5H
Listek.
terim so podlaga arhivalije v ondotnem mestnem arhivu. V prijetni obliki nam pripoveduje, kako so se proti koncu minulega stoletja novomeški meščani uprli malo obljubljenemu mestnemu blagajniku Skubitzu, ki je baje presamovoljno in časih tudi nepravilno opravljal svojo službo, in kako so se ga končno iznebili po velikem naporu in dokaj čudnih preiskavah. Vsa razprava je drastiška slika tedanjega družabnega razmerja in bode dobro prijala prijateljem naše domače zgodovine.
Zieglerjeva slika. Prijatelje naše književnosti utegne razveseliti novica, da se je č. g. Ivanu Vrhovniku, župniku v Trnovem, po raznih zaprekah venderle posrečilo pridobiti dobro ohranjeno daguerotipijo pokojnega pisatelja. Gospod Vrhovnik pripravlja životopis Zieglerjev za knjižnico »Družbe sv. Cirila in Metoda« ; njega delo bode okrašeno z nekaterimi podobami, med njimi seveda tudi s sliko Zieglerjevo. — Naš list. je moral poročilo g. Harambaše o književnem delovanji Zieglerjevem žal odložiti za prihodnjo številko,  ker ni bilo prostora.
»Nebeszki pasztir pogublyenu ovczu ische.« Pred sto leti je bila književnost južnih Slovanov majhna; največ si našel knjig nabožne vsebine. Takim knjižicam pripada ,,Nebeszki pasztir pogublvenu ovczu ische"; dobil sem jo med knjigami pokojnega prijatelja, ki se je rad bavil s takimi starinami.
Knjižica (jaz je imam samo 16 listov) tiskana je ,,vu Optuju pri Ferenczu Skiiczu" 1795.  a „zlosil" jo je P.  Gregorius   Kap.
Dasi je pesem zložena v hrvaški kajkavščini, mislim, da bi utegnila koga zanimati; zato podajam tukaj  nekoliko  vrstic.
Pasztir na gore kalvarie ovczu   ische,  i onde vumira:  ovcza doide.  —
Anda kad'  tulika za ovczu podnefzel
Pafztir, nežna fzada, kambifze prenefzel ; Pochne iti,  ali tulike jakofzfti
Nema;  ar vfze telo punoje fzlabofzti, Szamo dafze giblye,  ide;  ali  pada
Dole;  ar velika gingavocha lada.   — Na merzlom  kamenvu   vefz turoben  fzedi,
Zdihavajuch  milo,  okol fzebe gledi; Reche:  tusna ovcza!  al'  da bolye  rechem:
Tušni pafztir !   koy za tobum tak techem.  — Izkal fzemte dugo;  Cedron naj  fzvedochi
Meni:  011 je videl zaplakane ochi.   — Od placha mojega vfzakafze geniila
Kaplya  vode:  ar je placha dofzta chula.   — Zverhu mene Cedron ifzti je  tuguval,
Kad'  videl kak jefzem za  ovczum setuval; Z-menum jefze plakal, szvedochanfztvo daje.   —
»Narodni zemaljski glasbeni zavod« v Zagrebu je izdal koncem šolskega leta 189.1./92. svoje izvestje, katero prinaša na uvodnem mestu članek o umetniškem glasbenem predavanji iz peresa prof. Romana Moserja, potem načrt temeljnega statuta, učiteljsko osebje, imenik učencev, letopis zavodske glasbene šole, beležke o delovanji ravnateljstva, poročilo o koncertih in produkcijah, različne izkaze o imenji glasbenega zavoda in končno imenik članov. Temu izvestju posnemljemo, da je hodilo v glasbeno šolo leta 1891./92. skupaj 220 učencev in učenk, katere je poučevalo 16 učiteljev in učiteljic.  Društveno imenje je znašalo koncem   1891. leta  51.837  gld.   12   kr.  v gotovini,