Terme Ptjj SASA HOTELS A RESORTS ■'J&fi ag^ Torek:Tednikov kopalni dan \ -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. r ; t: 02/ 7494 5S0 e: termalni.park@terme-ptuj.si Kultura Slovenija • Kulturno dogajanje v številkah O Strani 8 in 9 Ptuj, petek, 10. februarja 2017 letnik LXX • št. 12 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski JI RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podravje • Eles z dvojimi merili pri odkupu zemljišč Podravje Ptuj • Postavljali bodo nove klopi in koše O Strani 6 in 7 Kronika Slovenska Bistrica • Gibanje v parku pri zdravstvenem domu prepovedano Stran 24 Šport Nogomet • Priprave se prevešajo v zaključno fazo O Stran 11 Futsal • Litijani pahnili Tomaž na začelje O Stran 13 Judo • Štiri medalje za ptujski judo O Stran 14 Foto: Črtomir Goznik Podravje Načrti smetarjev o povezovanju Ptuja in Maribora S Stran 3 V središču • Namesto voznikov težkih tovornjakov nastradajo domačini O Strani 4 in 5 L Podravje^ Bodo kmetje in Perutnina okrepili sodelovanje? O Strani 4 in 5 M O Stran 24 2 Štajerski Aktualno petek • 10. februarja 2017 Podravje, Kidričevo • Dvojna merila pri odkupu zemljišč Kmetje potegnili kratko, Eles sklado Kako trd pogajalec je Sklad kmetijskih zemljišč, se je ponovno dokazalo na primeru gradnje stikališča v Cirkovcah v okviru projekta višja kot znesek, ki so ga za zemljišča prejeli kmetje. Eles že več kot desetletje vodi projekt gradnje daljnovoda Cir-kovce-Pince in novega stikali-šče RTP Cirkovce. Za gradnjo investicije, ki bo omogočila postavitev prve meddržavne povezave s prenosnim omrežjem sosednje Madžarske, mora Eles odkupiti 61.400 m2 za razširitev stikališča, vzdolž celotne trase daljnovoda pa morajo skleniti služnosti na parcelah v velikosti 490 ha. Na Elesu so povedali, da imajo na trasi sklenjenih že več kot 90 % služnosti, na območju občine Kidričevo pa 80 %. Za upravna in lastniška razmerja imajo predvidenih 16 milijonov evrov, do zdaj so jih porabili 10,9 milijona evrov. Eles priznal, da je cena nepravična do kmetov Ob tem nas je zanimalo, koliko denarja bo Eles odštel za nakup zemljišč v Cirkovcah za razširitev stikališča. Na vprašanje, koliko denarja imajo predvidenega za odkup zemljišč in koli- ko ga bodo na območju Cirkovc odšteli za zemljišča Sklada, so nam odgovorili, da so služnosti za zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč neodplačna, kar je v skladu z energetskim zakonom. Njihov odgovor se je seveda nanašal na gradnjo daljnovoda in ne stikališča. Na drugi strani smo se obrnili tudi na Sklad. Direktorici Ireni Šinko smo poslali vprašanje, koliko odškodnine bo Sklad prejel za predvideno gradnjo stikališča na območju v Cirkovc. Njen odgovor: »Na državnih zemljiščih Videmčani ponovno na nogah zaradi daljnovoda Občane nekaterih naselij v občini Videm precej skrbijo načrti Elesa, da bo prav mimo njihovih zemljišč potekala trasa novega visokonapetosnega električnega daljnovoda Cirkovce-Pince. Kot poudarjajo, jih skrbijo posledice elektromagnetnega sevanja v neposredni bližini daljnovoda, zato Elesu predlagajo, da ga spelje pod zemljo. Lastniki zemljišč v zaselkih Pobrežje in Šturmovci opozarjajo, da naj bi se trasa daljnovoda nekaterim hišam približala celo na 40 metrov, kar pa po njihovem mnenju ni sprejemljivo in gre za previsoko stopnjo ogrožanja. Daljnovoda tam nočejo in predlagajo, naj traso speljejo tam, kjer ni poseljenih območij. Eles jim je že ponujal določene odškodnine, vendar po mnenju občanov nekaj tisoč evrov ne odtehta človekovega zdravja. Zaradi nestrinjanja nekaterih lastnikov je ptujsko sodišče na predlog Elesa že začelo s postopki prisilnega uveljavljanja služnostne pravice, saj gre za projekt v javno dobro, so pa doslej na celotni trasi za služnostne pravice in odškodnine izplačali nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Letos načrtujejo še izplačilo okoli 800.000 evrov, sklenjenih pa imajo okoli 90 odstotkov služnostnih pravic. Ker s svojimi zahtevami mislijo resno, so Elesu po besedah Janka Rogine predlagali, da kable spelje pod zemljo, a kot je pojasnil direktor področja za infrastrukturo prenosnega omrežja pri Elesu Marko Hrast, bi tudi za tovrstno gradnjo daljnovoda najprej potrebovali služnostne pravice, odškodnine za to pa bi pomenile bistveno večji strošek. Vendar pa prizadeti prebivalci poudarjajo, da so se pripravljeni odpovedati plačilu odškodnin za uporabo parcel, a na Elesu za njihove predloge kljub temu nimajo posluha. Hrast pojasnjuje, da se cene nadzemnega voda gibljejo med 700.000 in milijon evrov na kilometer, za podzemni kablovod pa bi bila cena med deset in 15 milijoni evrov na kilometer. Med nasprotniki predlagane trase je tudi Jožef Hrga, ki meni, da jih je izigrala lokalna in državna politika, saj se že leta borijo, da bi dosegli sprejemljivo rešitev, a je prišel diktat iz Ljubljane. »Seveda sem odločno proti takemu daljnovodu, naj gre trasa pod zemljo in ob jezeru, kjer je zemlja popolnoma v lasti državnega sklada,« je ogorčeno dodal Rožman. (sta) se služnosti za elektrovode sklepajo v skladu določbami Energetskega zakona. Vsled navedenega Sklad na m2 ne bo prejel nobene odškodnine.« Ali se je Šinkova izognila odgovoru, ker smo uporabili napačen izraz in namesto po kupnini vprašali po odškodnini, čeprav so se za gradnjo stikališča zemljišča odkupovala in ne sklepale služnosti, ne vemo. Kakorkoli, po dodatnem poizvedovanju so nam z Elesa vendarle odgovorili, da se je njihov odgovor nanašal le na služnosti, čeprav smo jih konkretno vprašali po odkupu. »Da ne bo nesporazuma, za gradnjo daljnovoda je služnost neodplačna skladno z Energetskim zakonom. Odkup zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč pa je bil opravljen za potrebe stikališča, in sicer v velikosti 21.995 m2,« se je nato glasil odgovor Elesa. Zanimalo nas je, kakšna je bila odkupna cena teh zemljišč, saj da smo dobili informacijo, da naj bi Eles Skladu v povprečju plačal 16 evrov po m2, kmetom pa osem evrov. Eles je na vprašanje odgovoril, da so imeli za vsa zemljišča izdelane cenitve sodnega cenilca in te naj bi bile osnova za izplačilo kupnine. »Cenitve so bile izdelane po enakih kriterijih tako za zemljišča privatnih lastnikov kot tudi Ob tem nas je zanimalo, ali je mogoče enako kot fizične tudi pravne osebe razlastiti, če se te ne strinjajo s ponujeno ceno. Z Elesa so nam odgovorili, da seveda je mogoče, vendar bolj v teoriji kot praksi. »Tudi Sklad je možno razlastiti, v kolikor ne bi bilo mogoče skleniti pogodbe o odkupu. Vendar pa je to zgolj teoretično, saj sprejet Državni prostorski načrt nalaga vsem državnim organom, da za potrebe sprejete prostorske ureditve prodajo zemljišča po veljavni zakonodaji. Taka določba obstaja tudi v Zakonu o kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Na osnovi tega zakona smo tudi odkupili zemljišče od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za potrebe gradnje RTP 400/110 kV Cirkovce.« Slovenija, Podravje • "Pozabljeni" registrski računi državljanov Ostalo 67 milijonov evrov Po ukinitvi registrskih računov, na katerih so državljani hranili vrednostne papirje iz naslova lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, je na KDD ostalo še manj kot 100.000 računov, za katere imetniki niso poskrbeli. Na vseh skupaj je ostalo za 67 milijonov evrov premoženja. Foto: JS in MV Videmčan Andrej Rožman, ki je med približno sedmimi tistimi, ki se doslej niso uspeli dogovoriti z Elesom, skupaj z ostalimi ne izključuje niti pritožbe na ustavno sodišče, pozneje pa tudi tožbe na evropski ravni. KDD je morala registrske račune, na katerih je bilo v začetku leta 2016 še za več kot 7,7 milijarde evrov premoženja, ukiniti z letošnjim 1. januarjem. Tisti, ki so želeli delnice na njih obdržati, so morali pravočasno pri borznoposredniški družbi ali banki odpreti trgovalni račun. Če jih niso želi obdržati, so se jim lahko odpovedali, še vedno pa je ostalo kar nekaj imetnikov, ki do danes niso storili ničesar. V procesu ukinjanja registrskih računov je svoje vrednostne papirje opustilo 27.016 imetnikov, so sporočili iz KDD. Kot določa pred nekaj dnevi uveljavljena novela zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, se bo te delnice preneslo na Kapitalsko družbo (Kad). Kaj storiti s svojim premoženjem, pa se še vedno ni odločilo 99.675 imetnikov medtem že ukinjenih registrskih računov. Te so zdaj nadomestili t.i. prehodni računi, na njih pa je po podatkih KDD za skupaj 67,3 milijona evrov premoženja. Od teh računov je sicer le še 27.878 takšnih, na katerih so vrednostni papirji vredni po več kot 100 evrov. Na kar 71.797 računih je namreč za manj kot po 100 evrov premoženja. V primeru, da imetniki ne bodo storili ničesar, bo KDD premoženje prenesla na sodni depozit, od koder je po petih letih prav tako predviden prenos na Kad kot za tiste, ki so se jim imetniki odpovedali. Do tedaj pa imajo fizične osebe še vedno čas, da odprejo trgovalni račun in ohranijo svoje vrednostne papirje. Član uprave KDD Davor Pavič je ob tem dejal, da so se na zahteven proces ukinjanja registrskih računov dobro pripravili in ga korektno izpeljali. Prepričan je, da se bo število računov, ki so ostali na KDD, še pred začetkom preno- sa vrednostnih papirjev na sodni depozit še dodatno zmanjšalo. "Zavedati se je namreč treba, da bo morebitni sodni depozit za imetnike vrednostnih papirjev pomenil dodatne stroške," je dodal. Hkrati so na KDD spomnili, da bo izplačevanje dividend, obresti, glavnice in vseh drugih denarnih upravičenj iz vrednostnih papirjev odslej potekalo preko KDD in njenih članov. To pomeni, da bodo denarna izplačila iz vrednostnih papirjev odslej prejeli samo tisti imetniki vrednostnih papirjev, ki imajo vrednostne papirje na računih, odprtih pri članih KDD. Postopek ukinjanja registrskih računov je tekel v okviru priprav na uveljavitev enotnih standardov izvajanja korporacijskih dejanj na vrednostnih papirjih, povezanih z vključitvijo v evropsko poravnalno platformo Target 2 Securities. Vanjo se je KDD uspešno vključil v ponedeljek. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij' in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 10. februarja 2017 Aktualno Štajerski 3 va zemljišča odkupil po višji ceni gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince. Sklad kmetijskih zemljišč si je namreč izpogajal svojo ceno za zemljišča in ta naj bi bila enkrat ■ Vn Načrtovani dvosistemski daljnovod 2 x 400 kV Cir-kovce-Pince bo dolg 80,5 kilometra in bo imel 263 stebrov, potekal pa bo skozi občine Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Čre-šnovci, Velika Polana in Lendava. Foto: Črtomir Goznik za zemljišča v lasti Sklada, kar je bilo pojasnjeno vsem lastnikom zemljišč in tudi Skladu prav iz razloga enotne in enakopravne obravnave vrednosti vseh zemljišč na tem območju. Sklad je kategorično zavrnil naše cenitve in postavil vrednost glede na svoje kriterije in njihov interni cenik. Temu se je Eles podredil, a ob pripombi, da je to nepravično do ostalih lastnikov. Večji del odkupljenega zemljišča v lasti Sklada pa je Eles odkupil preko javnega razpisa, kjer ponujena cena ni smela biti manjša od objavljene, v nasprotnem primeru bi bila naša ponudba izločena. Na žalost ima Sklad svoja pravila do vseh. Dodati je treba, da sta imela enak postopek in za odkup morala plačati enako ceno tudi DARS in SŽ na svojih projektih.« Odgovora z Elesa torej nismo prejeli, je pa v programu prodaje nepremičnin Sklada kmetijskih zemljišč 21.725 m2 na ob- močju k. o. Dragonja vas (kjer je stikališče Elesa) za skupen znesek 351.920 evrov oziroma 16 evrov po m2. Družba Eles za potrebe gradnje daljnovoda, kot omenjeno, ne odkupuje zemljišč, temveč za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebuje le sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti, sklenjene z vsakim lastnikom ali solastnikom nepremičnine, ki leži v varovanem pasu daljnovoda. Če se lastniki s služnostjo ne strinjajo, lahko Eles služnost pridobi s pomočjo upravnih organov. »Postopek ustanovitve služnosti v javno korist namreč vodijo pristojne upravne enote, odškodnino pa lahko lastnik/ solastnik v tem primeru uveljavi po sodni poti,« so pojasnili. A ne samo nestrinjanje lastnikov zemljišč, težave Elesu povzročajo tudi zemljišča, ki nimajo znanih lastnikov. »Tako so nerešene ostale tudi tiste parcele, za katere imamo neznane lastnike in posledično oklice na sodišču, dedovanja in lastnike, ki živijo v tujini,« so še dodali. Mojca Vtič Podravje • Načrti smetarjev o povezovanju Ptuja in Maribora Do cilja še vrsta zakonskih in finančnih ovir Mestni občini (MO) Ptuj in Maribor nameravata sodelovati na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Prvi formalni korak k temu cilju sta lani jeseni s podpisom pisma o nameri o sodelovanju storila direktorja smetarskih podjetij Javne službe (JS) Ptuj in Snaga Maribor, Alen Hodnik in Cveto Žalik. V tem tednu sta pismo o nameri sklenila še župana obeh občin, Miran Senčar v imenu Ptuja in Andrej Fištravec v imenu Maribora. Ptujski in mariborski smetarji načrtujejo, da bi v regiji zbrane odpadke najprej obdelali v novi sortirnici, ki jo ima v načrtu zgraditi mariborska Snaga - obdelava tako imenovane lahke frakcije. Težko frakcijo bi prepeljali v CERO Gajke, jo nadalje obdelali in preostanek po obdelavi v Gajkah tudi odložili. Ne ptujski in ne mariborski izvajalec za izvajanje dejavnosti še nima zgrajene potrebne infrastrukture, niti pridobljenih ustreznih okoljevarstvenih in gradbenih dovoljenj. Mariborčani sortirni-co načrtujejo že skoraj desetletje. Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji seji obravnavali že tretjo novelacijo investicijskega programa, v skladu s katerim je projekt ocenjen na dobrih 14 milijonov evrov. Snaga namerava naložbo financirati z najemom kredita, za katerega potrebuje soglasje mestnega sveta. Za iz- vedbo investicije so že leta 2014 izbrali izvajalca, družbo Kostak Novo mesto. Medtem ko je vrednost gradnje mariborske sortirnice definirana, pa Ptujčani svojega dela projekta finančno še niso ovrednotili. Podobno kot Mariborčani bodo za vlaganja v odlagališče najeli kredit, saj drugega vira za financiranje investicije nimajo. Finančno breme obeh investicij, mariborske in ptujske, bodo na koncu plačali uporabniki, v obliki amortizacije oz. najemnine za zgrajeno infrastrukturo. Na Ptuju se je na ta račun vrednost zneska na položnici že povišala, s tem da to ni bila zadnja podražitev. Bo vladna uredba preprečila gradnjo Snagine sortirnice? Na poti do gradnje mariborske sortirnice stoji še ena ovira. Ministrstvo za okolje in prostor je konec leta 2016 objavilo osnu- tek uredbe, ki definira področje obdelave odpadkov. Sistema obdelave, kot bi ga vzpostavili v mariborski sortirnici, uredba ne predvideva. Z dokončno potrdi- tvijo predpisa lahko vlada neposredno prepreči gradnjo Snagine sortirnice. Vlada v uredbi predlaga, da je mešane komunalne odpadke možno obdelovati samo v centru za ravnanje z odpadki, ki omogoča mehansko in biološko obdelavo. Ker tovrstna obdelava odpadkov v sortirnici Maribor ni predvidena, vodstvo MO Mari- bor predpis označuje kot orodje za neposredno onemogočanje izvedbe načrtovane investicije. »Nad odnosom, ki ga vlada s predlaganimi spremembami zakonodaje kaže do naše regije, izražamo globoko zaskrbljenost,« je med drugim v protestnem pismu vladi konec januarja zapisal mariborski župan Andrej Fištravec. V Mariboru so prepričani, da za spremembo predpisa stoji močan lobi, ki si prizadeva, da se področje ravnanja s komunalnimi odpadki skoncentrira v rokah nekaj izvajalcev, ki bodo ustvarili monopol nad izvajanjem storitev in oblikovanjem cen. Dodajmo, da Snaga Maribor za projekt sortirnice trenutno nima pridobljenega niti okolje-varstvenega soglasja, ki je predhodna faza za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja. Arso je izdajo soglasja zavrnil z obrazložitvijo, da v segmentu prekladanja bioloških odpadkov vplivov na okolje ni mogoče natančno opredeliti. Mojca Zemljarič Foto: MO Ptuj Župana Ptuja in Maribora, Miran Senčar in Andrej Fištravec, sta v torek podpisala pismo o nameri o sodelovanju na področju ravnanja z odpadki. 4 Štajerski V središču petek • 10. februarja 2017 Ormož • V ponedeljek 19. redna seja občinskega sveta Obnova 39 cestnih odsekov: 1,5 mio € Ormoški občinski svetniki se bodo v ponedeljek sestali na 19. redni seji. Župan Alojz Sok v obravnavo predlaga 18 točk dnevnega reda. Med drugim bodo potrjevali projektno dokumentacijo (DIIP) za modernizacijo 39 cestnih odsekov v skupni dolžini nekaj manj kot 15 kilometrov. Gre za ceste, ki so makadamske ali asfaltirane in poškodovane, potekajo pa v glavnem po gričevnatem predelu občine. Za obnovo cestne infrastrukture bodo namenili 1,5 milijona evrov. Od tega bo občina prispevala dobrih 1,2 milijona evrov, 245.000 evrov nameravajo pridobiti iz državnega proračuna (sredstva MGRT po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin). Za svoj del sofinanciranja naložbe namerava občina pri MGRT najeti brezobrestni kredit v znesku 368.000 evrov. Največ cest bodo obnovili na območju krajevne skupnosti (KS) Ivanjkovci, okrog 4,5 km. V KS Ormož bodo modernizirali 3,7 km cest, v KS Kog 1,9, v KS Miklavž 1,7, v KS Podgorci 1,6 in KS Velika Nedelja 1,5 km cest. Obnova vseh 39 cestnih odsekov je predvidena v letošnjem letu. Ormoški občinski svetniki bodo na ponedeljkovi seji ponovno obravnavali pobudo Pošte Slovenije, da se poštna poslovalnica pri Veliki Nedelji preoblikuje v pogodbeno pošto. V drugem branju bodo potrjevali odlok o podelitvi koncesije za dejavnost daljinskega ogrevanja, pa tudi odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. V prvi obravnavi bodo potrjevali spremembe ustanovitvenih aktov za javna zavoda OŠ Velika Nedelja in Vrtec Ormož. Podružnični vrtec Podgorci po novem ne bo več deloval v okviru Vrtca Ormož, temveč pod okriljem OŠ Velika Nedelja. Vrtec Velika Nedelja pa bo kljub tej spremembi še naprej del Vrtca Ormož in se ne bo priključeval domači osnovni šoli. Na dnevnem redu ponedeljkove seje so še obravnava občinskega prostorskega načrta (prvo branje), potrditev projektne dokumentacije za komasacijo kmetijskih zemljišč na območju Seneškega in Sodinskega polja ter imenovanje vršilke dolžnosti direktorice novoustanovljenega javnega občinskega zavoda za turizem, kulturo in šport. Predvidoma naj bi na to funkcijo imenovali Simono Kosi, ki je bila doslej zaposlena v ormoški javni razvojni agenciji oz. TIC-u. Mojca Zemljarič Destrnik,Trnovska vas • Vsi tovornjakarji prepovedi ne upoštevajo Namesto voznikov težkih Veliko odzivov je sprožil pred kratkim objavljen zapis o povečanju tovornega prometa, Nekdanji župan občine Trnovska vas Karl Vurcer je v obširnem dopisu spomnil na izvor problematike težkih tovornih vozil po omenjeni cesti. Kot je pojasnil, so se kolone vozil začele pojavljati več kot desetletje nazaj, leta 2005, ko so po tej cesti zapeljali milijone ton materiala za izgradnjo avtocestnih odsekov Senarska-Močna in Senarska-Vučja vas. Po odprtju tako imenovane pomurske avtoceste je po besedah Vurcerja sledil šok; z odcepa Senarska (Sv. Trojica) so se začele valiti kolone težkih tovornjakov iz številnih držav vzhodne Evrope; po oceni 600 do 800 dnevno, ki so regionalno cesto proti Ptuju uporabljali za izogibanje plačila cestnine in kot bližnjico: »Stanje je postalo nevzdržno! Na veliko srečo je Direkcija RS za ceste po študiju prometa in letu dni preizkusne dobe sprejela razumno odločitev in decembra 2009 z znaki prepovedala promet tovornih vozil, ki presegajo največjo dovoljeno maso 7,5 tone, z dopolnilom »dovoljeno za lokalni promet«. Znaki so postavljeni v Rogoznici in na avtocestnem izvozu Sv. Trojica. S tem se je promet omejil.« Okoličani so bili prepričani, da so se nadležnih in nevarnih tovornjakov s tem rešili za zmeraj, a so se ušteli. »Kljub temu je promet na tej cesti danes zelo gost! Po zapisu v Štajerskem tedniku merilno mesto v Gočovi beleži 3467 osebnih avtomobilov v povprečju dnevno in 106 težkih tovornjakov. Promet ob cesti živečih, ljudi, ki delajo v Avstriji, poletne kolone turistov..., vse to je postalo del vsakdanjika, v katerem živimo. Nesprejemljiv pa na tej cesti ostaja tisti delež domačih in tujih težkih tovornjakov, ki brez ustreznih dovoljenj brezobzirno kršijo prometni predpis, vozeč po cesti, kjer po zakonu ne bi smeli! Predvidoma je takšnih vsaj 50 %, torej okrog 1600 mesečno!