu, kajti moj glas je bil nekako zadrgnjen, prav nič prijetno ga ni bilo slišati. Toda uporaba glasu je bila za klovna obvezna. Začel sem spoznavati sposobnosti svo- jega glasu in ga razvijati. Odločil sem se tudi, da se udeležim tečaja za petje, in bil sem prese- nečen, kaj je pod učiteljevim vodstvom nastalo iz mojega gla- su. Postajal je čedalje boljši in zmerom bolj sem užival med petjem. V zadnjih štirih letih se je toliko izboljšal, da ga lahko delim z ljudmi. Ko pojem na odru, čutim med seboj in občinstvom veliko energijo ... To je čudovit občutek. Prepričan sem, da lahko glas vsakogar pridobi globino in zvočnost, če človek očisti svojo notranjost. Tega se učimo tudi v delavnicah, ki jih vodim." # Vaše prepevanje se razli- kuje od drugih, mnogi pripisu- jejo vašim koncertom zdravil- no in terapevtsko moč. Tudi svojih pesmi ne podajate s kla- izredno zdravilno moč. Narava me zelo navdihuje, odpira mi vrata navznoter, tisto, kar tam najdem, delim z ljudmi v obliki glasbe. V vsakdanjem življenju nisem preveč dober govorec. Bolj me zanima drugačno orodje sporazumevanja, na primer z gi- bom, dotikom, zvokom ... Zelo mogočno orodje je glasba, veliko močnejše od besed in klov- novstva. Pa tudi po odzivih pos- lušalcev sem videl, da se ljudi ve- liko laže dotaknem z glasbo kot s klovnovstvom, zdi se mi, da mi hitreje odprejo pot v svoje srce. Ko pišem pesmi in jih pojem, ustvarjam z zvokom, ne z bese- do, tisto, kar želim povedati, pri- haja iz srca, zato prihaja kot zvok, ne kot beseda, ki bi zapos- lila moje mentalno telo. Petje je zame molitev, je pa tudi pre- našanje sporočil moje duše lju- dem. Odprt sem zase in za dru- ge. Besede lahko to velikokrat zmotijo, zato so odveč. Vendar zvoki, ki jih pojem, niso govori- ca brez pomena, so govorica duše, o kateri pa vemo žal danes zelo malo. V vsak delček pesmj vložim izredno veliko energija in ljubezni. Pri tem se ni mogoča prenarejati, zato mora vsak zvo^ priti res iz globin, biti mora v harmoniji z drugimi. Ko piše^, pesem, ne razmišljam o matenia. tični harmoniji med notami, temveč bolj prisluhnem svoji in. tuiciji in tipam, kdaj so zvoki rej skladni in kdaj ne." # Kakšni so vaši vtisi po nastopih v Sloveniji? "Čudoviti. Rad sem tukaj, zdi se mi, da me ljudje razumejo in da cenijo tisto, kar jim sporočam s klovnovstvom in glasbo. To je zame zelo dragoceno. Upam, da se bom še lahko vrnil v Slovenijo in imel še kakšen nastop kot klovn ali glasbenik. Odhajam s čudovitimi vtisi." Marila Sfocfn/ofc SLOVENSKA BISTRICA / PODELILI ZUPANOVE PETICE Petinosemdeset naj odliinjakov že vrsto let je navada, da slovenjebistriški župan ob koncu šolskega leta pripravi spre- jem za 'naj' odličnjake. To so tisti, ki so z odličnim uspehom končali vseh osem šolskih let. Letošnjim 85 osnovnošolcem so se pridružili še odličnjaki Glasbene šole Slo- venska Bistrica. V viteški dvorani bistriškega gradu so se zbrali v četrtek, 27. junija. Prijeten kulturni program so jim pripravili učenci Glasbene šole Slovenska Bistrica Vanja Bizjak, ki je zaigrala na violino, ter Janja in Martin Belič na klavirju in flavti. Ob vrtnici in stisku roke jim je nekaj besed na poti v novo življenje povedal tudi župan dr. Ivan Žagar. Med drugim je dejal, da naj bodo v življenju v prvi vrsti ljudje s srcem, ponosni in samozavestni, ki si prizadevajo za zmage. Največ 'naj'odličnjakov - kar 36 - je prišlo iz osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistri- ca. Na osnovni šoli Laporje imajo samo eno naj odličnjakinjo, po sedem v Makolah in na Črešnjevcu, tri na osnovni šoli Minke Na- mestnik Sonje, dva na Tinju, devet na osnovni šoli Oplotnica, pet na Spodnji Polskavi, dva na Keblju, deset v Poljčanah in tri v Šmartnu na Pohorju. Ob 'naj' odličnjakih je potrebno omeniti še številna druga priznanja, ki so jih učenci slov- genjebistriških osnovnih šol dosegli na števil- nih drugih teko van jih, od zlatega Vegovega priznanja za najboljše matematike, zlatega Can- karjevega priznanja za najboljše znanje mate- rinščine, zlatega priznanja za tuje jezike ter zla- ta Preglova priznanja in še številna druga, kjer so preizkusili svoje znanje, pridobljeno v os- novni šoli. Vida Tepolovec TERME PTUJ Pot v toplice 9, 2250 Ptuj Slovenija tel. 771-721, 771-782 V Termah PTUJ! SOBOTA, (0)(0 VABUENI NA CELODNEVNO KOPANJE od 9. do 20* ure - AKROBATSKA SKUPINA ZABE - POTAPUAČI - PRESENEČENJE! ZAPLAVAJTE IN UŽIVAJTE V NOVEM TERMALNO-REKREACIJSKEM BAZENU rOC TOBOGANOM Slovenlla -četrtek, 11. julij 1996 ZANIMIVOSTI, KBPOItTAZB PIŠE: TANJA PETROVIČ / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 10 lijiang - mesto malriariiaHi jijj^ti"^ zrak in zdrava prehrana jpomoreta k daljšemu življen- Veliko število starih ljudi na J^jn območju potrjuje to misel. 1^'ekateri so za svoja leta še prav l^tivni! Na dan so privlekli ^jprašene stare instrumente, ki .g zaradi kulturne revolucije v ^0 in 70. letih niso ohranili nik- ■er drugje (upam , da je 3. Maova ^ena spoznala, koliko hudega je s svojim gibanjem naredila, pre- jen se je v zaporu obesila). Pod .[i-okovnim vodstvom glasbeno 2elo izobraženega Xuan Keja so ustanovili Naxi orkester - neke ^.[.ste kitajsko Beltinško bando. ysi nastopajoči so stari nad 60 [jt. Glasbe, ki jo igrajo, ne more- jo slišati v živo nikjer drugje. Ta- oistična tempeljska glasba zgodnjih dinastij Han, Song in Tang privablja ob večerih v pri- letno leseno hišo predvsem bel- ,;e. Že sami starčki, ki si tudi na oder prinesejo s seboj obvezni čaj, so vredni pozornosti in sim- patije. Poskrbeli bodo za nepo- zaben večer! Razen če ne začnete preučevati kulture Naxijev in se učiti njiho- ve slikovne pisave, ki se že na jaleč razlikuje od kitajskih pis- menk, se lahko v nekaj dneh poslovite od Lijianga - Benetk pod Tibetom. V Tibet s te strani še ne morete priti. Izvedeli pa smo o načrtih za gradnjo cestne povezave. mia s PERJEM žalost ob slovesu od gostol- jubnega mesta bo po petih urah rožnje z avtobusom minila v Da- jju. Na ulicah novega dela Dalija, ki je od starega oddaljen kar 30 minut vožnje, smo se sprehajali ob zvokih Doorsov in si v prijet- nih lokalih vzdolž glavne popot- niške ulice lahko naročili hrano, ki s kitajsko ni imela veliko skupnega. Novi Dali živi za in- vazijo belih popotujočih duš in poskrbi za nostalgijo po domu. Najeti kolesa za kratek spust do bližnjega jezera?! Noben problem. Preko turističnih agencij je mogoče doživeti križarjenje po jezeru in ribarjen- s kormorani. Nas je sredi ulice ujela žena nekega ribiča in se ponudila za organizatorko izleta s čolnom. Aljaž jo je posadil za- daj na svoj bike in dogodivščina se je začela. Najprej nam je bilo na pripe- '^ajočem soncu še bolj vroče za- ■■adi pogajanj z domačini za ceno vožnje. Šele ko smo spet sedli na l^olesa, so se malo omehčali, ne- koliko pa smo morali popustiti tudi mi. Naša barka se je po kristalno ■^odri vodi najprej približala •^'^iškim čolnom, ki so mirovali j*^ obali. Na njih so ženske čisti- e mreže in se za nas niso zmeni- e. Več zanimanja so pokazali ^orniorani, ki so čakali na vsa- •^odnevno plavanje, za nogo pri- ^2ani k obali. Ko jih je ribič os- ^obodil zanke, so se navdušeno '^^gnali v vodo in pridno zapla- ^^li k ribičevemu čolnu. Noben poskušal pobegniti. Tudi ne- "^^olje zaradi zavezanega grla, -zaradi česar niso mogli pogoltni- ' ulovljene ribe, niso pokazali, 'oič si tega imena pravzaprav ^Ploh ne zasluži! Ni mu treba ■^ugega kot jemati kormoranom I ^ iz kljuna. Vso popoldne bi Hko tako opazovali majhne ^^avice, kako se neutrudno po- ^Pljajo, in ribiča, ki jih od časa . '^asa potegne na čoln in jim 2 roko v kljun, ^'^lesa smo izkoristili še za Zbirka instrumentov, ki oživijo na koncertih manjšine Naxi romnih črno-oranžnih progastih pajkih, ki so pletli mreže vse- povsod: med hišami, drogovi, drevesi in celo na riževih poljih, ki so mikavna samo od daleč. Ko ste sredi njih, morate imeti pri- merno obutev, ki je imuna na vlago. Sprijazniti se morate še s prekipevajočim življenjem med riževimi rastlinicami: pajki, neke vrste kobilicami, komarji V vas Shaping pa nismo priko- lesarili. Priključili smo se orga- nizirani skupini mladih turistov in se s kombijem pripeljali na ogled tradicionalnega ponedel- jkovega sejma. Domačini hitijo na tržnico v pisanih narodnih nošah, oprtani z velikimi koši, v katere spravijo vse - od živalske drobovine, živih prašičkov do zelenjave in obleke. Ženske večinoma prodajajo mojstrovine svojih rok: vezene prte, prtičke in nahrbtnike. Značilna je tem- no modra podlaga, na katero z belo nitjo izvezejo mojstrske vzorce. Moški se bolj zadržujejo pri živini: prašičih, konjih, pe- rutnini in seveda tam, kjer se najde kaj za poplakniti grlo. Nadvse zanimiv je vaški zo- bozdravnik, ki si je za naše po- jme na sejmu izbral čudno loka- cijo za svojo ordinacijo. Vaščani očitno niso bili našega mnenja, saj mu interesentov za puljenje zob ni zmanjkalo. V dokaz uspešne prakse je imel na mizi poleg klešč različnih velikosti še cel kup trofej - izpuljenih črni- PPIrlikd iz okvirjev: - Silhuet - Zeiss - Rodenstock - Adidas j^rste sončnih, lih in zaščitnih oča eQo kontaktnih BkJLšne ate i na I ne a m ike kontaktne iboi '^lo skozi bližnjo vasico. Na- ' sem si jo zapomnila po og- Kormorani so pripravljeni na lov kastih zob. Najbrž so imeli fun- kcijo privabljanja strank. Mar- ketinška domislica! V sejemskem vrvežu smo imeli redko priložnost videti berača, ki se je valjal v blatu. Pravzaprav se s celega potovanja spomnim samo še enega. V Daliju mi je v tibetanski restavraciji ostalo na krožniku še nekaj hrane, ki je Ribič s kormorani bliskovito končala v ustih mi- moidočega berača, ko sem mu pokimala, da jo lahko vzame. Kitajska ni Indija. Takšnih pri- zorov nismo bili vajeni, zato so bili prava hladna prha. V tibetanski restavraciji nismo nikoli jedli v miru. Če nas niso okupirale ženske s spominki, po- tem sta nas vzela na muho dva čevljarja. Naši čevlji, ki se jim je potovanje že poznalo, so ju privlačili kot magnet. Do- besedno sezula sta nas in tako smo morali sedeti v nogavicah v restavraciji še kakšno uro več. Ker sta bila zagrizena konkuren- ta, smo dali delo vsakemu izmed njiju. Kvaliteta popravila ni bila ravno zadovoljiva. Glavno je, da je ustrezala kitajskim stand- ardom! VW SHARAN 37.110 DEM UGODNI PORSCHE KREDITI: PRIMER KREDITA ZA 20.000 DEM = 36 x 679DEM oz. 60 x 463 DEM POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA VOLKSWAGEN Dominko d.o.o. PRODAJA IN SERVIS Ob Studenčnici 4, 62250 Ptuj, tel. 062 779 101, fax. 062 779 068 četrtek, 11. julij 1996 - TEDHjl OD TOD IN TAM JURSINCI, DESTRNIKr TRNOVSKA VAS / TEŽAVE Z OBILICO PADAVIN cesie nt Največ škode je po obilici dežja pred tednom dni v občinah Juršinci in Destrnik - Trnovska vas nastalo na kmetijskih površinah. Narasli potoki so poplavili več cest, potok Ro- goznica pa je v Jiršovcih ogrožal stanovanjsko hišo družine Fuks. Juršinski župan Alojz Kaučič ocenjuje, da imejo tokrat več kot osem milijonov tolarjev škode. Nižinska naselja v juršinski občini je letos že prizadela toča, tako da je zadnji naliv škodo le še povečal. Najhuje je bilo po- novno v Sakušaku, kjer je potok Krka kljub opravljeni regulaciji poplavljal. Na nekaterih prede- lih so bila poplavljena tudi območja v vaseh Zagorci in Grlinci, potok Brnca pa je pop- lavil pet hiš in ogrožal več gos- podarskih poslopij. V juršinski občini pravega od- govora na vprašanje, zakaj Krka tudi po regulaciji poplavlja, sko- raj ne vedo povedati. Sliši se le, da so v največji meri krivi pre- pusti na regionalni cesti, ki ne dopuščajo pretoka večjih količin vode. Kljub temu prejšnji teden zapora regionalke ni bila potrebna, saj so narasle vode kar hitro upadle. Tudi tokrat so se v reševanje in nudenje pomoči krajanom vključili gasilci, po- sebna občinska komisija pa si je ogledala poplavljena območja in ocenila škodo. BODO ROGOZNICO ^ ^ KONČNO MELIORIRALI? Nič manj težav pa sredi prejšnjega tedna niso imeli v občini Destrnik - Trnovska vas, kjer si je voda izbrala svoje poti. Ponovno je poplavljala Ro- goznica - pravijo, da zaradi ne- rednega čiščenja nabrežin, sicer pa se o njeni melioraciji že po- govarjajo. Se letos naj bi se pri- javili na razpis, kjer bi pridobili nekaj potrebnih sredstev od države. Tudi Skrinjarski in Trnovski potok tokrat nista mirovala, saj je voda iz obeh zalila več kme- tijskih površin in krajevnih cest. "Naša komisija si je poplavlje- na območja ogledala na terenu. Škodo smo lažje ocenili, ko je voda že skoraj usahnila na pol- jih in stekla s cest, predvčerajšnjim pa smo morali vsO dokumentacijo poslati še v Ljubljano. Sreča, da tokrat ni bilo močnega toka vode, ki bi polomil stebla koruze, čeprav je precej škode nastalo na pšeničnih poljih, predvsem v Drbetincih. KoUko škode nam je povzročil zadnji močan naliv dežja, bi v tem trenutku težko rasla reka Pesnica, ki je poplavi- la na običajnih mestih pred Hrastovcem, Lormanjem in Šetarovo. Tam je voda zalila ve- liko njiv in travnikov, na srečo pa tokrat ni ogrozila življenja ljudi. Narasla je tudi Globovni- ca in se pred Lenartom razlila po travnikih ob Poleni. O naras- lih vodah so poročali tudi od Svete Ane, iz Žerjavcev, Zgornjih in Spodnjih Verjan in še iz nekaterih vasi in zaselkov. Velka je poplavila nekaj njiv v Radehovi, Drvanja pa se je razli- la na nekaterih mestih v Ver- janah, kjer so bili poplavljeni pašniki. Večje škode tokratne SVABOVO / OKREPČEVALNICA NA RAVNI KMEČKEGA TURIZMA To je le eno od poplavljenih območij v občini Destr- nik - Trnovska vas, kjer je voda ogrožala stano- vanjsko hišo. "' ' Foto: M. Čeh ocenil," je med drugim povedal tajnik občine Miran Ceh. V Pesniški dolini večjih težav z vodo niso imeli, le potok Mala Brnca v Hvaletincih je poplavil piščančjo farmo, ki je bila tokrat - na srečo - prazna. Poplavljal je tudi Črmeljski potok, voda pa je na tem območju odnesla dva betonska mostova ter onemo- gočila dovoz do stanovanjskih hiš. Oba mostova bodo morali zgraditi še do letošnje zime. PESNICA JE (SPET) POPLAVLJALA Zaradi obilnih padavin so prejšnji teden močno narasli tudi številni vodotoki na le- narškem območju osrednjih Slovenskih goric. Najbolj je na- poplave niso povzročile, pa tudi posredovanje enot za zaščito in reševanje ni bilo potrebno. Narasle vode Velke so ogrozile stanovanjsko hišo Žekševih v Zg. Žerjavcih 28 pri Lenartu.V stanovanjski hiši je bilo 10 cm vode, ki je povzročila škodo na pohištvu in opremi. Reka Ščav- nica je spet poplavila Rozmanov mlin, ki je tudi sicer pogosto pod vodo. Se največ škode pa je na kmetijskih posevkih, zlasti na ječmenu in pšenici, zaradi razmočenih tal bo precej kasnila žetev. Poleg tega pa se močno bojijo novih zemeljskih plazov, ki so letos spomladi povzročili veliko škode tako v vinogradih kot tudi na krajevnih in lokal- nih cestah. T. Mohorko, M. Toš LENART / KONEC CESTNIH ZAGAT Zadnji konec tedna so Le- narčani in okoličani sprejeli z velikim olajšanjem: delavci mariborskega cestnega podjetja so namreč opravili zaključna dela in položili še vrhnjo plast asfalta na obnovljeno traso magistralne ceste od Črnega lesa do mos- ta na Globovnici pred Lenar- tom. Gradnja je trajala od je- seni lani, dela na nekaj več kot 800 metrov dolgem odse- ku pa je precej oviralo slabše vreme. Nekoliko so kasnili tudi zaradi nerednega dotoka denarja. Naložba, ki je bila pre- potrebna, je veljala 100 miljo- nov tolarjev. V času gradnje so se v Lenartu nabirale dolge ko- lone avtomobilov, promet pa je bil dodatno otežkočen zaradi vse večjega tranzita skozi Slo- venske gorice. Zdaj bo kolon konec, Lenarčani pa se potihem nadejajo, da bodo kmalu začeli obnavljati še magistralko skozi mesto. Letos naj bi se začelo - če se seveda ne bo zataknilo pri de- narju. Konec dolgih kolon pred Lenartom. Foto: M. Toš Potem ko je objekt kmečkega turizma Švabovo (Hrastovec 165) nekaj mesecev sameval, ga je prevzel novi najemnik, sa- mostojni podjetnik Janez Petrovič, ki je lastnik podjetja Jan- tar AIR, to pa ima v svoji sestavi še turistično agencijo. Objekt ima v najemu od prvega maja letos. Ponudbo v tej znani in priljubljeni izletniški točki v Halozah je ohranil na ravni domačnosti, uredil okolje in z veliko majhnimi posegi naredil objekt še privlačnejši. Za goste imajo odprto vsak dan od 11. do 22. ure razen ponedeljka. V objektu je prosto- ra za sto gostov, prav toliko pa jih lahko sprejmejo tudi zunaj na klopeh in livadi. Gostom postrežejo z domačo klobaso iz zaseke, narezkom, mesom iz tunke, odojkom, cigansko pečenko in gibanico ter vinom iz ptujskih vinskih kleti. Janez Petrovič s svojim raz- mišljanjem o turizmu vleče pra- ve poteze, v smislu dopolnjevan- ja in sodelovanja z drugimi, ki delajo v turizmu in za turizem. Tako mu klobase pripravlja priz- nani mesar, gibanice peče gospo- dinja v kmečkem gostišču Urban v Stojncih, ki jih pripravlja že 50 let, domači kruh pečejo v pekar- ni Zorko v Gorišnici, kosila pa pripravljajo v priznani završki gostilni. Janez Petrovič je prepričan, da le s takšnim delom lahko v turizmu uspeš in gostom zagotoviš kvaliteto, ki jo pričakujejo v takem objektu. Vsak naj prispeva tisto, kar zna in obvlada v celoti. Z njegove strani so to panoramski ogledi Pri ponovnem oživljanju Šv, bovega je novemu najemni^, pomagala završka občina, pri ureditvi ceste s si^^ Zavrča, tako da je postala pf^^ vozna za avtobuse, z bor^ strani pa jo bo še treba urediti. Novi najemnik Švabovegajj Na Svabovem ponovno gostje. Foto: JOs Haloz in tudi Slovenije, ki jih za goste opravlja s svojim letalom. Ima drugo zasebno letalsko šolo v Sloveniji, v kateri lahko goste nauči tudi pilotirati. Pilotsko iz- kaznico z njegovim podpisom priznavajo v državah Evropske unije in tudi v Ameriki, za to ima ustrezno licenco. Lahko rečemo, da je ustvaril izredno zanimiv in privlačen turistični paket, za zdaj edini te vrste v Sloveniji. nez Petrovič je optimist, prepričan je, da bi objekt moral uspešno delati. Načrtuje, da ga bo imel odprtega tudi pozimi ob koncih tedna, ko bo pripravljal tudi prireditve, ki imajo v teh krajih tradicijo. Pri privabljanju gostov mu bo koristila ludi lično izdelana zloženka, ki Šva- bovo ponuja v okviru drugih tu- rističnih zanimivosti Ptuja in okolice. MG Kako je siromašen deiek obogatel (16. stoletje) Jeseni leta 1591 je prišel desetleten deček iz Lu- gana v italijanskem delu Švice v Ptuj, da bi si pris- lužil kaj denarja za zimsko obleko. Pisal se je Franc Guffante. Našega ostrega podnebja ni bil va- jen, zato je zbolel že v prvem letu tukajšnjega bi- vanja in ležal bolan na slami pri neki opekami iz- ven mesta. Na smrt bolnega dečka je našel takratni mirujritski gvardijan Octavianus Lombardus, po rodu Italijan. Dečka so prenesli v sosednjo hišo in mu tam priskrbeli čisto ležišče in skrbno nego. Gvardijan jim je za skrb in trud obljubil bogato nagrado. Ko so bolnega dečka preoblekli, so našli na njegovih raztrganih hlačah usnjen mošnjiček, v katerem je imel sedem šilingov in rožni venec. Deček je kmalu ozdravel in gvardijan ga je spre- jel v samostan. Iz hvaležnosti je hotel postati sa- mostanski hlapec in opravljati najnižja dela, da bi se vsaj nekoliko oddolžil za prejete dobrote. To je tako globoko vplivalo na gvardijana, da je sklenil poskrbeti za dečkovo boljšo prihodnost. Matija Stainer, takrat najbogatejši mož v mestu, je že rano postal vdovec in ni imel nobenih poto- mcev. K njemu se je napotil gvardijan in mu pripo- vedoval zgodbo ubogega dečka. Dejal je, kakšna škoda bi bila, če bi fant doraščal brez vzgoje ter se dušno in telesno pokvaril. Kar je gvardijan pričakoval, se je tudi zgodilo. Stainer je vzel dečka k sebi, gvardijan pa se je ponudil, da mu bo učitelj v čitanju, pisanju in računanju. Franc Guffante je dosegel s svojo poštenostjo, zvestobo, pridnostjo in vestnostjo, da mu je Stainer izročil svojo veletrgovino. Po njegovi smrti je Franc postal dedič skoraj vsega njegovega premoženja. Odslej je vodil trgovske posle na svoje ime. Guffante se je zavedal, da se ima za svojo srečo zahvaliti le minoritom, zato je cerkvi mnogo daro- val. Rodbina Guffante je za Ptuj med mncs^imi ptujskimi družinami svetla zvezda, ki je prekmalu utrnila v morju večnosti. VIR: kronist p. Ludovik Pečko, Minoritska samostanska kronika v Ptuju; str. 177-179 TRZEC / GASILCI BOGATEJŠI ZA NOVO VOZILO Prostovoljno gasilsko društvo Tržeč je od nedelje bogatejše za novo gasilsko vozilo Unimak Mercedes 1350. Vozilo je namen- jeno hitrem posredovanju ob nesrečah, zanj pa so trževski ga- silci odšteli dobrih 18 milijonov tolarjev. Novo vozilo so gasilci že dalj časa potrebovali, saj so bili skoraj leto dni brez specializiranega vozila, ki so ga izgubili v nesreči gasilcev v Halozah. Kot so povedali ob krstu novega vozila, jim bo to služilo za hitro reagiranje ob klicu na pomoč, z njim pa bodo lahko pri- peljali tudi do 3000 litrov vode. Vozilo ima tudi vso skupno zaščitno opremo, v njem pa se lah- ko peljejo trije gasilci. V društvu imajo poleg novega vozila še dva avtomobila; cisterno za prevoz vode in avto, ki jim služi predvsem za prevoz na gasilska tekmovanja. Sicer pa so največ de- narja za novo vozilo uspeli zbrati gasilci sami, del je dodala videms- ka občina, s prispevki pa so se iz- kazali domačini in podjetniki (na- jveč med temi družina Bedrač). Novo gasilsko vozilo so krstili s steklenico peni in« Novo vozilo je blagoslovil farni župnik Emil Križan. Trževski gasilci pa so v nedeljo praznovali še 65- letnico društva. Ob tej priložnosti so predstavili začetke gasilstva v kraju in uspehe gasilcev na tekmovanjih. Letos je zanje prav gotovo največji državno gasilsko tekmovanje) katerega so se uvrstili člani tao^ gasilske ekipe z mentorjem B«"^ kom Tomincem. ,. T. Mohcrt^' ^KROGLA MIZA O INTEGRIRANEM POUKU ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 7elo malokdaj pomislimo, da med nami živijo otroci, ki se jim iihove telesne sposobnosti niso razvile v taki meri kot pri dru- !ih. da bi se lahko vključevali v redne vzgojnoizobraževalne " 'grame, vsaj v celoti ne. To so otroci z motnjami v razvoju, ki ■h ločimo po kategorijah motenosti: z motnjami vida, osebe z liiotnjami sluha in govora ter osebe z več motnjami. j^ed osebami z motnjami v jjzvoju je največ tistih z motnja- gii v duševnem in gibalnem raz- V naši družbi je prisotna želja po tem, da izločamo ali jj^meščamo drugačne otroke v posebne zavode in šole, razrede, Jrugi pa želijo več integracije, to jg sobivanje drugačnih otrok v p2ši družbi in predvsem vključevanje teh otrok v redne programe izobraževanja. Seveda nobena skrajnost ni koristna. Te probleme skuša v zadnjem času na sodobnejši način reševa- ti predlog zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Letošnje šolske leto se je res iz- teklo, toda zanima nas, ali bodo i novo šolsko zakonodajo in v novem šolskem letu boljši pogoji za šolobvezne otroke s posebni- mi potrebami. v naslednjem članku vam skušamo predstaviti glavne ugo- tovitve okrogle mize, ki je pote- kala v redakciji Radia-Tednika Ptuj. v njej so sodelovali: dokto- rica Tončka Potočnik, specia- listka pediatrinja, Ervin Hojker, ravnatelj osnovne šole Olge Meglic in predsednik združenja ravnateljev Slovenije, mag, Mi- ran Kerin, psiholog in ;)redsednik komisije za .azvrščanje otrok in direkotr Centra za socialno delo ter Zlat- ko Jaušovec, specialni pedagog za vedenjsko motene otroke in učence v dijaških domovih. tednik: Kdaj in kako ugo- tavljamo, da neki otrok po stopnji razvoja odstopa od svo- jih vrstnikov? In ko to ugotovi- te, kako ukrepate? Dr. Tončka Potočnik: "Na- ivečkrat se že takoj ob rojstvu pokaže motnja in so takoj uvrščeni v rizično skupino ot- rok. Ponavadi so to predčasno rojeni ali otroci po težkem poro- du, pri katerih so bile Možganske krvavitve, poman- jkanja kisika ali so takoj po porodu ali v zgodnjem otroštvu preboleli kakšno težjo bolezen. Tu gre predvsem za obolenje centralnega živčnega sistema ali njegove poškodbe. Zgodi pa se, se že med nosečnostjo dogaja takšnega, kar slabo vpliva na ^'trokov razvoj, ^'se te otroke spremljam vse od •^lihovega rojstva naprej. Za vsa- starostno obdobje so čisto različni razvojni mejniki. Reci- "i^o, če opazujemo otroka pri šes- lednih ali pa pri treh mese- ^'h, vedno moramo oceniti ali ''trokov razvoj ustreza njegovi starosti. Otroke spremljam ["■'bližno do 15. meseca starosti. in če )e v njegovem razvoju vse ^redu, preide v oskrbo otroškega 'dispanzerja. Kot pediatrinja pa ''P''emljam otroka do njegovega •^^^mnajsiega leta. *^trokove motnje v razvoju se ^^^0 hitro opazijo pri njegovih ^'^'h, drži in ko to ugotovi- ^'^^ ga napotimo k ustreznemu ""^^okovnjaku, ki začne specialno ""ravnavo. Če pa se zazna, da za- '^^^aja v duševnem razvoju, pa '*^^ejo z njim delati psihologi, ^'^^cialni pedagogi in drugi stro- ^^^njaki. pa otroci z motnjami ne ^^"^iaio izmed tistih, ki so že ob '^istvu razvrščeni v rizične sku- Pri nekaterih otrocih je po- tekal porod normalno in se šele pozneje ugotovi, da se ne razvija- jo tako, kot bi se morali. Tudi taki otroci preidejo v oskrbo raz- vojnih ambulant, katerih mreža je organizirana po vsej Sloveniji. Za področje bivše ptujske in ormoške občine je razvojna am- bulanta v Ptuju. Poleg mene v njej delajo še psiholog, nevrolog, specialni pedagog, logoped, nevrofizioterapevt in delovni te- rapevt." tednik: Koliko otrok od ce- lotne populacije na našem j območju pa je potrebnih po- ! sebne obravnave? Je to odsto- tek, ki je običajen za Slovenijo? Dr. Tončka Potočnik: "Na našem območju je to deset odstotkov vseh živo rojenih ot- rok. Otrok s posebnimi potreba- mi (to so tisti, ki imajo učne težave, motnje vida, sluha, go- vorne motnje, vedenjske motnje) je v slovenski populaciji otrok okrog pet odstotkov." tednik: Mnogi starši otrok s specifičnimi potrebami veli- ko pričakujejo od pomoči na- jrazličnejših ustanov in stro- kovnjakov. Kakšno je sodelo- vanje med starši in strokovnja- ki? Dr. Tončka Potočnik: "Sode- lovanje s starši je zelo odvisno od tega, kakšne težave ima otrok. Največkrat so starši ob novici, da je z njihovim otrokom kaj na- robe, na začetku 'šokirani', tudi če gre za manjše motnje. Pozneje se razvije potrebno zaupanje in sodelovanje. Prej je bilo veliko teh otrok v za to usposobljenih domovih, zavodih in jih skoraj nismo zasledili v okolju. Danes si prizadevamo, da bi čim več teh otrok ostalo v družini, saj menimo, da je družina zanje na- jprimernejše okolje. Seveda pa mora biti 'urejena' - zdrava družina. Strinjam se, da je to ve- lika obremenitev za družino. Prav zaradi tega morajo sodelo- vati s strokovnjaki, ki jih je tudi na našem območju dovolj." tednik: Pogovarjati se želi- mo predvsem, kako vključiti to skupino otrok redno vzgojo in izobraževanje. V ptujski občini je okrog 30 otrok že vključenih v redne skupine varstva, za šest otrok je organizirano varstvo v posebnih razvojnih skupinah. Ali skupina za razvrščanje spremlja te otroke tudi pozne- je, ko so že v šolah? Mag. Miran Kerin: "V glavnem teh trideset otrok neka- ko odstopa od svojih vrstnikov po tem da imajo hiperkinetični sindrom, slabo koncentracijo, so natakljivi toda kljub njihovi drugačnosti so še lahko vključeni v redne skupine varstva in izobraževanja. Vsi tis- ti otroci, ki so vključeni v tako imenovanih razvojnih vrtcih, pa zaostajajo na duševnem in teles- nem razvoju. Ponavadi se ti ot- roci v skupini drugače obnašajo kot v domačem okolju. Starši si želijo, da je njihov otrok vključen v skupino s svojimi vrstniki, hodijo tudi na redne pogovore na Center za socialno delo ali k dispanzerju za psiho- higeno." tednik: Ali lahko v tem pri- meru že govorimo o integrira- nem varstvu? Mag. Miran Kerin: "Lahko bi rekel, da je neka oblika integra- cije. Letos je prvo leto tudi z za- konom predpisano, da se otroka ne razvrsti že pred šolo, temveč šele po tem, ko je že vključen v redno osnovno šolo. To je pri nas novost, saj smo prejšnja leta razvrščali v šolo s prilagojenim programom že v prvi razred, če se je izkazalo, da ima otrok v mali šoli težave." tednik: Kaj pa pomeni vse to za otroka, saj je nekaj časa v eni skupini, in ko se ugotovi, da ne more biti v njej, gre v drugo skupino? Mag. Miran Kerin: "Pri tistih otrocih, ki zaostajajo v dušev- nem razvoju in so vključeni v Dr. Tončka Potočnik, zdravnica pediatrinja, vodja razvojne ambulan- te redne razrede ter se med letom ugotovi, da ne morejo slediti tako kot njihovi sošolci, je to go- tovo zelo travmatično. Na takšen način mu ne pomagamo pri nje- govem osebnem razvoju, prej mu zelo škodimo. Nekoliko več težav je pri tistih otrocih, ki so na meji. V komisiji za razvrščanje se velikokrat pogo- varjamo o tem, kaj bi bilo zanje boljše." tednik: Če želimo te otroke vključiti v redne skupine izobraževanja, bodo za njihove specifične potrebe morali poskrbeti ustrezni strokovnja- ki. To pomeni, da bi vsaka šola, ki bi jo obiskovali ti otroci, mo- rala imeti vsaj specialnega pe- dagoga? Zlatko Jaušovec, speci- alni pedagog za ve- denjsko motene in učence v dijaških domo- vih Zlatko Jauševec: "Ves čas go- vorimo o nenamerni integraciji, ki poteka zdaj na šolah. Do zdaj v osnovnih šolah ni bilo nobenih možnosti. Izpostavil bi dve sku- pini teh otrok, in sicer tiste, ki imajo motnje vedenja osebnosti, ter otroke z motnjami v dušev- nem razvoju. Otrok, ki je do neke mere že kategoriziran in razvrščen v redni program os- novne šole, potrebuje dodatno Mag. Miran Kerin, psiho- log, vodja komisije za razvrščanje in direktor Centra za socialno delo v Ptuju strokovno pomoč. Največkrat mu to znanje lahko nudi special- ni pedagog ter mu pomaga pre- mostiti vse tiste težave in krize, ki jih otrok doživlja znotraj sku- pine. Mnogo lažje je mogoče govori- ti o otrocih, ki so moteni v duševnem razvoju, kajti zanje je največkrat poskrbljeno tudi v ustreznih ustanovah z ustrezni- mi strokovnjaki. Nekoliko težje je pri otrocih, ki imajo motnje v vedenju osebnosti, kajti ponava- di so ti otroci za vso svojo okoli- co zelo moteči in družba je pona- vadi do teh otrok zelo netole- rantna. Ravno s temi otroki pa bi se v razredu ukvarjal specialni pedagog v obliki integracije. Ervin Hojker, ravnatelj OŠ Olge Meglic In predsednik združenja ravnateljev Slovenije Učitelj jim namreč zraven dru- gih otrok ne more posvečati potrebnega časa, saj ti otroci na- jvečkrat potrebujejo tudi pri- marno socializacijo, ki je niso uspeli pridobiti v matični družini ali v okolju, iz katerega prihajajo." tednik: Kakšne so dose- danje izkušnje na osnovnih šolah, ali imate zaposlene us- trezne strokovnjake? Ervin Hojker: "Najprej bi rad povedal, da nova šolska zakono- daja prinaša veliko pozitivnih sprememb ravno na področju in- tegracije. V Ptuju smo nekoliko pozno začeli delati na tem področju in na šolah sploh ni ali pa je premalo zaposlenih stro- kovnjakov. Toda v zadnjem času delamo velike spremembe ravno za otroke s specifičnimi potreba- mi, kajti osebno razumem in prištevam v to kategorijo otrok tudi nadarjene otroke - tudi oni potrebujejo posebno obravnavo. Na naši osnovni šoli smo na podlagi izkušenj iz prešnjih let, ko nas je obiskoval specialni pe- dagog, redno zaposlili specialne- ga pedagoga, ki redno dela s temi učenci v razredu. Vendar so vsi ti učenci bili vpisani čisto nor- malno v šolo in so se pozneje po- javile učne težave. Integracija pa pomeni povsem nekaj drugega: da je vključen v redni program osnovne šole. Tako naj bi po novi zakonodaji zraven rednega učitelja bil zaposlen še za polo- vični delovni čas učitelj s speci- alno izobrazbo, ki bi se ukvarjal z učenci z dodatnimi potrebami. Prej smo se pogovarjali o razvrščanju, ki je potekalo na podlagi testov; mogoče v tistem trenutku test ne pokaže realno vseh otrokovih sposobnosti. Prav zaradi tega je potrebno ot- roka spremljati dalj časa in mu dati priložnost, naj ne bo test tis- ti, ki bo odločal o otrokovih po- membnih stvareh. V svetu je kar nekaj izkušenj na področju in- tegracije. Za tiste, ki imajo čisto specifične težave, pa bodo še vedno obstajale šole s prilagoje- nim programom, kot je osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, kjer jih spremljajo specialno izobraženi ljudje." tednik: Mogoče bi moral biti študij specialne pedagogi- ke bolj povezan s študijem raz- rednega pouka? Ervin Hojker: "Takšna oblika študija, kot je danes, je gotovo zastarela. V preteklosti študentje niso dobili potrebnega znanja s tega področja." tednik: V zakonu piše, da šola lahko zaposli strokovnja- ka, ki vodi posebno obravnavo, nikjer ne zasledimo, da ga mora. To pomeni, da šola ne bo dodatno širila svojega strokov- nega kadra in dodatno zaposlo- vala strokovnjaka. Nikjer je tudi ne zavezuje, da so ti otroci integrirani, temveč da so lahko vključeni, po drugi strani pa vi- dimo, da je v razredu še zmeraj zelo veliko število otrok. Prav tako je ostalo še vedno veliko otrok v eni skupini v vrtcih. Vzgojiteljica v vrtcu se težko ukvarja posebej z enim otro- kom in še z osemnajstimi dru- gimi. Tudi šolski normativi niso veliko boljši. Ervin Hojker: "Nova šolska zakonodaja prinaša resnično ve- liko pozitivnega tudi šolarjem, saj zakon govori tudi o tem, da bo to, kar je delal zdaj en učitelj, v prihodnosti delal eden in pol. To pomeni, da če se bo šola odločila za integrirani pouk, bo morala zaposliti tudi specialiste. Danes dela učitelj v razredu z 28 otroki in med njimi so prav tako problematični. Nova zakonodaja pa predpisuje tudi, koliko otrok se bo integriralo, in za te bo mo- ralo biti strokovno poskrbljeno. Vendar je v tem trenutku to še odprto vprašanje. Ne moremo govoriti, da smo navdušeni nad integracijo, nismo pa naredili vsega tistega, da bo otrok lahko prišel nemoteno v šolo, da se bo v šoli dobro počutil, da bo imel tudi primeren delovni prostor; tega je zdaj v Sloveniji zelo malo. Zakonodajo moramo gledati v tem, da na nekih področjih odpi- ra možnosti. Tudi na ptujskem področju se bomo morali odločiti, koliko šol bomo ustrez- no uredili za integrirani pouk. Nikakor ne moremo govoriti o vseh teh novostih, ne da bi do- rekli, da morajo biti tudi stand- ardizirani vrtec, osnovna in srednja šola. Tudi ta otrok mora imeti pogoje za nadaljevanje štu- dija." Zlatko Jauševec: "Glede in- tegracije bi dodal to, da se lahko nekaj naučimo tudi na podlagi nekaterih zahodnih izkušnjah. Gotovo moramo paziti, da se nam ne zgodi kaj podobnega, kot se je pred leti v Italiji, ko niso pripravili celotne zakono- daje." Mag. Miran Kerin: "S stro- kovnega vidika je integracija vsekakor zaželena, vendar mora- mo predhodno poskrbeti za us- trezne pogoje. Obstaja namreč nevarnost, da če integracija ne bi bila dobro izvedena, so lahko za- radi tega na slabšem drugi v raz- redu ali nadarjeni otroci, ki ima- jo prav tako posebne potrebe." Ervin Hojker: "Na vsaki šoli smo dolžni zagotoviti vse naštete pogoje. To pomeni, da se mora- mo v mestni občini prej dogovo- riti o viziji vrtca, osnovnega in srednjega šolstva, stvar šolnikov pa je, da poskrbijo tudi za us- trezen strokovni kader. Država in občina sta dolžni zagotoviti prostorske pogoje ter strokovno izobražene ljudi." Dr. Tončka Potočnik: "Sode- lujemo z vrtci in drugimi stro- kovnjaki. Vsi se nagibamo k temu, da če je le možno, te otro- ke vključimo med vrstnike, se- veda če težave niso prehude. Na podlagi izkušenj vem, da se starši težko odločijo za razvojni oddelek, kajti vključitev vanj je potihoma že priznanje, da je nji- hov otrok prizadet. V tistih vrtcih, ki imajo integrirano varstvo, morajo imeti manjše skupine in strokovno pomoč. Kot pediatrinja integracijo pozdravljam, toda najprej mora- jo biti izpolnjeni vsi pomembni pogoji."" tednik: Kako naj bi otroke, ki so vedenjsko ali duševno moteni in so že vključeni v redni pouk, obvarovali dodat- nih stresov, ki jih lahko doživi- jo v razredu zaradi nestrokov- nega dela? Zlatko Jauševec: "Težko je dajati neke splošne recepte, saj vsak otrok potrebuje čisto speci- fično obravnavo. Lahko pouda- rim, da je potrebna velika mera strpnosti, individualne obravna- ve ter doslednosti. Kako pa vse to doseže vsak posamezni sto- kovnjak, pa je odvisno od posa- meznika - od njegovega znanja."" tednik: Kako pa je s finan- ciranjem tega projekta? Ervin Hojker: "Najprej je potrebno združiti pozitivno strokovno energijo, ki je je goto- vo na ptujskem območju dovolj. Bil bi zadovoljen, če bi na celot- nem področju pripravili vsaj eno osnovno šolo, ki bi v jeseni lah- ko sprejela otroke, o katerih se pogovarjamo, da bi jo organizi- rali tako funkcionalno, da bi lah- ko poskusili kot projekt z in- tegracijo teh otrok v šolo, s tem da bi verjetno mestna občina morala poskrbeti za pravilni strokovni kader in za dodatno izobrazbo učiteljev, ki bodo v njej delali. Mislim, da smo spo- sobni pridobiti toliko finančnih sredstev, da bi odpravili arhitek- tonske ovire. V mestnem svetu gotovo imamo toliko podpore, da bi financirali enega delavca za nadstandardne storitve. Za učitelje in izobraževanje imamo sredstva. Ne bi radi, da bi se čez leta pogovarjali in bi bili na isti točki kot danes. Tem otrokom moramo zagotoviti šolanje, ki bo prilagojeno njihovim zmožnos- tim in potrebam ter potrebam in pričakovanjem njihovih staršev."" Pogovarjali sta se: Milena Zupanič in Marija Slodnjak LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540 od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVEČJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI * avtomobili v zalogi * obrestna mera že od 6,8% * obrok že od 245 DEM * KREDITI BREZ POLOGA (TUDI ZA RABUENA VOZILA) DO 5 LET * NAJUGODNEJŠI LEASING ZA PODJETNIKE IN KMETOVALCE * * PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO * OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN * rezervni deli SERVISER * avtomehanika 12-LETNA TRADICIJA * avtokleparstvo mm-^ * vulkanlzers|vo Borut Jagodic LENART / SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV l.epo darilo MESTU za 800-letnico SAMOSTOJNI KONCERT NEMŠKIH GODBENIKOV V ŠPORTNI DVORANI IN SKUPNI NASTOP ŠTIRIH ORKESTROV NA PLOŠČADI PRED LENARŠKIM PARKOM Središče Slovenskih goric je prejšnji konec tedna gostilo godbenike treh držv, ki so prišli na prijateljsko srečanje ob 800-letnici Lenarta. Prireditev so družno pripravili Kul- turno društvo MOL, Zveza kulturnih organizacij in mesto! V mlado mesto s koreninami častitljive starosti so prišli godbeniki iz Nemčije, Avstrije in seveda Slovenije. Za začetek so v soboto zvečer v novi športni dvorani pripravili celovečerni koncert pihalnega orkestra iz Dortmunda. Dirigiral je Klaus Romer- mann, godbeniki pa so pri- jetno zaigrali nekaj klasičnih in modernejših skladb, izjemno velik aplavz pa so poželi za latinskoameriške ritme. Ob koncu koncerta, ki ga je žal spremljalo nekoliko manj gledalcev kot običajno, so skupaj zaigrali gostje in gostitelji iz Lenarta, člani slovenskogoriške godbe na pi- hala, pod vodstvom Bojana Bezjaka. Mogočno je zvenela koračnica San Carlo, buren aplavz pa je dobil venček Avsenikovih polk s skupnim naslovom "Pridite na Goren- jsko". Godbenike in obisk- ovalce sta pozdravila predsed- nica KUD Mol iz Lenarta Branka Urbanič in lenarški župan Slavko Kramberger. V nedeljo popoldne pa je bil na ploščadi pred novim gasil- skim domomv v Lenartu skupni, neke vrste prome- nadni koncert petih pihalnih orkestrov. Na ploščad so prik- orakali godbeniki in njihovi umetniški vodje. Povorko so začeli domačini iz Lenarta, ki jih je vodil Bojan Bezjak, pridružila se jim je pihalna godba Šentilj, nato pa še pi- halni orkester iz Dortmunda, godbeniki iz Heilenkreuza v Avstriji in pihalna godba slovenskih železnic iz Mari- bora z dirigentom, domačinorn iz Lenarta, Božom Čobcem. Številno občinstvo, ki je ob lepem vre- menu preživelo kulturno bogato nedeljsko popoldne, je bilo zadovoljno. Koncerta na ploščadi pred lenarškim gasil- skim domov so se udeležili tudi nekateri vidni pred- stavniki lenarškega javnega, kulturnega, gospodarskega in političnega življenja, med njimi župan Slavko Kramber- ger, predsednik sveta KS Le- nart Edo Golob in predsednik mestnega odbora Janez Er- javec. S tem so v Lenartu sklenili prvi del praznovanja, ki se bo nadaljevalo s šport- nimi tekmovanji. Najprej bo na vrsto kasaška dirka za veliko nagrado Lenarta. M. Toš SLOVENSKA BISTRICA / PRIZNANJA ZA UREJENO OKOLJE Sala vrtnka (M&i&nm Tradicija je, da v času bistriškega tedna podelijo priznanja za urejeno okolje. Letos so to opravili na dan državnosti. Letošnjo akcijo je ob pomoči Turističnega društva Slovenska Bistrica in NIka Stareta z Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Iz Maribora vodil bistriški tednik Panorama. AVTO ŠOLA URŠKA d.o.a organizira tečaj iz CPP za A in B kategorijo, ki bo v ponedeljek, 29. julija 96 ob 10. uri vosnovni šoli OLGA MEGLIC UGODNO! - BREZPLAČNI POČITNIŠKI TEČAJ organiziramo vse potrebno do izpita, izposojamo literaturo vozila: Citroen AX, VW GOLF in motorno kolo Vamaha vožnjo prilagodimo vašemu prostemu času dijaki in študentje imajo 10% pri vožnjah! prijavite se lahko v Arbajterjevi 2 ali po telefonu 775-313 in 772-066 O oTAVRIA iAX 062 772-777 Komisija je imela obilo dela, njihov fotograf pa je prevalil več kot 200 km od enega do drugega kraja občine, saj se je v izboru za najlepše urejeno okolje znašlo kar triindvajset zasebnih hiš z zanimivo ok- olico ter devet ustanov. Vendar je zlata vrtnica samo ena. Podelili so jo družini Orter iz Oplotnice. Srebrno vrtnico si je prislužila družina Smogavec iz Kota 30, Kebelj, bronasto pa Todorovičevi iz Korpelj 9. Za najlepše urejeno delovno okolje sta bili pode- ljeni dve enakovredni zlati vrtnici, in to Brionom - gos- tilni Pozne iz Oplotnice ter bencinski črpalki na Prager- skem. Vida Topoiovec ŽENSKO IN MOŠKO rniZEKSTVO "BRIGITA" PCV0MIN0,%779-226 AVTOBUSNA POSTAJA %776-456 . 