« opozarja Vurcer, ki sicer živi tik ob omenjeni cesti. Objekti razpokani, dihajo slabši zrak, živijo nevarnejše življenje V nadaljevanju je še izpostavil, da je takšen tovorni promet močno znižal življenjski standard občanov: »Tovornjaki odpeljejo, a njihov škodljiv odtis ostane in Fotografija je simbolična se zapisan sešteva v naravo in duševno stanje bivajočih s prekomernim hrupom, neposredno ob cesti z vibracijami in razpo-kanimi stavbami, intenzivno strupenimi plini in kovinami ter prašnimi delci, ki zastrupljajo zrak, zemljo, vodo, ljudi in živali za stoletje naprej!« Vurcer je sicer v obširnem dopisu še pohvalil ureditev omenjene ceste skozi občino Trnovska vas, ob tem pa se še obregnil ob stanje ceste v sosednji občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah: »Nedvomno najtežje je stanje v Gočovi, kjer ves promet poteka tudi po meter vstran od najstarejših hiš. Letos se jim končno obeta izgradnja pločnika, kar bo izboljšalo osnov- Poljčane • Občina pripravlja projekte Obnova kozolca toplarja za 82.000 evrov in postavitev hitrostnih ovir V občini Poljčane poudarjajo potencial naravne in kulturne dediščine. Da bi bili ti potenciali prepoznani tudi kot razvojna priložnost, je občina pristopila k več projektom. Med drugim imajo učilnico v naravi, etnološko vas, oblikovala pa je tudi projekt Po poteh naravne in kulturne dediščine. Sestavni del tega projekta je ureditev kozolca toplarja, postavljenega verjetno sredi 19. stoletja na travniku v Čreti ob Dravinji, ter inovativnih interpretacijskih točk, ki bodo imele na eni strani izobraževalni pomen, na drugi pa bodo predstavljale izhodišče turistom, pohodnikom in kolesarjem za obisk širšega območja občine in regije. Prepričani so, da bo kozolec nova točka v občini, ki bo omogočala izvedbo raznih prireditev in dogodkov, vezanih npr. na etnološke posebnosti območja. Nekaj teh vsebin je že del projekta, preostale pa so prepuščene bodočemu upravljavcu kozolca. Tega bo poljčanska občina poskušala poiskati skozi postopek javno-zasebnega partnerstva. Vrednost projekta je skupaj z DDV ocenjena na 82.000 evrov. Občina pričakuje, da bo z njim uspela na razpisu LAS in s tem pridobila večino sredstev, s projektom zgolj obnove kozolca pa se bo prijavila Obe projektni dokumentaciji je poljčanski občini pripravilo podjetje Izep, katerega solastnika sta slovenjebistriška svetnica Tanja Vintar in bistriški župan Ivan Žagar. Od leta 2010 do januarja 2017 je podjetje skupaj zabeležilo 212.262 evrov prihodkov od 13 različnih subjektov, večinoma občin. Občina Šmarje pri Jelšah je pri podjetju Izep naročila za 41.000 evrov storitev, sledijo občine Poljčane, MO Maribor, Ormož, Pesnica, Oplotnica, Makole, Duplek, Gorišni-ca, Ptuj, Lenart, Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, Tišina in Mariborska investicijska družba. Vir: Erar tudi na razpis kulturnega ministrstva. Svetniki so potrdili tudi idejno dokumentacijo za postavitev hitrostnih ovir na cesti Poljčane-Maj-šperk. Čeprav je na odseku, kjer je tudi osnovna šola Poljčane, omejitev hitrosti že 40 km/h, so svetniki sklenili, da povečajo prometno varnost s trapeznimi ploščadmi, oziroma kot jim pogovorno rečemo, ležečimi policaji. V gradivu je zapisano, da je državna cesta zaradi pomembnosti povezave med Celjem in Ptujem zelo obremenjena. Predvidena je gradnja treh ploščadi, od tega sta dve s prehodom za pešce. Direkcija za infrastrukturo je že podala soglasje. V sklopu projekta se bo uredilo še odvodnjavanje obstoječega vozišča in preuredila javna razsvetljava. Vrednost projekta je ocenjena na 49.020 evrov. Mojca Vtič Ptuj, Podravje • Sestanek KGZS in Peru Bodo kmetje in Peru sodelovanje? Konec januarja se je vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice rutnine Ptuj. Pogovarjali so se o razvoju perutninarstva pri Kot so povedali na KGZS, je bila v razgovoru z vodstvom med drugim omenjena tudi možnost sodelovanja pri širitvi ko-operacijske reje perutnine prek članov zbornice. »Na KGZS podpiramo prizadevanja Perutnine Ptuj za dosego najvišjih standardov glede kakovosti, sledlji-vosti, varnosti in ekologije. To naj bi med drugim dosegli tudi z večjim sodelovanjem s kmeti. Na zbornici menimo, da je dolgoročno tovrstno sodelovanje lahko koristno za naše člane, saj prinaša dodaten prihodek in ustvarja nova delovna mesta,« so prepričani na zbornici, zato so tudi pripravljeni nuditi strokovno podporo vsem, ki bi se odločili za tovrstno sodelovanje. Širjenje vzreje piščancev pa si je težko predstavljati brez kmetijskih zemljišč v rokah kmetov. Foto: Milan Sternad petek • 10. februarja 2017 V središču Štajerski 5 tovornjakov nastradajo domačini predvsem težkih tovornjakov, ki na večjem delu regionalne ceste od Ptuja proti Lenartu ne smejo voziti. Foto: Črtomir Goznik no prometno varnost, številni negativni vplivi pa bodo ostali, pred katerimi bi jih v občutni meri reševala le vzhodna obvoznica, ki bi vas popolnoma obšla.« Obširen dopis je sklenil s pozivom občinskim vodstvom in policijski postaji, da se obstajajoči režim v največji možni meri izvaja in ne krši. Med prekrškarji največkrat vozniki iz ptujskega in lenarškega območja Veliko bolj ostro je pismo skupine vaščanov iz Biša, v katerem so se ogorčeni anonimneži obre- gnili ob ukrepanje policistov. Kot navajajo, vsakodnevna prisotnost policistov ne zaleže, saj namesto voznikov težkih tovornjakov nastradajo domačini, ki vozijo morda deset kilometrov hitreje. »Ob avtocestah po Sloveniji so vse regionalke zaprte za tovornjake, katerih skupna masa presega 7,5 tone, razen za dostavo. Pa se sprašujemo, zakaj policijske patrulje iz Lenarta in Ptuja, ki so vsak dan tukaj na terenu, ne ukrepajo v skladu s cestnoprometnimi predpisi in prometnimi znaki, ki so zelo vidno nameščeni. Namreč ko pripelje tovorno vozilo, sta policista s svojimi medsebojnimi pogovori tako zavzeta - seveda namerno -, da vozila nista niti opazila in voznik s figo v žepu kar mirno odpelje naprej. Zato pa direkcija RS za infrastrukturo, ki izvaja vsakodnevno štetje prometa na tej cesti, ugotavlja, da se v zadnjih petih letih promet ni povečal, pa tudi zmanjšal ne, ker kot opisujemo: tisti, ki so za to plačani, ne ukrepajo.« Kot se še hudu-jejo vaščani, je največ kršiteljev s ptujskega in lenarškega območja, veliko pa je tudi tovornjakov s hrvaškimi registrskimi tablicami. Monika Levanič 30 glob do začetka decembra S konkretnimi vprašanji, kako policisti ukrepajo oziroma ali tehtajo vozila, glede na to, da na omenjeni relaciji velja prepoved za tovorna vozila nad 7,5 tone (razen za lokalni promet), koliko kontrol so v lanskem letu opravili ter koliko kršitev je bilo v zvezi s tem ugotovljenih, smo se obrnili na tiskovnega predstavnika PU Maribor Mirana Šadla. »Policisti Policijske postaje Ptuj dejansko ne izvajajo tehtanja tovornih in drugih vozil, ampak to počnejo policisti Postaje prometne policije Maribor. Slednji ob svojem rednem delu opravljajo tudi tehtanje vozil ob asistenci podjetja CESTEL, pri tem pa do sedaj večjih kršitev niso ugotovili. Ni zanemarljivo dejstvo, da se policisti pri tem srečujejo s težavo, da na tem odseku ni primernega prostora za izvajanje tovrstnih nalog, zato več ali manj uporabljajo avtobusna postajališča, kjer pa prevečkrat naletijo na negodovanje javnosti. Navedeni odsek ceste pa je opredeljen tudi kot kritični odsek, zato policisti PP Ptuj skoraj vsakodnevno kontrolirajo promet na tej relaciji oziroma na odseku Ptuj-Rogoznica-Senarska. Do 10. decembra 2016 so tako na tem odseku izvedli 30 ukrepov zoper voznike tovornih vozil, med njimi tudi ukrepe zaradi neupoštevanja prometnih znakov. Skupno so policisti PP Ptuj na tej cesti do omenjenega datuma izvedli kar 327 ukrepov, kar kaže, da policisti kontinuirano opravljajo nadzor in urejanje prometa na tej cesti,« je odgovoril Šadl in dodal, da ima določene pristojnosti v zvezi z omenjenimi kršitvami v naseljih tudi redarska služba. Sicer pa je Šadl še opozoril, da je na tem odseku cest tudi več pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, podjetij, trgovin, kmetij, občin, odprtih delovišč, za katere omejitev ne velja oz. le-ti spadajo pod izjeme, ki se štejejo kot lokalni promet. Foto: Črtomir Goznik tnine tnina Ptuj okrepili Slovenije in ptujskega zavoda srečalo z vodstvom družbe Penas. Znano je namreč, da ima Perutnina Ptuj s svojim hčerinskim podjetjem PP Argo zakupljenih okrog 4000 ha zemljišč. Na KGZS so zaupali, da je na srečanju (na kratko) tekla beseda tudi o kmetijskih zemljiščih in težavah z njihovim zakupom. »Obe strani sta predstavili svoja stališča, vendar dogovora ali kakšnega sklepa udeleženki srečanja nista sprejeli,« so povedali. Z vprašanji o dogovorih s sestanka, o domnevnih željah Perutnine, da se vzreja piščancev poveča za 30-40 % in glede zmanjšanja kmetijske dejavnosti Perutnine smo se seveda obrnili tudi na prehranskega velikana. A njihov odgovor je bil: »Skladno z interno politiko komuniciranja so vsi delovni sestanki z deležniki podjetja internega značaja.« Mojca Vtič Lenart • Obisk ministra Gašperšiča Tovorni promet kmalu nič več skozi mestno jedro Obisk ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča v Lenartu je prinesel nekaj trdnih zagotovil: v dveh mesecih bodo preusmerili tranzit tovornjakov mimo Lenarta na avtocestni izvoz Senarska in vzhodno obvoznico, v prvi polovici letošnjega leta pa bodo dve največji križišči preuredili v povozni krožišči. Spodbudne besede so bile izrečene tudi glede več kot desetletje načrtovane severne obvoznice. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je minuli petek obiskal občino Lenart, kjer ga je sprejel župan Janez Kramberger. Pogovarjala sta se o infrastruk-turnih projektih v Lenartu, predvsem o razbremenitvi mestnega jedra. »Vesel sem, da smo se potrdili tisto, za kar smo bili načeloma dogovorjeni že lansko leto, in sicer da bomo letos preuredili dve največji križišči (semaforizi-rano križišče v centru in križišče proti Avstriji) v povozni krožišči. Na tak način bomo umirili promet ter dobili več prostora za kolesarje in pešce. Kot drugo pa smo se dogovorili o preusmeritvi tovornega prometa mimo centra Lenarta na avtocestni izvoz Senarska in vzhodno obvoznico. Preselitev tovornega prometa naj bi stekla v dveh mesecih, v prvi polovici leta pa je obljubljen pri-četek del urejanja državne ceste z gradnjo krožišč v samem mestu,« je zadovoljno dejal župan Janez Kramberger, ob tem pa še dodal, da je padlo tudi nekaj spodbudnih besed glede že nekaj let načrtovane severne obvoznice oz. navezovalne ceste. Po Kram- bergerjevih napovedih naj bi obvoznico, ki je umeščena v državni lokacijski načrt, gradili po etapah, najprej od nove industrijske cone. Obenem je napovedal preučitev možnosti poteka trase obvoznice severneje, za naseljem Ob gozdu. »Sedanji umestitvi nekateri nasprotujejo, predvsem prebivalci iz naselja Ob gozdu, zato bomo preučili umestitev se-verneje in etapno gradnjo. Kdaj se bo to zgodilo, je drugo vprašanje, povedati pa moram zelo jasno, da državni lokacijski načrt velja, dokler se ne sprejme novi.« Gašperšič si je v okviru obiska ogledal odseke na državnih ce- stah, ki so dokončani, in tiste, ki so predvidena za ureditev, obiskal podjetje Kurnik transport, d. o. o., v novi poslovno-indu-strijski coni ter se udeležil srečanja podjetnikov, direktorjev in drugih predstavnikov lenarške občine. Monika Levanič S preureditvijo semaforiziranega križišča v krožišče bodo umirili promet ter pridobili več prostora za kolesarje in pešce. Foto: Arhiv Foto: ČG 6 Štajerski TEDNIK Podravje petek • 10. februarja 2017 Ptuj • Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Kultura je povezovalna moč Mestna občina Ptuj je na predvečer slovenskega kulturnega praznika v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj pripravila osrednjo slovesnost, na kateri so podelili priznanja, plakete in oljenke Zveze kulturnih društev Ptuj in ptujske občine. Slavnostna govornica Katja Zu-panič, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju, je poudarila, da kultura prinaša sodelovanje in razumevanje ter vodi k medčloveškim odnosom: »Kultura ni namenjena sama sebi, delo kulturnikov ni namenjeno le naključnim obiskovalcem ali posvečenim posameznikom, temveč je nekaj, kar to presega ter se dotika in dotakne Nagrade sta podelila ptujski župan Miran Senčar in predsednica Komisije za odlikovanja in priznanja mestnega sveta MO Ptuj Nuška Gajšek. Veliko oljenko MO Ptuj je za izjemne pesniške, pisateljske in esejistične dosežke ter organizacijo literarnega festivala Dnevi poezije in vina prejel Aleš Šteger. Eden najbolj mednarodno prepoznavnih slovenskih avtorjev je tudi prevajalec in generator številnih knjižnih in kulturnih pobud. Dobitnik nagrade se je zahvalil: »Slovenci smo narod, ki običajno sprejme svoje ustvarjalce šele tedaj, ko je zenit že za njimi. Od srca se vam v imenu vseh prejemnikov nagrad zahvaljujem, da ste ta rek negirali, postavili na laž.« Oljenko MO Ptuj je prejel Tomaž Plavec za izjemne uspehe na področju slikarskega in kiparskega ustvarjanja ter za udejstvovanje na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Akademski slikar se je več let posvečal mozaikom, ukvarja pa se še z mizarjenjem in zadnja leta tudi s kiparstvom; njegovi Šumarji opominjajo na človeške slabosti, ogrodja čolnov na razstavi All Aboard! so postala podobe nasedlega in potopljenega upanja migrantov ... Oljenko MO Ptuj je prejela tudi Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju za doseganje izjemnih uspehov na področju glasbenega ustvarjanja in za organizacijo ter udejstvovanje na številnih glasbenih prireditvah. Čeprav sodi med manjše in mlajše glasbene šole (ustanovili so jo leta 2007), njeni učenci na tekmovanjih dosegajo odlične rezultate, šola pa z različnimi prireditvami bogati kulturno življenje mesta in okolice. Priznanja Zveze kulturnih društev (ZKD) Ptuj je podelila predsednica zveze Nataša Petrovič. Plaketo Franca Lačna za življenjsko delo na področju vokalne glasbe je prejela Marija Stöger, ki je vokalni glasbi zapisana že pol stoletja in je pomembno zaznamovala ljubiteljsko kulturo v ptujski občini in širše. Kot zborovodkinja in pevka je delovala v številnih pevskih zborih, danes vodi moški pevski zbor Jezero Kulturnega društva Budina-Brstje. Plaketo ZKD Ptuj je prejela Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj DPD Svoboda Ptuj. Ustanovili so jo leta 1976, z leti se je razvila v skupino plesnih parov, godcev in pevcev. Njihovi kostumi so izdelani na podlagi muzejskih originalov in po fotografijah, nekaj jih je celo plod raziskave oblačilne kulture v določenih krajih. Skupina, katere mentorica je Cvetka Glatz, je požela že številna priznanja in nagrade, leta 2004 tudi oljenko MO Ptuj. Priznanje ZKD Ptuj je prejela plesna sekcija Pellegrina Društva cesarsko-kraljevi Ptuj. Sekcija, ki so jo ustanovili leta 2006, skrbi za ohranjanje kmečkih in grajskih srednjeveško-renesančnih plesov ter običajev 15. in 16. stoletja. Njeni člani sodelujejo s plesno pedagoginjo in muzikologinjo Lidijo Podlesnik Tomašikovo, za svoje oprave poskrbijo sami. Slovenija, Podravje • Konec tedna v znamenju informativnih dni Bodoči dijaki se seznanjajo s programi Srednje šole bodo podobno kot fakultete v petek in soboto v znamenju informativnih dni, na katerih se bodo lahko bodoči dijaki seznanili s srednješolskimi programi in šolami, ki jih zanimajo. Na srednjih šolah je v prihodnjem šolskem letu na voljo 23.440 vpisnih mest. Novost bo poskusno uvajanje vajeništva. Na srednjih šolah 23.440 vpisnih mest Za prihodnje šolsko leto je v srednješolskih programih na voljo 23.440 vpisnih mest (lani 22.960), za katera bo lahko kandidiralo 17.448 učencev, ki bodo letos končali osnovno šolo. Na splošnih gimnazijah je razpisanih 5736 mest, od tega v zasebnih 448. V programih strokovnih gimnazij, kamor sodijo tehniška, umetniška in ekonomska gimnazija, je razpisanih 1334 mest. V programih nižjega poklicnega izobraževanja je razpisanih 640 mest, srednjega poklicnega izobraževanja 6298 in v programih srednjega strokovnega izobraževanja 9432 mest. V dijaških domovih je za novince predvidenih 2324 mest (lani 2382). Informativni dnevi bodo na večini srednjih šol v petek potekali ob 9. in 15. uri, v soboto pa ob 9. uri. Na šolah, ki so objavile vabila na informativne dneve, dijakom obljubljajo podrobno predstavitev programov, ogled šole in predstavitev možnosti nadaljevanja šolanja. Mnogi bodoči dijaki se bodo na informativne dneve odpravili z vlaki in avtobusi. Slovenske železnice zato za v petek in soboto napovedujejo okrepljene garniture rednih vlakov. Na Železniški postaji Ljubljana in na vhodu v Avtobusno postajo Ljubljana bodo dijake in študente pričakali predstavniki Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) in jim delili shemo linij mestnega prometa z vrisa- nimi izobraževalnimi ustanovami. Informacije bo mogoče dobiti tudi v samem potniškem centru LPP na Slovenski 56. Največ se jih namerava vpisati v strokovne programe Srednje šole bodo prijave za vpis sprejemale do 4. aprila. Najpozneje do 7. aprila bo šolsko ministrstvo na spletnih straneh objavilo stanje prijav po posameznih programih, nato pa najpozneje do 21. aprila odločitev o morebitnem zmanjšanju obsega razpisanih mest. Do 25. aprila bodo lahko učenci prijavo prenesli na drugo šolo oz. v drug program, najpozneje do 6. junija pa bodo obveščeni o morebitni omejitvi vpisa. Do 4. aprila bo tudi rok za prijavo v dijaški dom. Podatki, ki jih je na podlagi nekaj manj kot 12.500 odgovorov dijakov do sredine januarja zbral Zavod za zaposlovanje RS, kažejo, da se namerava nekaj več kot 39 % dijakov vpisati v srednje strokovne programe, nekaj manj kot 32 % pa na gimnazije. Nekaj več kot 14 % dijakov se namerava vpisati na nižje in srednje poklicne programe, nekaj več kot 13 % pa odgovora še ni vedelo. Le nekaj manj kot 0,4 % sodelujočih dijakov šolanja ne namerava nadaljevati, 1,3 % pa jih računa, da bo šolanje nadaljevalo v tujini. Po podatkih iste raziskave dijaki, ki se vpišejo v programe srednjega strokovnega izobraževanja, največkrat izberejo zdravstveno nego, sledijo strojni tehnik in predšolska vzgoja. Tisti, ki se vpišejo v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, pa najpogosteje izberejo programe frizer, avtoserviser in računalničar. Podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da je bilo na trgu delovne sile lani največ prostih delovnih mest na področjih predelovalne dejavnosti, gradbeništva, raznovrstnih poslovnih dejavnosti ter na področju trgovine vzdrževanja in popravila motornih vozil. (sta) petek • 10. februarja 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Ptuj • Umestitve urbane opreme po mestu Postavljali bodo nove klopi in koše V proračunu za letošnje leto ima Mestna občina Ptuj za postavitev urbane opreme zagotovljenih 7.400 evrov. Za ta denar naj bi med drugim postavili tudi nekaj košev za smeti in klopi. Vsekakor gre za potrebno investicijo, dodatnih klopi si želijo tudi ob osnovnih šolah in avtobusnih postajališčih, manjkajo med drugim tudi v Murkovi, Prešernovi ulici ... A preden jih bodo začeli postavljati, bo treba počakati na strokovno podlago. Foto: Črtomir Goznik Slavnostna govornica Katja Zupanič je opozorila na pomen in sodobne izzive kulture. vsakogar od nas.« Spomnila je, da imamo kljub pritoževanju, kako slabo nam gre, med nami velike ljudi, ki so pomembno zaznamovali različna področja. Opozorila je tudi na težave, s katerimi se spopadajo zaposleni v kulturi, člani raznih društev in posamezni ustvarjalci: »Živimo v času, ki ima raje zunanji blišč od resnega strokovnega dela. Zaradi vedno novih varčevalnih ukrepov smo v zadnjem času prisiljeni javnosti in državi dokazovati, zakaj nas sploh potrebujejo, ko pa bi bilo najceneje, če bi nekatere kar ukinili ali prekinili financiranje. Kulturi namenjeni denar služi le še za vzdrževanje socialnega miru, s tem pa se vzdržuje životarjenje.« Zupaničeva je izpostavila tudi še nerešeno vprašanje hranjenja in obstoja elektronskega gradiva: »Države prepuščajo strategijo hrambe digitalne zapuščine arhivom, muzejem in umetniškim projektom, saj izginjanje digitalnih posnetkov in podatkov še ni postalo dovolj množičen ali strateški problem. Čeprav nam zaradi elektronske pozabe morda čez nekaj desetletij grozi nov temačni informacijski srednji vek ...