8 četrtek, 11. julij 1996 - OD TOO IN TAM ROGOZNICA / Z AVDICIJE ZA MANEKENKE IN MANE^ Odliv presegel prihdiwmm Avdicije so se udeležila lepa dekleta Maribora, Murske Sobote, Ptuja ... Odziv na drugo avdicijo za manekenke in manekene, ki je bila 5. julija v Domu ribičev v Rogoznici, katere pokrovitelj je bil župan mestne občine Ptuj dr, Mi- roslav Luci, glavni sponzor pa Mercator SVS, je presegel vsa pričakovanja. Zbralo se je veliko mladih deklet, ki jih zanima delo na modnih odrih in pred fotografskim aparatom. Enajstčlanska komisija je imela težko in zelo odgovorno delo, da je med 25 udeleženkami izbrala najprej dvanajst, nato šest in na koncu tri najboljše. Pri fantih teh težav ni bilo, saj je pogum za predstavitev pred komisijo zbral le eden, Jani Petrovič. Udeleženci se niso sprehodili samo pred strogo komisijo, temveč tudi pred številnimi gledalci, ki sicer niso običajni za takšne avdicije, saj te ponavadi potekajo za zaprtimi vrati. Ker pa so mame, očetje, prijateljice in prijatelji avdicijo želeli videti v živo, smo jih organizatorji to tudi omogočili. Tokratno zani- manje je tudi vzpodbudilo odločitev, da bo tretja avdicija javna prireditev z vsem, kar sodi k njej. Med šest finalistk, med katerimi je potem komisija izbrala tri najboljše, so se uvr- stile: Alenka Vindiš, Gor- dana Ogrizek, Manja Gojko- vič. Maja Lešnik, Adelina Bombek in Urška Senčan. Na koncu je največ točk zbrala Alenka Vindiš, druga je bila Gordana Ogrizek, tretja pa Manja Gojkovič. Nagrade župana dr. Miroslava Lucija, ki je bil tudi eden od članov komisije, a je moral avdicijo zaradi drugih dolžnosti predčasno zapustiti, in butika Sonja jim je izročil svetnik mestne občine Ptuj Vlado Čuš. Cvetje za najlepše je poklonila cvetličarna Rožmarin. Po avdiciji so zmagovalke povedale: Alenka Vindiš, 18-letna zmagovalka s Kicarja, dijakinja zdravstvene šole iz Maribora: "Zelo sem vesela prvega emsta, občutkov se ne da opisati. Želim si, da bi kot manekenka imela čim več dela." Gordana Ogrizek, 18-letna (in fant) iz številnih slovenskih mest Tri prvouvrščene (od leve): Gordana Ogrizek (druga)' Alenka Vindiš (prva) in Manja Gojkovič (tretja). Foto: Martin Ozmec Komisija je pri dekletih ocenjevala obraz, noge, boJ'' in postavo kot celoto. dijakinja ekonomske šole iz Ptuja: "Nad uvrstitvijo sem zelo presenečena, nisem je pričakovala. Skratka, srečna sem." Manja Gojkovič, 17-letna dijakinja ekonomske šole iz Ptuja: "Tudi jaz sem vesela, da sem bila izbrana. Občutek je nepopisen." Ena najmlajših udeleženk druge avdicije je bila 14-let"^ Adelina Bombek iz Cirkula"' ki bo jeseni nadaljevala šolani^ na šoli za oblikovanje \ Ljubljani. "Mislim, da bom' prihodnje še uspešnejša. ^ avdicijo me je prijavila main^ Z uvrstitvijo sem zadovolji'^ Šla bom v manekensko Šol"' ker me to delo privlači fEDNIK ll.JULU 1996 PO NAŠIH KRAJIH - 9 TROJICA / ZOGLENELI TRUPLI V SEŽGANEM AVTOMOBILU ^ Orozliivi prizor nerazumne tragedije OB SICER IDILIČNEM TROJIŠKEM JEZERU STA UMRLA ANICA KRAMER IN I^ARJAN KOVAČIČ • ZAKAJ TAKŠNA SMRT? {(aj neki se je dogajalo prejšnji petek v zgodnjih jutranjih ^rah ob idiličnem Trojiškem jezeru pod Sveto Trojico v slovenskih goricah, ko je jutranja megla prekrivala nočno jj§ino in je vsepovsod naokoli vladal spokojen mir, pravza- prav ne ve nihče. V tistem jutru je na parkirišču bistroja Žaba, kjer je vselej polno avtomobilov navdušenih ribičev od blizu in daleč, ugasnilo dvoje mladih življenj. Po tretji uri zjutraj so namreč mariborske kriminaliste obvestili, da na parkirišču nekaj gori. Gorela pa sta dva avtomobila znamk Škoda in Zastava 750. Kdaj natančno sta zagorela, ni vedel ^ihče natančno povedati. V enem od njih, škodi, so našli jvoje zoglenelih trupel, pa tudi posodo za bencin. Na kraju dogodka smo slišali marsikaj, verjetne in manj verjet- ne zgodeb, celo to so vedeli pove- dati, da naj bi se zgodaj zjutraj slišal pok oz. streljanje, česar pa [;asneje nihče ni potrdil. Po pred- metih, ki so jih našli, in po pripo- vedi dogajanja pred tragičnim dogodkom ter na osnovi eviden- ce sežganih avtomobilov so ugo- tovili, da sta v tragediji urmla mlada človeka, Anica Kramer iz Porčiča pri Lenartu in Marjan Kovačič iz okolice Laporja. Kraj dogodka so si ogledali de- lavci policije in kriminalistične službe, prišel je preiskovalni sod- nik, ostanke trupel je odpeljalo pogrebništvo Jančič iz Lenarta, uničena avtomobila pa servis Lasbaher iz Žerjavcev pri Lenar- tu. Tragedija je vznemirila prebi- valce Svete Trojice in Lenana v Slovenskih goricah. Zlasti še, ker je v tem primeru šlo za nasilje, saj so preiskovalci našli tudi madeže krvi. Mlado dekle je moralo biti hudo pretepeno, vse podrobnosti pa bo pokazala preiskava. Šlo je za neke vrste umor in samomor iz ljubosumja. Mlada dva sta se namreč včasih prepirala, vendar nihče ni slutil, da bi se lahko zgo- dilo kaj hujšega. Pa se je, na žalost! Tragedija pri Sveti Trojici še kar odmeva, ljudje pa vedo pove- dati, da je bila mlada Anica pri- jazna natakarica v bistroju Žaba, pridno dekle, ki je načrtovalo lepše življenje, saj je dobila od babice starejšo hišico, ki sta jo nameravala temeljito obnoviti. Življenjski načrti pa so se končali na grozljiv način. Ali se proble- mov res ne da reševati na strpnejši, človeški način? M. Toš PTUJ / ZGODBE O PONAREJENIH SPRIČEVALIH ŠE NI KONEC hinaist odločb o izbri- su ponarejene listine ZGODBE O PONAREJENIH SPRIČEVALIH ZA TRGOVIN- SKEGA POSLOVODJO IN KOMERCIALNEGA TEHNIKA TER DRUGIH POKLICEV ŠE ZDAVNAJ NI KONEC Od vodje okrožnega državnega tožilstva v Ptuju Marjana Glavarja smo izvedeli, da bodo postopki pri njih stekli po sodniških počitnicah. Malo so še čakali, ker so pričakovali, da bodo med tem odkrili tudi kolovodje. Zato pa ne mirujejo v upravni enoti Ptuj. Vodja oddelka za go- spodarstvo, dipl. oec. Silva Čerček, je povedala, da so napi- sali trinajst odločb o izbrisu iz delavskih knjižic, v katerih so v nibriki Podatki o izobraževanju, strokovnem izpopolnjevanju in 'J^pnnihJianiu vpisani neresnični podatki o pridobljeni izobrazbi, s katerimi razveljavljajo diplome o opravljenem zaključnem izpitu za trgovinskega poslovodjo in komercialnega tehnika. Vsem trinajstim je bilo z odločbo tudi naloženo, da morajo v osmih dneh po pravnomočnosti teh odločb oddelku za gospodarstvo Košarica vtt^ NA OSOJNIKOVI 4 V PTUJU, V DISKONTU RAJSKI VRT MUHASTO VREME NE VPLIVA NA NAŠE UGODNE CENE! PRIČAKUJEMO VAS Z BOGATO PONUDBO SOKOV, GAZIRANIH IN NEGAZIRANIH PIJAČ TER PIVA PO PRAV POSEBNIH, POLETNIH CENAH. ^ ml j rgoNsko podjetje I I.R PKOMI. t d.D.o.. KiJnCeva 34. Celic icl : ((i63) 41 i i i Upravne enote Ptuj predložiti delovno knjižico zaradi razvelja- vitve vpisa. Preden so v UE te odločbe napisali, so stranke zas- lišali, te pa ugotovitvam uprav- nega organa niso v ničemer opo- rekale. Nepravilni vpisi v knjižicah se po 11. členu pravil- nika o delovni knjižici razvelja- vijo s prečrtanjem. Rok za pred- ložitev delovne knjižice upravne- mu organu zaradi razveljavitve vpisa temelji na 4. odstavku 208. člena zakona o splošnem uprav- nem postopku. Če je kateri od teh trinajstih tudi dal vlogo za prido- bitev odločbe o izpolnjevanju po- gojev za opravljanje dejavnosti, te ne bo mogel opravljati, ker ne izpolnjuje pogojev. Šest oseb pa je na oddelku za gospodarstvo Upravne enote na podlagi ponarejenih dokumen- tov dalo vloge za pridobitev odločbe o ugotovitvi pogojev za opravljanje dejavnosti, in sicer za gostinstvo, trgovino na drobno in trgovino v tranzitu ter avto- prevozništvo. Teh odločb ne mo- rejo dobiti, ker nimajo ustrezne izobrazbe. Možno pa je, da zapos- lijo koga, ki ima ustrezno izo- brazbo. Ponarejena spričevala za trgo- vinskega poslovodjo in komerci- alnega tehnika naj bi izdajali: Delavska univerza Litija, Center za permanentno izobraževanje Cene Štupar Ljubljana in Inšti- tut za vartvo pri delu in varstvo okolja Maribor, pri šestih, ki so dali vloge za pridobitev odločbe o ugotovitvi pogojev za opravl- janje dejavnosti, pa Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljublja- na, Obnna zbornica Slovenije, Ljudska univerza Celje, Srednja kovinarska, strojna in meta- lurška šola Maribor in Srednja trgovska šola Celje. MG LENART / PREDSTAVUAMO NOVEGA OBRTNIKA. Okvir Stanko Horvat iz Zgornje Veličine je L julija na Ptuj- ski cesti v Lenartu odprl iz- delovalnico okvirjev za go- beline, umetniške slike, fo- tografije, diplome in podobno. V delavnici vas pričakuje vsak dan med 8. in 16. uro, v soboto pa do 12. ure. Milan Brumen PTUJ / IVAN VIDOVIČ, V. D. DIREKTORJA POKAJINSKEGA MUZEJA Nastop odvisen od pokrivanja izgube POTVORJENE BILANCE POKRAJINSKE- GA MUZEJA? • ALf V MUZEJU ŠE VEDNO NASTAJA IZGUBA? • PRf SANACIJI BO POMAGALA DRŽAVA Svet mestne občine Ptuj je diplomiranega ekonomista Ivana Vidoviča, pomočnika vodje oddelka za družbene dejavnosti v mestni občini Ptuj, na 19. seji sveta 27. junija imenoval za vršilca dolžnosti direktorja Pokrajinskega muzeja v Ptuju za dobo šest mesecev od dneva uveljavitve odloka o ustanovitvi javnega zavoda PM Ptuj. Ob tej pri- ložnosti je tudi sklenil, da se mu za tekoče poslovanje zagotovi premostitveni kredit do predložitve sanacijskega program. Sanacijski program mora Ivan Vidovič v imenu sanacijske komisije predložiti v 30 dneh. Po izteku šestih mesecev vedejevstva se mu zagotovi vrnitev na isto delov- no mesto. Imenovanje mora potrditi tudi svet občine Ormož, ki se bo sestal 16. julija._____^_ __ Ivan Vidovič je prejšnji teden povedal, da za zdaj soglaša s sklepom o imenovanju do nas- lednje seje sveta, ko bodo raz- pravljali o sanacijskem progra- mu in o načinu pokrivanja izgu- be za leto 1995 v višini 22 milijonov tolarjev. Izguba se mora pokriti, poudarja Vidovič, načinov je več (lahko je tudi dol- goročni kredit), svetniki se bodo morali o tem odločiti. "Če ne bomo našli pravega načina za pokrivanje izgube glede na predloženi sanacijski program, bom odstopil od vedejevstva v pokrajinskem muzeju." Sanacijska skupina, ki jo ses- tavljajo trije delavci muzeja, po en predstavnik osmoške občine, ministrstva za kulturo in Ivan Vidovič, intenzivno pripravlja sanacijski program. Višino izgu- be je Vidovič ugotovil že prej, strokovni pregled jo je samo potrdil. O tem, da nastaja tudi tekoča izguba, pa Ivan Vidovič še ne more govoriti, ker mu pra- vice iz vedejevstva še ne gredo. V muzeju mu zagotavljajo, da ni res, da bi nastajala tekoča izgu- ba, sam pa upa, da so podatki, s katerimi razpolaga, verodostoj- ni. Bilance so bile s strani muze- ja na neki način potvorjene, ker niso prikazovale dejanskega stanja, je povedal Ivan Vidovič. Tudi kredite so najemali mimo zakonodaje. Boris Miočinovič ne more sedaj nikomur zameri- ti, da nima več strokovne in po- litične podpore. Pri sanaciji muzeja podporo obljublja tudi ministrstvo za kulturo. Naloga vršilca dolžnosti direk- torja Pokrajinskega muzeja Ptuj je, da v šestih mesecih obUkuje organe, uredi akte in prilagodi muzejsko poslovanje njegovim finančnim zmožnostim. MG SLOVENSKE BOŽJE POTI / IZŠLA TRETJA KNJIGA Duša^ le pojdi z mano Pred časom je izšel že tretji del knjige Duša, le pojdi z mano. Njen avtor je Franci Petrič. Knjigo je izdala založba Družina iz Ljubljane. Prav tako kot prva dva dela tudi tretji prinaša opise 42 božjih poti na slovenskem etničnem ozemlju. V tem delu je opisanih po 18 poti v ljubljanski nadškofiji in mariborski škofiji, tri v koprs- ki škofiji, ena v Furlaniji-Julijski krajini (znamenite Svete Višarje) ter dve na avstrijskem Koroškem. Vsaka božjepotna postaja je opremljena z zgodovinskimi po- datki o nastanku cerkve, o prvem romanju k njej in o svetniku, ki mu je božja hiša posvečena. Zapi- sani so osnovni podatki o cerkve- ni arhitekturi ter našteta imena avtorjev in vrednost umetnih del. Lepoto slovenske pokrajine in bogastvo oltarnih skulptur lahko spoznamo še na slikah, ob- javljenih med besedilom. Tudi za to knjigo jih je pripravil foto- graf Marjan Smerke. Na mestu vinjet je na vsakem začetku opisa božje poti tipična podobica iz tega svetišča. Oblikovno je knji- ga dovršena, oprema je bogata. Nekatere božje poti vodijo po planinskih poteh, od nekaterih drugih božjih poti pa lahko na- daljujemo pot k še višjim planin- skim ciljem. Tako sta sv. Areh na Pohorju in sv. Hieronim na Na- nosu na sami slovenski planinski poti, Jeruzalem in Kog v Sloven- skih Goricah na razširjeni slo- venski planinski poti, Lurd pri Šentjerneju na Dolenjskem oz. Tomišelj na robu Ljubljanskega barja pa ležita pod Gorjanci oz. pod Krimom, ki sta točki razšir- jene slovenske planinske poti. Posebej pa naj omenimo tri božjepotne cerkve. Podružnična cerkev Žalostne Matere božje v Jeruzalemu in župnijska cerkev sv. Bolfenka v Kogu stojita sredi obsežnih in lepo urejenih vino- gradov. Ko so namreč vitezi križniškega reda od Friderika Ptujskega prejeli v začetku 13. stol. v dar obsežna ozemlja v Slo- venskih goricah, so le-ti poskrbe- H tudi za duhovni in kulturni razvoj preprostega ljudstva in jih tako med drugim naučili tudi vi- nogradništva. Župnijska cerkev Marijinega obiskanja na Po- lenšaku pa je ena od pomembnih umetnostnozgodovinskih spo- menikov v bUžnji okolici Ptuja. Do 13. stol. je sodila celo k pražupniji sv. Jurija na Ptuju. Legenda pravi, da sta Marijino podobo v kraj prinesla sv. Ciril in Metod, ko sta potovala v Rim. V prihodnjih letih bosta izšli še dve podobni knjigi z opisi še dru- gih slovenskih božjih poti. Ciril Velkovrh NE ZAMUDITE! AKCIJA CANDY HLADILNIK dvovratni Z ZAMRZOVALNIKOM candy,e27oi 85.440,- HLADILNIK dvovratni Z ZAMRZOVALNIKOM candy,eco 235i 69.000.- HLADILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM candy,e25oi 63.000.- HUDILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM candv.eisoi 56.520.- HLADILNIK BREZ ZAMRZOVALNIKA, candveisoi 53.400.- POPUST 10% - TUDI NA 5 ČEKOV BREZ OBRESTI. METALKA TRGOVINA PRODAJNI CENTER PTUJ Rogozniška 7, teh 062/772 911 TRGOVINA 10 - PO NAŠIH KRAJIH 11. JULIJ 1996 - TEDNIK BORL / POLETNI TABOR IN FESTIVAL IDRIART PRVI ŠTIRINAJSTDNEVNI TABOR V OKVIRU IDRIAR- TA NA BORLU JE PO- SVEČEN UMETNOSTI IN USTVARJALNOSTI • DO NEDELJE SE BODO OB DELU ZDRUŽEVALI OTROCI IN ODRASLI Z RAZLIŽNIH KONCEV SVETA, V VEČINI IZ EVROPE Grajski prostori in okolica so ponovno zaživeli: krasijo jih številni aranžmaji iz poljske- ga cvetja, skulpture in drugi, še neobdelani materiali, ki čakajo, da jim umetniki vdahnejo življenje. Kot nam je povedal vodja prvega tabora Peter Lampasi- ak, se bo zvrstilo več delavnic in tečajev, v katerih prepevajo in si pripovedujejo zgodbe ob večernem ognju, učijo se zbo- rovskega petja, instrumental- no glasbo, evritmijo, govorni zbor in ljudske plese doživlja- jo skupinsko, medtem ko je slikanje in kiparjenje usmerje- no k delu vsakega posamezni- ka. Ob večerih se med drugim ukvarjajo z življenjsko kako- vostjo vode in kultom Mitre, ki so ga v rimskih časih častili v tem predelu Slovenije. Ves ta čas se bo zvrstilo več prireditev. V soboto je bila lutkovna predstava Figurent- heater iz Stuttgarta s predsta- vo Leseni Janko. Tudi viteška dvorana je dobila drugačno podobo in v njej so odigrali odlomek iz opere Čarobna piščal. Člani folklorne skupine iz Lancove vasi so s petjem, plesi in igranjem na tradicio- nalna slovenska glasbila nav- dušili domače in tuje pos- lušalce. Njihov nastop so na- gradili z bučnim ploskanjem. V nedeljo pa se bo začel poletni festival "Ekologija čutov", '^o bo poleg številnih kulturnih do- godkov organiziranih tudi več okroglih miz in predavanj. MS Otroci so bili navdušeni nad iutkarico Violo StiJrr ORMOŽ / LIKOVNA KOLONIJA Oder v viteški dvorani je znova zaživel. Utrinek iz opere Čarobna piščal "Slovenci imate čudovite plese," Je vzklikala nizo- zemska gledalka Sedem (ne) pomembnih dni / Sedem (ne) pomembnih dni če bi bile volitve preteklo ne- deljo, bi z 19 odstotki zmagala Drnovškova Liberalna demo- kracija, Janševa Socialdemokrat- ska stranka bi dobila 8,6 odstot- ka glasov, Podobnikova Sloven- ska ljudska stranka 7 odstotkov, Kocijančičeva Združena lista so- cialnih demokratov 5,3 odstotke glasov, Peterletovi Slovenski krščanski demokrati pa 4 odstot- ke. Takšen rezultat je ponudila zadnja Delova javnomnenjska raziskava, seveda pa raziskavam ne gre preveč verjeti, ker po tele- fonih pač ne zajamejo vedno naj- bolj reprezentativnega vzorca slovenskega volilnega telesa. Hkrati pa so vedno velika ugan- ka tudi vsi tisti, ki v takšnih an- ketah ostajajo neopredeljeni. Zato posamezni voditelji strank vidijo položaj svojih strank v ugodnejši poziciji ali pa se s tem vsaj (javno) tolažijo... MEDSEBOJNO IZKUUČEVANJE Sicer pa so referendumske zdrahe volitve potisnile kar ne- kako v ozadje, čeprav je seveda vse, kar se dogaja v zvezi z refe- rendumi, vendarle predvsem v funkciji volitev in predvolilne propagande. Za nevtralnega opa- zovalca je nenavadno, da poli- tične stranke tekmujejo med se- boj v idejah za spremembo volil- nega sistema tik pred volitvami in da druga drugi odrekajo "do- bre namene". Vsekakor bi bilo veliko bolje in bolj demokra- tično, če bi o spremembah volil- ne zakonodaje razpravljali v "normalnih" (in ne predvolilnih) mesecih. V danem položaju pa bi bilo edino prav, če bi za vse refe- rendumske pobude zagotovili enake pogoje v soočanju z voliv- ci, predvsem pa bi moralo biti pri vseh dovolj razpoznavno, za kaj pravzaprav gre. S tega vidika se zdi nenavadno, da se poskusi, da bi bila takšna enakopravnost zagotovljena, kategorično označujejo za sumljive, nedemo- kratične poteze, ki naj bi imele za cilj zgolj izigravanje posamez- nih strank. Referendum, ki med drugim tudi veliko stane, mora biti resno dejanje. Zato ljudi nanj ne bi smeli pošiljati s polre- snicami in enostranskimi infor- macijami. Prav tako bi morale biti odločitve o morebitnem no- vem volilnem sistemu ozirojna o popravkih sedanjega zares večinska volja (vseh) državlja- nov. Zato so nerazumljive in čudne pripombe tistih, ki temu nasprotujejo, češ da je za "uspeh" referenduma dovolj že nekakšna "navadna večina". KDO NI NAČEIEN IN MORALEN? Skoda, da je v zvezi "volilnim" referendumom spet več prepirov kot tvornih razprav vseh akter- jev v parlamentu. Na nenormal- nost razmer opozarja marsikaj, med drugim tudi nedavni dialog med predsednikom Socialdemo- kratske stranke Janezom Janšo in generalnim sekretarjem Libe- ralne demokracije Gregorjem Golobičem. Janez Janša je na svoji tiskovni konferenci opozo- ril na nove referendumske pobu- de iz vrst LDS, ki po njegovem mnenju samo zavlačujejo refe- rendumsko odločanje o večin- skem volilnem sisterc u, za kar se zavzema njegova stranka. Janša je še posebej kritično govoril o "sprenevedanju" poslancev Libe- ralne demokracije, ki "zelo hitro spreminjajo svoja siališča", saj naj bi pred približno poddrugim mesecem taisti poslanci podpisa- li zahtevo, ki je nekaj povsem drugega od njihove najnovejše Konec junija je Ormož gostil devet priznanih slovenskih likovnih ustvarjale^, ki so se udeležili prve likovne kolonije v Ormožu. Organizator celotne akcije | bil akademski slikar, predsednik društva likovnih umetnikov Prekmurja; Priekije Zlatko Gnezda. Zlatko Gnezda tokrat ni imel časa slikati, saj je imel dovolj dela z organizaci-| jo kolonije Ideja se je porodila v pričetku leta, ko je Gnezda razstavlja! svoja dela v Renaultovem salonu na Hardeku. Opazil je po- manjkanje tovrstnega utripa v mestu, ki še vedno nima svoje galerije, zato tudi potencialna publika in ljubitelji likovne umetnosti ne pridejo na svoj račun. V dogovoru s sponzorji in predstavniki občine je na Hum pripeljal smetano slovenskih likovnih ustvarjalcev. Sponzorji tokrat ne bodo le dobrotniki, ki prispevajo denar, ampak bodo prejeli tudi sliko po lastnem izboru. Izbirali bodo lahko«ied deli Jožeta Tisnikar- ja, Stojana Graufa, Anke Krasna, Dragice Rožmarin, Ig- naca Medena, Jožeta Šubica ter Vojka Pogačarja. Poleg sli- karjev sta v koloniji sodelovala tudi fotograf Ivan Leskošek in kipar Mirko Bratuša. Umetniki so deset dni svobod- no ustvarjali po lastni želji, saj jih organizator ni želel omejevali s predpisanimi temami, in mor- da so bili prav zato tako produk- zahteve. Podpis poslanca pod dve zelo različni pobudi pa je po mnenju Janše "predvsem moral- no vprašanje". Generalni sekre- tar Liberalne demokracije Gre- gor Golobic pa je v odgovoru na te Janševe kritične pripombe de- jal, da je Janša "ob poskusu smešenja drugih ponovno osmešil samega sebe". Golobic zatrjuje, da v ravnanju poslancev Liberalne demokracije ni nedos- lednosti, in dodaja, da sta "go- spod Janša in SDS (Socialdemo- kratska stranka) zadnja subjekta, ki bi lahko delila poslancem kakršnekoli očitke v zvezi z omenjenim ravnanjem. Preden s prstom kažeta na druge, se bosta morala Janša in SDS na debelo posuti s pepelom: v zadnjih dveh letih so namreč člani Janševe partije podpisali in za- govarjali kar tri različne volilne sisteme." KAJ PONUJAJO STRANKE? In kaj posamezne stranke sploh ponujajo za referendum o volilnem sistemu? S 40.000 podpisi ponuja večin- ski volilni sistem Socialdemo- kratska stranka. Po tem predlo- gu bi, tako kot doslej, volili v 90 okrajih, le da bi po novem v vsa- kem okraju bil izvoljen kandi- dat, ki bi zbral večino glasov vo- livcev, ki so glasovali. Če večine tivni. Čeprav sta Ormož in predvsem njegova okolica na umetnike naredila velik vtis, pa bi na njihovih slikah zaman iskali griče in trto. Vsak je na svojstven in prepoznaven način ujel na platno del narave in svo- jega razmišljanja v transformira- ni obliki, zgolj energetsko. Zlat- ko Gnezda je dejal, da je bilo ves čas čutiti sproščeni duh naših krajev, nekakšen "žegen narave", ki so ga bili deležni. Poleg dela je bilo poskrbljeno tudi za družabno življenje in iz- lete po bližnji okolici. Kljub slabšemu vremenu so pripravili ne bi zbral nihče, bi se najboljša kandidata pomerila v drugem krogu, podobno kot nedavno na županskih volitvah. Novost bi bila dva okraja, v katerih bi svoje predstavnike volili zdomci; to je lahko ustavno sporno. Kritiki temu sistemu očitajo predvsem, da bo s političnega zemljevida zbrisal manjše stranke, da lahko v politiki povzroči delitev na dva bloka in da bo parlament po njem predvsem regionalno strukturiran. Zagovorniki pa trdijo, da omogoča neposredne volitve kandidatov (in ne stran- karskih list), da izloči ekstremne stranke, ki nimajo veliko podpo- re volivcev, zagotavlja enako zas- topanost vseh regij v parlamentu in da je zelo preprost za volivce. "S podpisi 30 poslancev ponuja čisti proporcionalni sistem (po kakršnem smo volili svetnike občinskih svetov) skupina predvsem poslancev LDS. Vo- livci naj bi na ravni celome države izbirali med strankarski- mi listinami, vplivali pa bi lahko tudi (s preferenčnim glasom), kdo z liste kandidatov, za katero volijo, bo postal poslanec. K temu modelu je slišati predvsem ugovore, da ne zagotavlja enako- merne zastopanosti vseh regij in da je za volivce odločanje lahko zapleteno, saj bodo pred izbiro morali pregledovati obsežne lis- te kandidatov. V parlament po tem sistemu pridejo tudi zelo piknik ob Dravi in celo odprli kopalno sezono v Ormožu. Raf- ting po Muri in glasbeni večeri so prispevali, da so v prijetni kli- mi preživeli deset kreativnih dni. Ob koncu kolonije so v šoli na Rumu pripravili pregled nas- talih del. Za fotografa Ivana Le- skoška se delo sedaj šele začenja, saj bo poskrbel za reprodukciie slik, ki jih bodo natisnili v kata- logu. Slike bodo' v šeptembrD razstavljene v murskosoboški galeriji, v oktobru pa v "ormoški galeriji", ki bo do takrat najbrž že nared. Kolonija naj bi bila uvertura v pestrejše likovno živl- jenje v Ormožu in najbrž ne bo ostalo pri tej eni koloniji, ampak bomo lahko prihodnje leto v Ormožu gostili likovno kolonijo z mednarodno udeležbo. vn majhne stranke, nevarnosti de- litve v dva bloka ni. S podpisi 35 poslancev (povečini iz LDS in SKD) je po- nujen rahlo popravljeni veljavni volilni sistem, po katerem voli- mo kot v večinskem (ki ga pred- laga SDS), glasovi volivcev pa ^ pri delitvi mandatov štejejo na proporcionalni način (strankar- sko). Sistem, tako opozarjajo kritiki, volivce zavaja, ker jii" prikriva, med kom v resnici izbi- rajo, in vsebuje tudi prvine lote- rije. Zagovorniki ga hvalijo, kef zagotavlja dokaj enakomerno zastopanost regij, dopušča preživetje manjših strank. Kombinacijo večinskega proporcionalnega sistema pon^^' ja državni svet. Po predlog'' svetnikov bi polovico poslance^ volili večinsko, drugo