« Vsaka vizija, meni, pa mora vključevati tudi pogled v preteklost. Kulturni program so pripravili Pihalni orkester Ptuj, Komorni moški zbor Ptuj, orkester harf iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, Gledališki studio Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Ptuj, Srdan Moho-rič in dramska igralka Helena Peršuh. Dobitnika oljenk ptujske občine za izjemne dosežke v kulturi so predstavili z nekaj njunimi deli: prisluhnili smo pesmim Aleša Štegra, oder so krasile kiparske stvaritve Tomaža Plavca. Za scenarij in režijo prireditve je poskrbela Branka Bezeljak. Eva Milošič Leta 2012 je ptujska občina Domu upokojencev Ptuj izdala soglasje za postavitev klopi po mestu, ki so namenjene vsem občanom in turistom. Želja številnih pa je, da bi s tem nadaljevali in postavili klopi še na mestih, kjer so najbolj potrebna. Na vprašanje, ali razmišljajo v tej smeri in ali nameravajo postaviti kakšne dodatne klopi, so iz ptujske občine odgovorili: „Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju bo v prvi po- lovici leta 2017 izdelala strokovne podlage za umestitev urbane opreme na območju mestne občine Ptuj, kjer bodo natančno definirane lokacije in seznam opreme, ki se predvideva na posamezni lokaciji. V urbano opremo med drugim sodijo klopi, koši za smeti, koši za pasje iztrebke." Sprejeta strokovna podlaga bo osnova za realizacijo. Ta bo v prvi vrsti odvisna od obsega proračunskih sredstev, namenjenih za postavitev urbane opreme, v letošnjem letu je za to predvidenih 7.400 evrov. Prioritetno bodo izbrane lokacije, kjer se zadržuje večje število ljudi, in mesta, kjer zdaj ni postavljene urbane opreme. Da si želijo dodatnih klopi, pravijo tudi nekateri ravnatelji ptujskih osnovnih šol, zato nas je zanimalo, ali na občini razmišljajo o njihovi postavitvi. Pred osnovno šolo Olge Me-glič v Prešernovi ulici sta nekoč dve klopci že stali, a so ju iz neznanega razloga nekaj let nazaj odstranili. Problem je celotna Prešernova in Murkova ulica, pa seveda številne druge, v katerih ni niti ene same klopi. Ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk pravi, da je bilo zelo praktično, ko so pred šolo imeli klopce, na katerih so lahko otroci posedeli, ko so čakali na prevoz. „Tik ob šoli je tudi avtobusno postajališče, zato bi bilo toliko primerneje namestiti kakšno klop. Številni, tudi starejši občani se sprehajajo mimo naše šole, tu je tudi knjižnica, pa pot do gradu ... Zato sem prepričana, da bi bilo smiselno postaviti kakšno klop, ne le zaradi naših učencev, ampak vseh občanov in turistov," pravi Ocvirkova. Dodatnih klopi si želijo tudi ob osnovni šoli Mladika. Ravnatelj Bogomir Širovnik: „Izjemno veseli bi bili kakšne klopce ob avtobusnem postajališču, še bolj pa ob igralih, ki jih v popoldanskem času koristijo tudi ostali Ptujčani. Pa tudi ob igrišču z umetno travo bi bilo dodatno sedišče več kot dobrodošlo." Dženana Kmetec Težko žonglirate z različnimi obveznostmi? Do 40.000 EUR gotovinskega kredita z odplačevanjem do 12 let, hitro in enostavno. Poslovalnica Ptuj - Qlandia Ormoška cesta 15 02 450 38 90 addiko.si Addiko Bank Kjer je 2+2=4 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 17. februarja 2017 Ptuj • Mednarodni slikarski ex-tempore Ptuj, Karneval 2017 Kurentovanje tudi na platnih Ptujski karnevalski ex-tempore je največja likovna prireditev v času Kurentovanja, ki je doslej pritegnila že več kot 600 likovnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Prvič so jo pripravili leta 2003, letošnja bo nosila že deveto številko. Tradicionalno likovno nagrado bodo pripravili Mestna občina Ptuj, Javni zavod za turizem Ptuj, Kulturno-umetniško društvo Art Stays in različni sponzorji. Vladimir Forbici, ki bo kot predsednik društva Art Stays tudi letos član mednarodne strokovne žirije, je povedal, da so z odzivom zadovoljni: »Glede na to, da je Ptuj likovno zelo odmaknjen od prestolnice, je okoli sto prijavljenih na posamezno prireditev velik uspeh!« Pojasnil je še, da mora biti vsako nagrajeno delo akademsko: »To ne pomeni, da ga je naslikal akademik, temveč da je res dobro!« Pravočasno oddana dela bo anonimno ocenil vsak član mednarodne strokovne žirije, o zmagovalcih bo odločil seštevek posameznih ocen. Žirija bo podelila ruiu. V./VJ Na lanski ex-tempore se je prijavilo okoli 50 umetnikov iz različnih držav, strokovna žirija je veliko nagrado Grand Prix podelila Tanji Špenko iz Ljubljane. mednarodni slikarski international painting -TEMPORE PTUJ NE VAL 2016 En teden časa za ustvarjanje Umetniki bodo lahko svoje slikarske podlage žigosali med 15. in 23. februarjem po vsej Sloveniji, pa tudi v partnerskih galerijah v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Vpisnina bo znašala 20 evrov, za dijake, študente in upokojence pa 15 evrov. Vsak slikar bo smel žigosati največ dve podlagi, formata najmanj 40 x 40 in največ 120 x 120 centimetrov. Tematika bo ponovno pustno obarvana (karneval, kurent, pustne maske, pomlad), bo pa umetnikom prepuščena tudi prosta tema. Stvaritve bo treba oddati do 23. februarja v Turistično-informacij-skem centru Ptuj, podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani www.artstays.si. iv veliko odkupno nagrado Grand Prix (2.000 evrov), veliko (1.000 evrov) in malo (500 evrov) odkupno nagrado ptujske občine, nagrado za najizvirnejšega kurenta (250 evrov), nagrado Galerije FO.VI (ta bo še posebej dragocena, saj bo nagrajencu v galeriji v Strnišču pri Kidričevem omogočila samostojno razstavo s spremljajočim katalogom) ter vikend pakete v ptujskih hotelih in druge praktične nagrade. Ptujski župan in predsednik strokovne žirije bosta nagrade podelila 24. februarja ob 16. uri pred ptujsko Mestno hišo. Sledil bo ogled razstave del nagrajencev in finalistov v Galeriji Magistrat (tudi sicer si je ptujska mestna občina skozi leta ustvarila zavidljivo zbirko »karnevalskih« likovnih del, nekaj jih je mogoče videti tudi po pisarnah) ter razstave vseh preostalih slikarskih del v prostorih dominikanskega samostana, kjer bodo poskrbeli tudi za pogostitev s pustnimi krofi in vinom. Obe razstavi bosta na ogled do 11. marca. Eva Milošič Slovenija, Podravje • Kulturno dogaja Manj v muzeje in Uradni podatki o kulturnem dogajanju v Sloveniji v letu turnih prireditev v kulturnih domovih. Rahlo pa je obisk Po podatkih državnega statističnega urada je v letu 2015 v slovenskih gledališčih bilo izvedenih skoraj tretjina več predstav kot leto prej, kar 6.544, od tega 83 % lastnih in 17 % gostujočih. Obiskalo jih je kar 850.370 gledalcev, od tega si jih je skoraj polovica ogledala dramske predstave. Več prireditev je bilo tudi v kulturnih domovih. V letu 2015 je bilo v njih 15.763 kulturnih dogodkov; približno četrtina glasbenih, malo manj kot četrtina pa filmskih in vide-opredstav. Vseh prireditev se je udeležilo več kot 4 milijone obiskovalcev, kar pomeni približno milijon obiskovalcev več kot leto pred tem. Statistika kaže tudi več poslušalcev koncertov. Poklicni orkestri in zbori so v svojih matičnih hišah izvedli 170 koncertov, kar pomeni dobrih 40 % več kot leto poprej. Obiskala jih je petina več poslušalcev, vsega skupaj blizu 101.100. Orkestri in ^///y/mmmmmmmmim Ste vedeli? zbori so izvedli 1.860 glasbenih del, od tega 42 % del slovenskih avtorjev; 223 koncertov so izvedli na gostovanjih. Naraslo pa je tudi število obiskovalcev kinematografov; filmske predstave si je v letu 2015 ogledalo okoli 2,1, milijona gledalcev, leto poprej približno 1,9 milijona gledalcev. Kot je še razvidno iz podatkov državnega statističnega urada, so filmski delavci ustvarili 22 celovečernih filmov (13 igranih in 9 dokumentarnih) ter 67 kratko- in srednjemetražnih filmov. Delovalo je 58 kinematografov, leta 2014 pa deset manj. Pol milijona Slovencev vpisanih v knjižnice Statistika kaže upad obiska-nosti muzejev, galerij in likovnih razstavišč. Čeprav je število 8. februar, Prešernov dan, se kot praznik slovenske kulture praznuje že od leta 1945, državni praznik je od leta 1946, tudi dela prost dan pa je od leta 1991. ^mmmmmmmmmmmmmmmfmmmmmmiii / Kidričevo • Razstava v galeriji FO.VI Serija pokrajin in ženskih aktov Aleksandra Fenosa Galerija FO.VI v Strnišču tokrat gosti dela Aleksandra Fenosa. Serija pokrajin in ženskih aktov lanskega prejemnika nagrade Galerije FO.VI v okviru ekstempora Ptuj Karneval 2016 bo na ogled do 4. marca. O razstavi Ptujčana, ki uspešno združuje družinsko obrt in likovno dejavnost ter velja za vodjo ptujskega grafitarskega gibanja, je Marika Vicari med drugim povedala: »Pred nami so serija pokrajin in ženskih aktov, ustvarjenih s svinčnikom in me- šano tehniko na lesu, nato cela vrsta del na papirju, ustvarjenih v abstraktnih oblikah s peresom ali v polnih barvah z akrilnim sprejem, veliki stenski grafiti, pa tudi kolaži z lasmi, ki valovijo po telesih in obrazih, da jih komaj prepoznamo. In medtem ko pre- hodimo sobe in opazujemo slike na razstavi, smo znova in znova presenečeni nad svežino in občasno tudi nad ironijo, ki zaznamujejo umetnikovo iskanje. Kot da bi Fenos svoji ustvarjalnosti želel dati vedno znova nov izziv.« MV Foto: Galerija FO.VI Odprtje naslednje razstave v galeriji FO.VI bo 18. marca, ko bosta razstavljala Igor Molin in Ri-ccardo Costantini. Ivanjkovci • S proslave ob slovenskem kulturnem prazniku Prešeren, slovenski Shakespeare »Naj bodo naše ljubezni vedno boljše. Danes boljše kot včeraj, jutri boljše kot danes«, to je simpatično vodilo proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki so ga minuli petek pripravili učenci in zaposleni Osnovne šole Ivanjkovci. Polna dvorana KS Ivanjkovci je dokaz, da je proslava ob kulturnem prazniku nadvse pomembna prireditev. V programu, prepletenem s pesmijo, glasbo, plesom in besedami, je okoli 70 učencev razmišljalo o ljubeznih, ki nas oblikujejo, ter potegnilo vzporednice z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom in najboljšim angleškim dramatikom Wil- liamom Shakespearjem. Tako je bilo med drugim slišati, da kar je Angležem Shakespeare, to je Slovencem Prešeren. Kot sta še dejali učiteljici Marjetka Pfajfar in Brigi-ta Fridl, ki sta pripravili približno eno uro trajajoč program, sta bili osnovni vodili prireditve ljubezen in Julija, ki sta stični točki med Prešernom in Shakespearjem: »Čeprav izvirata iz različnih obdobij, sta imela dokaj podobno vlogo pri svojem narodu, kot res vodilna kulturna ustvarjalca. In oba sta opisovala žensko kot motivacijo in simbol ljubezni.« V okviru simpatične prireditve so nastopili pevska zbora, plesna skupina in vokalna skupina A cappella, v kateri sodeluje tudi Teja Fuchs, učiteljica iz OŠ Ivanjkovci. Monika Levanič V programu, prepletenem s pesmijo, glasbo, plesom in besedami, je okoli 70 učencev razmišljalo o ljubeznih, ki nas oblikujejo. FOTO: ML petek • 17. februarja 2017 Kmetijstvo Štajerski 9 nje v številkah galerije, vec v gledališča in kulturne domove 2015 so precej zgovorni: naraslo je število obiskovalcev gledališč in kinematografov, povečalo se je število obiskovalcev koncertov poklicnih orkestrov in zborov ter kul-upadel v muzejih, galerijah in likovnih razstaviščih. Sicer pa je bilo v gledališčih, koncertnih dvoranah, kulturnih domovih in muzejih v Sloveniji 26.200 prireditev. Foto: Črtomir Goznik razstav v primerjavi z letom poprej precej naraslo (z 2.776 v letu 2014 na 3.502 v 2015), se je obisk skrčil za dobrih 16 %, in sicer s 3,1 milijona na 2,6 milijona; od tega je bilo 612.000 mladih. Rahel upad so zabeležili tudi v knjižni proizvodnji. Knjižne založbe v Sloveniji so v 2015 izdale 5.411 naslovov knjig in brošur, od tega 1.668 naslovov leposlovja (901 naslov izvirnega sloven- skega leposlovja in 767 naslovov prevodov), v letu 2014 pa je izšlo 5.554 naslovov knjig in brošur ali za 9 % več kot v letu 2013, od tega 1599 leposlovnih del (804 naslovi izvirnega slovenskega leposlovja in 795 naslovov prevodov). V letu 2015 je bilo v splošno knjižnico včlanjenih okoli pol milijona Slovencev (479.452 članov oz. nekaj več kot 23 % prebi- valcev), izposodili so si 25,8 milijona enot knjižničnega gradiva. Za kulturo manj denarja „Država Slovenija je od 1999 dalje namenila za kulturne storitve, tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko Ormož • Razstava likovnih del varovancev ZUDV Dornava Ko roke sledijo sanjam ... V avli ormoške občinske stavbe so pred kratkim odprli razstavo likovnih del varovancev ZUDV Dornava, OE VDC Ptuj in OE VDC Ormož pod vodstvom mentorja Gregorja Samastur-ja, ki so jo poimenovali Ko roke sledijo sanjam. Z več kot 100 razstavljenimi likovnimi deli se do 20. marca predstavlja 15 razstavljavcev ormoške in ptujske enote Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava: Zvezdana Amon, Anton Cesar, Robi Ekart, Majda Fajt, Milan Fašing, Marjan Petrovič, Peter Pocajt, Katarina Satler in Branko Šumec iz ptujske enote ter Klav- dija Bogdan, Dorjan Gostonj, Marica Kolar, Natalija Malec, Verica Rakuša in Karmen Trstenjak iz ormoške enote. Varovanci so ustvarjali pod vodstvom umetnika Gregorja Samasturja in nastala so zanimiva likovna dela. »Tokratna razstava je prava likovna razstava, s katero se predstavljajo moji umetniki z minimalistič-nimi likovnimi deli na manjšem Delček likovnih stvaritev, nastalih izpod prstov varovancev ZUDV Dornava likovnem formatu,« je v katalog, ki je izšel ob razstavi, med drugim zapisal Samastur. Kot je poudarila vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Nevenka Korpič, ki je poleg Samasturja postavila razstavo, gre le za delček stvaritev iz celotnega opusa, ki obsega kar okrog tisoč del na papirju. To je že druga razstava, ki je plod sodelovanja s Samasturjem. »Že v letu 2014 smo v prostorih grajske pristave postavili na ogled likovna dela uporabnikov ptujske enote Zavoda dr. Marijana Borštnarja. Sodelovanje z mentorjem likovnih delavnic Gregorjem Samasturjem se je nadaljevalo in takratni razstavi Ko barve in oblike nadomestijo besede sledi letošnja Ko roke sledijo sanjam. Ta je dokaz nadgradnje aktivnosti dveh institucij, muzeja in zavoda, ki na področju predstavitve likovnega ustvarjanja sodelujeta že več let. Pri tem gre zasluga prav Gregorju Samasturju, ki likovne delavnice v zavodu vodi že petnajst let,« je dejala Korpičeva in izpostavila pomen umetniškega ustvarjanja v življenju vseh ljudi, še zlasti oseb s posebnimi potrebami. Monika Levanič produkcijo, za umetniške prireditve ipd., letno največkrat 0,8 % BDP, dvakrat po 0,9 % BDP (v 2009 in 2010) in prav tako dvakrat po 0,7 % BDP (v 2007 in v 2015). V strukturi vseh javnih sredstev v tem petnajstletnem obdobju je delež izdatkov države za kulturne storitve največkrat znašal 1,7 ali 1,8 %, v 2013 pa 1,3 %, zadnji dve leti (2014 in 2015) pa po 1,5 %. Država je torej za kulturne storitve v 2015 namenila 133 evrov na prebivalca (6 evrov manj kot leta 2014), vsak prebivalec pa je za kulturo porabil povprečno 157 evrov (enako kot v 2014). Državni izdatki za kulturo, preračunani na prebivalca, so se od 2010 do 2015 zniževali, posamezni prebivalec Slovenije pa je v tem obdobju porabil za kulturo povprečno od 151 do 157 evrov na leto," ugotavljajo na državnem statističnem uradu, kjer pa še opozarjajo: „Vendar kultura ni le strošek: delež dodane vrednosti kulture v BDP je v obdobju 2010-2013 znašal 1,2 %, v 2014 in 2015 pa po 1,1 % BDP (v tem podatku je upoštevana le kultura v ožjem smislu, tj. dejavnosti 58, 59, 60, 90 in 91 po SKD; njen posredni učinek na gostinstvo, turizem, trgovino itd. ni vračunan." Monika Levanič Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož lani z večjim obiskom Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je v lanskem letu obiskalo preko 65.000 obiskovalcev, od tega dobri dve tretjini, kar 46.100, domačih. „Obisk se je v lanskem letu povečal. Na ptujskem gradu je bilo nekaj manj kot 44 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj za 5 tisoč več kot predlani. Poleg tega je še ogromno takšnih, ki vstopnice ne kupijo in pridejo zgolj na grad. Skupni obisk - s kupljeno vstopnico in s prireditvami in otvoritvami - je bil več kot 70 tisoč. Obisk je bil v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 višji za 15 odstotkov. Glede na veliko povečanje obiska iz sosednjih držav upam, da to povečanje ni zgolj rezultat dogajanja v svetu in posledica tega, da se ljudje zaradi varnosti raje odločajo za potovanje v bližnje in varne kraje," je o obisku v lanskem letu dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lo-renčič in nanizal podatke o lanskem turističnem obisku po posameznih oddelkih: zbirke na ptujskem gradu je obiskalo nekaj manj kot 44.000 ljudi, razstavišče Miheličeva galerija okoli 3.650, Salon umetnosti 1240, I. in III. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu 915, arheološko zbirko okoli 580, grajsko klet 424, še približno 120 obiskovalcev si je ogledalo zbirko Ptuj v 20. stoletju. Dobro so obiskani pedagoški in andragoški programi, čez 8.000 ljudi so zabeležili. K vsem tem številkam dodajmo še okoli 2500 obiskov v ormoški muzejski enoti (od tega je grajsko pristavo in ormoški grad obiskalo 1591 obiskovalcev, grad Velika Nedelja pa 1400 obiskovalcev) ter še čez 980 obiskovalcev pedagoških programov in prireditev. Največ zanimanja je za prireditve, ko je vstop prost, ter za otvoritve razstav. Največ obiskovalcev, nekaj več kot 1000, so v lanskem letu zabeležili na Prešernov dan, okoli 850 na Poletno muzejsko noč, s 338 obiskovalci sledi Ta veseli dan kulture in z okoli 230 Mednarodni muzejski dan. Promocijsko sporočilo VISOKA ODŠKODNINA PLANINŠEC SVETUJE Upravičenost do odškodnine v primeru alkohola? Tudi v alkoholiziranem stanju ste upravičeni do odškodnine v prometni nesreči, in sicer: • če niste krivi za prometno nezgodo, lahko imate neomejeno količino alkohola v izdihanem zraku oziroma v vaši krvi in pripada vam polna odškodnina; • če ste krivi za prometno nezgodo in imate vsebnost alkohola do 0,24 mg/l izdihanega zraka oziroma do 0,5 g/kg krvi, vam uredimo odškodnino iz naslova ao + (plus). Upravičenost do odškodnine za telesne nevšečnosti, ko ima povzročitelj registrirano motorno vozilo v tujini? Kadar ima povzročitelj registrirano motorno vozilo v tuji državi, oškodovanec preko svojega zastopnika vloži odškodninski zahtevek na pogodbeno zavarovalnico v Sloveniji, ki je pogodbeni korespondent po korespondenčnem sporazumu med zavarovalnicami držav članic EU in članic EGP ter Švice. V naši pisarni vselej zahtevamo policijski zapisnik. Policijski zapisnik seveda pridobimo tudi od tuje države, če je bila prometna nesreča v tujini. V večini primerov prometnih nesreč za uveljavljanje odškodnine zadošča že samo evropsko poročilo. Nato na podlagi podatkov in dokazov o prometni nesreči naslovimo odškodninski zahtevek na slovensko zavarovalnico, ki je po predmetnem sporazumu pristojna za reševanje odškodnine. Če je povzročiteljevo motorno vozilo registrirano v tuji državi, ki ni država članica EU ali članica EGP ter Švica, se odškodninski zahtevek naslovi na nacionalni biro države, kjer se je nesreča pripetila. V primeru, ko je vozilo povzročitelja nezavarovano oziroma neregistrirano? V tem primeru vložimo odškodninski zahtevek neposredno na Slovensko zavarovalno združenje, ki ugotovi, da od- škodninski zahtevek sodi v pristojnost Škodnega sklada, ker motorno vozilo povzročitelja v času prometne nesreče ni bilo obvezno zavarovano. Nato za reševanje odškodninskega zahtevka pooblasti eno izmed slovenskih zavarovalnic. O odstopu oziroma pristojni zavarovalnici, ki ji je določena pristojnost za reševanje odškodninskega zahtevka, smo pisno obveščeni. Celoten nadaljnji postopek poteka z zavarovalnico, ki ji je odškodninski zahtevek predan. VISOKA ODŠKODNINA PLANINŠEC, d. o. o. 080 26 26 Dorian Planinšec, univerzitetni diplomirani pravnik, specialist za odškodninsko pravo www.visokaodskodninaplaninsec.si Foto: ML 10 Štajerski Kultura petek • 10. februarja 2017 Ptuj • Podjetnost, turistični potenciali, kolesarjenje in splet povezujejo mlade Ptuj v očeh mladostnikov iz tujine V triletni Erasmus+ evropski projekt je med šolami iz osmih evropskih držav vključena tudi Gimnaziji Ptuj. Minuli teden je bila gostiteljica projekta, v katerem so mladi na zanimiv, inovativen in poseben način izdelali zemljevid ter reklamni spot o Ptuju. Kljub temu da je večina udeležencev prišla iz bistveno večjih mest, so prav vsi poudarjali pestrost, raznolikost ter številne naravne in zgodovinske danosti najstarejšega slovenskega mesta. So se pa strinjali, da so te v določenih segmentih slabo izkoriščene. V projektu je na Ptuju sodelovalo 54 mladih, od tega natanko polovica tujcev. V okviru Erasmus+ projekta -Highlight your surroundings je Gimnazija Ptuj tokrat gostila dijake iz Nemčije in Španije. Projekt, v katerem sicer sodeluje še sedem evropskih držav, je namreč nastavljen tako, da sočasno poteka v različnih evropskih mestih. Zraven predstavnikov Slovenije, Španije in Nemčije, ki so se tokrat družili na Ptuju, so sočasno potekale še izmenjave Italijanov, Francozov, Švedov, Nizozemcev in Norvežanov. „Cilj projekta je pri mladih razvijati kompetence, kot so podjetnost in inovativnost v povezavi z lokalnim okoljem. Tema, na katero smo delali, je zelo turistična. V prvem letu smo izdelali sprehod po mestu za mlade, v drugem letu kolesarske poti po okolici, vse skupaj pa bomo nadgradili s QR-kodami in oblikovanjem skupne spletne strani," pravi koordinator projekta na Gimnaziji Ptuj Boštjan Šeruga. Ptuj kot partner v tem projektu je gostil 27 predstavnikov iz Nemčije in Španije, natanko toliko pa je k projektu pristopilo tudi domačih gimnazijcev. Skupaj so si najprej podrobno ogledali mesto in iskali ideje, katere turistične točke izpostaviti kot vredne ogleda. Vse ideje so nato združili v zanimiv zemljevid, katerega namen je enostaven: mladim, ki bodo še obiskali Ptuj, v več jezikih predstaviti najpomembnejše atribute mesta in jim na ta način olajšati sprehod po njem. Pripravljen je tudi petminutni reklamni spot, ki ima podoben namen kot zemljevid. „To je nedvomno odlična reklama za Ptuj. Svoje delo bomo predstavili tudi predstavnikom občine in Zavoda za turizem Ptuju. Nastali izdelki so vrhunski, zelo zanimiv je pogled mladih na določene stvari, tudi tistih iz drugih držav, ki stvari vidijo popolnoma drugače kot mi. Nekatere njihove ugotovitve ti res ponujajo drugačno perspektivo. Spot je sestavljen iz sedmih zgodbic, ki nam na enostaven način kažejo, da stvari jemljemo preveč samoumevno in jih mimogrede spregledamo," pravi Šeruga. Dodaja, da je bila največja težava srednješolcev, kako vse zanimivosti Ptuja zajeti v eno zgodbo. Pogrešajo pa mladi to, kar poudarjamo tudi domačini: več dogajanja v mestu, obenem pa poudarjajo, da se tudi v drugih državah manjša mesta srečujejo s podobnimi težavami. Dženana Kmetec Izobraževalni center Piramida Maribor Srednja šola za prehrano in žMIstvo Višja strokovna šola Medpodjetniški Izobraževalni center Park mladih 3, 2000 Maribor www.icp-mb.si Z znanjem rastema In se povezujemo. SREDNJA ŠOLA ZA PREHRANO IN ŽIVILSTVO ■ živilsko prehranski tehnik (PTi) ■ pek ■ slaščičar ■ mesar ■ pomočnik v biotehniki in oskrbi ■ izobraževanje odraslih (za vse poklice) Vabimo vas k vpisu poklicev, kijih na trgu VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ■ inženir živilstva in prehrane (redni in izredni študij) ntkS^opr^ Informacije: 02 320 86 33 02 331 34 32 visja.strokovna@icp-mb.si informativni dan: petek, 10.2.2017, sobota, 11.2.2017, ob 9h in 15h, Smo šola s 60. letno tradicijo, s sodobnimi delavnicami In mednarodnim sodelovanjem. Zgrabi sedanjost, stopi v prihodnost Draga devetošolka, dragi devetošolec! Razmisli... Zaspana PRVA ALI utrujena ZADNJA? Izbirati IN izbrati? Vzhod, zahod, sever ali jug? Seife, SAVON ali SHAMPOO? VEČ znaš, VEČ veljaš? Že IMAŠ SVOJ stil? 2 x Š = ? Sanjati ALI spati? Pridruži se veseli druščini iskrivih, nadarjenih, radovednih, genialnih, ustvarjalnih ptujskih gimnazijcev. Po odgovore na zgornja vprašanja pridi na Gimnazijo Ptuj. TU SI NA PRAVI POTI! Tednikova knjigarnica Kako živijo otroci po svetu » Otroci so po vsem svetu enaki — radi preživljajo čas z družino, se igrajo s prijatelji in se zabavajo. Ampak glede na to, kje živijo in odraščajo, se naučijo različnih navad in seznanijo z različnimi okolji. To spoznavanje se začne doma, saj ljudje gradijo in urejajo svoje domove glede na okolje, v katerem živijo, in glede na materiale, ki jih imajo na voljo. Nekateri gradijo z opekami, drugi z lesom ali kamnom, nekateri pa uporabljajo celo sneg.« Tako začenja nova poučna slikanica, ki je namenjena otrokom od četrtega leta dalje, tja v prvo triado osnovne šole. Petintrideset strani knjige slikaniškega formata je pisano ilustriranih in besedilo, sicer z malimi tiskanimi črkami, je kratko in jedrnato ter teši osnovno otroško radovednost. Lahko pa vzpodbuja k dojemanju sveta in razvija zmožnost razumevanja drugače živečih. Lepo stilizirane ilustracije prikazujejo različna bivališča po svetu. Seveda je to slikanica, ki naj jo mački spoznavajo skupaj s starši, saj je besedilo ponekod »preveč odraslo«. Na primer: »Čeprav številne kulture živijo v tradicionalnih bivališčih, je zanje pogosto nemogoče, da bi živeli brez sodobnih dobrin.« No, takega stavka ne bi razumel še kak petošolec, oziroma ga ne bi znal pojasniti. Posamezna bivališča so pojasnjena s pomočjo imen otrok in tak način je slovenskim bralcem poznan tudi iz prevedene poučne slikanice Otroci vsega sveta (Bar-nabasKindersley. Prevedla Jana Kranjec Menaše. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996): Nanuk živi v igluju, Emily živi v brunarici, Lamon živi v hiši na kolih, Yara živi v džungli (No, džungla ravno ni dom, narejen s človeškimi rokami.), Mzamo živi v pisani hiši, Dihya živi v šotoru v puščavi, Abdul živi v riadu, Miyuki živi v mačiji, Haran živi v plavajoči hiši, Clara živi v bivalni prikolici, Paul živi na kmetiji, Talya živi v hiši v jami, Gad živi v rezervatu, Olivia živi v nebotičniku, Batu živi v jutri. Otroci bodo zraven domovanja in hišne opreme spoznavali še posebnosti in navade ljudi po svetu ter spoznavali nove besede, na primer: kulik je svetilka iz kamna steatita, v kateri gori loj, za stenj pa se uporablja kos mahu ali trave. Iggak so posebna sončna očala, ki ščitijo oči Inuitov pred močnim pomladnim soncem. Na Tajskem ščitijo oči in glavo s pokrivali, ki so iz bambusa in se jim reče ngob. Ponekod je tako vroče, da ni mogoče kazati gole kože, v puščavah si pokrijejo telo z dolgimi plašči, imenovanimi burnusi, na glavah pa nosijo turbane ali pa rute. Genkan je poseben prostor za sezuvanje obutve v hiši, z imenom mačiji, posebni postelji, ki se jo da enostavno umakniti in pospraviti, se reče futon. Indijska plavajoča hiša je narejena brez enega samega žeblja ... Uganete, kje so lasje zelo pomembni in jih skrbno negujejo ter jih običajno strižejo le, kadar kdo umre? Ali veste, čigava tradicionalna jed je ocvrti ploščati kruh, ki ga lahko strežejo kot sladko ali slano jed? Ali veste, iz česa je jed, imenovana airag? In kaj je hogan? Ali znate pojasniti naslednje besede: tatami, tokonoma, šoji, kotatsu, vašitsu .? Vidite, še tako drobna slikanica lahko nekaj nauči tudi odraslega bralca in tudi v tem je čar knjig za otroke. Poučno slikanico Kako živijo otroci po svetu sta napisali Helena Haraštova in Pavla Hanačkova, ilustracije so delo Maichaela Bargmannova, prevedla jo je je Mojca Žnidaršič. Isti avtorji podpisujejo še slikanico Kako otroci po svetu praznujejo praznike. Še več knjižnih novosti za otroke vas pričakuje, cenjeni bralci Knjigarnice, v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kamor vas vabimo tudi na pravljične urice, igralne ure s knjigo in druge dogodke, povezane s knjigami. Liljana Klemenčič Foto: CG Boks Na Madžarskem se veliko govori o Slovencih Stran 12 Tenis VVhittington seje v Lauincestom! oddolžil Roli Stran 12 Futsal Litijani pahnili Tomaž na začelje Stran 13 Dejan Zavec Šampion vodil trening v Ljutomeru Stran 13 Judo Štiri medalje za ptujski judo Stran 14 Strelstvo V vodstvu SK Ptuj II in SD Kovinar Ormož II Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • 1. A SRL (m) Ormožani brez Lige za prvaka Jeruzalem - Dobova 17:19 (9:9) JERUZALEM: Balent (+13), Šutalo; Kavčič 1, Petrovič, Ocvirk, Čudič 1 (1), Ciglar, Žuran 5, Kocbek 1, Kosi 2 (1), Ozmec 2, T. Hebar, Mesaric 2, Rajšp 1, Cirar 2. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/2; Dobova 2/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Dobova 16 minut. RDEČA KARTONA: Hot-ko (14.), Koprivc (60.). IGRALEC TEKME: Luka Prezelj (Dobova). Na Hardeku čudna tekma, ki jo je težko opisati tistim, ki niso bili prisotni. Ormožani so po lastni krivdi iz rok izpustili zmago in končali sanje o uvrstitvi v Ligo za prvaka. Domačini so odigrali solidno tekmo v obrambi, v napadu pa prava katastrofa. Met Jeruzalema 17/41 (41 %). Vratarja Dobove Jure Blaževič (+2) in Luka Prezelj (+20) sta zbrala neverjetnih 22 obramb! Prezelj je v gol prispel v 18. minuti in takoj zbral pet obramb v nizu, od tega dve sedemmetrovki. Do-bova je imela v prav vsakem napadu težave in le tri napade v 1. polčasu ni končala na uro. Res pa je, da so bili borbeni gostje večkrat uspešni prav v zadnjih trenutkih svojih napadov. Ekipi Jeruzalema ni preostalo drugega, kot da športno čestita Dobovi za zasluženo zmago. Gostje so že v 1. polčasu v 14. minuti ostali brez levega krila Izidorja Hotka, ki si je po prekršku nad Juretom Kocbekom zaslužil rdeč karton. V 37. minuti se je pri Dobovi še huje poškodoval Tomaž Miklavčič (koleno), ki mu želimo čimprejšnje okrevanje Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Seveda smo zelo razočarani. Iz rok smo izpustili lepo priložnost za novi dve točki. Še drugi rezultati so nam šli na roko. Prihajali smo do izdelanih metov, a žal je bila realizacija zaključnih metov slaba. Treba bo popraviti realizacijo na prihodnjih tekmah in začeti zbirati točke ter si čim hitreje priigrati obstanek v ligi.« Luka Prezelj, igralec Dobove: »Ne želim se izpostavljati -do tako lepega števila obramb sem prišel na račun soigralcev. Res je, da vedno pred tekmo pospremim posnetke tekem nasprotnega moštva in nič drugače ni bilo tudi pred tekmo z Jeruzalemom. Odigrali smo pravo moško, čvrsto tekmo in se zasluženo veselili zmage.« in vrnitev na igrišče. Tako je trener Dobove Aleš Sirk praktično ostal le na enem nevarnem igralcu Luki Koprivcu. Žal tudi tega gostitelji niso znali zaustaviti, kot bi bilo potrebno. V 2. polčasu je serijo odličnih obramb nadaljeval Pre-zelj, ki je branil praktično vse mete Ormožanov (69 % uspešnost obramb). Četa trenerja Saše Prapotnika je zaigrala brez poškodovanega kapetana Bojana Čudiča, ki je v igro prispel le ob dveh se-demmetrovkah. V 1. polčasu se je poškodoval še drugi organizator ormoške igre Tilen Kosi, kar je vplivalo na ormoško igro v napadu. Napadi so bili povsem brez glave in repa. Gostujoča hobotnica je popolnoma zaustavila Roka Žurana, Jureta Kocbeka in Gala Cirarja. Ob tem je domača ekipa zapravila kar štiri se-demmetrovke (Kosi, Čudič, Kocbek, Ocvirk). Razočaranje po tekmi v taboru Jeruzalema je bilo veliko, saj si takšnega spodrsljaja pred lepo polno trdnjavo na Hardeku domačini niso smeli privoščiti. Upov Jeruzalema za uvrstitev v Ligo za prvaka je zdaj žal konec. V petek, 10. 2., ob 19. uri bo na Hardeku sosedski derbi med Ormoža-ni in Ptujčani. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalem Ormoža in Drave Ptuj se bodo v petek pomerili drugič v sezoni - v prvi tekmi so bili na Ptuju uspešnejši Ormožani. Ujeti prvo zmago v drugem delu Rokometaši Jeruzalema drugega dela sezone niso začeli tako, kot so si želeli, saj so proti Ribnici in Dobovi igrišče zapustili sklonjenih glav. »V Ribnici smo bili do 54. minute v igri za presenečenje. Na koncu smo izgubili in še utrudili moštvo, kar se je poznalo na tekmi proti Dobovi. Nam ni lahko odigrati dveh tekem v štirih dneh. Poraz v Ribnici je sprejemljiv, proti Dobovi pa pomeni naš največji spodrsljaj v tem prvenstvu,« je po tekmi z Dobovo povedal trener Saša Prapotnik. Poraz proti Dobovi je zelo boleč, še posebej zaradi tega, ker je Ormožane premagala slabša ekipa, ki je odlično izkoristila fantastičen dan svojega vratarja Luka Prezlja, ki je s kolegom Blaževičem skupaj zbral kar 23 obramb. »Enostavno je treba poraz pozabiti, saj so pred nami nove preizkušnje. Že v petek, 10. 2., ob 19.00 na Hardek prihaja ptujska Drava, ki je presenetila v zadnjem krogu in odščipnila točko Škofji Loki. Kljub zmagi v prvenstvu in na pripravljalni tekmi Ptujčanov ne podcenjujemo. Znova želim od ekipe maksimalen pristop od prve do zadnje sekunde. Z dobrimi predstavami in zmagami želimo po porazu z Dobovo znova začeti 'obnavljanje' trdnjave na Hardeku. Verjamem, da nam ljubitelji rokometa iz naše okolice niso preveč zamerili zadnjega poraza in da bodo to dokazali z novim dobrim obiskom na sosedskem derbiju. Naši mladi fantje si podporo zaslužijo,« je zaključil Prapotnik, ki tudi na tej tekmi ne bo mogel računati na oba organizatorja igre, kapetana Bojana Čudiča in kadetskega reprezentanta Tilna Kosija. Sosedski derbi je zmeraj nekaj posebnega, kjer bodo igralci ene in druge ekipe zagotovo pustili zadnje atome svojih moči na igrišču. Nogomet • 1. SNL Priprave se prevešajo v zaključno fazo Le še dva tedna sta do začetka spomladanskega dela prvenstva v 1. slovenski ligi, ki bo po vseh napovedih izjemno razburljiv. NK Aluminij Kidričani po vrnitvi iz Istre že trenirajo na domačih igriščih, kjer poskušajo nadgraditi storjeno na Hrvaškem. Trener Slobodan Grubor ima na voljo vse nogometaše, na katere bo lahko računal spomladi, udarna enajsterica pa se bo dokončno izoblikovala po zadnjih dveh prijateljskih srečanjih. Prvo bodo nogometaši Aluminija odigrali v soboto, 11. 2., ko bodo ob 14.00 v Kidričevem igrali z Nafto iz Lendave, generalko pa bo predstavljala preizkušnja proti hrvaškemu drugo-ligašu HNK Velika Gorica v gosteh (18. 2.). NK Maribor Nogometaši Maribora se za spomladanski del prvenstva v 1. slovenski ligi pripravljajo v Beleku v Turčiji, kjer se mudijo tudi njihovi največji konkurenti za naslov prvaka, nogometaši Olimpije. Vijoličasti so v Turčiji doslej odigrali že štiri srečanja, prav na vseh so remizirali. Njihovi tekmeci so sicer precej ugledna evropska moštva, najtežjo preizkušnjo je zagotovo predstavljal bolgarski prvak Ludogorec. Med strelce so se doslej vpisali trije nogometaši, Aleks Pihler, Damijan Bo-har in na koncu dvakrat Luka Zahovič. Prijateljske tekme: 1. 2.: Maribor - Arsenal Tula 1:1 (Pihler) 4. 2.: Maribor - BATE Borisov 0:0 6. 2.: Maribor - Oleksandriya 1:1 (Bohar) 8. 2.: Maribor - Ludogorec 2:2 (Zahovič 2 x) JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Maribora se na drugi del sezone v 1. ligi pripravljajo s povsem različnimi cilji; Kidričani si želijo obstanka v ligi, Mariborčani naslov prvaka. 12 Štajerski TEDNIK Šport, šport mladih petek • 10. februarja 2017 Boks • Turnir AIBA na Madžarskem Kegljanje Na Madžarskem se veliko govori o Slovencih Poraz Ptujcank v Rušah 2. SKL vzhod (ž) Jan Sekul in Aljaž Venko ter njun trener Dejan Zavec se od torka mudijo v Debre-cenu na Madžarskem, kjer poteka A-turnir pod okriljem AIBA, mednarodne amaterske boksarske zveze. Gre za močan turnir s številnimi dobrimi borci, mini ptujska odprava pa je za zdaj s polovičnim uspehom pustila zelo dober vtis! 25-letni Jan Sekul se je v 1. krogu v kategoriji do 69 kg pomeril z izkušenim Davidom Kotrcem iz Češke. Ta ima za sabo krepko več kot 100 borb (115), zato je bil nesporen favorit. A je moral za potrditev tega pokazati vse svoje znanje, saj je bil na koncu izid zelo tesen, z deljeno sodniško odločitvijo 1:2 pa je vendarle zmagal Čeh. Drugi borec iz Dejan Zavec Gym Teama Aljaž Venko se je v uvodu kategorije do 75 kg meril z Moldavcem Victor- Aljaž Venko (Dejan Zavec Gym Team) je po borbi z Moldavcem zmagoslavno dvignil roke v zrak in se veselil napredovanja v naslednji krog turnirja AIBA na Madžarskem. Teniške novičke jem Carapvecschilija. Ovira je bila za našega boksarja izjemno visoka, saj je Moldavec veljal za enega od glavnih favoritov za končno zmago. Aljaž pa se na to ni oziral in je tekmeca, ki je doslej boksal na 194 dvobojih, prepričljivo ugnal in slavil lepo mednarodno zmago ter se uvrstil v naslednji krog. »Kot trener sem znova zelo ponosen na dosežka obeh mojih varovancev, ki sta tukaj na Madžarskem požela obilo pozornosti. Jan se je odlično zoperstavil izjemno izkušenemu borcu, Aljaž pa je na izjemen način potrdil trdo delo na treningih in pripravil zares veliko presenečenje. Številni strokovnjaki so me spraševali o njem, saj je na mednarodnem prizorišču dokaj nepopisan list,« je iz Madžarske sporočil Dejan Zavec. JM Whittington se je v Launcestonu oddolžil Roli Challenger turnir na Tasmaniji Blaž Rola (254. na ATP) je z mini ptujsko odpravo (Tamara Zidanšek, Zoran Krajnc) ta teden ostal na Tasmaniji, iz Burniea se je le preselil nekoliko vzhodneje, v Laun-ceston. Večje mesto pa mu ni prineslo boljših rezultatov ... 26-letni Ptujčan se je v 1. krogu glavnega turnirja znova pomeril z Andrewom Whittingtonom (169.), podobno kot v 1. krogu na turnirju pretekli teden v Burniu. Tam ga je v treh nizih ugnal, tokrat je v treh izgubil. A je začel izjemno obetavno in hitro dobil prvi niz. V drugem sta oba zadržala svoj servis, zato je odločala podaljšana igra. Tam je bil tri leta mlajši Avstralec dominanten in je izenačil v nizih. Odločal je 3. niz, v katerem si je Blaž priigral tri priložnosti za break, tekmec pa le eno. A je Whit-tington svojo izkoristil (edino na celotni tekmi), Rola pa ne. Po dobrih dveh urah igre se je zmage veselil Avstralec, Ptujčani so si v Launcestonu ogledali znameniti teniški muzej Denisa Tuckerja (na fotografiji), ki navduši še tako površnega ljubitelja tenisa, tiste bolj podrobne spremljevalce pa povsem očara. Tasmanija Tasmanija je otok pri JV obali Avstralije in meri skoraj 70.000 km2 (Sicilija npr. meri 25.000 m2), na njem pa živi le nekaj več kot 500.000 prebivalcev. Glavno mesto je Hobart, v katerem živi več kot 40 % vseh prebivalcev (220.000), sledita Launceston (86.000) in Burnie (26.000). V Hobar-tu vsako leto januarja poteka WTA-turnir za dekleta (225.000 dolarjev nagradnega sklada), Burnie in Launceston pa gostita turnirja serije challenger za moške (75.000 dolarjev) in ITF-turnirja za dekleta (60.000 dolarjev). čeprav je več točk v celotnem dvoboju osvojil Blaž (94:91) in je bil boljši tudi v večini drugih statističnih kazalnikov ... Med dvojicami se je Blaž skupaj z Riccardom Bellotti-jem prebil čez uvodni krog, pri čemer sta Slovenec in Italijan ubranila kar štiri zaključne žoge tekmecev, Avstralcev Jeremyja Beala in Darrena K. Polkinghorna. V drugem krogu sta njun poraz »maščevala« rojaka Bradley Mousley in Luke Saville, ki sta bila 3. nosilca turnirja. Na ženskem ITF-turnirju je zaenkrat veliko uspešnejša Tamara Zidanšek (162. na WTA), ki je med dvojicami že Launceston (Avstralija), 75.000 dolarjev: 1. krog: Rola - Whittington (Avstralija, 4.) 6:1, 6:7(1), 3:6. Dvojice: 1. krog: Rola/Bellotti - Bea-le/Polkinghorne (Avstralija) 6:2, 3:6, 12:10; četrtfinale: Rola/Bellotti -Mousley/Saville (Avstralija, 3.) 4:6, 2:6. v polfinalu, med posameznicami pa v četrtfinalu. Zimsko ekipno EP: Slovenci brez uvrstitve na finalni turnir Od 3. do 5. februarja so po celotni Evropi potekali kvalifikacijski turnirji za ekipno evropsko prvenstvo v kategorijah U-12, U-14 in U-16. V slovenskih reprezentancah je nastopilo kar nekaj igralcev TK Terme Ptuj. Dekleta U-14 v Rusiji Mlade Slovenke so bile v ruskem Kazanu najslabše rangirane med vsemi ekipami, osmo mesto med prav 1. SLOVENJ GRADEC 9 6 0 3 12 2. NAFTA 9 6 0 3 12 3. RUŠE 9 5 1 3 11 4. ŠOŠTANJ 9 5 1 3 11 5. FUŽINAR PE 9 4 0 5 8 6. DRAVA 8 1 1 6 3 7. TRO KOROTAN 7 1 1 5 3 Ruše - Drava 6:2 (2881:2792) DRAVA: Fridl 500, Štampfer Golob 429, Kavčič 467, Kozo-derc 453, Plajnšek 481, Kram-berger 462 podrtih kegljev Dva meseca je trajal premor v 2. slovenski kegljaški ligi vzhod in po tem času so se ptujske kegljačice odpravile na gostovanje v Ruše. Premor jim očitno ni koristil, saj so visoko izgubile s 6:2. Najboljša igralka Drave je bila tokrat Nada Fridl, ki je podrla točno 500 kegljev, medtem ko so bile vse ostale igralke kar precej pod to znamko. Ne glede na to sta posamezni točki s sila povprečnima rezultatoma priigrali Andrejka Kavčič in Marija Kozoderc. Razred zase je bila tokrat tekmica Fridlove Klavdija Knuplež iz Ruš s 568 podrtimi krogi, kar je bil tudi najboljši rezultat med vsemi igralkami lige v 9. krogu. V 10. krogu bodo v soboto ob 13-30 na kegljišču Deta centra na Ptuju igralke Drave igrale proti Fužinarju. 