polovi'^'' pa po strankarskem klju^": Predlagani sistem računsko povsem dorečen, kar bo najv^^' jetneje predmet ustavnega spof^ Sporno je tudi, ker bi bili P'' njem poslanci voljeni na lične načine. Zagovorniki kot^ gument zanj navajajo predvse^^j da je kombinacija srednja med večinskim in proporcion^ nim sistemom, ki povzema d bre plati obeh. Kritiki pa» povzema le slabosti o''^ (Večer, 4. julija 1996) Jak Kopr ifgDNIK -11. JULIJ 1996 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 11 pfUJ / USTANOVLJENA DEŽELNA STRANKA ŠTAJERSKE frotmnlralistiaia stranka y ptujski gledališki kleti je bil v torek, 2. julija, ustanovni zbor ptujske pgielne stranke Štajerske, katere glavni cilj je delovanje proti slovenske- 0 centralizmu in za večjo vlogo regije. Temeljno izhodišče stranke je, da v Sloveniji organizirajo naslednje dežele: Štajerska, Prekmurje, Koroška, pfirnorska. Notranjska z ljubljanskim območjem. Dolenjska in Gorenjska. prizadevali si bodo, da bo lokalna uprava poleg občin in ujgstnih občin dobila še deželne vlade; v skladu s tem pa ^litevajo tudi reorganizacijo slovenskega parlamenta, tako bi poleg državnega zbora imeli še deželni zbor. Območni gjbor stranke v Ptuju bodo vodili Danici Hengelman, Franc ye$elič, Janez Janžekovič, Vlado Godler in Daniel Tašner. Čeprav sklicatelji niso bili povsem zadovoljni z udeležbo - skupaj z gosti se je v gledališki [•leii zbralo le 20 ljudi -, je tokrat ustanovitev ptujskega odbora peželne stranke Štajerske ven- darle uspela. Zbrane je pozdravil paniel Hengelman, ki je usta- novni zbor tudi vodil. Predlog statuta, emblemov in okvirni program Deželne stranke Štajer- ske (DSŠ) je zbranim predstavil Daniel Tašner. Predsednik ma- riborske Deželne stranke Štajer- ske Albert Erjavičnik pa je-v pozdravnem nagovoru poudaril, da so se v stranki zbrali sami amaterji, ki so v politiki po ne- dolžnem. Že pred leti so laično ugotovili, da ima država skoraj vse pravice, občani pa ne. Zato so leta 1992 v Mariboru resno razmišljali o ustanovitvi kakega gibanja, ki bi delovalo proti temu, in leto pozneje, torej leta 1993, so stranko ustanovili. Kmalu zatem so tudi na ptuj- skem območju posamezniki pričeli razmišljati podobno, zbralo se je nekaj somišljenikov, a ustanovitev stranke v Ptuju ta- krat ni uspela. Zveza Deželnih strank Slove- nije ima danes že več odborov, mariborski in ptujski pa odslej tvorita svet Deželne stranke Šta- jerske, v katerem je več kot 700 članov, ki pokrivajo skoraj tri volilne enote. Torej je treba z njimi resno računati tudi na vo- litvah. V imenu županstva mestne občine Ptuj je ustanovni zbor pozdravil podžupan Ivan Jurko- vič ter članom ptujskega odbora zaželel "ob vstopu v slovenski le, izobraževanja, upravne orga- niziranosti in nacionalnega pro- grama, je 12 članov na tajnih vo- litvah izvolilo petčlansko pred- sedstvo in nadzorno komisijo. Za predsednika ptujskega odbo- ra DSŠ je bil izvoljen Daniel Hengelman, podpredsedniško funkcijo bosta obravljala Franc Veselic in Daniel Tašner, peti član predsedstva pa je Janez Janžekovič. Tročlansko nadzor- no komisijo sestavljajo Lidija Na ustanovnem zboru so razvili zastavo ptujskega odbora Deželne stranke Štajerske; levo predsednik ptujske DSŠ Daniel Hengelman, desno predsednik mariborske stranke Albert Erjavičnik. politični prostor čim več uspe- hov v korist domovine". Rastko Plohi, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, pa je izra- zil pričakovanja, da bo nova stranka imela tudi resnični pos- luh do delavskih vprašanj. Potem ko so sprejeli potrebne akte in program stranke za po- dročje politike, gospodarstva, kmetijstva, policentrizma, socia- Foto: M. Ozmec Rozman, Milan Krusič in Mar- jan Rozman. Ustanovi zbor so sklenili s slovesnim razvitjem zastave ptujskega odbora DSŠ - na njej je črn karantanski panter na modrem polju, spodaj in zgo- raj pa zeleno polje - ter s podelit- vijo članskih izkazni; novospre- jetim članom. JA. Ozmec PTUJ / NA OSNOVNI ŠOLI LJUDSKI VRT Kolesarji varnejši s podarjenimi ieladami Vsak dan beremo črno kroniko prometnih nesreč, v katerih so mnogokrat žrtve tudi osnovnošolci na poti v šolo ali do- mov ter v prostem času. Ti podatki nas opozarjajo, da nismo storili dovolj, da bi zmanjšali krvni davek v prometu. Ptuj sodi med mesta, ki si z naraščajočim številom vseh vrst vozil v prometu prizadevajo za novo tehnično urejenost pro- metnega ožilja. Vendar vsa ta prizadevanja ne zajemajo pro- metne rešitve za kolesarje. Šolar- ji pogrešajo kolesarske steze na poteh, ki vodijo v šolo. Prometna vzgoja, zajeta v letni delovni program vsake osnovne šole, si je v zadnjem desetletju utrla pot. Od prvih začetkov v šolskem letu 1966/67 je našla svoje nezameljivo mesto v učnih načrtih osnovne šole in progra- mih interesnih dejavnosti kot pomembno vzgojno in izo- braževalno področje, ki vključuje tudi kolesarski izpit v 3. razredih. Učitelje vodi pre- pričanje, da si morajo učenci že v najzgodnejši dobi pridobiti po- trebne prometne navade in spretnosti, da se bodo znali v vseh prometnih situacijah pra- vilno in zase varno odločati ter pri tem nikogar ogrožati.Tudi starši kot najvplivnejši vzgojitel- ji morajo ravnati skladno s pri- zadevanji šole s svojim zgledom v vsakdanjem prometu. Vzgoja z besedo in zgledi je namreč najučinkovitejša. Predvsem pa naj temeljito premislijo in se prepričajo o sposobnostih in spretnostih ter čutu odgovornos- ti svojega otroka v prometu, pre- den ga samostojno spustijo v prometni vrvež ali mu celo kupi- jo kolo, kolo z motorjem! Vedeti moramo, da bomo le s skupnimi napori vseh vzgojnih dejavnikov vzgojili zavestno disciplinirane- ga učenca - pešca, kolesarja, mo- pedista in kasnejšega voznika motornega vozila. priskočila na pomoč Športna trgovina BELVI iz Slomškove ulice 16 v Ptuju. Učencem 3. raz- redov naše šole je podarila 20 čelad, tako da jim imamo danes na voljo 30, saj je tudi šola naba- vila dodatnih 10 čelad. S tem je zagotovljena vsaj delna oprema za en razred. Korak je storjen, in direktorju Športne trgovine Bistro glavo varuje čelada V tretjih razredih OŠ Ljudski vrt Ptuj so potekali ob koncu šolskega leta pod vodstvom učiteljic Valerije Čuš, Bože Papež, Jelke Svenšek in Nade Zadravec ter mentorja Jožeta Cvetka kolesarski izpiti za vse tretješolce. Ker v Sloveniji že ne- kaj časa poteka akcija Bistro gla- vo varuje čelada.', se učencem pri- poroča tudi vožnja s čelado, po- sebej oblikovano za kolesarje. Žal pa moramo povedati, da so za mnoge mlade kolesarje te čelade predrage. Naši šoli je pri nakupu čelad, ki jih učenci upo- rabljajo med praktično vožnjo. BELVI Dušanu Belšaku se v imenu mladih kolesarjev naše šole toplo zahvaljujemo za spon- zorstvo. Danes je promet nuja in zlo. Prinaša nam udobje in pre- večkrat tudi žalost. Zato naj bo prometna vzgoja skupna skrb in naloga tako učiteljev in staršev kot tudi vseh tistih, ki so za var- no vožnjo in promet zadolženi poklicno ali pa le naključno. Mlado življenje ima pravico živeti! Sonja Dežman TRNOVSKA VAS / SEJA KRAJEVNEGA SVETA O th^0¥ih in tinmninem planv PTUJ / POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE Poiifnke nekoliko drugaie Letošnje muhasto poletje jo je še zlasti zagodlo šolarjem, saj jim je pošteno spremenilo načrte za preživljanje počitnic. Mnogi starši odidejo v službo, otroci po ostanejo sami in jih največkrat pričakajo kar ob gledanju televizije ali pa se dolgočasijo. Mnogi sploh nimajo idej, kako bi za- polnili ves ta čas, ko so sami doma. v ptujskem Centru za socialno delo, ki med letom na osnovnih šolali vodi mladinske delavnice za učence od 6. do 8. razreda, na katerih se pogovarjajo o različnih temah, ki so v življenju pomembne, so v prešnjem tednu pripravili kreativne delavnice za osnovnošolce. "Letos smo se odločili, da začnemo delavnice kar v začetku počitnic, da jih naučimo in spomnimo, kako lahko sami ustvarjajo ter tako preživijo čas, ko so starši v službah," je povedala Danila Jurgec, mentorica iz Centra za socialno delo v Ptuju. Za tovrstno preživljanje počitnic so se na našem območju odločile le štiri osnovne šole, čeprav vse nastale stroške po- '^'"ije organizator. Letos so potekale delavnice ■^a osnovni šoli v Cirkovcah, l^ier se je vključilo 26 otrok, z "^iinii pa so bili mladi inštruk- torji Suzana Merlak, Maja Raj, P^rja Krajnc, Marko Haza- ^^nt in Matic Klemenčič. De- '^^no in živahno je bilo tudi na '^•"šinski osnovni šoli, kjer se je deset šolarjev odločilo, da se naučijo ročnih spretnosti in drugih znanj, ki so jim jih po- dajali njihovi inštruktorji Pe- tra Šabeder, Klavdija Kristo- vič, Marjetka Kocuvan in Stanka Kocmut. V prostorih krajevne skupnosti Jožeta Potrča v Ptuju se je dnevno do- bivalo okrog dvajset otrok, ki so prav tako kot njihovi vrstni- ki v Juršincih in Cirkovcah ustvarjali iz gline, plastelina ter drugih materialov, risali na tekstil in si tako domiselno preuredili sicer že zavržene majice. Tudi to je mogoče, da se lahko zabavaš z zgodovino, saj so jo sprejemali na satiričen in prirejen moderen način. De- lovna in inovativna pa je bila tudi skupina mladih novinar- jev in med drugim so obiskali Ptujski delavničarji so obiskali tudi Radio-Tednik. Z zanimanjem so piisluhnili izkušnjam novinarja Martina Ozmeca tudi našo hišo ter s ogledali, kako nastajata časopis in radij- ski program. Gonilni sila ptuj- skih delavnic so bili Nataša Zorko, Petra Kuša-, Daniel Tement in Aleš Dajčtnan. Zra- ven resnega dela so se veliko pogovarjali, prepevali, pos- lušali glasbo in vsem, ki so se delavnic udeležili, je bilo kar žal, da ne trajajo dalj časa. Svoje izdelke so ob koncu razstavili in povabili svoje pri- jatelje ter starše, da so si jih og- ledali. MS V četrtek, 4. julija, so se sestali na 4. redni seji člani sveta KS Trnovsio vas. Razpravljali so o grobarini za leto 1996 in sprejeli sklep, da ostane enaka kot v lanskem letu, to je 3000 tolarjev za družinski grob in 2500 tolarjev za enoj- nega. Iz teh sredstev bodo pri pokopa- lišču zgradili leseno uto v vrednosti 200.000 tolarjev, dnjgo pa dobi Po- grebno podjetje Jančič iz Lenarta za urejanje pokopališča. Na sejo so povabili tudi predsednike gradbenih odborov, ki vodijo ali so vodili posamezne akcije v tej krajevni skupnos- ti. Govorili so o dolgovih po pogodbah, ki jih podpisujejo krajani ob posameznih ak- cijah in jih ne izplačajo. Ti dolgovi znašajo slaba dva milijona tolarjev ali 40 % letne- ga samoprispevka. Sprejeli so sklep, da bodo vse pogodbe, ki niso plačane, dali v izterjavo. Na seji so tudi uskladili statut krajevne skupnosti Trnovska vas z občinskim. Sprejeli so še finančni načrt za leto 1996; ta znaša dobrih 43 milijonov tolarjev. Na prvo mesto so uvrstili dokončanje iz- gradnje zdravstvenega doma, ki naj bi po predvolilnih obljubah predsednika sveta KS Trnovska vas Karla Vurcerja začel obratovati 15. septembra. Tako naj bi bilo zagotovilo vodstvo Zdravstvenega doma Ptuj. Če pa ptujsko zdravstvo ne bo poka- zalo zanimanja, pa bodo iskali zdravnika in zobozdravnika z zasebno prakso. Zati- ka pa se pri sofinanciranju, saj KS ne za- gotavlja pravočasno obljubljenega deleža finančnih sredstev in s tem zavira na- daljnji potgk posodabljanja krajevnih cest. Ob koncu so potrdili izplačilo sejnin in kilometrine za tajnico KS Trnovska vas. Z.š. Slomškova 22. Ptuj. tel.: 778-021 ZA VROČE POČITNIŠKE DNI bazeni otroški vseh velikosti od 966 SIT rokavčki od 467 SIT blazine od 453 SIT čolni otroški od 2.418 SIT vodni baloni v kompletu 150 SIT vodna šprica - obesek 180 SIT vodne pištole od 110 SIT žoge od 390 SIT otroški zmaji in avioni od 305 SIT komplet vedro z modelčki od 640 SIT plastična vozila od 980 SIT imamo tudi mnogo drugih igrač! TUDI PilCAPDLONfCA SUCA 2A MAJHNE IN ^Bim 12 - naši kraji in ljudje 11. julij 1996-1 TEDNIK JURSINCI / LOVCI PRAZNOVALI ZLATI JUBILEJ Slavje lelene l^ratovšiine Pred 50 leti so v juršinskem koncu ustanovili prvo lovsko organizacijo, dva izmed ustanoviteljev - Maks Raušl in Franc Meznarič - še živita. Najprej sta bili tam dve lovski družini, leta 1953 pa so ju združili. LD Juršinci ima 3500 hektar- jev lovišča, skoraj polovica v sosednji občini Destmik- Trnovska vas, spada pa med tipična hribovsko-nižinska lovišča. Ob jubileju so lovci pripravili bogato slovesnost ter predstavili delček lovske kultu- re. "Veliko so lovske generacije juršinskim krajem že dale, moj delež pri tem je bil majhen. Ven- dar sem prepričan, da bomo zna- li ohranjati lovstvo v takšni luči, kot nam je najbolj poznano. Puške bodo visele na klinih, lov- ci pa bomo tudi v prihodnje mo- rali dati več poudarka naravi," je na nedeljski lovski slovesnosti povedal juršinski župan in član LD Alojz Kaučič. "Prvič so se v naših krajih lju- bitelji narave in živali pogovar- jali o ustanovitvi lovske organi- zacije v letu 1945, leto pozneje pa so že ustanovili dve družini. V sosednjih Vitomarcih so najprej imeli svojo lovsko organizacijo, vendar je čas prinesel, da sta se ti dve združili. Zmeraj smo imeli v naših vrstah kmete, obrtnike, delavce in upokojence. Iz kroni- ke LD se da razbrati, da je lov- sko organizacijo najprej vodil Anton Slodnjak, njegovo delo sta nadaljevala Franc Ritonja in Feliks Potočnik, nato pa Simon Toplak, Štefan Gačnik, Alojz Kaučič in ponovno Štefan Gačnik. Leta 1969 smo kupili zemljo za gradnjo lovskega doma, tri leta kasneje smo ga slo- vesno odprli, vendar je bil kaj kmalu premajhen za številno članstvo naše LD. ZgradiH smo večji lovski dom, dodali pa smo mu tudi strelišče za glinaste go- lobe. Takrat smo imeli že svoj prapor, uspeli smo namestiti več lovskih naprav in do danes lahko rečem, da je petdeset let za našo organizacijo uspešnih. To potrjujejo številna lovska priz- nanja. Zmeraj smo najbolj skrbeli za lovišče, ki je razdelje- no na šest revirjev. Več pozor- nosti bomo v prihodnje potrebo- vali od drugod, zlasti sodelovan- ja z občino, lovska dejavnost pa tako še danes dela na temeljih starega lovskega zakona. Mnogi vemo, da je razvoj kmetijstva v zadnjih 10 letih povzročil precej neugodnih okoliščin za razvoj poljske divjadi. Lovci moramo še posebej skrbeti za naravo, to nam pomaga tudi navezanost na prostovoljno organizacijo, ljube- zen do narave pa ostaja naša te- meljna naloga," je v slavnostnem nagovoru povedal Simon To- plak, namestnik starešine LD JUršinci. Starešina Štefan Gačnik je namreč ravno v dneh praznovanja moral ostati na zdravljenju v bolnišnici. čakanje na nov lovski zakon Mag. Emilijan Trafela, pred- sednik Zveze lovskih družin Ptuj in Ormož, je ob jubileju LD Juršinci poudaril, da lovski praz- nik ni le praznik lovcev, temveč vseh, ki v tem okolju živijo. Med drugim je dejal, da imajo juršin- ski lovci lepo razvejano lovišče, kar se po njegovih besedah kaže cirkulani/ REZULTATI RADIOAMATERSKEGA S5 VHF MARATONA Cirkulitniani osmi Slovenski radiomaterji, ki vse leto tekmujejo v maratonu S5, so po četrtem terminu ne- koliko zamenjali mesta: Koprčani so prehiteli radio- materje Ljubljane z letošnjim rekordnim rezultatom, Ptujčani so šesti, radioama- terji iz sekcije Cirkulane pa osmi. Radioamaterskega tekmovan- ja se udeležuje več kot 120 tek- movalcev iz vse države v petih kategorijah. V kategoriji A so po prijavljenih rezultatih klub- ske postaje 144 Mhz razdeljene po naslednjem vrstnem redu: 1. Koper (S58W) 11.971.535, 2. Ljubljana (S50L) 6.974.147, 3. Ajdovščina (S%#UAN) 5.897.055, 4. Cerklje ob Krki (S%#ABZ) 3.665.670, 5. Gro- suplje (S57g) 3.099.820, 6. Ptuj (S50W) 2.970.820, 7. Sežana (S59ABL) 1.771.249, 8. Cirku- lane (S59DDR) 1.274.103, 9. Radlje ob Dravi (S59DAU) 1.083.985 in 10. Ljubljana (S59CDE) 1.055.501. tm PISE: MIRKO KOSTANJEVEC / ŽRTVE VOJNEGA NASILJA IN NJIHOVE PRAVICE Zakon o irtvoh vojnega nasilja Nadalievanie # Družinski člani žrtve voj- nega nasilja V 7. čl. ZŽVN je določeno, da je do varstva po cit. zakonu upravičen družinski član žrtve vojnega nasilja v obsegu, določenem za družinskega člana vojnega invalida po zakonu o vojnih invalidih in zadevnih podzakonskih aktih, od katerih so nekateri že izdani, kot n.pr. pravilnik o opredelitvi pogoja preživljanja družinskih članov (Ur.l. RS št. 26/96). # Pogoj za začetek uživanja varstva po ZŽVN Pravico za začetek uživanja varstva po ZŽVN ima oseba, ki ji je priznan status žnve nasilje, šele: a) ko dopolni 50 let b) ali ko je pri njej nastala traj- na popolna izguba delovne zmožnosti. 0 Prednost uveljavljanja pra- vic po drugih tuzemskih in ino- zemskih predpisih Iz določbe 2. odst. 9. čl. ZŽVN sledi, da žrtev vojnega nasilja lahko uveljavi pravice iz 8. čl. ZŽVN, ki jih bom v nadaljevan- ju naštel, le, če teh ali podobnih pravic ne more uveljaviti po dru- gih predpisih, n.pr. po zakonu o vojnih veteranih ali v tuji državi po tamkajšnjih predpisih, n.pr. prisilni mobiliziranci - invalidi v Nemčiji. P Kakšne pravice ima po ZŽVN žrtev vojnega nasilja.^ /. Zdravstveno varstvo Žrtvi vojnega nasilja se zagot- avlja plačilo zdravstvenih stori- tev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. 2. Zdraviliško in klimatsko zdravljenje Žrtev vojnega nasilja ima pra- vico do zdraviliškega in klimat- skega zdravljenja ob pogojih in v obsegu, predpisanem za vojne invalide, kar pomeni, da tudi zanjo pride v poštev pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov (Ur. 1. RS št. 26/96). 3. Povračilo potnih stroškov Žrtev vojnega nasilja ima pra- vico do povračila potnih stroškov pri uveljavljanju pravic do zdraviliškega in klimatskega zdravjenja ob pogojih in v obse- gu, predpisanem za vojne invali- de. 4. Pokojninska doba a) Taboriščniku v nemškem koncentracijskem taborišču, v Jesenovcu ali na otoku Rabu in zaporniku, omenjenem pod I.c, se čas, prebit v koncentracij- skem taborišču ali v zaporu, prizna kot posebna doba v dvoj- nem štetju, čas po 15. maju 1945 do povratka v domovino pa v de- janskem trajanju. b) Internirancu, ki je bil v in- ternacijskem taborišču z odvze- mom svobodnega gibanja v Itali- ji ali v taborišču za ukradene otroke, izgnancu, delovnemu de- portirancu, beguncu in prisilne- mu mobilizirancu (glej pod I. a, č, d, e, II., IV.) se prizna pokoj- ninska doba v dejanskem bivan- ju v taborišču, izgnanstvu itd. do povratka v domovino. c) Žrtvi vojnega nasilja, ki je bila v času, prebitem v oko- liščinah za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja, navedenih pod a) in b), mlajša od 15 let, se čas, prebit v teh okoliščinah, | šteje v pokojninsko dobo kot po- sebna doba. Pravica do izbire Juršinska zelena bratovščina je praznovala Abrahama v aktivnosti vseh članov. Tudi tokrat je poudaril, da se bodo lahko vsa trenja v lovski organi- zaciji (teh je bilo v zadnjih mese- cih precej tudi v juršinskem koncu) uredila šele z novim lov- skim zakonom. Ob koncu je po- vedal, da moraja biti lovišča po- drejena samo divjadi, kajti div- jad si zmeraj mejo določi sama. Sicer pa je bila juršinska lovska slovesnost kulturno obarvana, kot se ob jubileju spodobi. Kljub času počitnic so tamkajšnji osnovnošolci pripravili pester kulturni program, skupaj z nji- mi pa so nastopili še lovski ro- gisti in člani lovskega seksteta LD Leskovec. Poseben čar pri- reditvi so dodali še padalci ptuj- skega Aerokluba. Ob vseh odli- kovanjih, ki so jih prejeli zelene bratovščine, ter priznan], ih LD Juršinci za posameznike] in društva kot zahvalo za dolgo, letno sodelovanje pa se lahko po. hvalijo še z jubilejno skladbo, Napisal jo je prof. Jože Grlecin nosi naslov 50 let med juršin. skimi lovci. tatiana mohorko JURSINCI / PRED PRAZNIKOM GOSPODINJ Pokazale bodo po- men gospodinjstva Le tri tedne je še do praznika gospodinj (29. julija, ko goduje sv. Marta) in članice Društva gospodinj v Juršincih se v teh dneh že pripravljajo na Prvi gospodinjski praznik. Pripravile ga bodo v sobotnem popoldnevu, 27. julija, in se takrat pred- stavile z bogato kulinarično razstavo, raz- stavo kuhinjskih pripomočkov in gospo- dinjskega materiala. V Juršincih mnogi pravijo, da je tamkajšnje Društvo gospodinj, ki je bilo ustanovljeno šele decembra lani, že uspešno zaživelo. Poleg zim- skega izobraževanja so si tamkajšnje gospodin- je, kajti gospodinjcev v svoji družbi še nimajo, omislile gospodinjski praznik. Letos julija, to- rej v dneh, ko praznuje sv. Marta - zavetnica go- spodinj, ga bodo pripravile prvič, nanj pa pova- bile gospodinje in vse tiste, ki jim je gospo- dinjstvo v veselje. Marta Toplak, predsednica Društva gospo- dinj, pravi, da se bodo prvič predstavile z boga- to razstavo krušnih dobrot in drugih značilnih juršinskih jedi, na ogled bodo tudi različni go- spodinjski pripomočki. Predvsem bodo to no- vejši pripomočki, s katerimi se vsak dan srečujemo v kuhinji. Te bo na dan praznika mogoče tudi kupiti in poleg tega še veliko pre- potrebnega gospodinjskega materiala. "Takšnega praznika pri nas še nismo zasledile in rade bi, da bi z leti postal juršinska tradicija. Pripravljamo ga predvsem zato, ker menimo, da je gospodinjstvo tudi v teh časih zelo pomemb- no za vsak dom in da bi takšna skupna gospo- dinjska predstavitev lahko koristila prav vsem," je povedala Toplakova. Tako bodo v juršinski občini dobili poleg praznovanja zahvalnega dne, materinskega praznika in občinskega praznika tudi praznik gospodinj. T. Mohorko Če ima žrtev vojnega nasilja priznano posebno pokojninsko dobo iz drugega naslova, lahko uveljavi pod 4. omenjeno pokoj- ninsko dobo, če je ta zanjo ugod- nejša. 5. Pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji Žrtev vojnega nasilja, ki je bila v času trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa mlajša od 15 let, ima pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Starost- na meja za pridobitev pravice do pokojnine se upravičencu zniža za čas trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa, vendar največ za 3 leta (glej 14 čl. ZZVN). 6. Pravica do vojne odškodnine Žrtev vojnega nasilja iz prvega odst. 2. čl. ZŽVN, to je oseba, ki sem jo omenil zgoraj pod I. in II., ter žrtev vojnega nasilja iz 4. in 5. čl. ZŽVN, to je oseba, ki sem jo omenil zgoraj pod IV. in V., ima pravico do povrnitve vojne škode po posebnem zako- nu, ki ga bo slovenski parlament šele sprejel (glej 15. čl.). Pojavlja se vprašanje zakaj za- konodajalec v 15 čl. ni navedel tudi 2. odst. ZŽVN, ki prav tako govori o beguncu (glej moje raz- glabljanje pod II,). 