1. OTS (m): Po dveh porazih zmaga ptujskih kegljačev Drava 1 - Miklavž 2 5:3 (3096:2953) DRAVA 1: Slaček 493, Pre-mzl 515, Čuš 504, Murko 520, Golob 553, Podgoršek 511 podrtih kegljev Po porazih v 14. krogu doma proti Prepoljam in 15. krogu v gosteh proti Cerša-ku je prva ekipa Kegljaškega kluba Drava v prestavljeni tekmi 13. kroga, ki so jo proti Miklavžu igrali v torek, le zmagala. Glede na start in tri uvodne poraze jim je na začetku slabo kazalo. Sledilo je veliko boljše nadaljevanje, saj je najprej v drugi menjavi prvo posamezno točko priigral Dušan Murko. Izkazala pa sta se predvsem Robi Golob in Janez Podgoršek, ki je že skoraj izgubljeno tekmo proti Branku Sauperlu spremenil v zmago in zmago celotne ekipe. Ta je prišla do skupne zmage zaradi večjega števila podrtih kegljev, saj je bila boljša od druge ekipe Miklavža za skupno 133 podrtih kegljev. David Breznik toliko ekipami pa so zasedle tudi na koncu. V 1. krogu so Niko Strašek, Tajo Lonča-rič in Nino Pliberšek ugnale Francozinje (0:3), v boju za razvrstitev od 5. do 8. mesta pa še Finke (0:3) in Belgijke (1:2). Edino posamično točko sta v dvojicah osvojili Nina in Nika. Zmago na turnirju je slavila Rusija, na finalni turnir se je uvrstila še ekipa Francije, ki je osvojila 2. mesto. Vodja slovenske delegacije je bil Daniel Santl. Fantje U-16 v Franciji Nekoliko boljše izhodišče so imeli fantje v reprezentanci U-16, za katero so nastopali Filip Jeff Planinšek, Blaž Vidovič in Matic Dimic. A skupina v Choletu je bila zelo zahtevna, med drugim je v 1. krogu iz boja za najvišja mesta izpadla 1. nosilka, Švica. Slovenci so najprej po treh tesnili dvobojih izgubili pro- ti vrstnikom iz Turčije (0:3), nato je sledil poraz proti Svi-carjem (0:3), v dvoboju za končno 7. mesto pa so ugnali reprezentanco Črne Gore (3:0). Prvi dve mesti sta osvojili Francija in Spanija, ki sta se uvrstili na zaključni turnir. Nejc najboljši v Mariboru Najmlajši slovenski igralci in igralke so pretekli teden nastopili na turnirjih v Krškem in Mariboru. Ob Savi so se merili mladi osem- in devetletniki, ob Dravi pa deset- in enajstletniki. Izmed igralcev TK Terme Ptuj je najboljši rezultat dosegel Nejc Strašek, ki je slavil v kategoriji dečkov do 11 let. V isti kategoriji sta Nejc Klasič in Klemen Gril izgubila v 1. krogu, nato pa sta se uvrstila v finale tolažilnega dela turnirja. Pri deklicah sta ptujski klub zastopali Alja Plohi in Amanda Selinšek. JM Slovensko reprezentanco U-16 so v Franciji sestavljali Filip Jeff Dimic, trener je bil Tomaž Berendijaš. Nejc Strašek - zmagovalec Planinšek, Blaž Vidovič in Matic turnirja v Mariboru v kategoriji U-ll petek • 10. februarja 2017 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Futsal • 1. SFL Litijani pahnili Tomaž na začelje Tomaž ŠIC bar -Litija 3:6 (1:4) STRELCI: 1:0 Buzeti (8.), 1:1 Jelic (10.), 1:2 Ručna (16.), 1:3 Duščak (18.), 1:4 Ručna (19.), 2:4 U. Goričan (23.), 2:5 Duščak (26.), 3:5 Buzeti (30.), 3:6 Šturm (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Prijol, Magdič, Buzeti, U. Goričan, Školiber, Vrbnjak, D. Goričan, Roškar, Kociper, Belšak, Ga-šparič, Zlatnik. Trener: Marjan Magdič. V torek in sredo so bile odigrane tekme 13. kroga 1. futsal lige. Tomaž ŠIC bar, ki se krčevito bori za obstanek v ligi, se je v Ljutomeru pomeril z drugouvrščeno Litijo. Gostje, ki so po osvojenih lovorikah najuspešnejša slovenska futsal ekipa, so brez težav prišli do desete zmage v sezoni. Tomaž ŠIC bar po devetem porazu v sezoni zaseda zadnje, 10. mesto. Favorizirani gostje so podjetno pričeli dvoboj, ekipa Marjana Magdiča pa se je odlično branila in prežala na protinapade. Na veselje številnih ljubiteljev futsala, ki so si ogledali dvoboj, je Rok Buzeti iz enega od teh protinapadov z lobom premagal gostujočega vratarja Žiga Dovča in povedel domačo ekipo v vodstvo. Vendar je 1. SFL REZULTATI 13. KROGA: Sevnica - Zavas Siliko 4:3 (1:3), Puntar - Benedikt 2:1 (1:1), Tomaž ŠIC bar - Litija 3:6 (1:4), Dobovec Pivovarna Kozel - Bronx Škofije 5:5 (4:2), Proen Maribor - Oplast Kobarid 2:1 (0:0). 1. PROEN MARIB. 14 13 1 0 72:30 40 2. LITIJA 14 10 2 2 62:32 32 3. O. KOBARID 14 7 2 5 49:31 23 4. DOBOVEC KOZEL 14 6 2 6 53:47 20 5. SEVNICA 14 6 2 6 35:38 20 6. BRONX ŠKOFIJE 14 6 1 7 47:56 19 7. ZAVAS SILIKO 14 4 3 7 38:52 15 8. PUNTAR 14 4 0 10 26:59 12 9. BENEDIKT 14 3 2 9 50:56 11 10. TOMAŽ ŠIC BAR 14 2 3 9 35:67 9 Pari 15. kroga 1. SFL (vse tekme v petek, 10. februarja): Tomaž ŠIC bar - Bronx Škofije (19:00), Sevnica -Puntar (19:00), Proen Maribor - Zavas Siliko (20:00), Dobo-vec Pivovarna Kozel - Benedikt (20:00), Oplast Kobarid - Litija (20:00). bilo vodstvo kratkotrajno. Nikola Jelic je namreč izkoristil nepazljivost v domači obrambi in rezultat izenačil. Uvodni zadetek gostov je domačine potrl. Do konca polčasa so gostje dosegli še tri zadetke in praktično že odločili dvoboj v svojo korist. Na začetku drugega dela so domačini sicer znižali Bovling • Podjetniška liga Remi na derbiju, ofenziva Tamesa Derbi kroga je bil odigran med ekipama Dokl gostinstvo in VGP Drava, srečanje pa se je končalo z remijem. To je težko razumljiv rezultat z vidika ekipnih izidov obeh ekip, saj so dravaši podrli kar 161 kegljev več! A pravila medsebojnih dvobojev so pač tako napisana in veljajo za vse enako. Zmagovalka kroga je ekipa Tamesa, ki je z maksimalnim izidom ugnala ekipo Perutnina Ptuj. Zmaga je zaslužena, saj so postavili daleč najboljši ekipni rezultat kroga, 2892. Za njimi so npr. drugi najboljši rezultat dosegli člani ekipe Gostišče Iršič (2724), kar je 167 kegljev manj. Na visokem tretjem mestu pa so se tokrat znašla dekleta iz ekipe Tiskarna Ekart, ki so prav tako presegle mejo 2700! To je bilo dovolj za prepričljivo zmago proti »sosedom« iz Restavra- Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 747, 2. Marko Šamperl (Tames) 737, 3. Robert Šegula (Tames) 732, 4. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 728, 5. Simona Vajda (Tiskarna Ekart) 727, 6. Mitja Šegula (Tames) 723, 7. Mitja Kramberger (Saubermacher Slovenija) 722, 8. Zvonko Čerček (Talum) 710, 9. Blaž Iva-nuša (VGP Drava) 709, 10. Martina Janžekovič (Tiskarna Ekart) 706. rezultat, vendar so gostje, ko je bilo potrebno, znova stopili na plin in povišali svojo prednost in mirno pripeljali dvoboj do konca. Danes (v petek) čaka Tomaž ŠIC bar nova tekma pred domačimi gledalci. V dvorani ŠIC v Ljutomeru se bo ob 19. uri pomeril z Bronxom iz Škofij. David Goričan, igralec Tomaža ŠIC bara: »V drugem delu prvega polčasa nam je popustila koncentracija in to so izkušenejši gostje znali kaznovati. Za nas prihaja pomembna tekma ta petek, ko se bomo na domačem parketu pomerili z Bronxom. Proti Litiji smo že pokazali na trenutke dobro igro, ki jo moramo proti ekipi iz Škofij nadgraditi z zmago.« M t H-i-............ ..... 1'Mrlrl-i—1 _ "MllrJ'I't'f'H 1 t- i--«4-. "-•-m^a-ij.J II ' 1 11*^44 4,- J "H-HH-t-i-l-UJJ J rt-1-t ¡-t uUfJ . -t 4-t-itl ■ V-,- *'J44 4J a L "V; WS-IT:; . -|6l it Foto: Miha Soštarič Igralci Litije, na čelu s kapetanom Gašperjem Vrhovcem, so v Ljutomeru dosegli deseto zmago v sezoni. Marjan Magdič, trener Tomaža ŠIC bara: »Odigrali smo solidno tekmo, končni rezultat pa ni v našo korist. Zdaj prihajajo za nas najpomembnejše tekme, ki bodo odločale o tem, ali bomo obstali v prvi ligi. Upam, da poraz proti Litiji ne bo negativ- no vplival na ekipo in da bomo najboljše predstave pokazali zdaj, ko je najbolj potrebno.« Miha Šoštarič cije Pan, prav tako so bile veliko boljše od tretje ekipe iz Kidričevega, Taluma. Kar dve članici ekipe Tiskarna Ekart sta se tudi znašli v najboljši deseterici kroga, Simona Vajda in Martina Janžekovič. Še več članov, kar trije, so iz ekipe Tames. Na vrhu najboljših posameznikov je tokrat pristal Jože Javornik. REZULTATI 4. KROGA: Saubermacher Slovenija - Gostišče Iršič 3:5, Novo prodaja - Talum 3:5, Dokl gostinstvo - VGP Drava 4:4, Restavracija Pan - Tiskarna Ekart 2:6, Perutnina Ptuj - Tames 0:8. Srečanji Radio tednik Ptuj -SKEI in Bovling center Ptuj - Elektro Maribor sta bili prestavljeni. 1. DOKL GOSTISTVO 4 2527 23 2. TAMES 4 2892 22 3. VGP DRAVA 4 2688 22 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 4 2724 20 5. TALUM 4 2498 18 6. RADIO TEDNIK PTUJ 3 - 17 7. SKEI PTUJ 3 - 14 8. BOWLING CENTER PTUJ 3 - 14 9. ELEKTRO MARIBOR 2 - 12 10. NOVO PRODAJA 4 2345 9 11. TISKARNA EKART 4 2719 9 12. PERUTNINA PTUJ 3 2372 8 13. SAUBERMACHER SLO. 4 2461 8 14. RESTAVRACIJA PAN 4 2505 4 PARI 5. KROGA: ponedeljek, 13. 2., ob 19.00: Perutnina Ptuj - Restavracija Pan, Radio tednik Ptuj - Novo prodaja, Elektro Maribor - Talum, Dokl gostinstvo - Gostišče Iršič; torek, 14. 2., ob 19.00: Tames - SKEI, Bovling center Ptuj - VGP Drava, Saubermacher Slovenija - Tiskarna Ekart. JM Fizična in kondicijska priprava z Dejanom Zavcem Dvorana je bila premajhna za vse, ki so želeli trenirati skupaj z boksarskim šampionom V Ljutomeru imajo borilni športi bogato tradicijo, rezultati, ki so jih v slovenskem in mednarodnem merilu nekoč dosegali rokoborci, danes pa judoisti, karateisti, kikboksar-ji in boksarji, pa so zavidanja vredni. Dokaz za to so številni državni prvaki, obenem pa lepa zbirka medalj z različnih tekmovanj, ki se jih udeležujejo. Z dosežki na mednarodnih prizoriščih v zadnjem obdobju izstopa kikboksar David Žibrat, ki se lahko pohvali s srebrom z evropskega in bronom s svetovnega prvenstva. Žibrat, ki je še vedno aktiven tekmovalec, je pred kratkim ustanovil svoj klub, ki je imel najprej domovanje v Odrancih, lansko leto pa ga je preselil v Ljutomer. Pred leti sta se spoprijateljila z boksarskim zvezdnikom Dejanom Zavcem. Pred največjimi Zavčevimi dvoboji je bil Žibrat njegov sparing partner, pred odhodom Žibrata na velika tekmovanja pa mu pri pripravah pomaga tudi Zavec. Konec avgusta 2015 je Žibrat na predstavitvi svojega kluba v dvorani OŠ Odranci gostil boksarskega zvezdnika Dejana Zavca, ki je vodil Boksarski zvezdnik Dejan Zavec je Ljutomerčanom in okoličanom pokazal številne vaje, s katerimi športniki pridobivajo kondicijo in fizično moč. trening in z nasveti pomagal mladim osvajati veščine borilnih športov. Že ob selitvi kluba v pr-leško prestolnico je Žibrat obljubil, da bo gostil znane slovenske tekmovalce v borilnih športih, obljubo pa je izpolnil minulo soboto, ko je v dvorani ŠIC Ljutomer ponovno gostil Zavca. »Ker želim dvigniti prepoznavnost borilnih športov, sem se odločil organizirati dogodek, na katerem se bomo družili, zabavali, znojili in spoznavali ter tako povezali klube borilnih veščin in tudi klube drugih športnih panog v Ljutomeru in širše,« je Žibrat povabil vse v dvorano za borilne veščine. Ta je bila premajhna za vse, ki so se želeli preizkusili na treningu, na katerem je Zavec predstavil vaje za kondicijo in fizično moč. Pridružilo se je več kot 50 treninga željnih ljudi vseh starosti, ki so dobro uro sledili Zavčevim navodilom in povsem premočeni, a z nasmeškom na obrazu zapuščali dvorano. »Cilj je bil prikazati tisti del zgodbe vrhunskega športnika, ki je skrit javnosti. To je fizična priprava. Ta je osnova, da osvojimo neko borilno tehniko in nato sploh pridemo do prave borbe,« je dejal Zavec. Zadovoljen je bil z obiskom in odzivom udeležencev fizične in kondicijske priprave tudi Žibrat, ki v prihodnje pripravlja zanimive dogodke, s katerimi želi promovirati prav vse borilne veščine. Tako bo v kratkem v prleški prestolnici gostil svojega trenerja Tomaža Barado, ki se lahko pohvali, da je šestkratni evropski in trikratni svetovni prvak v taekwondoju ter šestkratni evropski prvak, dvakratni amaterski svetovni prvak in petkratni profesionalni svetovni prvak v kikbo-ksu. Barada je leta 2002 odprl svoj center, v katerem trenira mnogo tekmovalnih in rekreativnih športnikov. NŠ 14 Štajerski Šport, šport mladih petek m 10. februarja 2017 Mali nogomet m KMN Draženci Prvi že po rednem delu, prednost ubranili »Smo zelo dobri prijatelji, kar se je pokazalo tudi na igrišču,« je ob koncu zimske lige Generali pod okriljem MNZ Ptuj dejal Ian Emeršič iz Kluba malega nogometa Draženci, ki je dosegel zasluženo zmago. Najboljši so bili že v rednem delu, v končnici so to prednost znali zadržati. Izkazali so se predvsem v zadnji tekmi končnice, ko so »stopili skupaj« in ugnali močno zasedbo ŠD Rim. Nogometaši KMN Dražen-ci so se tako drugič veselili naslova prvakov zimske lige MNZ Ptuj, na sobotnem zaključnem turnirju prvakov pa bodo poskušali še enkrat stopiti na najvišjo stopničko.. JM Foto: Črtomir Goznik Ekipa KMN Draženci bo v soboto na zaključnem turnirju prvakov nastopala kot prvak Zimske lige Generali, ki je potekala pod okriljem MNZ Ptuj. Judo m Državno prvenstvo mlajših kategorij Štiri medalje za ptujski judo Judo zveza Slovenije in JK Branik Broker sta v športni dvorani Lukna v soboto izvedla državni prvenstvi v judu za starejše dečke in deklice (U-14), na katerem je nastopilo 230 tekmovalcev iz 42 klubov, in za kadete in kadetinje, na katerem se je borilo 150 tekmovalcev iz 28 slovenskih klubov. Kar številčno zasedbo je imel v obeh starostnih kategorijah JK Drava, med katerimi se je pri dečkih z 2. mestom najbolj izkazal Aljaž Ajdič. Tretji mesti sta osvojila Andi Karameta in Ana Vidovič. Izkazali so se še Alen Adrian Plošinjak s 5. in Matija Krajnc s 7. mestom. Peto mesto pri deklicah je osvojila tudi Lana Gašpar. Ob uspehih mlajši judoistov so solidno tekmovali tudi Dobitniki medalj iz JK Drava Ptuj v kategoriji mlajših dečkov in deklic: Aljaž Ajdič, Ana Vidovič in Andi Karameta. ptujski kadeti in kadetinje. Nika Šlamberger je bila s tremi zmagami in porazom druga v svoji kategoriji. Pri fantih sta bila Filip Laura in Luka Šlamberger sedma, medtem ko je bil Rene Klo-ar dvakrat poražen in je ostal brez uvrstitve. Vlado Čuš, trener JK Drava Ptuj: »V konkurenci dečkov in deklic smo osvojili tri kolajne, kar je največ v zadnjih petih letih. Žal nismo izkoristili priložnosti še za najmanj dve kolajni. Ne glede na to gre za odlične predstave naših mladih upov. Pri mlajših mladincih/mladinkah je Nika Šlamberger odšla na državno prvenstvo direktno iz 'bolniške1, saj je teden preležala zaradi gripe. Kljub temu je tri borbe z dobrimi nasprotnicami končala predčasno z ipponom, v borbi za prvo mesto pa je tokrat morala priznati premoč Dori Bohinc iz ljubljanske Šiške. Ob težavah z zdravjem je tokrat Reneju Kloarju pona-gajal tudi žreb, saj je izgubil s kasnejšim prvakom Janom Lukačem iz Murske Sobote in tretjeuvrščenim Markom Kli-narjem iz Jesenic.« David Breznik Trener Vlado Čuš in Nika Šlamberger V Mariboru tekmovali trije Gorišničani JK Gorišnica je imel na državni prvenstvih za dve starostni kategoriji v Mariboru tokrat tri predstavnike, ki pa niso dosegli odmevnejših rezultatov. Katarina Bezjak je zabeležila dva poraza med starejšimi deklicami do 44 kg, medtem ko je bil pri kadetih do 90 kg Rok Veselič peti, v kategoriji do 81 kg pa Niko Trunk sedmi. Planinski kotiček Tojzlov vrh, 703m - Sv. Urban, 597m Sobota, 18. 2. 2017 Zimski izlet na Kozjak, ki se razprostira severno od Drave med Mariborom in Dravogradom pa vse preko Koše-njaka na avstrijsko Golico. Sobotna pot nas bo vodila na vzhodni del tega dolgega in razčlenjenega pogorja, ki ima nekaj izrazitih vrhov. Velik del pogorja pokrivajo gozdovi in šele ko premagamo nekaj višinske razlike, se pred nami odkrijejo razgibana slemena in pogledi na okolico. Značilna sadna drevesa so jablane in stare hruške moštnice. Pri cerkvah in mnogih kmečkih domovih pa se košatijo stoletne lipe. Pot nas vodi mimo več domačij, prispemo na razgledni hrbet in na jug nam pogled zapira Pohorje. Mimo planinskega doma Obrtnik se bomo podali do vrha, ki nam zakriva poglede zaradi poraščenosti. Nadaljevali bomo v smeri Sv. Urbana nad Mariborom in tako zaokrožili našo pot nazaj do izhodišča. Večinoma je pot razgledna in oko seže po dolini Drave vse do oddaljenega Boča in Donačke gore v ozadju, pa na Svečinske gorice in proti sosednji Avstriji. Odhod je ob 7.00 s parkirišča pod gradom. Skupne hoje bo med 5 in 6 ur. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen priboljšek. Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 14. 2. 2017, oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je približno 14 € (oz. odvisen od števila udeležencev in načina prevoza bus, kombi). Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj: 04202-0000493764 pri NKBM s pripisom Tojzlov vrh - 2017. Vrnitev bo v po-znopopoldanskih urah! Izlet vodi Miran Ritonja. Športni napovednik Rokomet • 1. A DRL (m) 19. KROG: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj (PETEK ob 19.00) 1. B DRL (m) 14. KROG: Slovan - Moškanjci Gorišnica (PETEK ob 18.30) 2. DRL (m) 11. KROG: Velika Nedelja - Škerjanc Jadran Hrpelje-Ko-zina (SOBOTA ob 19.00) 1. A DRL (ž) 14. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - Krka (SREDA, 15. 2., ob 18.30) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 15. KROG: ŽOK GSV Zava Ptuj - Nova KBM Branik II (SOBOTA ob 17.30) Mali nogomet • Zaključni turnir prvakov Na zaključnem turnirju prvakov posameznih malonogo-metnih lig s področja MNZ Ptuj se bodo pomerile ekipe v članski in veteranski kategoriji. Turnir bo potekal to soboto, 11. 2., v športni dvorani Center na Ptuju. Pri članih bodo nastopile ekipe KMN Majolka (Videm), ŠD Selan (Podlehnik), ŠD Rim (Ptuj), Bar Ajda Hidus (Ormož), pri veteranih pa KMN Poetovio (Ptuj), Naitors veterani Ormož (Ormož) in prvak ONL Videm. Razpored: ob 13.30: KMN Majolka - ŠD Selan, ob 14.00 Bar Ajda Hidus - ŠD Rim, ob 14.30 Naitors veterani Ormož - KMN Poetovio, ob 15.00 Bar Ajda Hidus - KMN Majolka, ob 15.30 Prvak ONL Videm - Naitors veterani Tomaž, ob 16.00 ŠD Rim - ŠD Selan, ob 16.30 KMN Poetovio - Prvak ONL Videm, ob 17.00 ŠD Selan - Bar Ajda Hidus, ob 17.30 KMN Majolka - ŠD Rim. Futsal • 1. SFL 15. KROG: KMN Tomaž Šic bar - KMN Bronx Škofije (PETEK ob 19.00) 2. SFL 14. KROG: FC Hiša daril Ptuj - Gorica (SOBOTA ob 19.30) Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 14. KROG: NTK Muta - NTK Ptuj (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL (ž) 5. KROG: NTK Cirkovce - NTK Preserje (SOBOTA ob 10.00), NTK Cirkovce - NTK Ljubljana (SOBOTA ob 16.00) 2. SNTL (m) 8. KROG: NTK Muta - NTK Ptuj (SOBOTA ob 10.00) Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 10. KROG: Drava - Fužinar PE (SOBOTA ob 13.30) David Breznik SmučarSKjklub tenzwr XXX. VELESLALOM GRADBINCEV PTUJA pod pokroviteljstvom podjetja Tenzor, d. o. o., Ptuj, ki bo v petek, 3. marca 2017, na smučišču Trije kralji. Prijave in informacije najdete na spletni strani www.smucarski-klub-ptuj.si. Prijavite se lahko najkasneje do srede, 22. februarja 2017, na email: sk.ptuj@gmail.com. Vabljeni vsi gradbinci in z gradbeništvom povezane panoge, registrirane v mestni občini Ptuj. petek • 10. februarja 2017 Šport, šport mladih Štajerski 15 Strelstvo • 2. DL pištola - puška V vodstvu SK Ptuj II in SD Kovinar Ormož II Ptujčani prvič poraženi, Tadej Sirec najboljši Na 4. turnirju 2. državne lige s pištolo Severne in Severovzhodne skupine so po treh zaporednih zmagah Ptujčani (1056) na domačem strelišču presenetljivo doživeli prvi poraz. Z najnižjim rezultatom zmagovalca, s 1067 krogi, jih je prvič v sezoni premagala ekipa iz Svečine. Po treh drugih mestih so prvič v sezoni za Sve-čino zaostali tudi Juršinčani in s 1033 krogi osvojili tretje mesto. Med posamezniki je s 366 krogi slavil avstrijski član svečinske ekipe in olimpijec Horst Krasser. Posamične stopničke sta si priborila mlada ptujska strelca Rok Bezjak (357), ki je še drugič v sezoni osvojil 2. mesto, in prvič v sezoni s tretjim mestom in z osebnim rekordom 356 krogov kadetinja Vita Volgemut. Oba sta presenetila svoje starejše kolege in se kot ena izmed najmlajših strelcev v ligi uvrstila tik pod vrh. Foto: Simeon Gönc Mladi Ptujčani, z leve strani Valentin Luževič, Tadej Sirec in Rob Bezjak, po treh prepričljivih zmagah in enem drugem mestu (ekipni rekord sezone 1100) še naprej ostajajo najboljša ekipa 2. DL. Kljub slabšemu nastopu s 350 krogi, a s prepričljivo najboljšim povprečjem v ligi (365) v vodstvu še naprej ostaja Ptujčan Tadej Širec, ki je s 370 in 369 krogi slavil na dveh turnirjih in bil na uvodnem turnirju drugi s 371 krogi. Tretje mesto v skupnem seštevku drži Ptujčan Valentin Luževič, ki tokrat s 349 krogi ni blestel. Med juršinskimi strelci je na svo- jem prvem turnirju v sezoni najboljše streljanje pokazala njihova mlada strelka Sandra Kumer in s 346 krogi osvojila 9. mesto. Prvič letos pa se je v članski konkurenci predstavila tudi druga mlada juršinska strelka Julija Lajh in s 343 krogi osvojila 12. mesto ter le za eno mesto in en krog zaostala za svojim starejšim klubskim kolegom Nikom Pšajdom. Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Pridno vadijo, mladinci že na kolesih Ptujski kolesarski kolektiv pozimi izbira različne oblike vadbe. Kljub temu da je letošnja zima izjemno ostra ter da je pokrajino kar dolgo pokrivala snežna odeja, kolesarji Perutnine Ptuj pridno in zavzeto vadijo ter se pripravljajo na sezono 2017. Prav zaradi zgoraj naštetih razlogov do sedaj niso vadili na cestah, a predvsem zadnjih nekaj lepših dni je na plano zvabilo mlajše in starejše mladince, ostali pa se jim bodo priključili takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Tako so zaenkrat mladi kolesarji, ki so bili tudi v prejšnji sezoni konkurenčni najboljšim slovenskim klubom, vadili predvsem v telovadnici, fitnesu in tudi klubskih prostorih, zadnjih nekaj dni pa so mladinci sedli tudi na kolesa. Selekcije dečkov tako vadijo na trenažerjih, valjih, enkrat tedensko trenirajo v telovadnici, redno pa se udeležujejo Peš pokala na Pohorje, ki je sedaj že njihova stalnica zimskih priprav. Nekoliko starejši mladinci so dvakrat tedensko v fitnesu, kjer delajo vaje z lastno težo, vključujejo trenažerje, prav tako pa sodelujejo na Peš pokalu na Pohorje. 18. februarja sledijo tradicionalne zimske priprave v toplejših krajih, v standardni bazi v Strunjanu. Ob tem klub zelo intenzivno dela na pridobitvi novih članov, saj njihovi predstavniki aktivno hodijo po osnovnih šolah in predstavljajo kolesarstvo, sam klub, ob tem pa testirajo ter vabijo nove člane. O samih pripravah je spregovoril trener starejših mladincev KK Perutnina Ptuj Matej Marin: »Zadnji lepi dnevi pretekli konec tedna so poskrbeli, da smo prvič letos resneje lahko sedli na kolo in se podali na cesto. Treninge smo opravili skupaj z mlajšimi mladinci. Sicer pa je zima čas za nabiranje kondicije, obenem pa so zelo pomembne tudi vaje za stabilnost. Vzdržljivost smo največ vzdrževali s tekom in Peš pokalom na Pohorje, vse se- Kidričani ekipno ter Ivo Cicmanovič Zimet do srebra V 2. državni ligi s puško skupine Sever so na strelišču v Slovenski Bistrici Kidričani dosegli svoj letošnji ekipni rekord (1175,4) in se drugič v sezoni uvrstili na drugo mesto. Dobrih šest krogov boljši so bili le zmagovalci Elektra iz Maribora. Med posamezniki je prvič v sezoni zmago slavil Mariborčan Blaž Maurič (400,0), le devet desetink za zmagovalcem in z rekordim dosežkom v sezoni (399,1) pa je drugo mesto in prve stopničke v sezoni osvojil najboljši član mlade kidričevske ekipe Ivo Cicmanovič Zimet. S tremi odličji v sezoni v vodstvu skupnega seštevka posameznikov ostaja Rušan Patrik Jakopiček. Cicmanovič Zimet za odličjem zaostaja za 13 točk in je trenutno 5. 2. DL pištola S-SV: Ekipno (4. turnir) skupni seštevek: 1. PTUJ II 1056 4333 38 2. JURŠINCI II 1033 4230 30 3. SVEČINA 1067 4167 27 4. POLICIST MARIBOR 1001 4039 19 5. IMPOL SL. BISTRICA 981 3979 15 6. ELEKTRO MARIBOR 981 2984 9 Posamezno (4. turnir) skupni seštevek, povpr.: 1 Tadej Širec, Ptuj II, 350 107 365.0 2. Peter Golob, Svečina, 354 99 361.5 3. Valentin Luževič, Ptuj II, 349 87 359.0 5. Rok Bezjak, Ptuj II, 357 74 361.7 6. Horst Krasser, Svečina, 366 69 358.7 7. David Kekec, Juršinci II, / 67 361.3 8. Niko Pšajd, Juršinci II, 344 67 348.8 9. Gregor Vesenjak, Juršinci II, / 56 354.0 17. Vita Volgemut, Ptuj II, 356 39 352.5 22. Rok Veršič, Ptuj II, / 18 352.0 24. Sandra Kumer, Juršinci II, 346 17 346.0 25. Julija Lajh, Juršinci II, 343 14 343.0 2. DL puška S: Ekipno (4. turnir) skupni seštevek: 1. I. POH.BAT. RUŠE II 1166.7 4753.7 35 2. ELEKTRO MARIBOR 1181.6 4709.3 31 3. KIDRIČEVO 1175.4 4658.0 27 4. IMPOL SL. BISTRICA 1168.0 4651.2 23 Posamezno (4. turnir) skupni seštevek: 1. Patrik Jakopiček, IPB Ruše II, 388.2 99 2. Nikita Lenarčič, IPB Ruše II, 391.6 95 3. Blaž Maurič, Elektro MB, 400.0 91 5. Ivo Zimet Cicmanovič, Kidričevo, 399.1 78 9. Jan Soto Vargas, Trap Vitomarci, 390.9 62 11. Mihael M. Sobotič, Kidričevo, 388.9 60 17. Domen Širovnik, Kidričevo, 387.4 42 18. Žan Gojkošek, Kidričevo, / 23 20. Tilen Vuk, Kidričevo, 375.5 21 25. Aleš Pernat, Kidričevo, 382.9 10 Ormožani Kovinarja in Jan Šumak ne popuščajo Na 4. turnirju 2. D L s puško Severovzhodne skupine, ki ga je gostila ekipa SD Kolomana Flisarja iz Tišine, so še četrto zmago v sezoni dosegli aktualni prvaki Kovinarja iz Ormoža, a s svojim najslabšim letošnjim rezultatom (1203.5) še vedno imeli zajetnih 16,5 kroga prednosti pred drugouvrščenimi domačini. Druga ormoška ekipa Tovarne sladkorja je prav tako s svojim najslabšim re- zultatom v sezoni osvojila 6. mesto, v skupnem seštevku pa se je z njo na 5. mestu izenačila ekipa Coala iz Petišov-cev. Med posamezniki si je še tretjo zaporedno zmago v sezoni, s 411,4 kroga priboril Ormožan Jan Šumak, ki po izpuščenem uvodnem turnirju v skupnem seštevku za najboljšim Madžarom in članom Coala Petrom Koczorjem zaostaja le za 5 točk. 2. DL puška SV: Ekipno (4. turnir) skupni seštevek: 1. KOVINAR ORMOŽ II 1203.5 4830.9 40 2. K. FLISARJA TIŠINA II 1187.0 4720.4 26 3. Š. KOVAČA TURNIŠČE II 1177.0 4716.7 25 4. MESTO LJUTOMER II 1170.5 4684.9 18 5. TS ORMOŽ 1167.1 4683.9 16 6. COAL PETIŠOVCI 1178.4 4676.9 16 7. J. JURKOVIČA VIDEM II 1163.3 4644.2 10 8. VARSTROJ LENDAVA 1074.7 4518.8 5 Posamezno (4. turnir) skupni seštevek, povprečje: 1. Peter Koczor, Coal, 404.8 95 402,75 2. Mirko Tenšek, Videm, 402.3 94 403,25 3. Jan Šumak, Kov. Ormož, 411.4 90 411.57 4. Stiven Vočanec, Kovinar, 390.5 85 399.25 6. Aljaž Čučko, TS Ormož, 399.7 78 400.28 7. Rok Šumak, Kovinar II, 401.6 77 399.50 8. S. Kaučič, Ljutomer II, 393.6 66 395.28 12. Suzana Črnko, Ormož, 383.8 54 389.88 21. Igor Ranfl, TS Ormož, 383.6 24 380.33 25. Žan Tomažič, Kovinar / 21 401.20 3. DL puška SV: Ekipno (4. turnir) skupni seštevek: 1. MURSKA SOBOTA 1202.7 4784.2 40 2. KOVINAR ORMOŽ III 1189.5 4727.4 30 3. TS ORMOŽ II 1164.1 4674.5 24 4. JEZERO DOBROVNIK II 1125.4 4637.0 20 5. Š. KOVAČA TURNIŠČE III 1161.3 4609.3 17 6. GORNJA RADGONA II 1124.6 4472.8 9 7. GANČANI II 1062.5 4410.8 7 8. VARSTROJ LENDAVA II 1070.8 4382.2 5 9. ČRENŠOVCI II 0.0 3002.6 1 Posamezno (4. turnir) skupni seštevek: 1. Tomaž Kerčmar, MS, 407.7 116 405.65 2. Žan Tomažič, Kov. III, 403.9 96 401.58 3. Mate Kurucz, Jezero, 402.1 95 401.43 5. Vesna Mele, TSO II, 391.0 76 395.35 7. Nuša Žnidarič, Kovinar, 395.6 66 393.85 10. Metod Rakuša, TSO II, 388.3 52 389.40 18. Andrej Stanič, Kov. III, 390.0 32 384.78 20. Matija Ambrož, TSO II, 384.8 29 383.88 27. Metka Podgorelec, Kov. III, / 10 384.65 29. Anja Fras, Kov. III, 383.6 8 373.20 Simeon Gonc Nogomet • NK Videm Prihajajo Božak, Murió in Žuliček Foto: Marjan Kelner veda z namenom, da bi se kar najbolje pripravili na novo sezono. Upam, da bo vreme za nas v prihodnosti čim ugodnejše in da bo sedaj v ospredju trening na kolesih. Kljub temu ničesar ne prepuščamo naključju in se bomo v času šolskih počitnic podali v tradicionalno bazo v Stru-njan. Fante moram pohvaliti za prizadevnost, saj resnično trdo delajo. Imeli smo sicer nekaj težav z virozami, a vse to je nekaj povsem normalnega. Stvari torej potekajo dobro in resnično upam, da je pred nami dobra sezona.« Sicer pa Kolesarki klub Perutnina Ptuj v svoje vrste vabi vse mlade, ki bi se želeli preizkusiti v kolesarskem športu. Kontakt: Marjan (031 665 683) ali marj an.kelner@cyclin-gpp.com, nekaj podatkov pa lahko dobite tudi na FB-profilu ptujskega kolesarskega kluba. tp Nogometaši Vidma se še naprej zavzeto pripravljajo na nadaljevanje sezone, ki se začne 18. marca. Jeseni je bilo tudi zaradi ozkega igralskega kadra vse preveč nihanj v igri, spomladi pa bodo varovanci Primoža Goršeta to skušali odpraviti. Tudi z nekaterimi novimi igralci, ki so in še prihajajo v klub, obenem pa se v tem trenutku zdi, da tudi odhodov ne bo toliko, kot se je zdelo še nedolgo nazaj. O Žanu Hlišu in Alenu Kostanjevcu smo že pisali, jasno pa je postalo, da se po avanturi v Avstriji med Vi-demčane vračata sijajna hrvaška igralca Karlo Muric in Dominik Božak. Pri njiju trenutno sicer še obstaja »varovalka« glede dokončnega povratka na zelenice, saj se oba ubadata s poškodbami. Prav tako bo pod haloškimi obronki ostal tudi David Kajtna, čeprav je bil blizu enemu izmed avstrijskih klubov, podobno velja za Roka Pintariča. Blizu prihoda je še en hrvaški igralec, najbolj vesela novica za vse navijače Foto: Črtomir Goznik David Kajtna (Videm) Vidma pa je prav gotovo ta, da je končno rešeno vprašanje vratarja. Po odhodu Gorana Moalogorskega je na tem mestu zazijala vrzel, ki jo bo skušal zapolniti 22-letni hrvaški čuvaj mreže Matija Žuliček, ki prihaja iz Lepo-glave. Žal za Videm zaradi ponavljajočih se zdravstvenih težav ne bo več nastopal Ema-nuel Škvaric, še vedno pa je negotova športna pot Mihaela Leskovarja. Videm je sicer v soboto od- igral tudi prvo pripravljalno tekmo, v Slovenski Bistrici so se v lepem in toplem vremenu pomerili z domačim »superligašem« in ga prepričljivo ugnali z 1:5. Če se po jutru dan pozna, potem ru-meno-zelene čaka uspešnejše nadaljevanje prvenstva, svojo pripravljenost v tej zimi pa bodo varovanci Primoža Gor-šeta potrjevali še proti Ljutomeru, Gerečji vas, Bukovcem, Križevcem in Radgoni, išče pa se še kakšen tekmec. tp 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki petek • 10. februarja 2017 Ormož • Z osrednje proslave ob kulturnem prazniku Plaketa Gledališki sekciji KTD Miklavž pri Ormožu Na predvečer kulturnega praznika je v ormoškem domu kulture potekala osrednja občinska proslava, na kateri so podelili nagrade Ksavra Meška za ustvarjanje na kulturnem področju in občinsko priznanje športnikom za izjemne dosežke v lanskem letu. V svečanost je obiskovalce pred ormoških hramom kulture popeljal trobilni kvintet Glasbene šole Ormož. Proslavo so odprli učenci Osnovne šole Ormož s slovensko himno Zdravljico. Po uvodnem nagovoru moderatorke Karoline Pu-tarek je sledila podelitev značk Franca Ksavra Meška za ustvarjanje na kulturnem področju in priznanja športnikom za izjemne dosežke v 2016. Podžupan Občine Ormož Mirko Novak je izročil pet bronastih značk, ki so jih prejeli Angela Topolinjak, Anton Hergula, Katarina Vaupotič, Anica Kosajnč in Alenka Kandrič, sedem srebrnih značk, ki so jih prejeli Jernej Štampar, Jožica Filipič, Štefanija Veselinovič, Vinko Perdan, Aleksandra Dominko, Marjan Petek in Kristina Her- gula, zlato značko ob 20-letnici uspešnega delovanja pa je prejelo Kulturno-športno društvo Dobrava. V nadaljevanju so podelili tudi najvišje priznanje za dosežke na področju kulturne dejavnosti; plaketo Ksavra Meška. Prestižna nagrada je letos šla v roke gledališki sekciji Kulturno-turističnega društva Miklavž pri Ormož za izjemne dosežke na vseh področjih kulturne dejavnosti; skupina se sicer lahko pohvali z več kot 100-letno tradicijo. Nagrado je prevzel vodja gledališke skupine Mirko Fekonja, ki mu je v nadaljevanju pripadel tudi slavnostni nagovor, v katerem je med drugim izpostavil pomen kulture za slovenski narod. Na torkovi svečanosti so podelili tudi občinsko priznanje športnikom za izjemne dosežke v letu 2016. Prejela ga je članica Pikado kluba Pi-nocchio iz Ivanjkovcev Nataša Krajnc za vrhunske dosežke na krajevnih, občinskih, državnih in mednarodnih turnirjih v igranju elektronskega in klasičnega pikada. Po podelitvi nagrad, čestitki nagrajencem podžupana Mirka Novaka in slovesnemu nagovoru vodje gledališke sekcije KTD Miklavž pri Ormožu je sledil kulturni program, ki so ga pripravili mentorji skupaj z učenci OŠ Ormož ter v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož. Program, ki so mu ustvarjalci nadeli ime Ljubezen do besede, je bil nadvse prijeten in kreativen. Temu je z bučnim aplavzom navdušeno pritrdilo tudi občinstvo. Monika Levanič Dobitniki nagrad z ormoškim podžupanom Mirkom Novakom Gorišnica • Proslavili kulturni praznik Poklon učencev Prešernu Program prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku so v občini Gorišnica pripravili učitelji in učenci tamkajšnje osnovne šole ter vrtca. Učenci so se predstavili z recitali, deklamacijami, igranimi vložki, glasbo in plesom. Med drugim so pripravili igro o kokoši, ki je želela, da bi se izpod njenega peresa rodila pesem. Predstavili so šolo nekoč in danes, zapeli so šolski zbori, najmlajši so se predstavili s ple- som, ob spremljavi odličnih vokalistk je zaigral tudi šolski bend. Na prireditvi so nastopili člani folklorne skupine in mešanega pevskega zbora Ruda Severja Gorišnica. Župan Jože Kokot se je v svojem nagovoru dotaknil pomena domoljubja in ohranja- nja slovenske besede za obstoj naroda. Program proslave so namenili tudi reformatorju in očetu slovenskega jezika Primožu Trubarju. Izpostavili so njegov pomemben doprinos k slovenskemu jeziku in slovenski kulturi. MZ Slovenska Bistrica • Podelitev Romihovih priznanj Je vprašanje, ali se bodo migra prilagodili naši kulturi, nekultu »Ljubiteljskih kulturnikov ne motivira denar. To preprosto radi počnemo. Zaradi odličnega aplavza publike,« je v svojem govoru razmišljala Tanja Vintar, podpredsednica zveze kulturnih podelitvi priznanj Štefana Romiha. Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica že vrsto let v dneh pred kulturnim praznikom slovesno podeljuje Romihova priznanja posameznikom in skupinam, ki so posebno zaznamovali ljubiteljsko kulturo. »Gre za simbolično priznanje, vendar pa verjamem, da vsakemu dobitniku pomeni veliko več kot to,« je prepričana Vin-tarjeva. In letos so priznanja za delo na področju ljubiteljske kulture prejeli kapelnik polj- čanske godbe na pihala Matjaž Lorenci iz KUD Janka Živka Poljčane za 30-letno vodenje godbe, recitacijska skupina PD Anice Černejeve Makole, ki že desetletje bogati kulturno življenje v kraju, nepogrešljivi oblikovalci številnih prireditev na Bistriškem in drugod ljudski pevci Vaberški fantje iz KUD Šmartno na Pohorju, Andreja Tomažič iz OŠ Partizanska bolnišnica Jesen Tinje, ki je skozi dramski krožek popeljala že več kot 250 otrok, ter ženski pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica, ki že 40 let neguje zborovsko petje. Plaketo Štefana Romiha za življenjsko delo je prejela Darja Belič, nekdanja vodja slovenjebistriške območne izpostave JSKD ter uspešna in priznana dirigentka številnih pevskih zborov. »V imenu vseh nagrajencev se zahvaljujem za priznanja. Ta priznanja so priznanja za naše delo in velika obveza za nadaljnje udejstvovanje,« je povedala Beličeva. Prejemniki priznanj in plakete Štefana Romiha Hajdina • Kulturni praznik Da se ne bi utopili v tujih kultur Občina Hajdina in Zveza kulturnih društev občine Hajdina sta v torek v Hajdošah pripravili nem prazniku. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim kulturnim ustvarjalcem podelili tudi V torek je v dvorani gasilskega doma v Hajdošah potekala prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo popestrili nastopi številnih kulturnih ustvarjalcev iz občine ter učencev OŠ Hajdina. Prireditev se je začela s himno, ki jo je zapel učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina. Sledil pa je nagovor slavnostnega govornika, hajdinskega župana Stanislava Glažarja, ki je ob tej priložnosti spregovoril o pomenu kulturnih praznikov: »8. februarja imamo Slovenci svoj kulturni praznik, ki obe- ležuje spomin na smrt našega velikega pesnika Franceta Prešerna. V njegovih pesnitvah se prepletajo osebne, narodne in splošne človeške želje ter pričakovanja, posebej pa še klic po svobodi in bratstvu vseh ljudi, ki je izražen predvsem v slovenski himni. To nam prebuja občutja in razmišljanja, kaj za nas kulturni praznik sploh pomeni. Po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje, kjer živijo Slovenci po svetu, se vrstijo številne prireditve in praznovanja, kajti skozi zgodovino smo se Slovenci oklepali kulture, ki je bila vir naše narodne identitete. Narodno identiteto nosi in goji prav vsa visoka narodna kultura, ki je sposobna zavestno preseči svojo nekdanjo nacionalno omejenost. Slovenci smo bili v svoji zgodovini vedno ogroženi od tujcev in tako neusmiljeno stisnjeni v kalupe tujih kultur, Podeljenih 14 zahval Na Hajdini so ob kulturnem prazniku podelili 14 zahval. Prejemniki so: KD Draženci, Ljudske pevke Skorba, Ljudske pevke KD Staneta Petroviča Hajdina, MePZ Društvo žena in deklet Gerečja vas, Jože Dernikovič, Franc Panikvar, Olga Nahberger, Dragica Meglič, Andreja Purg, Olga Vidovič, Aljaž Godec, Katja Svenšek, Damjan Zagoršek in Drago Lesjak. / Na Hajdini so v torek obeležili kulturni Foto: ML Foto: MZ petek • 10. februarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 nti rno? Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so se slovenski besedi in pesmi poklonili tudi v Ma-kolah. Letos so poklon v obliki recitala o ljubezni izvedli člani Mešanega pevskega zbora PD Anice Černejeve Makole. vzdušja na vajah, novih znanj, društev na Bistriškem na svečani Socialno omrežje so društva, ne Facebook Prireditev pa ni bila namenjena le nagrajencem, temveč tudi počastitvi slovenskega kulturnega praznika. »Naša kultura je v aktualnih političnih razmerah, povezanih z begunsko krizo, na preizkušnji globalnih trendov. Na eni strani smo prestrašeni, kaj bi za našo državo pomenil priliv FOTO: Tamara Kovačič beguncev, na drugi strani pa smo prežeti z občutkom sočutja do ljudi, ki so pred strahotami vojne prisiljeni zapustiti dom. Sprejeti sočloveka in njegovo drugačnost je del naše kulture. Se pa sprašujem, ali je pričakovanje, da se bodo ti ljudje prilagodili našemu načinu življenja, nekulturno. Ko so naši ljudje emigrirali v Kanado, Nemčijo, ZDA in še kam, niso imeli zbire, kot da so se prilagodili družbenim razmeram. Danes je takšno pričakovanje razumljeno kot kratenje človekovih pravic,« je svoj govor politično aktualizirala Vintarjeva. Ob tem pa je opozorila tudi na krizo odnosov. Podpredsednica Zveze kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica meni, da čedalje manj časa namenimo povezovanju in ohranjanju vezi. »Danes pojem socialna omrežja razumemo le kot Facebook, Twitter, Instagram, vendar pa najdemo socialne mreže tudi na drugih področjih, tudi v ljubiteljski kulturi, brez teh mrež je sploh ne bi bilo. Ljudje se vedno manj pogovarjajo iz oči v oči, ko smo skupaj, pa smo v večini vsak na svojem pametnem telefonu, še posebej mladi. Kolikokrat se zavemo, da zdrdran dober dan ni dovolj, temveč je potreben še iskren pogled v oči. Ali ni to kultura?« se je vprašala. Kakovost ljubiteljskih kulturnikov raste Kljub vedno hitrejšemu tempu življenja, ki spodbuja odtujenost odnosov, pa ljubiteljski kulturniki vztrajajo ter širijo slovensko besedo, pesem in ples, ki so pomembni elementi slovenske identitete, slovenske kulture. »Kulturna društva še vedno delujejo, in to vedno bolje, kakovost v društvih iz leta v leto narašča. Delo v kulturnih društvih ni enostavno, vsak ima svoje vzpone in padce, vlečni konji vsake toliko opešajo, tudi zaradi finančnih težav. A veseli smo, da občine ohranjajo nivo financiranja ljubiteljske kulture, četudi se državna pipica občinam zapira,« je še v govoru povedala Vintarjeva. O bogatosti ljubiteljske kulture na Bistriškem pa ne priča le delo tokratnih nagrajencev, temveč tudi nastopajočih, ki so oblikovali kulturni program. Zbrane so s pesmijo nagovorili člani vokalne zasedbe Kvariton iz KUD Zven ter z odlomki Par-tljičeve komedije Za nacionalni interes KUD Gaj Zgornja Pol-skava. Mojca Vtič ah ... prireditev ob slovenskem kultur-zahvale. ki so nam vladale, mi pa smo pri tem izbirali najrazličnejše možnosti delovanja in upora, da smo ohranili našo narodno zavest in identiteto. In prav tej privrženosti sebi in svoji kulturi, svojemu jeziku in zagrizenemu boju je izreči priznanje in zahvalo, da smo se kot na- rod ohranili. Bolj kot smo bili ogroženi, bolj smo se borili in obnavljali.« Dejal je še, da se Slovenci brez zadržkov odpiramo v evropskost, a da mora ohranjanje maternega jezika ostati prioriteta in da svojega jezika ne smemo zamenjati za nobeno ceno. »Upajmo, da kot narod ne bomo krenili na pot, da bi bili čez desetletja iz zgodovine izbrisani in se utopili v tujih kulturah. Vse to je odvisno od nas samih. Brez pomoči naše kulture ne bi dosegli osamosvojitve in oblikovali svoje lastne drža- ve,« je še dejal Glažar, ki je ob tem izpostavil izjemen pomen kulture, ohranjanje tradicije in vrednot. In ker se tako Glažar kot drugi predstavniki hajdinske občine zelo radi pohvalijo s pestrostjo in delovanjem kulturnih društev ter posameznikov v občini, so jim skupaj z Zvezo kulturnih društev Hajdina podelili priznanja in zahvale. Za opravljeno delo se je hajdinski župan vsem nagrajencem - tokrat jih je bilo kar 14 -, zahvalil za opravljeno ter promocijo občine in kulture. Dženana Kmetec Podlehnik • Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Ob Prešernovem dnevu Osnovna šola (OŠ) Podlehnik je v sodelovanju z Občino Podlehnik v večnamenskem kulturno-turističnem centru pripravila slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Otroci iz podlehniškega vrtca in učenci tamkajšnje osnovne šole so pod vodstvom mentorjev pripravili bogat kulturni program. Prireditev so, kot se spodobi, začeli z Zdravljico Franceta Prešerna, ki je ob osamosvojitvi Slovenije postala državna himna. Nastopila sta otroški in mladinski pevski zbor, učenci vseh razredov so se predstavili z recitacijami ter glasbenimi, plesnimi in dramskimi točkami, Prešernov Povodni mož pa je dobil sodobnejšo preobleko ... Ravnatelj OŠ Podlehnik Dejan Kopold je v nagovoru opomnil, da številni delavci v kulturi in razna kulturna društva svojo pot nadaljujejo ne ozirajoč se na stanje v državi: »Delujejo naprej tudi v težkih časih, zelo pogosto brez pod- pore države - to je pravzaprav podobno, kot je pred več kot 168 leti deloval tudi sam Prešeren.