7. Dosmrtna mesečna renta Dosmrtna mesečna renta je oblika delnega materialnega zadoščenja žrtvi vojnega nasilja iz 2. čl. ZŽVN, to je osebi, ki sem jo omenil zgoraj pod I in II. Ren- ta se valorizira tako kot pokojni- ne in znaša za vsak mesec nasil- ja: - za taboriščnika po 300 tolar- jev - za zapornika po 300 tolarjev - za izgnanca po 200 tolarjev - za interniranca po 200 tolar- jev - za delovnega deportiranca po 120 tolarjev - za pobeglega pred izgonom po 120 tolarjev Pojavlja se vprašanje, zakaj za- konodajalec v 16 čl., kjer je določena renta, ni precizneje na- pisal, kateremu pobeglemu je priznana renta. Ali samo pobeg- lemu pred prisilno izselitvijo ali pa še tudi beguncu, ki je pobeg- nil pred kakšnim drugim voj- nim nasiljem? 8. Prednost pri dodelitvi socialne- ga stanovanja Žrtev vojnega nasilja, ki nima rešenega stanovanjskega vprašanja, ima pri kandidiranju za socialna stanovanja prednost pred drugimi prosilci. # Postopek za uveljavitev statusa in priznanje pravic žrtve vojnega nasilja Vsaka oseba, ki misli, da iZ' polnjuje pogoje po ZŽVN, lahko po l/I. 1996, ko je omenjeni za; kon začel veljati, vloži sama ali preko pooblaščenca na referatu v upravni enoti, kjer živi, zahte- vek za priznanje statusa žrtvf vojnega nasilja in pravic, ki ji^' želi imeti. Svojemu zahtevku mora priložiti tudi ustrezne do- kaze. Na podlagi pozitivni rešitve njenega zahtevka ^ izvrši vpis v evidenco žrtev vol' nega nasilja in žrtvi se iz"^^ potrdilo o statusu vojne žrtve, osnovi katerega bo potem lahk" uveljavljala pri Zavodu za pok"'' ninsko in invalidsko zavarova"' je omenjeni pravici do pokojn'"' ske dobe in do pokojnine P" ugodnejšimi pogoji. Podrobnejša navodila o načit|,'j zbiranja podatkov, vodenju e^'.'^ dence in načinu posredovat'.' osebnih podatkov ter vsebini' obrazcu potrdila o statusu žrt^. vojnega nasilja pa je oz. bo pf^ pisal minister, pristojen za žrt^ vojnega nasilja. Mirko Kostanje''^ ml m: c/31 >! 3^ c •o? n B c/5 G o i •u q >u -o s'g = o g o •s § .ti o I o a c/3 s si >o o C c« s.>; c« 0^ C w o ^ 'U >^ >rj »2 a is ca jo - "5 1» > 2 £ « ca j> 's 's > > cfl rt. ° s" ca o >0 o ca <-! —-ra 1-1 <« > s ° s - i°l. so > o 3 i; ca ■« 2 73 ca .s > o c >o _ « O -n "o .2. ^ ca > ; d ^ 1» c ji ^ kj ^ -§"> »-i ca -c o is o 3 o b o .2i ^ o o > c o « > k «« G b ■p c o c x « w -a <« ■57 o > i-< oo-r! ^ P ti co n o 2 x 00 o co o ca . c g. c o. ll „x ca o ^ (u o 3 o, g "«3 n •o u — a ^ 2 ca 2 s. f- = 1 ^ c! ca o i) 2 cb b^ ^ x a-^ > >c ■-5-so > (u jo _rx ° ■n- 00 q a-! t) o o, 2 c c (u 2 s. „ o. ca -s ca ^ o ■a o t3 c o c d. co" _ N 'o co <« n o x -a >o o ca o - 00 7^:s w 7 S c - ^ ~ o 2 ^ o. ^ ^ s.^ a.2 " ?^ s g o § e g ^ x O -t c o 5p 3 ll o o k ■> s ^ > =3 s a^js s* o t i B > g, c g, « c « s s « p trt o 9 r3 00 ti t* "o is's c io t3 4> •-! o o 2 pl, g « jt> co ms srb 0 > ^ ^2i 1 ^ s s x s^gb 0:5 o ■>0 >N j° 2 OS ca q 2 *3 x O 2 « vo o co > x 7, o c o ji w-> zq e 3 ^ u > m m s ^ < i« z w wo ^7 lli c/3 > >0 Z ph c t3 lil rt: g gkj c 03 i:^« N „ > e 'c r: .2 00 1) ^ :s >o -ra '-'^3x1) c/d.s.«iO 00 xi ^ 3 ^ 13 co >—i . O « s>s o x ^1 1^ x O ^1 ^ .b o 'o >o 50 > x 3 n O . 2 g w) n s C •s i ,3 s - s s| S3, 35 00 g.2 n t3 co (-1 is :3. « a m t3 x o t3 x 'S o cn co T3 c grt: " 3 p x! .a 3 .2. 5 o co o t« "it 2> s > «3 ° 5 ca 3 s g ^ n co 4> i: 3 c o m cj 1 "5 ta. i- i. is ■5 o- o ^ č5 > z ^ »i t: £ ■5 =» o « i o ^ ^1 0.00 x: "o s: -3^ .e s: ii Sagi ■sto o 2 % > -a .2 ^ •r c9- t3 e co "1 o 1.^ lu p 73 c (u -5- co-s'^ cd (-j ii lu —> z uj N O % lil CL « -2 e >0 d — co n o e " c ^ o g- 3 t; o 2 go e o co . o co o u « o & s 'c " 2 .>5 > o o o e x co -t3 o -a o > 1» . >n co i 3 co e ci.ih >n n o 3 ^ 5-.e s o."2 co n b b u .2.'5" o "s co > 2 =3 g c 3 «j N _ < O N > o ul c e s ni ji'2 o .2. g '> t 2 ii g"«? > .si, e . 11 a r^i-b > Z" »u »o < < O O Z Q£ O 2 «/) > = to " > o s a. ■i > x co o i g 1 0 e u n _o co" c "oj x "o > 'ob t3 3 >cj '> 0 3 ul •-t co ;-i 0 t/5 c co 'c x t3 _n 0 is 00^3 0 i-< g c > 3 co ul 0 g 3 g g > ca co co co tj n 60 'l> t3 g 3 :3 0 g e c u c kj x c 0 > co co i-> 'ob co t3 g 3 >n U, t3 (/) co 0 3 t-l ul g t3 s co g '>o co in > > > > co c g u <« g t« c/3 ca ca t3 0 N N N N ul 't ■7 't "> co N t3 2 co i> co o cfl iz- ~ o 2 srb b o 'r'g .2.-'^ co -a o « o 2 -b -s ji g.b! g 00 9 o ca => ii .2. o-2. co .2, n oo2 c s « s ■^:Z'B co w .2 c « u ul >0 g co o g c .2 co "o 00 o co ^ <=^^ n o ■ x •a 3 o g 73 g > O.s cfl o 0.73 > o 4> n a!;; 2 Z > < o. >2 ul lil 5 s S > tfl c« e.a co .2 S 2 >< a..b'^ ^ « i g co .t- > co c > 2 g>'g 3 73 5 ^.2 n 2 co -3 o co ?^ 3 cn > e n 2 o g g g .2, §^ x 2 o c« .2. S i'>S co 3 n a- g .2 n žo g -hb i> g g >~ > x »h a-^ 2 s •n co (jo g '^■^-^^ zlil' ji s o^, cfl 00 co "c o s r o co • "o 2 2 .t 4j co "cj t3 o n 00. ■3 o co rr! ut-m 5 c o r s o B ^ ho •-t ^< tu " n 05 - o o o 3 b: ? s<3 5 m d o y o s' i o " rt 3 Ocu (u rt < d'."s' t« £ n 3 g & c 3 o n p ?r a o 3 >2.s?. ^ 3 < 5« £ s a. m <_ o to o 3 S. n - ^ ^ o n c < o d z m q o r- o o< do o. 09 t) o s. 5' m O d r o h-- <-)< i on c« ■ ■ 3 i/l 5^ 1 rt c 3 o o* rt o< 3 3 c o "o (/1 g*. « rt. rt rt ^ o a* o< 3', n g' 3 rt e 3 o o" o« ^3- rt -o o 3 o 3 c« 2 5 ^- - rt 3 rt r)< 3 » ^ rt t) 5r 00 c; w o, o (a • —. ju ct rt ^ c 00 n< c • ^. rt. 5' w >3 § i>j o 2 rt § s ss^^g 3- s< 2 5 o rt 03* rt 3 g < d 3 ^ e-rt »r o, b. g o ju rt 3 d.g-rt- < B. 3- § < ta '■^< 2 rt c o & ^' o* rt 7^ 3 rt 3 d- o< 3 3 2 rt o"' O 3 o 3 0q 3 ta n> l:^ rt w 3 o 2.3 ii »> ^ n. • "2 "o 2i 3 2. <^ ^ o* = of so b & rt o 2? s" & o s; o _rt_—: 3^4:^^ o o d r o 3 o' rt -p- 51 o oo g', h rt vo"^ 4^ -p- rt. ^3 ^ o. ^ -p^ ■ n. ^ • , o o ^ ^ gi tu ^ ^ ?s > ^ <^ ' rt ■ '"^ '3 g c ?r la »^h s r; 3 e o 5 n< < o o n » o ' 3 mM rt 3 o cr < g. h- si rt 3: t? s« s: 0< ^ rt v < '-, O., ■1% ^ < ^ rt o "3 2:» 3 o g: rt 'o 3" n 3 a c d- 1-1 op g o rt < s o. 5. 3 m_ rt tli rt' c1.3 g m ja (u o ^ 3 5 rt rt ^ 3 :S rt g rt »'k rt. s s la = 1-1 3 ci. cl. s rt cl ta cfo < c ^ _ -- < n n rt ^_ 3. ot5 3 rt j^- iv, rt ■ c < rt cr rt o 9-3 3; rt_ 3 >::l. ta o < < 3 l^' o rt_ o' 5»r m" rt- c« ?r o o s s < 3 ^ o 3 ° o rt. la rt ^ o'rti i 31 m rt ni ° 3 ^ 3 o c« rt. g. ^ <^ ii o (a rt. 5" n ta rt oq ta ta 10 »3 3^ c c« cr o 31 —- 5«r rt- jo 3 g. ta g j* s 2: ta 3 3 s o -3 — .'3 J? 2. — — rt ' g. o: o 'o, e^- g rt. o s« 3 3- o 9- < 3. 3 b. 3 : 3 " " o <^ rt. ^ -3: < - g- ta n „ c 3 o 3 rt " 3'2 n o q 3 n' 3 s 0-33 3 "s i < 3 rt w 03 !— 3 rt rt rt 3 (a ta 3 s o. rt 05 rt-oq g'^ s k 3. 3 's < rt 03' rt' kj ^ ^ 3 ^ ^ g- ^ ^ o o < g s g s ^ ° n 3 03 3 rt n "3 n 3 o „, ^ s b- ?r 03 g 3 o & rt s" 3- ° o 03 p 00 o 3 »• 3t>ai o 05 cl cr 00 rt^ o ?r 5' 3- o n 3- n 3 "o 3 3 n s rt o o 3 3 o ^ -^5.rt 00 03 3 Ti 3'5 < 3i ° 03 rt ta ft) rt <; - rt 5. n 5. o< a. 2:3. s< " tr ^ 2^ c« c3 a 3- g rt &• rt ^ 05 go rt g*, o < n 3-§ rt ^ p rt • » rt rtr 00 ' °- o :2. ^3 d- rt < g--a -g^ < rt o, 3 s- o 3 g-3 • ■- o rt & 3 m g^ < < n Š 3 rt ^ rt <: 3 si c g s g-3_ < ■^•3 o n rt ™. m' 3 2. rt-& • 05" rt m* 3 ,__03 ' 3 3 ^- 3 3 3 05 o 3- < 03 3- 3 K 2 05 c 3 n jo ft J5 ~ rt < p. rt s: 5' 3> rt ■f^' 3 i^' 00 3. p. rt — rt o 3 3 3 ^ d. g &3 o< !^ 5'^ g? § 3 -£•3 n 3 rt o. on 3 " o rt d- 00 ta' o g < x- 3 3 o 3 rt *0 05 rt 03 o rt" a o •3 «» d m 3 < o to d. i^j ' ■ rt o ?r rt 3t cl c g < 3 H § rt ^ rt ta 3 3 c -g. o 3 v)< n c 05 00 n o ~ 05 ^ o < 00 2 o 05 < d- 2 3 p n g' 2 3* rt o ° «< o 000 o. 1^ cr d-00 3t rt 05 ^3.£. rt n rt n ' ' 03 ?r (t> n. c o- rt >3 ta !»r oq, o »i 3 ~* g. o d- ?r 05 ' 3 3^ 3 rt _ 3 3 o ^ no 2 3 rt 05 ■ 05 rt n 3 m o o g. cr " .3 o <-)< 05 VI o 05 2 "e' 3 o „ n< cS 03 g 3 o 05 N< ^ 9^ g 00 — o fp rt- o ? s 3 9 rt s. " 3 O K ° % ^ o ' n 05 05 3 3-1 lo - 5«^ o 3 ^- yr 05 3 _. n 00 cd (T o 7J 05 n rt m o i 05 rt 5. 00 c/k < 2. ^ — n c n< cr c/i z n ta > z o (/i n > < O > cr-g. 00 •tj o 3 m z tn m o m n< n o d > 3 rti s'" 03 n ^ o ;^ o cr c«' 3 B o n ^ -g* 3 -s rt: (/) 00 c2 rt »5 30 3. o- ^ 3 ^ < (t) c/5 3 ?r ^•3 g. rt rt rt 3- 3 5'g rt. 05 T 3 " gii n'2'.i i- 3 i 3 n' 0< n - p, 05 n li' 05 3 3 rt -rt- fs 3 rt ^ c« 5 rt s2 rt 05 o . . . . rt !ii 2 . o 3 o < t: < 3 3 rt rtjoo < 3 < ^32. rt on d- < rt rt 3-33 3 a 3 00 o rt 05 cr < 05 rt, < 3- 03 3 . 3 n 05 ■-is rt o ^ 3- 3-< ta c/5 ■ ' Hd. n « 000 .3-. 7s c« o< O"^ 2 2: 3' ^ hh rt c ^ <^ h- w rt o< 2. 3; 3 ' 03 o, 3 N' rt 03' g O' i:. 05 rt 3 o' n 2 ~ rt cr n . o 05 cr.^ ^.^ i rt 5' rt 33 3 jft » 3 03 • o c/i ■ < 05 rt 05 3 rt' 03' n o ^ 3 •3 3 3 -o rt i t o o< rt 3 rt o si. to ,3; s 3 05 rt ja 7^ »3 < 3 < c < 2 ^' 2 ^ 2. 3- c« — rt rt ^ 3 ^ 3 3 03 ii o cr ^. 3 3 £2. rt o g f5 is o' n' 3 ^ o s- rt sr rt 03 00 m < 03 < g 3 2. n s' £ ta 03 rt. o rt ?r 3' o < i-s 3 cr c« 05 o cr g". 3' c« 5^ 05 O cr c/5 (ti 2. 3 rt o 03 rt rt. «3 " rt g rt. jo ju 3 rt ■-o c/3 00 < < rt rt n n 05 05 < < o o 3- o- 03 05 c/) ca< s -g. 05 rt 00 3 •3 03 3 3 rt rt 0 3 ct c/5 0 < 2 cl 3 05 0 " rt 05 03 _ 3- rt >3 rt n 05 3 rt' rt 3 rt 3" 3 rt; 00 3* 5. 3- 05 5: n 03 (a rt Ib o' "o 3 00 rt 05 3 d. 3- ■ ' c n w 3 g 2r 2-g i" ^ < ° rt: rt n ^33 rt o 05 ~ 03 o —- < rt 3 3^ rt §^ o rt 00 3 03 ._ rt •3 n ar n'n c^ o o. 2. 3 rt' rs d- n rt o — g. o 3 5 3" 05 ta' 3 g rt 3 3^ n rt" rt cr o. 2 rt ?r 3 "3 ° 3 o rt. 05 00 g 3 o s 5!' rt 3 s.' - ^ o o, "3 § s- o rt < rt 3 ° O 3^' ^^ s ^ 3 2 :^ rt 00 rt. 05 _ ^. 03 3 " o d. o cr 2. ■ 3^ o. 3 ?r 05 3 d. c/l s ^ rt rt —■ rt 00 05 o 05 rt. ^ rt g § n g rte«—. 00 la rt ta rt ^ -g < ° c rt "3 rt "ii o 2. -g-g. rt "3: 3 g. c'«?-.. 3 < 'a 000 VI cx n» to n g o' s-oa rt 03 3 " n -a 05 3 s g- §1 3' 05 o rt. 52 3 3 05 VI 52 rt o 3 "3 05 o n < 05 o o -> < o 3 rt rt "-i 00 00 05 05 n 3 rt. » s:^ o rt >3 o. rt 3 : 3 3 n 3- 05 la g'. < 3 o n s rt 3 3. n 05 < o p. 03 05 rt. O 3 <^ o 03 "3 5 g 3 £t ^ c« rt "s' rt 00 3 3- ?r cl i 3 s g g-- g. m' 3 rt d2- rt o DO o > z n < o o rt < o o 00 kj i— < O. 3 .3: > ta o d.'3 d- .. p -g. c 2 2i 3. !| fEDNIK -ll.JULU 1996 NASVETI - 15 ■K Kuharski nasveti Ribez gibez, bodisi črn, rdeč ali redkeje bel, sodi med najbolj ^iiano jagodičevje. Rdeče jagode so zelo primerne za gami- ranje predvsem zaradi svoje intenzivne kislosti. Če so jago- že prezrele, so surove nekoliko manj uporabne. Če l,(,Čemo ribez jesti surov, ga moramo močno sladkati, razen ^g vam je všeč kiselkast okus. S posameznimi jagodami rdečega ribeza pogosto krasimo sladice ali dišavimo pi- l^antne jedi iz rib in perutnine. Ribez se poda tudi k div- jgčini in tudi sladke kreme se izvrstno ujemajo z grenko- sladko aromo ribeza. Beli ribez je nekoliko milejšega oku- vendar ga uporabljamo enako kot rdečega. Zelo lepo pri- (je do izraza, če kombiniramo vse tri vrste ribeza tako pri dekoraciji kot pri različinih kremah, ki jih pripravimo iz ri- beza. Žele iz rdečega ribeza je zraven marmelade najpogos- tejša sestavina sladic. Črni ribez nima svilenkastega sijaja in tako prijetnega okusa kot rdeči. Surov je kislo-grenek, Če ga kuhamo, pa se ta okus ne- l(oliko razgubi. Največ ga upo- je prikupen okras za vse mrzle deserte. Vso drugo jagodičevje, če ga sladkamo, moramo porabi- ti še isti dan, razen ribeza. Zra- ven zrelih ribezovih jagod lahko rahljamo za marmelade in želeje, ker vsebuje veliko pektina. V in- dustriji ga večinoma predelajo v sirup ali likerje. S sladkorjem potreseno sadje za okras uporabimo še manjšo količino zelenih listov. Sadeže lahko uporabimo v grozdičih ali posamezno. Liste in cvetove predhodno dobro operemo in jih posušimo s papirjem. Rahlo stepemo beljak, tako da je še tekoč, ter sadeže in liste na hitro pomočimo v beljak in pustimo, da se posuši. Nato sadeže z listi vred z vseh strani previdno po- valjamo v kristalnem sladkorju. Položimo jih na suho za uro ali dve. Najboljše je, da jih položite na kuhinjsko mrežo. Nepropust- no zaprte lahko hranimo do 12 ur. Iz jagodičevja si lahko pripra- vimo odlične aperitive. Sočasno je to eden izmed najboljših načinov za shranjevanje jago- dičastega sadja. Iz njega lahko pripravimo tako imenovano po- letno sadje v češnjevem žganju, s tem da lahko češnjevo žganje za- menjamo tudi z drugim domačim žganjem. Potrebujemo 60 do 70 dekagramov mešanega jagodičastega sadja (malin, ro- bidnic, borovnic, gozdnih jagod ter beli in rdeči ribez). Potrebu- jemo še 25 dag sladkorja in pri- bližno 300 ml češnjevega žganja. Pripravimo tako, da sadeže preberemo, odstranimo liste, peclje, stebelca ter nagnite in ovenele jagode. Pri ribezu si po- magamo z vilicami, tako da pri- memo za pecelj in z vilico poteg- nemo od peclja proti koncu, a ne pregrobo, da ne poškodujemo ja- god. Jagode stresemo v cedilo, jih operemo in posušimo na ku- hinjskem papirju. Nato jagode in sladkor v plasteh naložimo v steriliziran kozarec do 2,5 cm pod rob. Sadje in sladkor prelije- mo s češnjevim žganjem. To mora segati vsaj centimeter nad jagodami. V kozarcu ne smejo ostati mehurčki. Kozarce dobro zapremo ter jih hranimo na tem- nem in hladnem prostoru vsaj 2 do 3 mesece. Vsebino med zo- renjem večkrat premešamo, da se okusi dobro pomešajo. V al- koholu prepojeni sadeži so opoj- na sladica, žganje z jagodno aro- mo pa pijemo kot okusen liker. Poskusite si pripraviti poletno sadje v češnjevem žganju, upora- bili ga boste lahko ob različnih priložnostih, ki jih v našem živl- jenju ne manjka. •> Nada Pignar, učitelfica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / K.^KO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 76. NAD. Izbira parfnerja 2. nad, m 2* Liuitezen na prvi pogled Mnogim se zdi taka ljubezen naivna in pubertetniško za- ''^snjaška, nekateri vidijo v njej poseben čar in celo pogoj ?^ Vsako resnično in trajnejšo ljubezen. Ti zadnji se sklicu- '^10 predvsem na to, da človek praviloma že ob prvem stiku ^ ^ekom čuti simpatijo, brezbrižnost ali celo odpor in da ga o občutje le redko prevara. Po njihovem se ljubezen vname '^fienada, ne pa le postopoma, ko bolje spoznavamo posa- •^eznega človeka. ^ tem se seveda ne moremo Povsem strinjati. A tudi če bi ''o tako, ima "ljubezen na prvi J°8led " bodočnost samo, če 'iub svoji ihti dopušča in omo- ?°ča še drugi, tretji in nadaljnje '^^glede", ki utrdijo ali ohladijo '"'^'otno čustvo. Zato je vsako ^^^'^anje, ki bi imelo daljno- ^^^nejše posledice (poroka,spoI- °'^nosi ipd.), samo na osnovi ni ^^^ga vtisa prej lahkomiselno razumno, oceni ljudi v čustvenem reagiranju - "na prvi pogled" - se namreč kaj radi zmotimo. Zna- no je, da taka ocena toliko manj drži, čim manj življenjskih izkušenj imamo in čim slabše poznamo sami sebe. Prav tako ni vseeno, katere lastnosti in pote- ze v takih okoliščinah pri dru- gem človeku vidimo in ocenju- jemo. Praviloma je tako, da smo natančnejši pri ocenjevanju tis- tih lastnosti in potez, ki jih ima- mo tudi sami (zato ženske nas- ploh pravilneje ocenjujejo žen- ske, moški pa natančneje ocen- jujejo moške). In končno iz izkušenj tudi vemo, da je neka- tere ljudi lažje oceniti kot druge. Do največjih napak pri ocenje- vanju drugih ljudi na prvi pog- led pride, ker tedaj navadno iz ene lastnosti ali poteze neupra- vičeno sklepamo na celotno osebnost, ker razvrščamo tedaj ljudi nehote v dva pola skrajnje "imenitnih" in skrajnje "slabih", medtem ko je znano, da je večina ljudi po svojih lastnostih nekje vmes, in ker pri takem ocenjevanju radi pripisujemo drugim svoja lastna čustva in težnje. Po vsem tem torej ne gre dvo- miti o ljubezni na prvi pogled. Raziskave so pokazale, da dejan- sko obstaja odnos med našimi čustvi in čustvi druge osebe in to predvsem med pozitivnimi čust- vi. Če nam je kdo všeč, potem je precej verjetno, da smo tudi mi sami všeč tej osebi (zanimivo je, da takega odnosa ni med nega- tivnimi čustvi). Na drugi strani pa ne kaže pozabiti, da ni vedno tako. Naslednjič pa o lepi zunanjosti in še čem. mag. Bojna Sinke KASAŠKO TEKMOVANJE V LJUTOMERU Duras pred Benla- minom C leefem Marko Slavič je v nedeljo zmagal z naraščajnikom De- mosom MS tekmoval z Lavishyem (1:20,3), sedma dirka pa je bila najzani- mivejša in nova dobra predstava najboljših domačih kasačev z Ljutomerski Konjeniški klub je odlično pripravil še eno kasaško preskušnjo z devetimi dobro pripravljenimi dirka- mi. Za poslastico so pripravili tudi tekmovanje županov občin Pomurja in Priekije, v katerem je sodeloval tudi ptuj- ski župan dr. Miroslav Luci. V prvi dirki so tekmovali mla- di kasači, ki šele vstopajo v tek- movalno areno. Pokazali so odlično pripravljenost, znova pa je zmagal Demos MS na vajetih Marka Slaviča ml. iz Ljutomera (1:23,7} pred Nike Lobellom Ivana Spindlerja iz Lenana. To je dober znak za rejce, ki imajo v hlevih še veliko mladih kasačev, predvsem Ljutomerčani. V dru- gi dirki je tokrat slavila Orka Kit z voznikom Miho Kovačičem iz Maribora (1:23,6), tretjo dirko zadnje kasaške preizkušnje v zi- belki slovenskega kasaštva je do- bil Jože Sagaj z Visterjem (1:24,2), precej napeto je bilo v četrtti dirki, v kateri je zmagal Ven Hill Davorina Krajnca iz KK Slovenske gorice Lenart (1:21,9), peta dirka je bila v zna- menju domačina Slavka Jureša, ki je zmagal z Lordom Lobellom (1:21,6), šesta dirka je pripadla domačinki Danijeli Hericu, ki je kRviDAIALČL 27. JUNIJ: Milan Grešnik, Hardek 20, Željko Majceno- vič, Lackova 4, Ptuj, Vlado ŠamperI, Drbetinci 32, Vla- dimir ŠtrucI, Kozminci 21, j Radko Hojak, Volkmerjeva C. 28, Ptuj, Nada Kožar, In- dustrijsko naselje, Anton Višinski, Brstje 34, Ivan | Gajšek, Zg. Sveča 8, Rajko I "Turnšek, Kicar4, Milan Dor- nik, Krčevina pri Vurbergu, Jožef Zebec, Belski Vrh t 102, Ivan ŠtrucI, Sedlašek 94, Matevž Mohorko, Apače 3, Alojz Zore, Tavčar- jeva 21, Roman Kociper, Vi- dem pri Ptuju 13, Franc So- vec, Senčak 13, Rajko Kola- rič, Tovarniška c. 5, Ivan Markovič, Mlinska c. 11, . Branko Kovačec, Formin 14/a, Ivan Meško, Gorišnica 72, Ivan Bezjak, Prvenci 5/d, Jože Plajnšek, Prešer- nova 2, Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a, Marijan Žer- jav, Markovičeva 11, Duško Brvar, Planinčevih 17, Mi- klavž, Marija Ivančič, Ob . potoku 19, Vladimir Mo- rava, Ljubljanska 98, Franc Murko, Slovenja vas 54, Stanko Libman, Šercerjeve brigade 5, Dragica Beber, Borova vas 27, Drago Bu- kovec, Metelkova 24, Franc I Bec, Ul, Šercerjeve briga- ^ de. zaslužkom do milijona tolarjev. Serijo letošnjih sijajnih zmag je potrdila Lenta s prekaljenim kasaškim lisjakom Francem Lovrenčičem (1:19,6), ki je dose- gla celo nov osebni rekord. Lep uspeh in nov osebni rekord pa je dosegla tudi IRA MS z vozni- kom Markom Slavičem (1:19,7). Hitra dirka je bila brez avtostar- ta, na trak in distanco, tako da sta imela tuja zvezdnika Charlie Somolly in Benjamin C Lee 40 m dodatka. Zmagal je legendar- ni Duras na vajetih Jožeta Saga- ja(l:18,6) pred Soulmanom To- mija Makoterja(l: 18,4) in Benja- minom C Leejem Janka Mako- terja(l:17,6). To je bil najhitrejši čas dneva, vendar ne rekord, ki torej še vedno visi v zraku. Ob koncu nedeljskega tekmo- vanja so gledalci pospremili še dirko županov. Zmagal je domačin Ludvik Bratuša z Alde- jo (1:20,7) pred Vilijem Trofeni- kom iz Ormoža z IRO MS (1:22,0) in Miroslavom Lucijem s Ptuja, ki je tekmoval z Anomi- som (1:23,8). Tekst in fete: M. Teš Nagradno turistično vprašanje; Pričel se je prvi izmed najbolj dopustniških mese- cev (poleg avgusta). Slovenski turizem je letošnjo sezono slabo začel. Kaže, da akcija "Imejmo se fajn" ne daje želenih rezultatov, kljub temu da je bila v glavnem pozitivno sprejeta. Naši ljudje še vedno raje letujejo v tujini kot doma. Glavni razlog so cene, ki so na tujem nižje kot pri nas. O pretirani zasedenosti ptuj- skih turističnih zmogljivos- ti tudi ni mogoče govoriti, čeprav je obisk enodnevnih gostov še kar zadovoljiv. Za turizem so namreč pomemb- nejši podatki o nočitvah. Število nočitev domačih in tujih gostov v juniju se je v glavnem gibalo okrog števil- ke 800. Sicer pa je turistična statistika ena slabših strani ptujskega turizma. Podatke za zdaj zbirajo le v turis- tičnoinformativnem centru Ptuj in še ti so delni, ker jih vsi ne dajejo. To soboto in nedeljo bo zno- va zanimivo na Polenšaku, kjer bodo organizirali 33. praznik žetve z razstavo kru- ha in pogač. Prizadevne pe- karice bodo za razstavo na- pekle številne dobrote, ki bodo tudi naprodaj. Nagra- do za pravilen odgovor, da bodo letos na Polenšaku or- ganizirali 33. praznik žetve, bo prejela Marija Babic, Dornavska c. 15, Ptuj. Čestitamo! Danes vprašujemo, v kateri ptujski restavraciji redno or- ganizirajo razstave ptujskih in drugih likovnikov. Na- grada za pravilen odgovor, ki ga v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, pričakujemo do 19. julija, so muzejske publikacije z družinsko vstopnico za og- led muzejskih zbirk. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE V kateri ptujski restavraciji redno organizi- rajo razstave ptujskih in drugih likovnikov? Naslov: PLANINSKI KOTICEKi Izlet na Triglav ] Planinsko društvo Ptuj organizira za člane PD Ptuj 27., 28. in 29. julija izlet na Triglav in v Dolino sedmerih Triglavskih jezer. Odhod bo v soboto, 27. julija, vrnitev pa v ponedeljek, 29. julja. Podrobnejši program in vse informacije v zvezi z izletom so na voljo v društveni pisarni. Izlet vodi Franc Kocjan s petimi sovodniki. Vedstve izleta 16 - ZA RAZVEDRILO ll.JULU 1996- TEDNIK mimi SKLEPNI edi REVMA- stizema ZNAČAJ ARGON VESELJE DEL HOTELA MUSLIM, SODNIK STARA ZNAMKA JUGOSL. CIGARET NAŠ PEVEC (MARJAN) IZOLACIJA SPIKERICA KOROŠEC 100 M* LUKA V JUŽNI UALU HUDOBIJA TIP CITROENA KRITIKA, PRESOJA SPREMLJE- VALEC DIONIZA„ OBLEKA PLEMIČEV GLEJ . SLIKO' BRANKO ZEBEC NAŠ PLANINEC (JAKOB) SINGAPUR. LET. DRUŽBA KITOV "ZOB" ZAČETNIK ROKO- BORBE (KARL) GOROVJE V ČRNI GORI,.. OKREP- LJENA NIKA- LNICA ZDRAVKO SLAMNIK LANTAN OLIVER MLAKAR POLICIJ- SKA AKCUA. EGIPT HUMANIST roher- OAMSKl 100 INDIJSKO BOŽANSTVO HRVAŠKI NOGOMETAŠ KAREL ABSOLON RUSKA BAJKA ■ HARMONIK. IZPREPOU GERMANSKI OREL PSIHO- TEHNICNI PRESKUS MESTO v EPIRU HIMALAJ- SKA KOZA SPLET LAS ŠTAJERSKI (LIT.) PORAST ARTHUR TINA AUMONT REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Mojstra- na, anarhizem, Mantovani, ena, malin, Li, Gale, Puskas, Juh, pektin, serec, Athos, skat, aH, Ops, proštija, pred- pašnik. Sam, osel, Aar, Rad- ko, iver, Laos, kos, korak, Darijan, okostje, Ečo, ar, gams, krš, oe, JAT. UGANKARSKI SLOVARČEK ABS = nemški rokoborec, začetnik rokoborbe (Kari, 1851 - 1895) ASAHI = eden največjih ja- ponskih dnevnikov KRIŠNA = eden izmed treh glavnih božanstev hin- duizma ODALISKA = sužnja, služabnica v sultanovem ha- remu ONATAS = grški kipar iz 5. stoletja pr. n. š. PAMINA = kraljična iz Mozartove opere Čarobna piščal SALERNO = mesto, luka in kopališče na jugu Italije SIA = singapurska letaska družba SKASKA = ruska bajka 4^ Aforizmi by Fredi 4^ Politikanti gredo pri nas tako naglo v klas, da je že skrajni čas, da začne ljudstvo kožuhati. ^» Ce mi pripravljate pasje življenje, vam povem, da se bom spre- menil v pitbula. Jebivetra ne ustavi noben vetrobran. Včasih je šlo zelo dobro že delovnim ljudem, danes pa gre zelo slabo celo delavnim ljudem. »4 Osel gre le enkrat orat ledino na led. 444 Karies je zobni karierist. 4» Tudi med kronanimi glavami se najdejo kronani osli. Buče so dosti bolj prebavljive kakor bučmani. LUJZEK Dober den vsaki den! Drgoč sen v časovni stiski. Na dveri trka žetev krušne letine, pa neče prav lepo vre- men biti. Mija z Mico srna ječmen že skombajnirala, zaj pa pride pšenička na vrsto. Včosik so ženske srpe za repe cukala, moški pa kose montrali pri žetvi, zaj pa vse to kombajni naredijo. Je pa, vete, hu- jdič kombajnirati na našem bregi, saj je vsoki štiklc zemle na strmi bregposlujeni in bi se lehko zgodlo, da bi kombajnist s kombajnom vred v grabo pobegna. Je pa letos pšenička kar lepo obrodila in bije bilo še več, če je pred krotkim že ne bi tudi toča zmlotila. Z Mico ugo- tovlama, da je v vrečah nekaj tržnega viška pšeničnega zrnja, ki pa ma tak slabo odkupno ceno, da se ga skoro ne sploča prodati. Jaz ali ne ven, kak je te to nareto, da za vse tisto, kaj prodamo skoro nič ne dobimo, tisto, kaj kupiš, pa je drago kaka sam peklenščak. Kak se mogoče spomijate, mi je prejšnji teden pisa Franček s Ptu- jskega pola, da nemre nikam bikov odati, in sem mu jazsvetuva, naj jih pošle na čokaje, glih tak kak firme z delafci delajo. Drgoč je pred menoj Frančekovo pismo, ki tak provi: "Drogi Lujs, upošteva sen tvoj nasvet in bike posla na čokaje. Dvo sta mi že crknola, drugi pa so čista gingavi in brez pravega ravnotežja. Hitro mi odgovori, kak naj ukre- plem, da mi ne bodo vsipokrepali in se v bikova nebesa preselili..." Veš, Franček, zdi se mi, da si ti preveč dobesedno moj nasvet upošteva in bike brez krme na čokaje posla. Vsaj minimalno jih moraš krmiti in z vodoj napajati, pa čeglih čokajo na lepšo bodočnost glih tak kak na taužnte čakajočih delafcav. Tejko te za gnes in dobro se mejte do drugega srečaja. Tistim, ki ste na dopusti na morji, voščim lepo vre- men, mirno morje in ne preveč so- lene cene. Tistim, ki ste duma, pa pridna delo, da bi se dobro pilo in jelo. Pa srečno. Vaš LUJZEK, ki Švica v pšenici horoskop 4horoskop 4 horoskop 4 horoskop OVEN 21.3.-20.4. . ona # prijetna družbate bo povabila na zabavo, kjer pa se ne boš počutila najbolje. še sreča, da boš srečala sorodno dušo, S katero se bosta spustili v dolg pogo- vor, kateremu bodo sledile tudi druge stvari. on #nihčetineželinič Slabega, zatojetvoja skrb povsem odveč. raje se posveti dono- snemu poslu in si S tem zagotovi nekaj brez- brižnih dni v prihodnosti. to ti bo zelo koris- tilo, predvsem v ljubezenskem življenju. I BIK 21.4.-20.5. ona # že pred časom si se nekaj dogovorila, se- "^"""^ daj pa se ne zmeniš več zato. pazi, da se ti ne bo izmaknilo. čas je, da uresničiš svoje želje po udejstvovanju, vendar po pameti, sicer bodo učinki čisto drugačni, kot pa pričakuješ. novice, ki jo boš dobila, ne dramatiziraj. on # z izleta ob koncu tedna se boš vrnil zelo dobre volje, obžaloval boš samo pre- nagljene besede, ki so ti ušle z jezika. moral se boš opravičiti, če boš želel mirno spati. drugič raje pazi, kaj in pred kom boš razlagal nekatere stvari. DVOJČKA 21. 5.-21.6. ona # v objemu ljublje- ne osebe boš govorila več, kot je pametno. ko boš spoznala svojo napako, bo že prepozno, da bi lahko pametno ukrepala, v prihodnje raje brzdaj svoja čustva, da se ti ne bodo več dogajale takšne in podobne neumnosti. on # kdaj se boš zavedel, da živiš v sedan- josti in da preteklosti ni več? telefonski klic ti bo sicer vrnil nekaj življenja, vendar vsee- no ne bo tako, kot bi moralo biti. poskusi raje ponovno, tudi ti boš imel enkrat srečo. RAK 22. 6. - 22. 7. ona # poskusila si boš premisliti in ne reagirati, vendar bo izziv vse pre- več močan. ko bostasama, se nikar ne spre- nevedaj, temveč povej tisto, kar pričakuješ od njega. na razne igrice pa raje kar pozabi, saj so časi za to že davno minili. on # namesto da skušaš sestaviti nazaj delce iz preteklosti, se raje ozri okoli sebe. opazil boš osebo, ki nestrpno čaka, kdaj boš storil odločilen korak. tudi poslovne stvari se ti bodo začele počasi obračati na bolje. I LEV ^Pmk 23.7.- 23.8. ^JLV ona • že res, da te ^iplr zadnje čase zaradi nepre- ■ mišljenih nakupov pestijo težave, vendar si vseeno privošči krajši od- dih pri sorodnikih, saj ti bo še kako koristil. zavedati se moraš, daje zelo dobro negovati dobreodnosezljudmi, ki so ti pripravljeni po- magati v morebitnih težavah. on # ker ne gre vse tako, kot si želiš, pos- tajaš nestrpen. izbrati si boš moral lažjo, manj naporno pot. videl boš, da se izplačajo tudi stvari, na katere nisi niti pomislil. čust- veni zapleti ti bodo jemali notranji mir. DEVICA 24. 8. - 23. 9. ona #tvoja reakcija na neko nepričakovano no- vico bo vse preveč impul- zivna, da bi lahko dosegla kakršnokoli ra- zumno rešitev poskusi se zbrati in trezno razmisliti in rešitev se bo ponudila kar sama. potrebno se bo samo malce potruditi. on # po napornih dnevih boš potrebova ve- liko počitka. sveta ne moreš spremeniti, pa če se še tako trudiš. vedi, da je prijateljica samo človek, čeprav je v tvojih očeh popol- na, in temu primerno tudi ravnaj. TEHTNICA 24. 9. - 23. 10. ona # prisluhnila boš pametnim nasvetom, s katerimitezasipavajo so- rodniki in prijatelji, čeprav boš storila po svo- je. trma, zaradi katere si se že nekajkrat ope- kla, bo tudi tokrat prevladala, k sreči pa boš vseeno dosegla tisto, kar si želiš. on # v dobro ti je šteti, da znaš poskrbeti zase, za slabo pa, da to rad prepustiš drugim. če hočeš odnesti celo kožo, boš moral tokrat ravnati drugače. tista, ki jo že dolgo vlečeš za nos, bo začela razmišljati, zato pazi rwse. ŠKORPIJON 24. 10.- 22. 11. ona#ljubosumjetebo preganjalo vse dotlej, doklertuditinebošzado- voljilate želje. hiti počasi in pri tem v izdatni meri uporabljaj glavo. ne dovoli, da ti srce narekujeritemživljenja, saj tako ne boš prišla ravno daleč. on • obljuba dela dolg, čeprav te niti naj- manj ne mika, da bi delal tisto, kar prinaša drugim uspeh, tebi pa samo sitnosti in težave. bodi zadržan inodločen, pa se bo vse izteklo tako, kot si lahko le želiš. STRELEC 23. 11.-21. 12. ona # želja po nepres- tanem gibanju in dejanjih večkrat povzroči pri tebi prenagljene odločitve, seveda pa tudi sitnosti in težave, ki iz tega izhajajo. zares si lahko vesela, da imaš pri- jatelja, ki je razsodnejši in pazi, da ne narediš kakšne neumnosti. on # proti koncu tedna se bo zgodilo nekaj, kar bo še nekaj časa vzburjalotvojo domišlji- jo. vendar se ne smeš preveč nadejati, da ne bi bil potem razočarar\ za vse bo še več kot preveč časa, zato ne hiti. KOZOROG 22. 12. - 20. 1. MŠ ona • imaš odlične možnosti, da končno uspeš na področju, na katerem si to že nekaj časa prizadevaš. ven- dar same možnosti še niso dovolj za končni uspeh, potrebno je tudi nekaj sreče ter hra- brosti. on # moral boš temeljito premisliti, kaj re- snično želiš od življenja. kot tudi sam vidiš, tako naprej več ne gre. preveč si samozaves; ten in zaradi tega delaš premnoge napake, ki te drago stanejo. VODNAR 21. 1.-19. 2. ona # naveličana si vsega, najbolj pa lastne neodločnosti. stisni zobe in premagaj krizo, saj te zatem čaka obdobie sreče in mirnega življenja. partnerjeve bese- de te bodo spravile v smeh in dobro voljo presenečenje, ki ga pripravljaš bo uspelo. on #tvoji načrti se bodo končno začeli ure- sničevati. vendar nikakor ne pokaži nav- dušenja, dosti pametneje bo, če ostaneš čim bolj hladen. oseba, za katero se zanimaš goji do tebe enake občutke kot ti do nje. RIBI 20. 2. - 20. 3. ona#najteobčutekza- dovoljstvanezazibavlč' nobnost, saj si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res lepo p^'' ložnost. nekdo, ki ti veliko pomeni, te bo do- cela zmedel, vendar predvsem v pozitivneij' smislu besede. tako seti bo zdel svet še lep^' in ti boš še naprej pozabljala na obveznost on #nikarse ne slepi, da je vse v najlepš^"^ redu. obetajo se ti namreč težave, kijihve^„ jetno ne boš mogel sam rešiti. pro^i^^ pomoč prijatelja, ki si mu pred nadavnim sa"' pomagal. ne bo ti je odrekel. fEDNIK -ll.JULU 1996 ZA KRATEK CAS -17 Info - glasbene novice! Oboževanja vredni glasbeniki so gotovo tisti, ki s svojo glas- bo navdušujejo nekaj desetletij mlajšo In starejšo generacijo. Jamajška regi skupina INNER CIRCLE je zares navduševala s poletnim hitom Svveat (A La La La La Long). Jamajka, dežela morja in sonca, se lahko pohvali tudi z največjo regi legendo Bobom Marleyjem. INNER CIRCLE igrajo in pojejo komercialni regi, ki ga najavlja tudi novi poletni regi ko- mad DA BOMB (***^. JACK RADICKS je znan regi pe- vec, ki je sodeloval z glasbeniki tipa Chaka Demus, Aswod in Zig- gy Marley. Pevka CHER je pela pesem The Shoop Shoop Song, ki jo je JACK priredil v regi verzijo in ji dal novi naslov IT'S IN HER KISS (***^. Najstnice dobesedno oblegajo mlade moške skupine, ki polnijo stadione in izvrstno prodajajo svoje plošče. Nove pop popevke pop skupin so: It could be For- ever - GEMlNI, Ali I have to do - PJ & DUNCAN, Never Found a Love Like this Before - UPSIDE DOWN. Nemški studijski pevec CAPITAN HOLLYWOOD PROJECT je začel glasbeno pot pri skupini Twenty 4 Seven, ki se je D.J. še spomin- jajo po super hitu I can't Stand it. CAPITAN na solo poti ne dosega več podobnih uspehov, vendar se vrača s plesnim komadom LOVE AND PAIN (**^, podprtim z ženskimi vokali. Britanska skupina FREAK PO- WER je lansko uspešnico Turn on, Tune in, Cop out prodala v več kot 500 000 kopij. Novi album skupine FREAK POWER se ime- nuje More of Everything for Everything, medtem ko se nova pesem imenuje NEW DIREC- TION(**^. . Ljubitelji klavirja in dobrega petja radi poslušajo ženski duo SCAR- LET, ki je poslušalce navdušil s prijetno popevko Independent Info - kviz Ali veste, kdo je duet na sliki? Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, varn bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Daje bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Bryan Adams, je ugoto- vil tudi Matej Ropič, Volkmerjeva 5, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ruj. Rok: četrtek, 18. julija. Reševalec: Naslov: _ Ime dueta: Love Song. Duo SCARLET se vrača s popevko BAD GIRL Ameriški punk band GREEN DAY sestavljajo Billie Joe, Mike Dirnt in John Kiftmeier. Fantje so lani kon- certirali v ljubljanski dvorani Tivoli in navdušili več kot 5000 pos- lušalcev. Z albuma Insomniac so GREEN DAY posneli udarno punk pesem VVALKING CON- TRADICTION (**^, KULA SHAKER so predstavniki neodvisne ali indie ročk glasbe, ki so jo s svojim ostrim zvokom na- javili v skladbi Grateful when yo- u're Dead. Neverjetni uspeh pa so KULA SHAKER dosegli z novo indie skladbo TATTVA (^**). Izvrstni irski ročk kvartet THE CRANBERRIES je doslej posnel štiri albume: Everybody do it, so why can't we do it. No Need to Argue, MTV Unplugged in To the Faithfully Departed. Po odlični ročk pesmi Salvation je skupina THE CRANBERRIES izdala bala- do z naslovom FREE TO DECIDE David Breznik POPULARNIH 10 1. Kllling me Softly -FUGEES 2. The only Thing that Looks Good on me is you - BRYAN ADAMS 3. On Silent Wlngs - -TINATURNER 4. Soldier, Soldier - CAPITAN JACK 5. Coco Jamboo - MR. PRESIDENT 6. Get Down - BACKSTREET BOVS 7. Piu bella Cosa - EROS RAMAZZOTTI 8. Sexy Eye -VVHIGFIELD 9. Wild Days - FOOL'S GARDEN 10. Fable - ROBERT MILES , Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj. prodajalna yg| TEHNIKA EMONA MERKUR d.o.o. PTUJ ŠOLSKA HRANILNICA v Majšperku imamo osemletno osnovno šolo. Pri nas že vrsto let posluje šolska hranilnica Nove Kreditne banke Maribor - Po- družnice Ptuj. V njej sera začela delati leta 1992, takrat je bila men- torica Ruža Klarič. Dve leti pozne- je se je učiteljica Ruža upokojila, mentor hranilnice je postal učitelj tehnične vzgoje in fizike Jože Rezek. V naši šolski hranilnici delamo učenke osmega razreda. Delavk je šest: Simona Pišek, Lea Klarič, Mateja Kamenšek, Jasmina Ko- drič, Sabina Korišec in Vanja Vičič. Hranilnica je odprta v torek popoldan od 13.10 do 14.00 ure in v sredo zjutraj od 7.15 do 7.50 ure. Učenci na naši šoli radi varčujemo, saj smo privarčevali kar 1.500.000,00 tolarjev. K varčevanju nas vzpodbujajo tudi nagrade strička Cvenka in ob koncu šolske- ga leta še nagradno žrebanje za gor- sko kolo. Z nagradami smo bili vsi varčevalci zadovoljni. Mislim, da se je Nova Kreditna banka Maribor z letošnjimi nagra- dami lepo izkazala. Veseli smo bili. da je v nagradnem žrebanju bila izžrebana Anita Lorber, učenka naše šole. 14. junija ji je na zakl- jučni šolski prireditvi predala gor- sko kolo predstavnica banke - vod- ja oddelka poslovne mreže Marija Ovčar. Nagrajenka Anita Lorber hodi v 4.a. razred in ji bo kolo še posebej prav prišlo za vožnjo v šolo. Za uspešno delovanje šolske hra- nilnice se zahvaljujemo svojemu mentorju Jožetu Režku. Vanja Vičič, 8. a, OŠMAJŠPERK POTOVANJE Z DOMIŠUlJO Nekega dne je močno pripekalo sonce. S Tadejo sva bili dogovorje- ni, da se dobiva pri njej. Odpravili sva se v gozd po gozdne jagode. S kolesom sva se peljali zelo hitro. Ustavili sva se, da bi nekaj popili in pojedli. Tadeja je potegnila iz nahrbtnika malico. V nahrbtniku pa je zagledala knjigo, jo odprla in pogledala. Iz nje se je prikazala do- bra vila. Povedala nama je, da se v pravljičnem svetu dogajajo čudne stvari, odkar je v njem čarovnik Čimbus. To je zloben čarovnik, ki c^Mladi dopisniki hoče uničiti pravljični svet. Vili sva obljubili, da ji bova pomagali uničiti čarovnika. Tako naju je od- peljala v svet pravljic. Znašli sva se v gradu in spoznali kralja in kraljico. Bila sta zelo pri- jazna. Ponudila sta nama petdeset kilogramov sladoleda, če po- končava čarovnika. Odpravili sva se v čarovniško vot- lino. Pred nama je bil dolg hodnik. Do votline je bilo pet tisoč milj daleč. Zelo sva bili utrujeni. Naen- krat je pritekla leteča preproga. Splezali sva nanjo. Leteča preproga naju je ponesla do konca hodnika. Videli sva votlino in stekli proti njej. Ker pa nisva pazili, sva padli vanjo. Končno sva videli čarovni- ka. Bil je grozen, lasje so mu stali navpično, oči je imel velike kot pošast, imel je črno haljo in klobuk. Zagledali sva knjigo, iz katere se je čarovnik učil čarati. Videli sva tudi čarobno palico, ki da čarovniku moč. Vzeli sva palico in knjigo ter s čarovno palico uničili čarovnika. Tako sva dobili petdeset kilogra- mov sladoleda in rešili pravljični svet. Zbudili sva se na klopci, na kateri sva malicali. Videli sva, da imava zraven sebe še sladoled. Tako sva vedeli, da je bilo vse to resnično. Barbara Kozoderc, Tadeja Zupanič, 4. c, OŠ LOVRENC JEZ Jaz sem jež. Živim v gozdu. Nekega sončnega jesenskega dne sem šel po gozdu. Srečal sem lisico in se takoj zvil v klobčič. Lisica me je hotela pojesti, a me ni mogla. Jezna je odšla v svoj brlog. Jaz, jež, pa sem mirno odkorakal naprej. Nato sem srečal lovca, ki me je odnesel v lov- sko kočo. Tam me je pokazal še drugim lovcem. Mislil sem, da bodo iz mene naredili ježevko za kurenta. Niso naredili iz mene ježevke, ampak so me izpustili. Ve- sel sem šel počasi čez polja domov. Peter Mertelj 2. r., OS Hajdina VAROVALA SEM BRATCA Vsako soboto in nedeljo gresta ati in mamica k sosedovim na skodeli- co kavice, meni pa zaupata varstvo mojega malega bratca Petra. Tako se je zgodilo tudi neko jutro. Vedno sem ga z lahkoto previla, oblekla in ga še drugače uredila. To jutro pa mi ni in ni šlo od rok. Bil je polulan in morala sem ga previti. Hotela sem pritrditi plenico, ven- dar je tako divje brcal, da mi to nikakor ni uspelo. Bolj ko sem se trudila, bolj sem postajala nerodna. Namesto da bi s kremo namazala bratca, sem zmastila plenico. Bila sem vsa živčna. Plenica se je po čudežu dala zlepiti, a vse skupaj je bilo le na pol opravljeno delo, saj mu je zlezla skoraj do kolen, zato sploh nisem bila zadovoljna s svoj- im delom. Pri sebi pa sem raz- mišljala: "Zakaj se je ravno meni moralo to pripetiti." Slišala sem mamin glas, ki mi je govoril: "Kako si lahko naredila kaj takega." Vsa nestrpna^ sem želela, da že pride domov. Zelje, ki so se mi množično vninčile v mislih, so se mi ure- sničile. Prišla sta. Našla sta me svo objokano. Mamica me je poto- lažila, rekoč, da se to zgodi tudi njej in da je bil danes pač izjemno živa- hen. Bratca sem in še bom večkrat pre- vila, do zdaj se mi je razen enkrat še vedno posrečilo, upajmo, da bo tako tudi naprej, saj to naredim z veseljem, kajti bratca imam neiz- merno rada. Katja Hajnžič, 7. c, OŠ Mladika, Ptuj ŽALOST Sama v sobi sem, vse je tiho. Ena sama praznina pravi mi če nasmehneš se, te srce ne boli. To zame je težko. Ko si žalosten, se nasmehniti ni lahko. Tina Lah, 5. a, OŠ Olge Meglic, Ptuj ZAPLETENE ZANKE f^OMAGAJTE PRITI FANTIČU DO TOBOGANA L L L I LAHKO JIM PIŠETE JUSTIN OBRIEN C/o The Helen Garrett Age. ^5 Sunset Blvd., suite 402, ^os Angeles, CA 90028 USA ANDIE MAC DOWELL c/o I.C.M. 8942 Wilshire Blvd. Beverly Hills, CA 90211 USA ZA POZNAVALCE ROZ Uganete katere rože so na risbi? PREMIKALNICA PARMEZAN VALGARDENA ČETRTEK NAIVNOST K O J S K O P L A T A N A Premikajte zgornje besede drugo nad drugo tako dolgo, da dobite v treh navpičnih vrstah tri ženska imena. UGANKA Katera zelenjava ves čas svojega razvoja ni nikoli zelena? BLODNJAK Pomagajte Mikiju in Mirni priti do gob. REŠITVE: ZA POZNAVALCE ROŽ: planika, narcisa, astra, mačeha, lilija. - PREMIKALNICA: Alenka, Marija, Zdenka. - UGANKA: Rdeče zelje. 18 - OD TOD IN TAM 11. JULIJ 1996 ■ TEDNIK ORMOŽ / GASILSKO SLAVJE SV. TOMAŽ/ SMUČIŠČE MED GORICAM) Ob 110'letn'ui ormoških gasikev Smuiali bodo kar doma Ob visokem jubileju so ormoški gasilci minulo soboto pripravili veliko gasilsko slavje, ki se gaje udeležilo lepo število domačinov in gostov. Na pričetku slovesnosti so postrojili gasilske enote s prapoiji. da gasilci strnejo vrste in se v se- danji organiziranosti še bolj zav- zamejo za zaščito in reševanje ljudi pred požarom, povodnijo Predsednik društva Miran Fišer je v pozdravnem nagovo- ru obudil spomin na začetke gasilskega društva v Ormožu. Takratna občinska uprava je zagotovila vse potrebne pogoje za ustanovitev društva, akcijo pa je gmotno podprla tudi Mestna hranilnica. Orodje in gasilsko opremo so prejeli od občine, pred njimi pa ga je upo- rabljala mestna požarna hram- ba. Prvo vodstvo so sestavljali Alojz Martinz (predsednik), Maks Bauer (namestnik), Fer- do Raušl (tajnik), Ferdinand Kada (blagajnik) in Filip Krajnc (orodjar). Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik gasilske zveze Slovenije Ernest Oeri in sveto- valec ministra za obrambo Jan- ko Petrovič. Predsednik je dejal, da je v današnjem času potrebno. in pri nesrečah. Župan Vili Trofenik je na slo- vesnosti razvil nov prapor pros- tovoljnega gasilskega društva Ormož, predstavniki kakšnih dvajset podjetij pa so nanj obesi- li svoje trakove. Prapor je krasilo tudi lepo število srebrnih in zla- tih žebljičkov, ki so jih darovali Ormožani. Zaslužnim posamez- nikom in organizacijam so gasil- ci podelili jubilejne plakete. Pri- zanja pa so prejeli tudi najaktiv- nejši gasilci. Gasilsko priznanje tretje stopnje so prejeli Boris Švetak, Ljuba Fišer, Branko Pintarič, Marija Kolmanič in Marjan Mezgec. Gasilska zveza Slovenije je prostovoljnemu ga- silskemu društvu Ormož podeli- Morda je res malce nenavadno sredi julija govoriti o smučanju, vendar če se nameravajo pozimi na novj prleški progi že smučati,je sedaj pravi čas, dajo pripravi, jo in da o njej spregovorimo. Davorin Krajnc smučarjem zelo naklonjeni. Joško Raušl jim celo podaril les, ki so ga podrli ob Župan Vili Trofenik je razvil novi prapor [ la posebno plaketo, Franc Vrečar je prejel gasilsko odliko- vanje prve stopnje. Danilo Mas- ten pa plamenico druge stopnje. Z vključenimi sirenami in lučmi pa so gasilci Ormožanom pred- stavili tudi svojo najnovejšo pri- dobitev - avto za pre\oz moštva. V kulturnem programu so nas- topili pihalni orkester pod vodstvom Slavka Petka, mažoretke in ormoški oktet pod vodstvom Rada Munda. Mladen Grabovac pa je pripravil razstavo o delovanju društva v preteklos- ti. vk JABLANE / 1 1 O LET GASILCEV V gasilskem društvu Jablane, kjer so pred kratkim do- gradili in uredili gasilski dom, je bilo ob koncu minulega tedna več prireditev, s katerimi so proslavili visok jubilej, 110-letnico. Že v petek, 5. julija, so izvedli veliko taktično gasilsko vajo na Cezarjevi žagi. Sodelovalo je 90 gasilcev iz 8 gasilskih društev. Dan za tem, v soboto, so pripra- vili športna srečanja, posebej za- nimiva pa je bila nogometna tek- ma med člani gasilskega društva in svetniki občine Kidričevo (zaradi solidarnosti s poraženci rezultata ne objavljamo). Os- rednja prireditev pa je bila v ne- deljo popoldne, ko so se ob jj^sil- skem domu zbrali blizu 100 ga- silcev in številni gostje. Pozdra- vil jih je predsednik društva Franc Frangež, ob jubileju pa so jim čestitali podpredsednik ga- silske zveze Slovenije Anton Koren, predsednik Gasilske zve- ze Ptuj Franc Simeonov ter ki- dričevski župan Alojz Šprah. V gasilskem društvu, ki je pog- nalo svoje korenine v Cirkovcah in tudi nosilo ime GD Cirkovce vse do leta 1956, ko so ga s skle- pom upravnega odbora preime- novali v prostovoljno gasilsko društvo Jablane, danes deluje 85 članov in blizu 20 mladih gasil- cev iz Cirkovc, Pongrc in Jablan. Z veliko volje in zagnanosti se zavzemajo za to, da se svojih ak- cij lotevajo resno in odgovorno, ter da kadre redno pomlajujejo. Zavedajo se odgovornosti, ki se je z novo gasilsko zakonodajo zanje še povečala, saj jih odslej za požarno varnost na njihovem območju zavezuje pogodba, ki so jo podpisali z občino Kidričevo. Ob 110-letnici so gasilci iz Ja- blan izdali spominski bilten in veliko jubilejno značko. Na ne- deljskem slavju so jim čestitaH tudi gasilci iz GD Nedelišče, s katerimi že nekaj let uspešno sor delujejo. Štirim najzaslužnejšim V marcu so nanu-eč pri Sv. Tomažu ustanovili smučarski klub, ki si je zadal nalogo našim krajem približati priljubljen, a žal zelo drag smučarski šport. V kra- jevni skupnosti so naleteli na podporo in tudi predsednica kra- jevnega sveta Vera Jeromel je projektu zelo naklonjena in akci- jo pobira. Zaenkrat še samo moralno, kakšen finančni prispe- vek pa je skoraj obljubila za pri- hodnje leto. S tem bi vsaj malo povrnili brezmejni entuziazem in voljo članov smučarskega kluba, ki ga vodi predsednik Ivan Grašič. Spodbudo za razmišljanja o smučišču je prispevala letošnja zima, ki je bila obilna s snegom in so pri Tomažu veselo smučali ob pomoči majhne vlečnice. Po uspešni smučarski sezoni je novo- ustanovljeni klub pričel konkret- no delo. Samo v pripravo terena so vložili čez 600 ur prostovljnega dela, da o uporabi traktorjev, dru- gih delovnih strojev in orodja niti ne govorimo. Bodoče smučišče je na Koračkem vrhu, nedaleč od ceste Tomaž - Ormož in je dolgo dobrih 500 metrov. Ima urejen dostop z avtomobilom na zgorn- jem in spodnjem delu proge. Takšnega terena ni bilo lahko naj- ti. Proga poteka po zemljišču več lastnikov, vendar so Vinko Zelen- jak, Jože Kovačec, Jože Meško in pnpravi terena na njego\ i zemlji, Smučarji so les prodali in to je bil njihov začetni kapital. Sedaj pote. ka akcija za pridobivanje sponzor- jev za nakup večje vlečnice s kapa- citeto 1200 smučarjev na uro. Veli. ko podjetij se je že odzvalo, nekaj pomoči pa si obetajo tudi od občine. "Stroški so relativno veliki," je dejal tajnik kluba Herman Prejac, "vsoto 50.0(X) nemških mark je težko zbrati, če pa se primerja z vrednostjo malo boljšega avtomo- bila, pa to ni veliko." Dolgoročno gledano vlečnica gotovo ne bo do- volj. Za tako veliko smučišče bodo nujno potrebovali teptalnik snega. Pri razvojnih možnostih pa raz- mišljajo tudi o snežnih topo\ah, saj so zime vse bolj muhaste. Lokacija jim omogoča uporabo topov, saj v dolini teče potok z zadosmim pre- tokom vode za pogon treh snežnih topov, ki bi zagotovili zasnežitevte površine. Izjemno ugodno mnenje je o projekm izrazil tudi Tone Vo- grinec, ki je pred kratkim obiskal Tomaž. Smučišče nameravajo ure- diti do naslednje zime, do takrat pa bo potrebno potrkati še na mar- sikatera sponzorska vrata. Morda pa lahko v zimski užitek investira- te tudi vi?! vk Visok jubilej je pred gasilskim blizu 100 gasilcev iz sosednjih je Gasilska zveza Slovenije pode- lila odlikovanja in plamenico GZS, Gasilska zveza Ptuj pa se je priključila s tremi priznanji po- sameznikom, društvu pa so izročili plaketo GZ Ptuj. Spored so popestrile ljudske pevke Žanjice iz Cirkovc, pre- domom v Jablanah počastilo in sodelujočih društev. Foto: M. den pa so se oglasila dekleta in fantje ansambla Jožeta Ekarta, pa so pozornost vzbudili zmajar- ji ptujskega Aerokluba, ki so med nizkim preletom slavljen- cem čestitali z velikim šopkom, ki so ga spustili na prizorišče. M. Ozmec POLENSAK/OBNOVILI SO GASILSKI DOM m so s prostovoljnim dolotn Gasilski dom na Polenšaku je središče kulturnega in družabnega življenja tega kraja. Že nekaj časa je kazal žalosttio podobo in potreben je bil temeljite obnove. V lanskem letu so se člani pros- tovoljnega gasilskega društva Polenšak, ki šteje 125 članov, in nekateri vaščani lotili dela. Tako Gasilci so vse delo opravili sami so najprej povsem obnovili no- tranjost doma in zgradili nov oder, zamenjali ostrešje in kriti- no. V soboto pa je dom dobil lepo zunanjost, saj !s0 obnovili fasado. Gasilci so li:no uredili tudi okolico doma. Vse delo pri obnovi doma so opravili gasilci prostovoljno. Denar za obnovo so zbrali zra- ven nekaterih prispevkov vaščanov z izkupički številnih prireditev. Kot je povedal pred- sednik društva Jože Janžekovič, so dosedanji stroški obnove znašali okrog 900 tisoč tolarjev. Seveda jim dela in načrtov ne zmanjka, saj nameravajo zgradi- ti še- orodišče in slačilnice, pa tudi novo orodno vcizilo bi po- trebovali. Če bodo nadaljevali tako pridno, kot so delali doslej, bodo verjetno hitro izpolnili načrtovane cilje. MS OD TOD IN TAM SOBETINCI^Pokalv Bukovce in Gabrnik V nedeljo, 7. julija, je bilo v Sobetincih pri Ptu- ju 13. gasilsko tekmovanje za pokal Sobetincev. Domači gasilci so pripravili tekmovalni program za moške in ženske desetine, ki so se merile v vaji z motorno brizgalno in v štafetnem teku z ovira- mi. Nastopilo je 15 desetin. V konkurenci članov so bili najboljši gasilci iz Bukovcev pred Steklar- no Rogaška Slatina in Videžem, med članicami pa so zmagale gasilke iz Gabrnika pred desetin- bama iz Male vasi in Stojncev. JURŠINCI • Ribiško tekmovanje Ribiško društvo Juršinci je v juniju organiziralo dve ribiški tekmovanji, na katerih je tekmovalo 48 ribičev. Rezultati prvega tekmovanja 22. juni- ja: 1. Franc Benko, Juršinci, 2. Janko Horvat, Dornava, 3. Sandi Vidovič. Rezultati drugega tekmovanja, 30. junija: 1, Darko Pavhn, Juršin- cev, 2. Srečko Leben, Ptuj, 3. Branko Kacjan, Ptuj. (P. D.) GOMILA« Streljanje z MK puško V soboto je Strelska družina Gomila organizira- la slovenjegoriško tekmovanje v streljanju z ma- lokalibrsko puško. Tekmovanja se je udeležilo 26 strelcev. Rezultati: 1. SD Gomila - 291 kr., 2. SD Željka I. - 282 kr., 3. SD Željka II. - 203 kr., 4. SD Trnovska vas I. - 142 kr. Posamezno: 1. Janko Berlak - Gomila, 84 kr., 2. Alojz Raušl - Gomila, 79 kr., 3. Anton Rižnar - Željka, 73 kr. D. P. JIRŠOVCI« Srečanje zdomcev člani Slovenskega kulturno-športnega društva Maribor v nemškem Hildnu so pobudniki in or- ganizatorji prvega srečanja zdomcev z območja severovzhodne Slovenije v domovini, ki bo v so- boto, 20. juHja, v gostišču Zeleni grič v Jiršovcih pri Destrniku. PRVENCI • Ribiško tekmovanje V ribiške družine na ptujskem in ormoškeiD območju je te dni prišel razpis za tradicionalno odprto tekmovanje v športnem ribolovu, ki bo to, nedeljo, 14. juUja, ob Galunovem ribniku ^ Prvencih. Organizatorji obljubljajo dober ulo^' Zmagovalce čakajo pokali, za najboljše pa je p""^' pravljenih 20 praktičnih nagrad. .0^ !fe ^ o "s - cd__t— 5 ° is ^ c3 cd tn -g .5 co o _ ™ 2 o) s c c\j s cd cd 13 o.-s 1 oo ■5_ (- > g _ o y i co 2 - •s-d a> ^ ■o o, si. ^5 o"^ • _ — ^ -^^^cd^.™ ^ £ o cd o ccd ^ 03 c •= ro o o6 > c\j tn o —' ,9 o " n3 n3 o -: > ct> cd t: 11 d. ro c o- s ' ^ cd .s 5 -ai, i|>g||l i cn t- ^ ^ " • cd £ cd c i o -d rcd ' e~ -5£ cd ~ c31 o. • "55 ^ « fl e - ci c= e co . cw oo .° ^ o 1- cr> - o o co i ca . 2 n. o c 's 9> ra «. «»••:=.' » S .2 pb -o ^ j-co o ._- ? od o « c13 oo J 2" >s 55 5 g in c5 2 cvj "p ili g co o - i 2 "~ ^ « > >_o) ^ e e 0> o 0> cz lo > cvi ud cd cd o co lo czj cx> ci d: o- " cd to c: e co 1= _ , cvj -s g i n3 y 51^ cc cz3 ^ cn =; i 03 co o o o o s ^-"^ s o s . t- cd ^ ^—^ = o. - o e "t? , e >« .e - ; rj .s^ B r "a o . o lo c: > o "5 c^ £ ; o3 - « . "o 03 j ro = aix j en^ e: = = s " lo q-co co § ™ — °-co o c3g sco e ojo-clocov; 03 cvi cZ s ž « -g ^ g, 03 j; , 030-0 o (—1 .s cm ^2°^^esai — r- o>oo>i5 co,i2 p c3 § , co i5 si lo co š s j cd f cd k ■ is O d > O. o.- (a '^ife O ^5 3 s < co c: ; =j c=3 o j to c=3 ? cd c=3 • e ™ d i-g: > m -s ^ , > eg «<č r5j e o g oi o- oj _c2 s-g: O co co s s 2 c\j to co w c3! o. o co o cd to o o .g ■e cm i 2 .e 03 cn > q_ co 33^ ! <=> t-^ m ) s = £ t3 s o » o o o a. co o a. i co ^ .2._g jg" ii " co g lo ^ co > aacad"^i0c30ln<0o-c-' cb 03 03 e ■= ^ 2 • co e "=>-■§ i ■r- co g a 52 l" , 00 co c^a z g ^ cd O ia « -g > - i- s e g =^ i s2 csi cd cm . cm -i s e co-o ra lo -ss 33 03 ž 3 = cd o ,e lo cb °e#| ?te! s is o. - e ; -o 03 o 3or "šs e2- „ o q- 03 co ■ e e 2 ' w ic: cm ^ .1^ g5l. .2.q 'l'' > co o <= co .2 i ■= 2 i: • o ■ i- 03 x: e t— co ^ q g _ o e ! 03 •— 10 e e o cd c3l c/> co 1— g h- > lo 10 - t- o 2 03 cb j=l t- cm 5 e > 'g 21; cm c h ° .h. o.' 1- 'o co > cn ^ -3; d cm o s 2 a ha 01 lo lo -o : t co o cm •sf o -cm 'H 03 g s cm o . cu _ > o cm :odo ^sii : ■>- lo cd ^ i:; _- co 3 .i= lo « = ^ ™ s " 3 o 02 03 03 ? p3 d cd — j, g;?< EB ^ 2 1-" oj s .e = b . co > i i o .sg.2.s lu cz ■ -c^ o ° e lo cd 5 t- 1-^ > o cd t- .5i-a cvi e . ,3 e o = g- g 06 co =^ "5 co -jci tžcrsbcojjss-a-s - " S -.^ čm cb 2i^ž ^ o . lo uo>o :i g > js °o co o '■^ e>cj=š e co 10 cid _ 'o cm .g- o cd cz3 •.— 3 1- cl. co co ci3 t: ■= "o 0.0 co 1-i .e 03 2 i ^ cd co ib o : ^ c: cd _-locl.< ■s ^ co ™co 35 u cm ^ co ^ n3 . lo . co -r- o c33 o o o) i£ko 2 _ lo -—cd c3__ ^ £ cm q c? cd ^ 03 2 cd t3 a> cd co cb > a»i— ^ 1— cmi l^ ccf £ co 75 sscu c: - cb „ _ 2 03 o -s °^ g -g 2 b i? 6 co e g co •e-.j^ c e 2 c= 03 g 2> g d^ e.g < g.°;| ^is-i "» 5 -•= co cd S<£ 2 2 li-g o oi cm ;2: ctj e co g q3 -s-cd -o co 'i= co o g lo co < a' g ■■= > jd-co c: o 2 03 2 ^ 3 co c> ^ lo t„ cm ~ cm co ro c3 , co o) 03 ^ c/is.e"^ gloto-^ --o> c 00 03 03 , i cd co __ :=r t: cd o) ,f. o ;c:a cd ^ : co t- h- . to 2 > ^ cm o "^e g ; q>0 cm '■ • lo cd — •2co g i-r-- cn > co 9 ^ -s > rr, co cd c: cd «s-^ te c^ :^ .2l > cd -o co is" k cd cd co co cdi cd cd > cd cd cm 0 •c 31 cd ob t— cd ■r- si ,_; cd cc co _1 <Č 03 cd <=> cb cc cd co —i cd "0 0 cd d cd 0 cu c: d cn .t— o> cz "e čo" .2, "5 0 03 oc 'cz ■0 o. cd co 03 cd cd co ii c: ■0 co cb cb d CD 1— cd ■o ■0 TU e ?n 0 r-. cd. co JZl 0 0 sž cd co cd co 1— lo lo 3* > 5 o o 03 i5 w o s c o- asi ti! 2 2^ o e - x« c "s se o s 2 s o o o. a« «0 «0 j2 S * = s s. is g o S2 = - j«: ■§ » j< >5 .2. s 1 2 « 1 5 5,— = o o b is _i cs a o. o >> § d ca = b g w c8 = j2 * -t e w 2 cn _ 3 (0 ><0 "b >« b 'c _ 12 e £ m > maaoooininatnm aevjif>^_e»>oocopt-;o ■g s e s xi p o o. o 01 zs •c_> lo •g e co lo g 03^ 0 cr> .s > 0 0 jd ■0 cz d tz - co cc cd e <: 0 n3 03 > cd 0 < cz 03 co TO 0 ■0 lo ž 0 3 ul co •cn c=3 c: h- > to e cm l3 ■*~ 0 c^ lo "0 c6 _i (a 03 čo~ cd co 03 ■5 d ca > cn '5- e uj 03 1- cd cz 03 "o 0 lo "o co 0 lo c3. co cz cd o 5o5:2cdloj£co gcc sf^.^-^r e -g °a.^g>s?^ sp e q lo e s e o ol to ■.^ 03 cd i— cd cd e o cd s 3: -§ .to cd lo 3 to s ^ s cb co g o cd to to cm i o co ^ evj o e - < 3 o lo .0 p to co p ^£ 3 c? "s o to cd o e cd lo ^ to cm ■.- :^ :3 lo £d- " s ir; p cm '.ž cc g ^ ^ ^ g 3 cd o ^ ™ g-:5 3 to •<-> e ^ •tf) < > oc x > co s; 4^ to o 5 e [z ;=r 2. .2. .y cn 0 ra" 0 TO tz 0 co cb cr> 03 o. % to :i z3 cq 0 td 1^ cz o. co o> E ro" > 0 c7) d 10 ■=j- TO ■0 to co i TO j£ e 03 o. 03 cd TO :l co z3 e ■c <: co lo c "3 3 "0 io ■0 ii .c 'c5 -0 0 jd 'c lo cd to cr 0 to —1 03 e jd lo b e co ■e" _TO cm .a ti co d_ lo c3> 0 < cb e (u 'e io 2 > TO ■o 'e cd cm co cm £ 03 cz 0 tj 0 0 03 e e TO cd cm tf) i oj g cb .o to cz lo ■0 > cc 0 t— g TO co cc 0 TO cm cm cd_ < e »a-cj3 zd lo ^ c3j cz cz cb c3) 3 co cz o lo : — a3"<-) ^ o j5 o s s co e o klj c -s — 3 e lo to cd o cb s. d .s 5 co 03 c c: i i o- co "s ■= co — q_ to cj o cm o o .3 e =3 ub ■ d > cb to 'E ^ =3 b c3 < e m e 2 , ro cd lo cm i cd 03 TO ^ lo -s cb '~ co o > g !5 cd o to cd q>0 .t— lo cd . o co g-r-' cn s ^ o c^ i i cm co 2 ^5 _ ~xc^ c^' 2? c= ■i- cn" -g &5 2 :i > — TO ^ 00 o j cd. o o ~ 1 <0 .o o. .3 i 171 o cn ooocnocnuiooooouicnocncnuioocn oe:oasxotnooo 3 S 3' ro OO O =3 (U D CD 00 Čo' 0 71 CD ČD TO CD 0 00 0 o ro ČD O 5' OJ CD "O 3 CD 0 C/v CD bo c=> =i CU 10 zo T3 a CD Z3 o CB •O O 5^ o. >■ TD 0 co 0 gr ?c 3 <: -o o S" CO OO CD ISO OO o < "čp' 0 < TD 0 •a 0 ro 00 C=3 <; p UD 00 (D 0 -0 <: 1— ČD 0 0 3 ro ČD CD 03 CU CO. CZ N3 co .C^ _L C/O Z3 cz □0 C£3 čo CD co ČD CD CO ČD S CZL 0 cu co. ČD CD 03 CU CD "O 0^ cz 3 cu cr -n 0 (U C3. ČD CD T3 10 0 cr zo I— TD 0 3 a> o 0 ro zo cu f tu co CZ cu Z3 —( TD C» 3" CD O w C3 e- -■^ CO o ° 3 -O -O c= 2 o ? CD ° o cr> CD ro rvi —' CD ro cco co co. m G^l^l a E ž s -i T) TD O 2 ^ K t3 p o =t > on ^ilg č^-S- & CD o '-^ 03 CD g. on 3. M 3 o " oK<3 -A CD = 3 9" oo«o 3 C3T3 _ ■ £> ^ 3 ČD =: 3 £2. ^ S ^ 3 £7) C*' ™ o fe' o ii •5= • on > _L on ' ^ co > 00 TD > CD 0> ) -T3 S i 31 O !S O' ^ ° S 00 co C* on " " O - =. _x w i - g? 33 2 -„ Q P 3 7) CD O co ' -o o co. o ti to =: «2. S cŽ- 3 3" co 5 S g" o. 3 co o co Ko CO 2 O • - CD-- cu co' a: s ^ 25". CD O B° CO S m co "i 3g ° S o o C —' CD ^ cn -si CD CD ^ cu on 3 3^ ip ČD i CD o , C_ 2. 00 3 ■ >< g lu ■ CD ro ' ?" p : Z" !^ =■ ^o'< g (O O CD O o o B« CD - ^g o 3 C" ■o' CD 3 W ? O - CD - i ^ ^3 . =] cu ^ 3 u ji • CD O CO CJl ■-J ^ O CJl ^ S on o CD < 10 3: ro S" . co o co cQ -.. S 3 ^ «3 S C3 CD 3 m ro CD -g S - ^ ^ -si ro ^ ro ro CD 1^ Ss| on 3 < CD o ^ ' ^ S S- 5. 3 3 O K> g O ro S - ^ CD ^ CD- - S g ° "1 i si CD » -— rs, I O CD =J 5?^ C« ^ .T" o CP O <0 O 3 3 ° O "3 3- co (CD 3S5 K O —5 i; 0' 3 —1 < CT> ČD 0 0 st; 03 CO CD 00 00 00 CD 0 (A co 0 03 ČD CO 03 0 ZT CD :H ro 3 s: 0 0 CD CU pr ČD 0 3: 3: TO 0 (O ^ CO CD CU -i. on 3- ČD CO. 3. cr čv ČD 3 CD T3 3 0 0 -si 03 03 CO ČD 0 ČD 0 co <: CD CO 0 3 Ol CO 0 (O CD ČD 0 CU co. i CD on —1 3' oT co. 3 CD cu' 5 1 co.^, HJ^-^H-tfls: ro Cx3 co~- < o- CD* S- ^ "O ■ S c:L.g 3 cu ^ s- 3 2 co ^ 03 =f _ I ^ tn —■ 31 ro O: ' "cd' 3 CD g čo p - 3 tn CD 3. 5? co ~ <3 3 3' 3 < ro jj. co - CD I - 3 o. ~..J tu _ o o?— 3 O _^ , 3> -si ) čo on c' p ■ B3" C ■ s CD CD <3 co CO - w o. CD tO _ o> O ro ro co o to 5? K — to " o Ul cu on 4?" 3 cu tO 2: CD ."^ :^ O —k. TD 003 CO ČD on tU oT 3 cz c' ČD CD —1 —t CD CD co. 3_ 3 1 2C CD CD ČD 3 CD ro on CO to -si čo 0 CD ČD 0 0 ČD CD —) cz CD <: CD^ < cu' co. 3 03 3 ^ tU 3 0 p 3 3 "5J' Č?> 3 0 <: S" 0 3' CO 3 tu TD tu ČD CD 3 CD CU 3 Ji tu 3 oT 3 ČD CD CU _i 3 -a < rvo 0 tu 0 co ČD 0 co CD Čo" š: 00 CD ČD CD 3 3 ro 3 § 3. Ko co CD i« g §"03 g Z3 5- 3 tu CD 3 cn ^ ro o = 00 CD F5" on C? on ^ to ro 3 3 i i > co ^ E 03' cr co ro 3 O 5" =i C 52. <^ 3 ^ 0 _, o _i 1 ^ C 3 5? 00 otE - 00 < =f CD^ ^ 3 tn C cr> ro ro 00x0 INO 5?; 3 on O O " 00 -si on ČD p on CD -A O o co.<" ^ 00 3 3 CD-D g □ C3 ■ 3 I" - ro ro —^ CD ČD '-i UJ — • 3 ro - on =i S CD J" 3 =^ o ro Ji cz ' \, 3 ^- I §■ c= S 03 ro O C' i- ^ a 5- 3 W ^ o 03 <^ 3 . o p c^ g 3 3l ^ oT co co. 3 Ko 3 -S" Ko 5^ o CJl g co.iu C" ro CD S- 3Sg>S T' on co -r- ro p o o *g i S. E 3 s o - cn ro S" ro CD _= 1-.L CZ3. 03' cn g- 3 "ri != S 5 3 3 7S ^ 3 Cfl o -H ro M 2- < ^ 13- 3. 3 I ■-4 cu —. Ji o CD 1^ g -D on JU g O o3' o ro —^ ^ =-• ;n to jsi 3 cu ~ ^3 o 3 2, Ž" ^ 5 5" š to S S 3i Ie 3 co 3 I- ° i III g __i>» < ro Ji •_i č" tfl _ S 3 O o 3 p* 33 co • TD < CO OL K. 3 CO O čJi' -Js-„ tO Q 3 3 co. < 03 ^ -o co :tp 3 ro o ^E i. g g _kTD 7^ js. o 01 • => 3 s" _ „ ,„ co ro <&!3'^P»3^=? tO s: o. ro Oro ro' co toE cu U r ^- =. c: " 2 o o. C« 3 ^•■a M. ' CD g 03 S" S" —- g c^ W> * O 00 CD o. rsi. roS-^-jCDio« "m cd 03' a «0 3 3 i 3 eji S" CD O <3 ro m ^ 3" CO CO ^ E < 3 TD JU o> ■S TJ O O CO lili 1=1"- o ea cr = c-E § <. 52. g Z'^ Š' p 3. E s -A 3 S r» S. CO. o - a "=> =■ 00 cu ro" ^ 3 p- 3 " 3 ro> _, _. o; co "T OJ o 3- -I < 3 TD O ^3 " o « 01 o. CD o "S fc-itg 3 w; co 2 o. o. o. T3 CO ^ 5> ro ž cn ^- E ro oT 0 00 CD IVO 00 CD ČD a ro Ji ČD CD CD 0 P" -n cu ■a 0 C30 0 TD ^ cr ro 00 cn 3 cz ro CD S 03 r— s_ 3 0 TD 0° "O CO i" cr> cu S- 5 0 ro CD 0 0 13 3 ■ CD ČD ■n Čo CD 31 0 3" ro Ji S- ■0 CO. -n 3 3 ČO l=> -D H 0 0 -J-, CU 00 0 ro Ji 0 3 Ed 0 :^ 0 ro ro 3 cz 3. ro co ČD CD> cu tu 03 0 0 03 3 03 03 TD < < 00 čo -H 0 ■a 0 co ČD ro CD 3 P- CD co CD. ro -n CD -0 co IV ČD 3 cu 3" C5 03 3 0 ro TD CD -n 0 3 cz tu TD "ro' -sj to 0 3 cz cu 0 3 ČD CD o p CDO m o 3B C£?E a o CO 03' 0 C3D 00 on < > to 03 CU 3 TD g 0 § fO CD tfl 3 0 CO Se ro on ro — o> 3" CD 3' 2r ČD 3 cu f 2. cz on 3' ro 0' co 10 3 00 on 0J_ TD -Ji on co 0 3 0 Tn to 3 3 m cz 0 3 ;«r cu to 3 TD 3 CL ^ 10 tu on —' ~ • tn co- ^ <^E ^ ^• ° 3 S" ^icocfl t " g g' : .H: ^ 2. --^ cu tO ca- CD o. s: ro 3 57 ro" p op 3 CD co o 00 _. ro 3 ji Ji. ^0 cu on ji tn ■ -»tfl tZ3 -L S co o 2 ? g? ^ 3? S CD O . O O . i ° g i' o i' co 2 ro 3 i- tn — to jQ o. o3 -sJ ro CD c» = . = on .-J P 0» D cn cn 03 ČD CD 3 0 cu OD -~" M n 3 w « TZ> 0 0 3- m CD ■H. 3 to B) ' < TD 0 CD t33 ° »T on S ° tO 3 3 ro čo on 3' CT) < 0 0 00 0 0. 3 ČD cr>. on ^ ro 0 tu čo" 3 3 o_ 0. CD S: CZL •=■ g- ZT < TZ3 -i 3^ CU —. 3 Ji < 3. ČD CD If fo :r P 3 co tu on co. 3 cn 3 .b. —L Čo CO Ko ČD CD s: tfl 0 H — E ^ .2 ro Ko co -D 0 < X 3 3 3 03 £^ c:' §. a < cn on tn CU 3 ro ro ro 3 0 cr g. > Vh CD ji. ro w ro CD co cu CD CD CD -H ro 3 ro 3. ju' 3 3 cu _X Ji ji ro Ul 0 co 33 0. 0 CD 3 3 0 cz 0 ■ ro tu CZL 3 ro 3 ČD 0 |. i. 3' 3 3 3 ro tu' tu' cu S< < 10 -J- 0> CD O 03 o Cl. i ES 33 <. 3 O 3 OJ 3 C" ^ S- 3. 3 ^ 03 o S ČD ČD ^ g" ■ CO-: ič 00 = g ^ - 03 3 3 3 ^ j-^ E " 3 on p. :3 cr 00 _^ w co sr » M on 10 w b M It. o M M 13 o M o O M ^ ca Jtk o o M tn 01 «n Ul m cn Ul o < po 3- 0 tU čo rsj 0 en 0 čn TI 03 CO čo ro co cn co i 0 TD »T CU 3^ ro 03 z TD 0 0 0 ro C 3 X3 CB 0 3 Ji <. cu CO< CL ro _. ro < ~1 0' Ol D 3 cr CD CL Č3 CO cz 0 0 cu oT 3 ro co CL —i. 0. CXI to - : 00 ro ro ro ČO ČD ČO -n ČD CD 0 0 3 CD ^ 3 -n 3 -n 3 0 cu 0 ro 0 0 ro 3' 0 1. 3 on 3 cz ■0 ■a cu ro cu 0 ČD P- ro o> CD to' ro TD TD TD CD 0 CU 0 ČD 0 3 to CD < -si —L co. ČD CD 0 00 00 CU CD 0 cz CO CD g 0 0. <" 3 0 3 CL 3. 0 0 ČD CO. CD 0 -n 3 0 3 ro •o 0 CU 3 0 0 TZ! 0 a. 0 ro p. . čo . ro CD 3 on TD 0 CD ■a 0 3. TD ČD tu CD co ČD CD p. ČD CD co tu —ITD —1 ro 0 0 0 co. 3" 3 CO S 3 čo CT CZ c» p Ji 3. CO" 00 E ČD to čo čo CD TD 0 3' to ro ro bb 0 CD CO tu 0 CD 0 TD 0 3. TD 0 CO 00 00 ČD CD on Cfl co< TD OJ' TD ro p. 03 on on 00 < ro 3, cu 3 CD 0 a. 3 tu O: 3 ČD CD g CO TO 0 ro 0 TD CD 3^ 0 S" g P 3' ■0 0 0 3 ro 3 3 tn to 3 3 CO 0 CD ČD ^ 2: 0 CD Ji ČD CD tfl oT r>o ro cu co. cr cu 0 0 to 0 3 ^ =i cu .Ci to on 03 CO ji on ■a 0 tU CO □3 00 ZZT ro CO" CD <' 3 co 3 tu' 3 0 "OJ' co 3 10 0 03 0. CTJ Ji cz TO ro ■n. ro ČD CD CD-0 ro Čo on 3' on tu m CO ji 0 c/> CD 3 ?r on ro CO 51 TZ3 2 co 0 to 0 a. čo TZI 0 ro CD TD "O 0 0 TD čo tO 0 0 CD —t. 3 CO. -0 _L 3 0 3 CO 0 čo -sJ Cfl 0 čo ČD 3 ro co on tu ro = < 03 CD 0 cu ČD 0 TD cu 3 0 cr 0 CZL 3 cu Ji tO 3 CO 3 cu ČD zr 0 0 CD 3. S ^ 3 tu > < CD 0 3 ro TD cz ČD CD 00 03 :x. 0 0 3> cz ČD CD CD g co CD- <: tu 3 0 0 "ro' 3 CO" CU ro CD CD tn w ti- to 3 =- 3 to ro o CD pt) p- p TD = —' tD _ ro 3 O I if. O C^ 3 l-sl cr tu S..S 3 t3 : 03 on ro co - 3 =• g »' o š^ro gmgo ro > g E — o TO CO 3 3 5 ^' 00 p- on —■ m ro S- p 3 —' .— Cfl -si o .2 00 _ CD ČD = 3 g? ? 2 C3 CD (U -o 3 g " rsK 03 ^ g ? g g- 3 "5-3' _k o ro _.. «_i " E&Pg. CZ) ■--CL CD O" ■ CD ai g" CD 3g " po S- _ O CO TO ^= K g. i' CD <; ro ro on ro ^ S ^ CD CO *^ "2 ??^čfl^ o sr 5 co o CD 00 G3 ČD O io Eg c= 3 ' co 3 S , O" < CD _| ro co CD —1 ro ro °^^3 gS°i ?š ° -n ^ ^ -O 3. CL 3' 3 RJ 3. 5? 3 03 o C" to = _ ro •"0 3 < tS" on ^ ^ to S E^ g |e| ^ g° -n -T3. 33 ro —^ tZO ČD o CD cu o ~j ro ^ CD _i on 3 o o CD 3 £ CD ^ ? 3: _L _K 03 |\0 CD O ČD ČD 3 i 9 01 ^C3"M - =130 ČD ~ "<:■=; ro P 3 ■ 0 co ro 3 IS3 0 0 3' TO cu 03 3 0 to ro r-t P- ^. CJl < S> 03 J> CO 0 3 CU 2: 3 ro ro CD ro co 0. 3 ro ČD X to ČD CD ji CD -0 tO 0 g čn 00 ro tU ■< ■ T3 3 tU 3 0 03 3 3 3 ro rvo 0 0 ro ro CD cu < z: to ČD CD to CD TI S5 g -XD 0 to « ro ro CO ro tu ro 3 < ro 3 •0 ČD Ci ro cu CO" 3. on co cu ro 0 0 33 ro 0 co cu čž> TD ji on on CD 0. "< 0 tz 0 P- 3 i — CO —k > 3 ~' to o 00 : zr ro ČD tn ro Cfl ČD c: = OJ -« 5; co CO o g _ £ co o — o 5P co =r ro 3 .iH. CD 3 =t g!" ČD 3 on o 00 ,— -■^1 ocn tu ČD CD —1 > co ro < 3 CD H X ČD on —J Čl CO ČD > 3- CD 10 čd' < 0' ro ?c 3 CO- ro 3 ro 3 ^ 0 TO ' CU 3- P 2 tZ3 3 on 3 c 0 _^ ro ro TO -sJ 3 cz 03' ji on cu 3 ■g 3 _i ro cz 3 3 ■< co. 0 cn 00 0 tU 3 ro BI . 3- 3. a čl > E čo" — : 3 5' ;f 3 > 3. > 3 % CD-- 0 ro 0 0 >< 0 ČD 3 TD 0. on on g- 0' CD 0 3 : cn _ • CD tO S; on O or<3 o 3 1 « CD 3 X -» 3 Ji čoi i 2E •33 ^ 3? S. -r* L, 3 10 ^' " S" 2. • a 3 rt , — c=; 3 Cfl ' COL o ro c3 > w o _ ^ CD CD ' ^ o ^ E <- on £5" ^ ^E :?3 g' ^ g" S S" ^ -.3 3 p & 3; s 3 CD TD co S: 3 S __- ^ "^g 3 : » »"O 3 -i 3 " o TD TO TO —t P S- oS >S H. co fO ^ i i:t3^ tu o 3 ■=> ~1 zr -p 3 p- O ^ n. ^ co ro ^ ji g on 3 - S 3. 3 ^ a o o CD co r' cu on 2. ji o - 0 0 0 3 3 ji CL 0 ro tfl CO H < g" čn ro 0. 3 0 3 03 r-0 ro i. 3 < -TO- co. lu 3 m Z TO čl > ČO •0 0 3 čn tn —' K) »OfOfOfOIS»IS3-*-*-»-»-li-*-t-l-i-i-i_i_i_l_i OJNoro-^ooptDOOOoco-JOicntnoncoco-'-'-' :>kuiUčo«kblo:-ičobbMuiaMbč>Č3uiiol"A ooaoocnooouiacncnoouicnooo e ^ -o o co TJ ° i o 2 PJ o 2?S 2.2 srs 3 sw 9 00 o »i 3 ^ to KO 309^c»o7cs<=>o: «S.32SoS»g-; S-J5«B2.g°"-=-. BI « ar " BI « M C ~ M « o > -o oa e £23 -t S P5- 3'= a =- CD 3 3 ■ cd' o p tS O-^ O" 3 cn cd' S 2 g ro 3. 2. 3 CD s: = £■ p _ ^ g- g co ji => 0,3 ro 3' Ji « cS^ ro on — P. cr "^333 ?" 3 O ^ S 3'S 3 3 CD R g ro ^ 3 E o5' lu ^ 2. i 3 3 ? - p 2. 3 ^ 3 9 :e g. 3 3. ■ o ro to ■ e ro ! E o ^ cd tof E TO ro cr 2 ro 3 3 3 TD co. co cr cu ro ro on to TD 03 03- 3 cu čn CJl < 0. ■g 0 3 co -CD 0 CD. 3 Ji 0 Č3 CO 0 3 CD. tU CL ro 3 on ro _k o>' 0 CU E ro zr 2: 00 Č3 TO 0 3 Z^ ro 0 C3 č=> TO 0 C3 —1 3 ro 3. co 3 3 -J Cfl čo c> 3: ro tU TD CO ^ tU < O" ČO 0 Čfl 0 r;-c' _Q- ro 3 3 3 tu 3 (O čo 0 0 ora TD 0 3 3 cu CO 0' =5-- E CU :*r to 3 ■0 cu < tu 3 TD 0 ro ro 0 0 3 0 CDT CU -si D3 pf čo <. 0 00 3 ro •0 0 •< 0 3 CD -D 3 00 ro tu ep ro 3tr ro cu CO 3. O 03 sE «5: °° o 3"° 3 ~- co ft> i °^ ČD 3 CD«0 00 5- — ro. g X ■=: ?' g-"S ^1 i

0. -si (A 3 ro ji "D 0 cn ,^ 0 3 TO 0 zt Oi 3 on rssi H 3 3 O" O" C 0. oT 10 CO" 0 3 ro ro co < TO 0 čo ro on CD 3 3> ZT g s 3 B- 3 O tU 03 CO =. p CD O g „„^L.-3 s? ~~i 0» ČD Č=> 1^1 °*^p to co o S^2 03 ro co 3 g S " co o z CD CD oa o =3 C/> ^ CD ^ p s ^ E -b ro 5- (« P o ^ o H on ro E to to o o C3 Ji o z on £^TD E ^2 i iE p 3 o P"g « 5 Ji g 03 tu tfl p • co SggE ;-si g- ro p on T E čfl 3 ;:2 to ea to <0 00 CT) O C3 3 g- _^ 3. CD g- — 5 P ^E o on Pl^OP^O co —L —. CD. OJ X o o o _ gS P? ž^Er^ « 3 ro ^ - " - ješ= ^ oT o j CD — g g - 2 "S -" -D 3 -n -.3 o 3 "cžj- 2 ro to ^1 tn CD II. O co 3- -si 03 CO i ° S- ČD 3: "čj 3 CD 03 =■ " CU__ CU ^3 ro ^3 2 9 C> Si ro 3 T-^ CU CO 3 gc» 2 ^ < ^ o co ro o: TD o _ i ^ CO"- ro 3 - SS. CD 3-3 o on 2. CD co o co on 2^ i3 r 3 Š 33 3 CO CD p cu S ro P 00 e33 cu ČD ČD ^ on en_ ^ i p S-E -C 5. co ro 3- 3 o o S to P ^ ^ CD CU ji cr CD co ro i w 3, 3 -CD 3 z: p 3' g ■ -3 =;■ ^- ro —' —' —' 3 g co.*^ OCO^-^M 2^ ?! ? g s; g 3 ro i m ro čd; čo Z' ■E s. sr _ ro co 3 ro ro — CL < _i ■g B tn rc " 5 tu CD 3 3 ČD ro 3 CD 3 3 S' 5 gi"! 030» ^ r* ro Š - P ro 3 tn ^pg ^g E g"^ " on 3 CD 3' CU ji 3 CD C3C3 0 cr on 0 CD -0 0 0 3 0 cr c> oT •< ro p _i ro P 0 tu co 0 00 ro C3 ■0 to 0 m 0 co X 0 tfl <' cz co 3 <' ro 03 to 3 p tu co 3 cu 3' -D ^ — 2 p ro o CD _ •P S ^ M. _l 03 p tO t^ ČD — O g oT S ^ 00 030 =: 03 on 3 ro co 3 g^E ro ^ z: g- ro o "o P tn g 3 00,__i s = 3 r:e E? 2 g 3 tu Zi! 3 -m — 3' 00 E CD .< CO on CU p — M ro _i co E o. o. o cr CD cu ro ' —' o CD ro ^ -D -1 o o ČD o CL ^ CD C30 • g CD 03 cn TO D CD - 3 3 roiE = co 3 r. OJ Ei 3 ■ s : 3 3 Ko ^ CO o 5. 3 g 3 o ■ 3 ? 3 p ■ I ? g 3 0 on ČD CD < ro to 3 on P CD ZT CD 0 CT 7^ co TO ro p -si ČD CD 03 ro co 00 CJl p 3 ro ro CL 3 O" "oš' H mi š§ cu 3 a 00 0 00 0 co. o> 3 -n S' n CD t3 TD CO 3J 0 R-' 3 cu' os 0 CD 3 ro" "oš' 0 E 3 CD ČD 0 3 ro 0 3 T' CD 0 . 1— p co 33 'oJ- Ji ČD CD O. CD ?s ro 3 0 O. S. r- fS _i CD _. CO ro 0 ro 0 ČD 03 ČD ČD 0 CD CD i O (t 26 49 01 fCDNIK ■ ll.JULU 1996 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 21 imlKLAVŽ PRI ORMOŽU / POČITNICE PO ROKOMETNO faborza mlade športnike gokometni klub Ormož in osnov- i,j šola sta minuli teden organizira- la otroški rokometni tabor. Ude- ležilo se ga je 49 navdušenih šport- nikov, prvič pa so se jim pridružile tudi deklice. Tabor je vodil Vlado Hebar, pomagala pa sta mu trener- ja Sašo Praprotnik in Silvo Kirič. PEUGEOT VOZILA NA ZALOGI: NOVI MODEL 106 in 406, VSI MODELI 306 IN OSTALA VOZILA; Konipklno servisiranje in originalni rezevni deli! LEASING! ^ « ^ rw-,^ /ivz pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot SPC TOPLAK Dežno Id. Podlehnik. ieUfax:062 768144 Mladim športnikom je streho nad glavo nudila miklavška osnovna šola, za lačne želodce pa so poskrbele tamkajšnje kuharice. Tabora so se udeležili otroci od tretjega do sedme- ga razreda iz različnih šol ormoške občine. Večji del energi;e so nameni- li treningom. Trudili so se odpraviti napake pri posameznikih, povečati sposobnosti in popraviti taktično igro celomega moštva. Za popestri- tev pa so se ukvarjali z drugimi špormimi aktivnostmi. V petek so si privoščili plavanje v ljutomerskem kopališču, preskusili pa so se tudi v lokostrelstvu. Vlado Hebar je dejal, da so otroci prekipevali od energije in se kar niso mogli utruditi. Tabor so končali s podelitvijo priznanj in majic ter velikim piknikom za starše in otroke. Otroški rokometni tabor je obiskal PAPIRNICA JE TE K Jadranska 8, tel 779-455 W MiJMifc ■% Vabimo k nakupu pisarniškega materiala, šolskih potrebščin ... Priporoča se kolektiv papirnice Ježek tudi trener slovenske mladinske re- prezentance Aleš Praznik. Dejal je, da ga kvaliteta dela v taboru ne pre- seneča, saj že dalj časa spremlja delo Ormožanov. Posebej pa ga veseli, da je otroke v tabor pripeljala želja po druženju in ukvarjanju s športom. Kot zanimivost morda še to, da je polemi tabor starše stal le 3000 tolar- jev, saj so mlade rokometaše fi- nančno podprli številni ormoški podjetniki. V današnjem času gotovo pohvalna gesta. vk Siihjcct: nogomet D:ire: Fri, 05 Jul 19% I« 07 52 -^1 lOO From: Stevc KozelSlove Ko7.el({;)BusKco monash.edu au Organization: Monash Uriiversiiv ■|'o: m!helac'«Jkcln!-ptuj si Hello Mr Bojan! Moje ime je Franc Kozel,jaz sem živel v Ptuju preden sem odšel v Australijo. V Austalijo sem prišel novert±ira 1963 leta. Ko sem bil se doma sem rad igral nogomet za Ptujsko Dravo.Odkar sem v Australiji nisem nic slišal ce se nogometni klub Drava se postoja.Upam da bom eden dan prišel obiskat Ptuj.Mogoče se me se kateri doma spominja čeravno je ze bilo dolgo časa odkar sem odšel od doma.Doma so me klicali Franci ali pa Zela ko sem igral nogomet.Stanoval sem v Slovenskem Trgu blizu crkve in velikega turna kateri ima vliko rimsko uro. Oprostite ce moja Slovenščina ni najboljša. Lepe pozdrave vsem doma v Ptuju od Francija iz Australije INTERNET E-Mail: kdm@kdm-ptui.si; http:www.kdm-ptui.si 10 UR UPORABE -f FAX/MODEM; CENA: 13,900 SIT KOMPLETNE INTERNET STORITVE, DOSTOP, REKLAMA, NAJETE LINIJE RAJŠPOVA 13, 2250 PTUJ, tel.;(062) 779 151, tel., fax;(062) 772 356 CESTAVMESTNI LOG 55, 1000 LJUBLJANA, tel.:(061) 123 37 45 PC 5X86-133, 4MB, COLOR, KOMPLET; CENA: 106.590 SIT PC PENTIUM 100, 8MB, 1 GB,KOMPLET; CENA: 132.145 SIT PC PENTIUM 133, 16MB, 1,6GB, KOMPLET; CENA: 170.715 SIT PC PENTIUM 150; CENA: 190.380 SIT, PC PENTIUM 166; CENA: 215.080 SIT DOPLAČILA: 4MB RAM - 5.200 SIT, CD ROM 4X - 7.900 SIT, 6X - 12.900 SIT ZVOČNA KARTICA 16 BIT - 12.000 SIT, ZVOČNIKI 1OOVV - 6.900 SIT PODJETNIŠKI PAKETI: PC 5X86-133 + 24 IGLIČNI TISKALNIK NEC POSLOVNI PROGRAMI ZA S.P., AAATERIALNO KNJIGOVODSTVO, KNJIGA PRIHODKOV IN ODHODKOV, FAKTURIRANJE 195.900 SIT POSLOVNI PROGRAMI ZA PODJETJA /MLOPRODAJA ALI VELEPRODAJA, SALDA KONTI, GLAVNA KNJIGA, 235.900 Sir NAJUGODNEJŠI KREDITNI POGOJI! T+5.2% in T+0% za pedjefniške pakete RAJŠPOVA 13, 2250 PTUJ, tei.:(062) 779 151, tel., fax:(062) 772 356 CESTA V MESTNI LOG 55, 1000 UUBUANA, tel.:(061) 123 37 45 SPOMLADANSKO-POLEJNA KOLEKCIJA Modni kompleti do starosti 2 let - veselo pisane hlače in krila (črtasti, cvetlični vzorci) - majice, bluzice. nogavičke in pokrivala se barvno ali v detajlu ujemajo s hlačami ali krilcem Tudi zanimivo pisane kopalke boste našli na policah. Ce pa vas preseneti poletni dežek, ne pozabite na OshKosh B'Goshev dežni plošček. Na izbiro je tudi pester izbor poletnih platnenih copat-superg od 19 do 26 Kolekcija jesen-zima 96/97 do starosti 7 let. Jesen 97/98 za najstnike do 12 let. pOLZEK,Otroški Bazar, Krempljeva ul. 4. Ptuj vse tiste, želite višje obresti možnost postopnega varčevanja mc zneskov avtomatska vezava sredstev do napovedi dviga ni minimalnega začetnega pologa v enotah Nove KBM d.d. ^^Nova KBM 22 - POSLOVNA SPOROČILA ILJULl) 1996- TEDNIK ansa UNO 1.0 5v 12.900 BRAVO 1.4 S 22.500 PANDA 1.1 4X4 18.630 BRAVO 1.6 SX 26.980 PUNTO 55S 3v 16.450 BRAVO 2.0 HGT 37.690 PUNTO 55S 5v 17.160 BRAVA 1.4 S 23.370 PUNTO 55SX 3v 18.990 BRAVA 1.4 SX 25.790 PUNTO 75SX 5v 19.690 KAPPA 2.4 LS 57.500 DUCATO PANORAMA. DUCATO MAXI, PANDA VAN, FlORINO PANORAMA IN SCUDO FURGON VELIKA IZBIRA VOZIL NA ZALOGI! OOt^L^Brova 1.6SX AKCIJA Moj*- Uno FIAT UNO 1.0 FIRE 12.900 DEM servo volan, air bag, central zaklepanje, električni pomik stekel, radiokasetofon, temna stekla, nastavljiv sedež in volan po višini, motor 1.6 16V 103 KM, poraba 5,51/100 km, koda 26.990 DEM Avto Prstec Delovni čas: med 9. in 18. uro, ob sobotah od 8. do 12. ure. 2251 PTUJ, OB DRAVI 3A, TEL. 062/773-095 P@[kDBciDl]© [nigiš© FiT/^T" W(5)^S@ Do[n]QflcQ}n ^^^^ 2.^. KIA MOTORS NOVO TUDI NA NAŠEM TRŽIŠČU ao KIASEPHIA HETCHBAK NA ZALOGI TUDI OSTALI MODELI VOZIL KIA NUDIMO CELOTNI PRODAJNI PROGRAM VOZIL I^CHRVSLER IN JEEP nakupni pogoji: KREDITI IN LEASING z in brez pologa z dobo odplačevanja do največ 5 let. V TEM MESECU NUDIMO POSEBEN POPUST NA RABLJENA VOZILA: GOLF JGL, '81 - 207.000 SIT, R 19 CABRIOLET, '93 - 1.980.000 SIT, ZASTAVA 101, '80 - 65.000 SIT, FIAT 126R '91 - 135.000 Sl^' JUGO 55 SKALA, '89 - 216.000 SIT, FIAT REGATA 100 SIE, '87 - 435.000 SIT, DAIHATSU FEROZA EL, '90 - 1.555.000 SIT, KIA SPORTAGE MRDi, '95 - 3.240.000 SIT, CITROEN AX 14 TRS, '87 - 450,000 SIT, KORANDO K5, 11 mesecev - 25.000 DEM. NISSAN MICRA 1.2 LX, '92 - 855.000 SIT, OPEL KADEH KARAVAN 1.5 TDi, '89 - 998.900 SIT, MAZDA 323 KARAVAN, '93 - 1,335.000 SIT, WARTBURG 353 W, '88 - 110.250 SIT, VW JETTA 1.6D, '87 - 629.000 SIT, LANCIA THEMA lE, '86 - 844.000 SIT, ŠKODA FAVORIT 135 L '92 - 644.900 SIT, AUDI 80 TD, '84 - 675.000 SIT, FORD MONDEO 2.01 GHL^, '95 - 42.420 DEM, KIA SEPHIA GTX, '95 - 20.000 DEM, RENAULT 21 GTX, '91 - 1.170.000 SIT, VOLVO 340 GL '86 - 342.000 SIT, KIA SPORTAGE 2.0 MRDi (z klimo), novo - 37.820 DEM f EDNIK • 11. JULIJ 1996 OGLASI IN OB.IAVE-23 Mali oglasi 2AMEN JAM garsonjero v prit- ličju, 30 m^, za enako ali večje gtanovai^je- g 777-602._ POCENI PRODAM drva na g raj e nščaku. Knstl. g 772-095. pREKLiCUJEM kupone zava- rovalne police št. 0328979 za- ^grovainice Adriatic na ime gtanko Kolarič, Strelci 3, Mar- kovcL_ DAJEM inštrukcije iz mate- matike in angleščine za osnov- ne in srednje šole. g 773-160 (tijdi_za popravne izpite)._ PRODAM šivalni stroj Višnja v li pogled pa je jasno, da ponekod presega flnančne zmožnosti posameznih krajevnih skupnosti. , Andrej Zelenik, občinski re- ferent za cestno gospodarstvo in sklad, je dejal, da so pred do- brim mesecem komaj uredili klance in nekatere ceste, ki jih je prizadela huda zima, sedaj pa je voda odnesla ves njihov trud. Visoka voda je odnašala gramoz in povzročila vdore tudi na as- faltiranih cestah na področju Vi- tana v središki krajevni skup- nosti in v krajevni skupnosti Sv. Tomaž, na cestah v Koračicah, Rucmancih, Sejancih in Trnov- cih. Zaradi varnosti so uredili delne zapore nekaterih cest. Poleg škode na infrastrukturi je deževje povzročilo poplave na kmetijskih površinah na po- dročju Lešniške doline, Malega Brebrovnika in Obreza ter pov- sod tam, kjer so težka in nepro- pustna tla. Tam so ob vsakem večjem nalivu vidni grehi napačnih načrtovanj v prete- klosti. Miran Kline, občinski svetovalec za kmetijstvo, je po- vedal, da se trudijo kritične dele sanirati in bodo v programu malih melioracij morali dati prednost prav tem površinam. Na travnatih površinah posebne škode najbrž ne bo, o škodi, ki jo je voda povzročila na ječmenu in koruzi, pa je zaen- krat še prehitro govoriti. Neurja so povzročila tudi ne- kaj zemeljskih plazov, ki so se sprožili minuli teden. Največji je bil ob cesti za Sv Tomaž in v Lešniškem Vrhu; tega si že lep čas prizadevajo sanirati. Konec minulega meseca je v krajevni skupnosti Sv. Tomaž divjalo neurja s točo ter na območju Trnovcev, Rucmancev in Senešcev povzročilo veliko škodo na kmetijskih površinah, vinogradih, sadovnjakih in vrtovih. Gre za okrog 130 hek- tarjev površin, ki jih je toča pri- zadela z različno močjo. Popol- noma so bile uničene površine z bučami, sadovnjaki in vrtnina- mi. Slabo kaže tudi vinogradom, ki so bili uničeni do 60 odstot- kov in bo posledice na lesu čuti- ti še prihodnje leto. Koruza je bila uničena 50-odstotno na površini 65 hektarjev, ostale kulture so utrpele manjšo škodo. Drava na območju občine Ormož svojih meja ni prestopi- la, na komunalnem podjetju pa so povedali, da je Pesnica pres- topila brežino na področju vod- nega zajetja Mihovci, vendar brez posledic. vk ŠKODA TUDI V DORNAVSKI OBČINI Zadnji močni nalivi so povzročili kar nekaj škode tudi Pred hišo Julijane Reihss je v asfaltu zazijala razpoka v dornavski občini. Najbolj je neurje prizadelo Strejace, Strmec, Brezovce, Prerad, Lasi- govce, Polenšak in Bratislavce. V četrtek je posebna občinska komisija, v kateri sta bila tudi Dušan Sagadin, vodja vzdrževanje Cestnega podjetja Ptuj, in Milan Pavlica iz nad- zorne službe za cestno dejavnost Mestne občine Ptuj, obiskala omenjene kraje in ugotovila, da je največ škode na makadam- skih cestah, saj so močni nalivi z njih povsem odnesli gramoz. Poškodovanih in zasutih je tudi več obcestnih jarkov in drugih objektov na cestni infrastruktu- ri. Pri ogledu so ugotovili, da ob njihovih cestah manjka veliko prometnih znakov ir. druge sig- nalizacije. Med drugim je bil brez ustrezne oznake nezavaro- van železniški prehod v Mez- govcih. Poškodovane ceste so že začeli PODRAVJE / VISOKE VODE SO GROZILE Kdo je odstmnil ife/ prohpoplavnega zidu? v ponedeljek, 8. julija, popoldne je Center za obveščanje iz Maribora obvestil Upravo za obrambo Ptuj, da se je zaradi predhodnih izredno izdatnih padavin v Avstriji na maribor- skem območju nenormalno in v kratkem času dvignil nivo reke Drave. Zato so takoj opozarili tudi občane ob strugi Drave na ptujskem območju, predvsem v spodnjem delu od markovskih zapornic proti Zavrču, naj bodo pozorni in pri- pravljeni na morebitni dvig vodostaja ali celo na poplave. Drave. Žalostno in obenem zaskrbljujoče je, da ob tem ni pomislil (ali ni hotel pomisliti), da je s tem v primeru poplav re- sno ogroženo tudi mesto Ptuj. Še bolj žalostno in nerazumno je, da so gasilci na to opozorili že pred leti, vendar se do danes ni zganil še nihče od odgovor- nih za našo varnost - ne v prejšnji, ne v sedanji oblastni strukturi. Ali res moramo čakati do prvih poplav? M. Ozmec Divjanje voda Drave za jezom v Markovcih v ponedel- jek, 8. julija, ob 18.32 minut. Foto: M. Ozmec Kot smo naslednji dan, v to- rek zjutraj, izvedeli od Bojana Koračina, dežurnega v elektrar- ni Formin, se je pretok Drave v ponedeljek zvečer resnično močno povečal, vrhunec pa je dosegel med 20. in 24. uro. Ta- krat so zabeležili skupni pretok blizu 1.200 kubičnih metrov na sekundo, pri čemer so okoli 650 kubičnih metrov spuščali čez staro strugo in zapornice v Mar- kovcih ter okoli 550 kubičnih metrov čez elektrarno v Formi- nu. V spodnjem delu je voda ta- krat sicer precej narasla in se nekoliko razširila, vendar ni prestopila običajnih bregov. V pripravljenosti so bili tudi ptujski gasilci, ki so med pre- verjanjem mestnega protipo- plavnega (obrambnega) zidu opazili, da je v Dravski ulici na mestu, kjer je bilo včasih mest- no kopališče, odstranjen en ele- ment. Po neuradnih podatkih in po izjavah vodstva GD Ptuj gre za neodgovorno obnašanje ene- ga od znanih Ptujčanov, ki naj bi obrambni zid v dolžini kakih treh metrov odstranil zato, da si je uredil udobnejši dostop do Od tod in tam KIDRIČEVO •Odličnjaki pri županu Ob koncu šolskega leta je tudi kidričevski župan Alojz Šprah pripravil sprejem za 17 odličnjakov iz kidričevske in cirkovške šole. Poleg njih je sprejel uspešnega dijaka ptuj- ske gimnazije Igorja Klepa - državnega prvaka v matemati- ki, ki je doma v Kidričevem in bo v kratkem odpotoval v indij- ski Bombay na svetovno olim- piado matematikov. Župan je vsem izročil knjižne nagrade, Igorju Klepu pa še računalnik. LOVRENC # Srečanje upo- kojencev Območna zveza društva upo- kojencev Ptuj pripravlja v so- boto, 13. julija, na športnem igrišču v Lovrencu na Drav- skem polju srečanje upoko- jencev slovenjegoriškega, haloškega, ptujskega in*po- dravskega območja. Pričaku- jejo nekaj sto udeležencev, zanje pripravljajo kulturni pro- gram, poskrbeli pa bodo tudi za dobro počutje. ■ OM popravljati, omenjeno škodo pa bodo prijavili tudi na državno ministrstvo za okolje in prostor. MS BORL - IDRIART • V nedeljo, 14. julija, bo ob 18. uri otvoritev fes- tivala na notranjem dvorišču gradu. Nasto- pila bo Ljoba Jenče. Ob 20.30 bo v viteški dvorani koncert violi- nista Mihe Pogačnika, na klavirju pa bo igrala Diana Baker. V pone- deljek, 15, julija, se bo začel slovenski te- den. Ves dan se bodo vrstila različna preda- vanja. Ob 10. uri bo program za otroke in ' mladino. Ob 15. url bo za otroke in mladino gledališka delavnica. Ob 20.30 bodo v graj- ski kapeli nastopili Slo- venski madrigalisti in vokalna skupina Orfej iz Ljutomera. V torek, 16.julija, bo ob 20. url okrogla miza Ekolo- gija čutov in nova vloga umetnosti v procesu globalne preobrazbe. Med sodelujočimi bodo tudi dr. Pavle Gantar, dr. Janez Du- lar, Monika Greifahn, ministrica za okolje v deželi Sp. Saški v Nemčiji, in drugi po- membni gostje. PTUJ • V četrtek, 18. julija, bo ob 20. uri v viteški dvorani gradu nastopil v okviru ljubljanskega Medna- rodnega poletnega fes- tivala Nemški komorni orkester iz Frankfurta. Vstopnice sio v pred- prodaji v TIC-u. PTUJ # V glasbeni šoli K. Pahorja poteka od 8. do 14. julija tretja poletna šola za mlade violiniste. Šolo bodo mladi violinisti iz Slove- nije sklenili s koncer- tom, ki bo v nedeljo, 14. julija, 19.30 v glas- beni šoli. Na tem kon- certu bomo ponovno slišali tudi umet- niškega vocije poletne šole prof. Tornaša Tulačka in soremljeval- ca na klavirju Stevena Wraya iz Londona. KIDRIČEVO • Ptujska slikarka Ce::ilija Bern- jak je pred lednom dni v prostohh Taluma v Kidričevem Ddprla svo- jo četrto samostojno razstavo slik. Na ogled je 20 olj, predstavlja pa se z različr imi motivi. Razstava je tokrat pro- dajna, slike Da bodo na ogled do konca julija. TM ČRNA KRONIKA UI\nRL DVA DNI PO NESREČI V sredo, 3. julija, okoli 10. ure se je na lokalni cesti v Zgornjem Partinju, občina Len- art, pripetila prometna nes- reča, v kateri je bil hudo ranjen 69-letni voznik kolesa z motor- jem Jože Dvoršak iz Zgornjega Partinja. Vozil je po prednostni cesti, v križišču pa je s stranske ceste z osebnim avtomobilom pripeljal 28-letni Branko P iz Ruperč in mu zaprl pot. Mope- dist je trčil v avto, padel in se hudo ranil, povrh pa je še vozil brez zaščitne čelade. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer so dva dni bili boj za nje- govo življenje, vendar so bile poškodbe prehude. V petek, 5. julija, je Jože Dvoršak v bol- nišnici umrl. IZSLEDILI AVTOMOBILSKE DVIGALKE v prejšnji številki smo poročali o primeru, ko je na magistralni cesti med Slovenje vasjo in Zlatoličjem ob srečanju osebnega avtomobila s tovornjakom s slednjega padla ročna dvigalka, prebila na osebnem avtomobilu vetro- bransko steklo in hudo ranila voznika. Neznani voznik to- vornjaka na kraju nezgode ni ustavil. Mariborski policisti so za njim poizvedovali in po enem tednu odkrili, da je bil voznik tovornega vozila, s ka- terega je padlo hidravlično av- todvigalo, 23-letni Boris Š. iz Ptuja. Ovadili ga bodo držav- nemu tožilstvu. ZGORELA NENASELJENA HIŠA v petek, 5. julija, ob 3. uri zju- traj je izbruhnil požar na stari, nenaseljeni stanovanjski hiši, last Roberta P v Zbelovem, Loče pri Poljčanah. Zgorelo je celotno ostrešje in del pritličja, ogenj so pogasili domači in okoliški gasilci. Ugotovili so, da je požar nastal zaradi dotra- jane električne napeljave na podstrešju. SOPOTNICA NA KOLESU HUDO RANJENA Po lokalni cesti od Dobrave proti Ormožu se je v nedeljo, 7. julija, okoli 15. ure peljala s ko- lesom 16-letna D.D. iz Dobra- ve, zadaj na kovinskem sedežu pa je imela sopotnico, 67-letno Elizabeto V iz Ormoža. Med vožnjo je mlado kolesarko začelo zanašati, s kolesom je padla in Elizabeta V. se je pri tem hudo ranila. S PIŠTOLO USTRELIL IZSILJEVALCA v soboto, 6. julija, okoli 18. ure je pri gostinskem lokalu Zakaj v Pokošah pri Zgornji Polskavi lastnik tega lokala s pištolo ustrelil v enega izmed treh nasilnežev, ki naj bi ga bili izsiljevali. Mariborski krimina- listi so primer skrbneje preiska- li in iz tega povzemamo dom- nevni potek dogodkov. Okoli 12.30 v soboto so prišli v gos- tinski lokal Zakaj 29-letni Adolf Č. iz Maribora, 47-letni Mirko R. in 43-letr.i Konrad S., oba s Pragerskega. Od lastnika loka- la, 52-letnega Ferdinanda V, so zahtevali varščino 3.000 DEM, če jim tega ne plača, so mu baje grozili z razstrelitvijo in požigom lokala. Lastnik v to ni privolil, zato so mu še naprej grozili dokler lastnik ni zapustil lokala. Prišla je lastnikova žena Cvetka in tudi njej naj bi bili enako grozili. Zaradi groženj so gostje lokal zapustili, lastni- kova žena pa je poklicala poli- cijo. Prišli so policisti iz Sloven- — RODILE SO - ČESTIT^. MO: Ida Jambrovič' Prečna 7, Središče, Ormož. Jano; Darja Borko, Gomjij 10, Kog - Boruta; Dragjcj Kodrnja, Pavlovec 20, Pfg, grada - Matija; Andreja Bezjak, Belšakova 13, Ptuj, Evo; Mirjana Petrovič Foi, tin, Greg. dr. 8 - Črta; Moj. ca Prah, Brezovec 13, Rogj. tec - Jana; Ana Škvorc, Podgorci 17, Ormož - deklj! co; Breda Anderlič, Vej. Rodne 30/a, Rog. Slatina . Filipa; Janja Gajšt - Kot- nik, Šikole 30, Pragersko . Vesno; Ivanka Sluga, Sve- tinci 31, Destrnik - Natalj. jo; Danica Forstnerič, Tur- niška c. 25, Ptuj - Moniko; Suzana Blažek, Janški Vrh 34, Ptujska G. - dečka; An- dreja Lah, Stoperce 4a - Sa- bino; Andreja Munda, Moškanjci la, Gorišnica - Karino; Slavica Lcsjak, Draženci 51, Ptuj - Denisa; Suzana Slokan, Zerovinci 20a, Ivanjkovci - Špelo; Zdenka Ferčec, Sitež 10, Majšperk - Matejo; Darin- ka Doberšek, Dornava 141 - Dorotejo. POROKE - PTUJ: Aleš Kolarič in Andreja Mari- nič, Spuhlja 106/a; Davorin Dobnik, Zlatoličje 47/a, in Marjana Horvat, Zamušani 46; Franc Pavlas, Rjavci 17, in Olga Čuček, Drbetinci 65. UMRLI SO: Jakob Petro- vič, Rimska pL 7,-t 1930, t 19. junija 1996, Aleksander Poznik, Gregorčičev dr. 4, Ptuj, ■:' 1921, t 28. junija 1996, Alojzija Potočnik roj. Hrenko, Slatina 41, 1916, t 29. junija 1996, Leopold Gorjanc, Ormoška c. 1, Ptuj, 1939, t 25. junija 1996, Ana Kelc, roj. Bra- tušek, Gruškovec 82, ■'■^ 1919, t 30. junija 1996, An- tonija Primožič roj. Prasl, 1907, t 3. julija 1996. ske Bistrice in vse tri nasilneže odstranili iz lokala. Po 18. ur so se nasilneži vrnili in nadalje- vali grožnje tudi družini, češ da zato, ker je Cvetka poklicala policijo. Cvetka je lokal zapus- tila in odšla do stanovanjske hiše. Izsiljevalci so se z avto- mobilom pripeljali do ograje te hiše in ponovno grozili lastniki Ferdinandu, ki je bil pred vhc dom v hišo. Vsi trije so izstopi iz avtomobila in se približa Ferdinandu, posebno grozeče se mu je približal Adolf Č. Fer- dinand je tedaj potegnil pištole in ustrelil Adolfa v trebuh, osta- la dva sta tedaj zbežala. Ferdt nand je poklical po!ici[o ii hudo ranjenega Adolfa C. so odpeljali v mariborsko bol- nišnico, kjer je ostal na zdravl- jenju. Ferdinanda V bodo poli- cisti ovadili zaradi povzročitvi hude telesne poškodbe in za- radi nedovoljenega nošenji orožja. Adolfa, Konrada in ka pa bodo ovadili zaradi izsil- jevanja in nasilniškeg« obnašanja. 080-12341 n otroke j y mladostnike ,i n stiski > Vsak dan od 12. do 20. 771-635 E3 odrasle v PONEDEUEK IN ČETRT«" od 18.- de 20." URE ^