« Kultura, je poudaril, ima prav posebno mesto tudi v šolah in vrtcih. Župan Podlehnika Marko Maučič se je razveselil polne dvorane: »Lani smo se drenjali v avli šole, letos smo prvič v tej dvorani. Naj to postane tradicija!« EM Največjemu slovenskemu pesniku so se poklonili tudi pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora. Ljutomer • Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Podeljena Miklošičeva nagrada in priznanja Občina Ljutomer vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku podeli najvišja priznanja na področju kulture. Najvišje priznanje na področju kulture v ljutomerski občini, Miklošičevo nagrado, je letos za dolgoletno aktivno delovanje na področju kulturne dejavnosti prejela Ljerka Ze-mljič iz Ljutomera. Zemljičeva - rojena Ljubljančanka, ki v Ljutomeru živi že več kot šest desetletij - je med drugim več kot 30 let poučevala slovenski jezik na Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer, vodila je šolsko folklorno skupino, več kot 20 let je urejala šolsko literarno glasilo Mladi Prlek, ter z veliko volje in zagona skrbela za literarni krožek, s katerim je pripravljala recitale. Miklošičeva priznanja so na tokratni proslavi, ki so jo pripravili dijaki in profesorji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, prejele Ivica Potočnik iz Ljutomera, Nina Sunčič iz Ša-lincev in Olga Majcen z Mote za tvorno in uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture. praznik. Ljutomerska županja mag. Olga Karba je Miklošičevo nagrado za leto 2017 podelila upokojeni učiteljici slovenskega jezika Ljerki Zemljič. Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v prleški prestolnici je bil nekdanji odgovorni urednik Radia Maribor in novinar Anton Petelinšek. Spregovoril je o pomenu slovenskega jezika in kulture skozi zgodovino: »Smo eden najbolj pojočih narodov na svetu. Glede na število prebivalcev imamo najverjetneje največ pevskih zborov. Vsaka vas ima kakšen ljudski sestav ali kake druge vokalne sestave pevskih zborov, imamo kopico vrhunskih pevskih zborov, ki na največjih revijah in tekmovanjih na svetu prinašajo najžlahtnejša odličja. Smo eden literarno najustvarjalnejših narodov. Če pogledamo samo število izdanih knjig na število prebivalcev, smo v samem svetovnem vrhu,« je med drugim dejal Petelinšek, ki nikakor ni mogel mimo odličnih pesnitev Franceta Prešerna in veličine jezikoslovca Franca Miklošiča. Niko Šoštarič Foto: EM Foto: NS Foto: CG 18 Štajerski Nasveti petek • 10. februarja 2017 Zdravstveni nasveti Vpliv sladkorne bolezni na delovno zmožnost (1. del) V prejšnjih prispevkih smo obravnavali vpliv sladkorne bolezni na zmožnost upravljanja motornega vozila. Poleg vožnje pa sladkorna bolezen vpliva tudi na zmožnost za delo in to ne samo pri poklicnih voznikih in poklicih, kjer je vožnja motornih vozil sestavni del opisa delovnega mesta (pismonoša, komercialist na terenu), ampak tudi pri drugih poklicih. Na omejitev zmožnosti za delo bolnikov s sladkorno boleznijo vpliva vrsta in odmerjanje terapije (aplikacija inzulina), prisotnost poznih zapletov sladkorne bolezni, tveganje za nastanek poškodb (izguba zavesti kot posledica slabo urejene sladkorne bolezni) in prisotnost takšnih pogojev dela (npr. nočno delo in delo preko polnega delovnega časa), kjer lahko pride do poslabšanja sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen pogosto vodi v predčasno upokojevanje. Bolnik s sladkorno boleznijo je lahko delno upokojen (II. in III. kategorija invalidnosti), ko gre za omejitev opravljanja nekaterih del na sedanjem delovnem mestu ali v svojem poklicu (npr. nezmožnost za delo na višini). V primerih, ko pacient - delavec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitvenega dela (npr. trajna dializa pri odpovedi ledvic kot posledica sladkorne bolezni), je upravičen do popolne invalidske upokojitve zaradi bolezni (I. kategorija invalidnosti). Zdravljenje z inzulinom lahko pomeni omejitev za opravljanje dela na terenu in v razmerah, kjer ni možno zagotoviti opti- malnih higienskih standardov za podkožno aplikacijo terapije. Zapleti, povezani s terapijo, so lahko resna grožnja pri vseh poklicih, kjer je večje tveganje za nastanek poškodb (poklicni vozniki, delo na višini), oziroma na delovnih mestih, kjer bi začasna izguba zavesti lahko pomenila resno grožnjo za varnost ljudi (kontrolor zračnih poletov). Pozni zapleti sladkorne bolezni so povezani z izgubo vida, odpovedjo ledvic, motnjami ravnotežja (okvara živcev) in amputacijami na spodnjih okončinah. V primeru pojava okvare vida in slepote je omejena de- Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan lovna zmožnost poklicnih voznikov in vseh tistih, ki redno uporabljajo računalnik. Zmotno bi bilo misliti, da so to samo administrativna delovna mesta, takšnih delovnih mest je vedno več tudi v proizvodnji, kjer operaterji s pomočjo računalnika spremljajo delovne procese. Okvara ledvic vpliva na opravljanje tistih del, kjer prihaja do izpostavljenosti toplotnim obremenitvam (predvsem pri delu v vročini in na soncu). Dializa onemogoča redno navzočnost na delovnem mestu, prisotnost arteriovenske fistule na roki pa omejuje dela, kjer sta potrebna groba mišična moč in ponavljajoči se gibi. V primeru amputacije na spodnjih okončinah je omejena zmožnost za stoječe delo, pa tudi za vsa dela, kjer se komande upravljajo z nogami (šivilje, vozniki). Ob vsem naštetem ne gre spregledati, da bolniki s sladkorno boleznijo pogosteje doživijo srčni infarkt in možgansko kap, katerih posledice tudi lahko vplivajo na zmožnost za delo. (Nadaljevanje prihodnjič) Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. MDPŠ Tačke in repki Pomagajmo si Nahod pri mucah! Med najpogostejšo bolezensko simptomatiko muc v tem letnem času spadajo izcedek iz nosu, kihanje in smrkanje. Pogosto se na to naveže še vnetje oči. Lastniki muc sprašujejo, kdaj je treba poiskati pomoč pri veterinarju in zakaj pri nekaterih mucah traja nahod tako dolgo. Obolenjem zgornjih dihalnih poti pravimo kar mačji nahod, prehlad oziroma viroze, saj jih najpogosteje povzročajo virusi, redkeje tudi bakterije. Verjeten vzrok obilice omenjenih obolenj je, da so virusi v mrazu obstojnejši kot pri višjih temperaturah. Prav tako je zaradi mraza slabša prekrvavitev sluznic, predvsem nosne, in imunski sistem se ne odzove dovolj hitro na povzročitelja bolezni. Muce, ki živijo po večini v stanovanjih, relativno redko obolevajo. Najbolj so izpostavljene muce, ki živijo na prostem ali preživijo del dneva zunaj, saj tako prihajajo v stik z bolnimi mucami in se okužijo. Ali bodo zbolele ali ne, je odvisno od njihovega imunskega sistema. Za kakovostno delovanje imunskega sistema in s tem odpornost proti prehladom pri naših mucah je pomembna hranljivo uravnotežena kvalitetna prehrana tako po sami sestavi kot tudi po količini. Hrane ne sme biti ne premalo in ne Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. preveč, saj pretirana suhost in še bolj debelost zmanjšuje zaščitne sposobnosti telesa. Pomembno je, da živalim redno odpravljamo notranje zajedavce, kar pomeni, da uporabimo ustrezna zdravila zoper zajedavce vsaj 3 do 4 krat letno. Prav tako svetujem, da so živali enkrat letno cepljene proti kužnim boleznim. Muce, ki jim močno teče iz nosu, ne vohajo in zaradi tega nehajo jesti. Pogosto prenehajo Foto: osebni arhiv piti tudi vodo, kar vodi v dehi-dracijo ter še bolj obremeni organizem in imunski sistem. Na zadostno pitje vode moramo biti posebej pazljivi in v primeru, če muca vodo odklanja, jo je treba napajati. V tem primeru je najbolje, da si preskrbimo injekcijsko brizgo, v katero potegnemo vodo in jo muci počasi vbrizgavamo v gobček. Pri tem opravilu moramo biti previdni in paziti, da ne brizgnemo vode v sapnik, saj lahko povzročimo pljučnico. Preveriti je treba, ali ima naša muca temperaturo, predvsem v primeru, če je žalostna in otožna. To storimo tako, da ji potisnemo konico termometra v zadnjik. Dobro je, da konico pred merjenjem naoljimo. Normalna temperatura pri mucah je od 38 do 39 stopinj Celzija. Če ima naša muca povišano temperaturo, jo peljemo k veterinarju, prav tako pa moramo k veterinarju, če se pri muci pojavi gnojni izcedek iz nosu ali oči. Gnojni izcedek je znak za bakterijsko okužbo in jo je treba zdraviti z antibiotiki. Muc, ki imajo bister izcedek iz nosu, kihajo in imajo rdeče, solzne oči, drugače pa se vedejo povsem normalno in so ješče, ni treba takoj peljati k veterinarju, saj bolezen po navadi mine po nekaj dneh. Lastnikom muc, ki pa imajo temperaturo in so neje-šče, otožne in imajo gnojni izcedek iz nosu ali oči, pa svetujem, da čim prej obiščejo veterinarja, saj se lahko zgodi, da se bodo bolezenski znaki stopnjevali in zakomplicirali do te mere, da lahko pride tudi do smrti živali zaradi pljučnice. Vedeti moramo tudi to, da čim mlajše so muce, težji in nevarnejši so bolezenski znaki, zato ne odlašajmo in čim prej obiščimo veterinarja. Emil Senčar, dr. vet. med. Možgani Kaj se dogaja z možgani? Ta, še zmeraj neraziskana zelo pomembna kepa žilic in živčevja v naših glavah ... Dejansko se sploh ne zavedamo, kako pomembno funkcijo daje človeku. Za nas je vsako dejanje, vsak gib, vsaka misel nekaj samoumevnega. Pa ni tako. Vse te funkcije ukazujejo možgani. Ta zapleteni sistem nam daje vsakdanje življenje. Težava pa se pojavi, ko v tem sistemu pride nekje do kratkega stika ali pa ta kepica učenosti ni dovolj razvita. Takrat postane šele zanimivo. Ne znam si predstavljati Nastjine stiske, kaj je doživljala kot dojenčica. Rodila se je slepa in naglušna, visoki mišični tonus ter bingljanje rok in nog, za katere ni vedela, kaj naj z njimi počne. Prejokala je ure in ure v mačjem tonu, ker zaradi preozkih poti med grlom, ušesi in noskom ni mogla dihati. Štiri mesece od rojstva sva spali po dvajset minut v presledkih v štiriindvajsetih urah. Medtem ko je spala, sem ji s palcem držala usta narazen, ker samostojno ni znala dihati skozi usta. Več ali manj sva bili sami, mož je delal na terenu in ga med tednom ni bilo doma. Če se spominjam za nazaj, ne vem, kateri možgani so bili ta- krat v obdobju enega leta bolj poškodovani, moji ali njeni. Nastja je imela pa eno veliko željo in strast: da sem ji pela, pela, pela ...; takrat se je umirila in je bila zadovoljna. In sem ji pela . Doma, pri zobozdravniku, na magnetni resonanci, na ultrazvokih, na fizioterapiji, v avtu, skratka, vsepovsod, kjer sem želela, da se umiri in dokaj sodeluje. V bistvu se mi še danes osebje v UKCL nasmehne, ko prideva, češ, glej, prišla je mami, ki poje. Nasmejali smo se takrat in nasmejimo se še danes na ta račun. To nas je držalo pokonci. Bila sem tudi ena od mam, ki sem bila strašno radovedna. Različni specialisti so si pač morali vzeti za naju čas in nama vse razložiti in opisati glede srčka, možganov, oči . Ne boste verjeli, kako hitro se navadijo. Se spominjam kardiologa, ki je že res obupal nad mojo radovednostjo: vzel je ogromen plakat, na katerem je bilo ogromno srce. Ra- zložil mi je celoten postopek njegovega delovanja, kje se je zalomilo pri Nastji in kakšna je njena prognoza. Na srečo ni nič življenjsko nevarnega. Nevrolog je pa razložil, da se Nastjini možgani niso dovolj razvili, da bi lahko dali funkcijo za razmišljanje, da roke niso samo okras telesu, temveč, da lahko z njimi tudi kaj počnemo. Sprednji desni reženj je pa veliko tanjši od preostalega dela, vendar naj to ne bi bilo nič hudo neobičajnega. To lahko imajo tudi zdravi ljudje in tega sploh ne vedo. To je bila dobra novica. Tanko ali debelo, samo da se lahko kaj iz tega še reši, kajne? Bilo je tudi rečeno, da se z nevrofizioterapijo lahko marsikaj popravi, izboljša, izpili in da z vztrajnostjo lahko marsikaj dosežemo. No, to informacijo so si pa moji možgani zabeležili v sprednji, zadnji, desni in levi reženj. Romana Bošnik Foto: arhiv petek • 10. februarja 2017 Za kratek čas Štajerski 19 DEL KONJSKE OPREME SLAVKO KASTELIC PORAST PRIDRŽEK, PRIHRANEK VAS PRI ČRNEM KALU OBOROŽENA TATICA PREBIVALKA ASIRIJE ODJEMALEC EKSTREMIST SILVA NOVLJAN KRVNA TEKOČINA BELEC ZGORNJI NASUTI ROB VINOGRADA PRISTAS DEIZMA JEDILNI LIST, MENU AMERIŠKI PEVEC (CHRIS) NADNARAVNO BITJE TONE ROP MEŠALNIK AZIJSKO VOZILO GRŠKA ČRKA KORUZNI STORŽ KLICA VRSTA HRASTA GOSTA BOMBAŽNA TKANINA KIRURŠKA IGLA VAS PRI VOJNIKU DRAGA AHAČIČ IRIDIJ SOL CIANIDOVE KISLINE POGAŠENI DELCI PREMOGA KAD ZA MESENJE TESTA SLUŽBUJOČA VOJSKA PRIPRAVLJA-LEC MALTE POVRŠINA, OBMOČJE UGANKARSKI SLOVARČEK: ARCLIN = naselje pri Vojniku, BELČE = belec, BOLEN = rečna roparska riba, ISAAK = ameriški pevec (Chris), OZALJ = hrvaško naselje ob Kolpi, PONAŠA = vedenje, ponašanje, SEP = zgornji nasuti rob vinograda, ULEMA = muslimanski teolog, VANGANEL = naselje pri BertoM. nv3yv ^^ ^^ ^33N ^^ ^^ ^^ 'avvioai '13TNI 'vi3 'vsviia 'aasviiiAi 'ai 'ooa 'viwsi 'isiaa 'das 'ns 'zaNrvavis 'iN3Noav 'wiavdoa 'dso VAaazaa 'Aanodm 'viovidaavi 'isoNnaz 'viArnn 'avivi 'viozi 'Nvaos :ouabjopoa imnvzihm ai aausaa Begunje • 11. mednarodno tekmovanje za nagrado Avsenik Trije mladi harmonikarji zlati Konec januarja je v Begunjah na Gorenjskem potekalo že 11. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Gre za uveljavljeno mednarodno tekmovanje harmonikarjev, ki ga organizira GŠ Avsenik. Organizacija tekmovanja je bila na visokem nivoju. Izmed več kot 100 prijavljenih harmonikarjev je sodelovalo tudi pet harmonikarjev, članov harmonikarskega orkestra Modras, vsi pod mentorstvom To- maža Vidoviča. Harmonikarji so se predstavili vsak z dvema skladbama iz zakladnice Ansambla bratov Avsenik. Strokovno komisijo so sestavljali: Slavko Avsenik ml., Jože Burnik in Lorenz Pichler. Komisija je nastope ocenjevala zelo kritično in nepristransko, kar je zelo pohvalno! Modrasi so domov odnesli 3 zlata in 2 srebrni odličji! Od 100 možnih točk so dosegli naslednje rezultate v kategoriji A: Niko Dovečar - zlato, Maja Kristo-vič - zlato in Žiga Vozlič - zlato. V kategoriji C pa sta srebro dosegla Klemen Podgoršek in Jan Veselič. Modrasi Prlekija • Letni občni zbor društva Janeza Puha Ljutomer Skrbeli bodo za ohranjanje tehnične dediščine Na rednem letnem občnem zboru so člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične in kulturne dediščine Janeza Puha iz Ljutomera pregledali delovanje v minulem letu in sprejeli smernice za nadaljnje aktivnosti. Njihova prednostna naloga bo v pristnem in kontinuiranem ohranjanju tehnične dediščine, kjer se bodo zavzemali za sprotno urejanje in dopolnjevanje muzejske zbirke v društvenih prostorih v Prešernovi ulici v Ljutomeru. Ena pomembnih nalog bo tudi promocija društva s sodelovanjem na vseh pomembnejših prireditvah v regiji. Letos bodo množično nastopili v Gornji Radgoni na mednarodnem kme-tijsko-živilskem sejmu Agra, tradicijo pa bodo nadaljevali s tretjim srečanjem voznikov prikolic. Po lanski nenadni izgubi dolgoletnega predsednika društva Milana Belca je začasno naloge prvega moža opravljal Franc Ma-koter, a je zaradi zdravstvenih težav podal odstopno izjavo. Na tokratnem zboru so opravili nadomestne volitve predsednika in njegovega namestnika; za ob- www.tednik.si .s ■ Stajerskitednik I Stajerskltednik dobje dveh let sta bila izvoljena Vladimir Perkič (predsednik) in Janko Viher (podpredsednik). Podelili so tudi priznanja posameznikom za pet (8), deset (6), petnajst (8) in dvajset let (2) članstva. Izbran je bil tudi najidealnej-ši član društva za leto 2016 - ta naziv je pripadel Silvu Mlinariču. NŠ Foto: Modrasi Najčlan društva Janeza Puha za lansko leto Silvo Mlinarič (levo), blagajnik Jože Klobasa (v sredini) in novi predsednik Vladimir Perkič (desno) Foto: NS 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 10. februarja 2017 Piše: Dani Zorko • Islandija (22.) Živalski svet na severu Severni del ob morju je že pregovorno zelo mrzel, zato sem se držal bolj notranjosti. Sicer so me poskušali pregovoriti, da naj vseeno zavijem na polotok trolov, kjer bi me čakalo nešteto krasnih dolin, votlin in hribov, vendar bi to takoj pomenilo dodatnih 200 kilometrov vožnje, troli pa so tako ali tako živeli samo v njihovih sagah. Kljub temu je glavna cesta na severu Islandije prava paša za oči in mi ni bilo žal, da sem ubral to pot. Eno izmed več zgodovinskih prizorišč političnih taborov Pokrajina je bila zares razgibana, kakor hitro je ozelenela, pa so se pojavili pašniki z nešteto konji. V šali bi lahko rekel, da je na Islandiji več konjev kot rojstnih listov. Tudi promet se je nenadoma povečal, predvsem so bile to prikolice z živalmi, vseeno pa si moral zaviti precej s ceste, če si hotel doseči kakšno domačijo. Več kot dveh hiš na kupu ob cesti nisem videl, sploh pa ne nobenega naselja. Hotel sem zaviti do obale zgolj do Hofsosa, ker naj bi imeli zunanji bazen, a sem na bencinski črpalki izvedel, da je prav tisti dan zaprt. Lepo bi se bilo malo osvežiti, kljub temu pa sem se že odločil, da si bom nekje na zahodu države znova omislil bivališče pod pravo streho. Dolgčas mi na tej poti ni bilo, vsake toliko stoji oznaka, da se je kje zgodil nek zgodovinski dogodek in potem leži na travniku kup skal, ki si jih moraš osmi-sliti. Islandci veliko dajo na svojo zgodovino, in če bi se kdo lotil to naštudirat, bi se obvezno moral peljati z avtom po državi, da bi spoznal razsežnosti in pomen teh dogodkov. Zaradi redke poselitve so ob nekaterih farmah postavili tudi cerkvice ali pa vsaj kapelice. Tako kot pri nas vidiš cerkev na vsakem griču, tako pri njih stoji zvonik pri skoraj vsaki malo večji farmi. Pogledat sem si šel cerkvico Pingeyrar iz 12. stoletja, poleg katere so se odvijali obsežni politični tabori. Stala je dokaj na samem, na ravnini z daljnosežnim razgledom, zato sem razmišljal, da bi si morda v takšni spokojni idili tam uredil tabor. Ko pa sem za cerkvijo našel britof, me je ta ideja nekako minila in sem primerno mesto našel šele čez dobre četrt ure vožnje. Na polotoku Vatnsnes leži naselje Hvammstangi, ki samo po sebi ni nič posebnega, predstavlja pa izhodiščno točko za opazovanje tjulnjev. Vreme mi je še vedno dobro služilo, zato sem pri 'kamnitem paru', ki ga tvori starejši par iz pobarvanih kamnov, zavil proti polotoku in kmalu dosegel naselbino, ki je bila dokaj živa. Pot se nadaljuje po makadamu, srečati pa ni bilo žive duše, zato sem že mislil, da sem zgrešil pot. Tudi samoten svetilnik ni obetal civilizacije. Čez nekaj kilometrov pa se je pokazala prva hiška, ki so ji v večjih razmakih sledile še druge. Vmes je bilo postavljenih nekaj tabel, ki so nakazovale na prisotnost tjulnjev, vendar so bili obiskovalci verjetno preglasni in so jih preplašili. Našel sem ozek zalivček, v katerem je bilo v morju nekaj skal, kar se mi je glede na pretekle podobne izkušnje zdel dober kotiček za skrivanje teh morskih sesalcev. No, točka je bila zelo primerna tudi za hiter samostojen piknik, v tem času pa sem res opazil gibanje v morju. Najprej so lažen alarm sprožile race, nato pa se je le prikazala brkata glava iz morja. Moral sem biti čisto tiho, da se je nabralo nekaj tjulnjev, ki so se potem igrali na skalah in lovili v vodi. Imel sem kar srečo, da sem jih lahko videl, na severu pa se v določenih obdobjih zadržujejo tudi orke, vendar jih je s kopnega skoraj nemogoče opaziti oziroma moraš imeti velikansko srečo. V ta namen se moraš prijaviti na ladjo, ki te odpelje od obale, kjer Srs OVEN ^ (21.3. - 20.4.) Na delovnem mestu vas bo spremljalo delo iz preteklosti. Odločali se boste zelo hitro in drzno, a popazite, da ne bo prehitro. Ljubezen bo nekaj prijetnega in končno boste ugotovili, da znate ljubiti. V vaše življenje bo prišla neka oseba, ki bo kot sonce. Vzeli si boste tudi tU BIK (21.4. - 20.5.) Izzivi se bodo stopnjevali v vseh študijskih dejavnostih in izpopolnjevanju znanja. Odkrili boste, daje vaše življenje kot skrinja in da se celo svoje življenje lahko učite. Pravilno je, da si stvari zapisujete, kajti čez čas boste spoznali, da so to večne modrosti. Ljubezen: spremlja vas tišina. «a DVOJČKA ^ (Il. S. - IQ. ó.) Ah, ~ Vzeli si boste čas za prijatelje in uživali v oazi življenja. Pred vami je teden o sreči, in ko boste imeli možnost, da se vam bo izpolnila kakšna srčna želja. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. V ljubezni boste oddajali neko magnetično energijo. Dobro se z dobrim povrne. r^m (Il. ó. - II. 7.) RAK z detektorji zaznajo premike skoraj vseh vrst živali. Na Islandiji to ni problem, težava za nas je le v ceni, ki je zelo neprijazna za naše žepe. Živalski direndaj se je nadaljeval, in ko sem hotel uživati še v sončnem zahodu, je od nekod prihrumel avto Kanadčanov, ki so se glasno ustavili prav pri meni, saj so videli, da sem nekaj odkril. Tjulnji in celotno ptičje kraljestvo so izginili, meni pa tudi ni bilo do družbe in sem se pobral. Ob poti sem opazil kar nekaj kotičkov za nočitev, a se je vedno, ko sem kje parkiral, od nekod privlekel kak avto, ki se je ustavil prav poleg mene in malce prekontroliral, da ne delam kakšnih bedarij. Kar naprej sem se moral delati, da nekaj iščem po zemljevidu, da ni bilo preveč sumljivo. Ker je začelo pošteno pihati, sem se kar odločil, da ne postavljam šotora in da bom prenočil kar v avtu na toplem. Šele proti eni zjutraj se je tranzit na sicer na videz neprometni makadamski cesti umiril, da sem lahko v miru zadrnjohal. na voljo dve odločitvi in se odločili se boste za pravo. Na delovnem mestu bo precej pestro in ambiciozno. Morali boste narediti načrt in selekcijo. Zapisujte si notranje občutke in verjemite, da vam bo le tako lažje. Srčni izvoljenec vas bo povabil na večerjo in vam iz- m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Razpeti boste med delovnimi obveznostmi doma in fi- nančnimi pogledi na delovnem mestu. Označevala vas bo močna vera in tako se zadeve začnejo odvijati s svetlobno hitrostjo. V ponedeljek se bo izpolnila neka zadeva, ki jo že dolgo pričakujete. Sreča se skriva v vašem srcu. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Kljub navideznemu pomanjkanju časa si naredite življenje lepo in prijetno. Sprva boste imeli neke pomisleke, toda ljudje vam bodo povedali, da ste se v pozitivnem smislu spremenili. Ob vas je nekdo, ki vam nudi čustveno podporo. Navezovanje novih kontaktov vam bo šlo odlično od rok. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Finančno boste nekoli- -ko bolj zanihali. Pomembno je, da se naučite varčevati in da v tem tednu ne sklepate tveganih poslov. Pričakovati je čas, ko se bodo odvijale prijetnosti in ko boste imeli srečno roko \ pri nakupih. Ce sodelujete poslovno ^ z osebo, ki je nasprotnega spola, se ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Raziskovalna žilica vam ne bo dala miru in vrtali boste toliko časa, dokler ne pridobite nekaj informacij. Močan pečat vam dajejo komunikacija in intelektualni izzivi. Počasi se daleč pride in tega se boste v tem času zavedali. Razreševati boste morali zadeve, ki so vezane na H O STRELEC R v (23.11. - 21.12.) Svojo srečo boste iskali povsod in jo naposled našli v svojem srcu. Carobne trenutke sreče lahko občutite v zakulisju svojega doma. Pravzaprav bo za vas to ploden in Q ustvarjalen čas, primeren za kakšne novosti in spremembe. V ljubezni se bodo točke usode zasukale tako, da imate koristi. KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Odločili se boste in na poslovnem področju naredili spremembo. Morda bo to zgolj korak naprej, ampak istočasno je nakazano, da vas označuje jeklena volja. Vsekakor bo spodbudno, da si vzamete K čas zase, da se odpravite v naravo in C «V tedaj, ko boste pripravljeni. VODNAR (21.1. -18.2.) o Občutila se bo potreba po varnosti in zanesljivosti. Ceprav boste prepričani, da ste s svojo preteklostjo opravili, se vam bodo določeni vzorci vračali. Pravilno je, da si svoje notranje občutke zapisujete in p tako vam bo mnogo lažje. Finančno boste cveteli in odlične iztočnice vas čakajo v službi. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) f Postali boste zelo samozavestni in se plemenito soočili 3 z dobrodelnimi zadevami. Okrepil se bo duh prijateljstva in harmoni- -g ja romantike se bo ojačala. Odločna & energija vas zaznamuje v pogledu | službe, dobro od rok vam grdo tako ~ delo kot delovne obveznosti. Počasi § se vendarle daleč pride. j® Foto: Dani Zorko Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski 1 Davčna številka: ■ 1 Telefon: _ i Datum naročila: i Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Skoraj tisoč let stara cerkvica sameva med pašniki. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Foto: DZ petek • 10. februarja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Prlekija • Avto Rajh Ljutomer in Murska Sobota Ze tretjič Fordov trgovec leta Servisna dejavnost se je pri Rajhovih v Ljutomeru začela v poznih šestdesetih letih minulega stoletja, ko je Avgust pridobil obrtno dovoljenje za opravljanje avtomobilskega kleparstva in ličarstva. Z dograditvijo poslovnih prostorov na Jeruzalemski cesti v Ljutomeru se je dejavnost razširila na avtomatsko pralnico, trgovino z rezervnimi deli in manjšim gostinskim obratom. Leta 2002 se je dejavnost začela opravljati še v Murski Soboti, z odprtjem sodobnega avto salona. V Ljutomeru z desetimi zaposlenimi prodajajo nova in rabljena vozila ter opravljajo kleparsko-ličarsko dejavnost vozil, v Murski Soboti pa prodajajo nova vozila znamke Ford in Citroen, kjer je še center za poslovne uporabnike Ford kot tudi prodaja rabljenih vozil ter pooblaščen servis Ford in Citroen s šestnajstimi zaposlenimi. Zasebništvu sta se zapisala tudi oba Avgus-tova sinova, Dušan in Damjan, Mestni kino Ptuj Petek, 10. februarja: 16:00 Liffe po Liffu: Rdeča želva; 18:00 Molk; 21:00 Petdeset odtenkov teme. Sobota, 11. februar: 10:00 Kino vrtiček: Ovce in volk; filmska in pustna ustvarjalnica - Kurent obišče kino; 16:00 Lego Batman film; 18:00 Liffe po liffu: Rdeča želva; 20:00 Petdeset odtenkov teme. Nedelja, 12. februar: 16:00 Liffe po liffu: Rdeča želva; 18:00 24 tednov; 20:00 Molk. Damjan in Dušan Rajh (desno) ob predaji fordovih ključev vinski kraljici Slovenije Maji Žibert ki opravljata vodilni funkciji v podjetju - Dušan pri prodaji novih in rabljenih vozil, Damjan pa na področju servisa. Podjetje Avto Rajh sodi med vodilna podjetja na slovenskem avtomobilskem trgu tako po obsegu poslovanja kot po visokih kakovostnih standardih, ki jih dosegajo z vidika tehnologij in človeških virov. Lani so že tretjič osvojili naziv Fordov trgovec leta, kar pomeni častni naziv za trgovca, ki ob doseganju najvišjih standardov kakovosti in zastavljenih poslovnih rezultatov v največji možni meri tudi pooseblja vrednote Fordih vozil. Leta 2014 so Rajhovi postali Citroenov koncesionar leta, zadnji dve leti pa Citroenov koncesionar na področju financiranja. Razvoj podjetja je v obdobju 2014-2016 temeljil na številnih novostih uporabnikov Forda in Citroena, saj sta oba postregla z mnogimi zanimivimi in novimi modeli vozil - družinskih, poslovnih in športnih. Firma Avto Rajh v poslovan- ju posebno pozornost namenja tudi obstranski dejavnosti z oblikami in vsebinami, ki imajo za lokalno okolje velik pomen. Med drugim njihovo ime nosi tudi nogometni klub Ljutomer, še zlasti pa se aktivnost izkazuje pri projektu kronanja vinske kraljice, ki ga vsako leto pripravlja Pomurski sejem. S Fordovim vozilom donatorja Avto Rajh se bo v naslednjem enoletnem obdobju prevažala nova vinska kraljica Slovenije Maja Žibert z Dolenjskega. NŠ MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora BT23 Ptuj - TURNIŠČE 2 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja prostora BT23 Ptuj - TURNIŠČE 2 (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba UMARH, d. o. o., št. projekta 03/16, v februarju 2017. 2. Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 20. 2. 201 7, do vključno srede, 22. 3. 201 7, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna). 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 1. 3. 201 7, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka: 3505-8/2015 Datum: 7. 2. 201 7 Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj Obiščite naš spletni portal www.tednik.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo FINALE športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj sobota, 18. februarja, ob 18.OO VSTOPJEPROST! RADIOPTUJ Štniprshi W 89,B*98ie*l04ï3 prazniku 20:00 Kronika iz občine Starše 21:00 Video slrani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 Kronika Iz občine Markovcl ŠKL Ptujska Kronka Oddaja iz Slovenskih Goric Video strani llalijanska trgovina - v živo Komedija Boeing, Boeing Majšperk 730 let vasi Sobetinci Ujemi sanje, polka in Majolka program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si 08:00 Družine Pojejo. Videm 2016 09:30 SKL 10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Komedija-To imamo v družini 20:00 730 tet vasi Sobetinci 21:00 Kronika iz občine Markovci Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Športnik leta mestne občine Ptuj 2016; Poslovil se je Ivan Skočir; Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož predstavil delo v minulem letu in pogled v leto 2017; Edinstvena zbirka glasbil v ptujskem muzeju; Po poti sprememb z Manager klubom Ptuj; Svečnica, obujeni krščanski praznik v Halozah; Razstava likovnih del Aleksandra Fenosa; Dokumentarni film - Kurenti s Ptujskega polja; Ples račk v ritmu valčka - Na lepi modri Donavi; Vokalna skupina Kresnice se predstavlja; V svet elektronike z revijo Monitor; Z glasbo v sobotni večer. AMDSKA PONUDBA V MC GUŠTA KRVAVICE IN KASNICE SAMO 3.48C/KG JUNECJA PRSA SAMO 2,99 C/KG ^V! POLOVICA Z KOŽO (BREZ GLAVE) L SAMO 2,99 EUR/KG NOVO!TELEČJE STEGNO, ZORJENO, RAHLO SOLJENO SAMO 9,98 C/KG V PONUDBI TUDI: 0D0JEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, JUNECJA REBRA 3,88 C/KG, Z0RJEN ROZBIF, Z0RJENA SV. RIBA IN ŠE MNOGO VEČ... KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 PETKOV VEČER Bodite nocoj 0 drutbi oddaje Z glasbo do srca z C/O na radiu Ptuj x Marjanom ____ PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com SEMügß^ßDHM -20% GOTOVINSKI POPUST www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 10. februarja 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 amnosek Boštjan ZEMLJAK s.p. Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b T spomeniki potice stopnice Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO prodamo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KAMNOSESTVO Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik? Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišol? Poleg obročnega plačevanja z Dlnersom do 24 obrokov vam zagotavljamo poštene cene brez namišljenih popustov, za prednaročila spomenikov do velike noči pa popust in darilo (Iz kamna, seveda). Za vse Informacije In vprašanja smo dosegljivi na: mobitel: 041/902 648 ali na e-mail: bojan.kolaric@gmall.com. Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptig (na Ranči) www.kamnosestvo-koiarlc.sl KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. PRODAM 200-kg svinjo po 1,30 €/kg. Tel. 041 986 390. PRODAMO svinjo domače reje - kuhana hrana, mesnate pasme, cena 1,80 EUR/kg, težko 200 kilogramov. Telefon 763 22 81 ali 031 410 770. PRODAM prašiče, domače reje, težke od 120 do 280 kilogramov. Tel. 041 388 214. PRODAM svinje, težke od 90 do 140 kilogramov. Telefon 041 560 639. PRODAM odojke in prašiče od 70 do 100 kilogramov. Tel. 041 848 359. PRODAM tri prašiče, domače reje, težke od 170 do 200 kg. Tel. 041 426 171. NESNICE, rjave, 19-tedenske, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Obvestilo S strani družbe Safilo, d. o. o., Ormož, smo na ZRSZ - OS Ptuj prejeli uradno informacijo o nameravanem zmanjševanju števila zaposlenih v tej družbi. Pisno obvestilo Zavodu za zaposlovanje glede postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu presežnih delavcev iz poslovnih razlogov je bilo s strani navedene družbe korektno, ustrezno in pravočasno posredovano na naslov ZRSZ - OS PT. V času podajanja informacije za javnost v zvezi s tem vprašanjem pa sam še nisem bil seznanjen s tem dokumentom, ki je bil sicer prejet in uradno evidentiran, ne pa tudi ustrezno razporejen znotraj internega elektronskega informacijskega sistema dokumentiranja. Torej ne drži popolnoma takrat podan del moje izjave, da s strani družbe Safilo, d. o .o., Ormož, na Zavodu za zaposlovanje še nismo uradno obveščeni. Tomaž Žirovnik Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč je. V SPOMIN 6. februarja je minilo leto dni, odkar te ni več med nami, dragi mož, ata, dedek in tast Franc Bezjak IZ BUKOVCEV 23 A Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče ali se ga kako drugače spominjate. Žena Marija, sin Zvonko z družino, sin Janko z družino, sin Boštjan Na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na 6. seji Sveta zavoda OŠ Cir-kovce, dne 30. 11. 2016 SVET ZAVODA Osnovna šola Cirkovce, Cirkovce 47, 2326 Cirkovce razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16 in 49/16 - popr.), v nadaljnjem besedilu ZOFVI, ki v 53. členu določa pogoje za imenovanje ravnatelja. Kandidat ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Kandidati morajo k vlogi priložiti program vodenja zavoda. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev (izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju) in vključno z izpisom dejstev iz kazenske evidence in potrdila sodišča o tem, da zoper njih ne teče kazenski postopek, pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpis ravnatelja« in naslovijo na Svet zavoda OŠ Cirkovce, Cirkovce 47, 2326 Cirkovce, v roku 8 dni od dneva objave tega razpisa. Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Nepopolne vloge bodo zavržene. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 4 mesecev od dneva objave razpisa. Izbrani kandidat bo izbran za mandatno dobo 5 let. Izbranemu kandidatu nastopi mandat 1. 9. 2017. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja za polni delovni čas. Za čas mandata bo z izbranim kandidatom sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, dedka in tasta Maksimiljana Špraha IZ KRAMBERGERJEVE POTI 9 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu dialize SB Ptuj za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se kolektivu DU Ptuj za skrbno nego. Hvala govornici za ganljive besede slovesa, pevcem ter iskrena hvala LD Jožeta Lacka Ptuj in rogistom LD. Hčerka Irena z družino Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. SPOMIN 12. februarja bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Viktor Sakelšek IZ DOLENE 46 Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Marija ter hčerki Ivica in Danica z družinama Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v Očetovo hišo šli. Takrat, zvonovi, zvonite... (A. M. Slomšek) ZAHVALA Poslovili smo se od Štefana Čelana IZ DOMA UPOKOJENCEV PTUJ VOLKMERJEVA CESTA 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in njegovim bivšim sosedom za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče, sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se patru Dominiku Tikviču za opravljen pogrebni obred, podjetju Javne službe za njihove storitve, Ptujskemu kvartetu za odpete pesmi in vnukinji Kaji za besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj za nego in skrb v zadnjih letih njegovega življenja. Vsi njegovi Sonce vedno sije, srce samo enkrat bije. Tvoj nasmeh v naših srcih živi in nihče ne ve, kako boli. ZAHVALA Prerano nas je zapustil naš nenadomestljiv in ljubeč oče, dedek in tast Stanislav Muršec IZ NOVE VASI PRI PTUJU 113, PTUJ roj. 22. 4. 1941-29. 1. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalja in ga v velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti. Posebej se zahvaljujemo ge. Veri za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Darinka in Simona z družinama Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga po pozabijo. SPOMIN Letos mineva 10 let, odkar sta tiho odšla od nas draga tašča in tast, babi in dedi ter sestra Slavica in Slavko 12. 2. 2007 13. 9. 2007 Orovič Z ORMOŠKE CESTE 112, PTUJ Ostajata v naših srcih in hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Vajini: snaha Sonja, vnuka Dejan in Vanja z družinama, sestra Angela in brat Janko z družinama Minile zate vse so bolečine, v srcu pustil si lepe nam spomine. Čeprav si mogel veliko pretrpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. Vse, kar storil si za nas nekdaj, hvala Ti za vekomaj. V SPOMIN 8. februarja je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, boter in stric Franc Lovrenčič IZ VITOMARCEV 40 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče ter se ga spominjate. Tvoji najdražji Ptuj • Zateka v gimnazijsko stavbo Sanacija ocenjena na 350.000 evrov Leta 2001 se je ptujska Gimnazija preselila v nove, sodobno in lepo opremljene prostore, tik ob Šolskem centru Ptuj. A kmalu po selitvi so se začeli prvi problemi s streho, ki je bila očitno slabo narejena. Osem let po vselitvi so unovčili bančno garancijo in delno problem sanirali, a se je stanje kljub temu slabšalo in v petek je voda dobesedno zalivala kulturno dvorano. Za iskanje rešitve je prav ta petek zelo pomemben dan... Pred dobrimi 15 leti se je Gimnazija Ptuj vselila v nove prostore, a kot pravi ravnateljica Melani Centrih, je kaj kmalu postalo jasno, da je podjetje SCT, ki je gradilo stavbo, naredilo kar nekaj napak. Največji problem je predstavljala streha, ki je mehansko pritrjena s strešno kritino Sika. „Že kmalu po vselitvi smo se pogovarjali o tem, da bo sanacija strehe nujna. Podjetje SCT je sicer kasneje šlo v stečaj, a smo leta 2009 uspeli unovčiti bančno garancijo in leta 2011 delno sanirati streho. Dobili smo okrog 10.000 evrov, kar pa je bilo bistveno premalo za celovito rešitev," poudarja Centrihova. Približno štiri- do petkrat so se še pojavile težave z zatekanjem, vedno na različnih mestih. Zatekalo je v učilnico, v telovadnico, prostor, kjer so klime, in zdaj v kulturno dvorano, ko je bilo zatekanje najobsežnejše. „V petek ni s strehe kapljalo, temveč je voda dobesedno tekla kot iz škafa. Problem je, ker je zelo težko ugotoviti, kje je napaka. Lahko se težava skriva na drugem koncu kot kasneje dejansko zateka," pojasnjuje ravnateljica ptujske Gimnazije. Tokrat so zadeve reševali z nastavljanjem različnih pripomočkov in pokrivanjem tal ter preostalih stvari v kulturni dvorani s folijo, da se izognejo dodatni škodi. Cen-trihova pravi, da jih je zavarovalnica izjemno pohvalila, saj so se res potrudili zmanjšati škodo. A to ni dolgoročna rešitev, stvari bo treba urediti. Slabega vremena, snega in dežja se na šoli zelo bojijo. Stanje so si ta teden ogledali tudi predstavniki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, med njimi tudi Jani Topolovec, predstavnik direktorata za investicije, ki je, kot pravi ravnateljica, soglašal s tem, da je sanacija nujna. Pristojno ministrstvo naj bi rešitev iskalo v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo. Na nji- Sanacija strehe bo po besedah Centrihove nujna še to pomlad. hov razpis za energetsko sanacijo se je prijavila med drugim tudi Gimnazija Ptuj, ki upa na evropska sredstva. Sanacija strehe je ocenjena na 350.000 evrov. Ravno danes se je iztekel rok za prijavo, ali bo med izbranci tudi ptujska Gimnazija, bo znano že kmalu. Ravnateljica pravi, da bodo morali v nasprotnem primeru ubrati drugačno strategijo. Da bi še eno zimo preživeli s takšno streho, je po njenem mnenju nemogoče. „Sanacija je nujna letos spomladi, druge rešitve ni, sicer bo škoda še bistveno večja," poudarja in zaključuje z besedami, da v nasprotnem primeru ne gre več le za sanacijo strehe, ampak tudi vprašanje varnosti in statike. „Zaradi vsega navedenega je jasno, da se morajo stvari hitro vrteti in sanacija začeti v roku dveh mesecev," še zaključuje Cen-trihova. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • Veter podrl zdravo drevo Gibanje v parku pri ZD do nadaljnjega prepovedano Delavci Komunale Slovenska Bistrica so v sklopu rednih vzdrževalnih del v torek, 7. februarja, opazili, da je v parku pri zdravstvenem domu podrto drevo (gaber). Zaradi varnosti občanov so hojo po parku do nadaljnjega prepovedali. »Po nenadni odjugi globoko zamrznjenih tal in obilnem deževju je teren postal zelo mehak, posledično je tako imel veter s ponedeljka na torek večjo moč, zato je tudi omenjeno drevo padlo,« je tesarstvo - krovstvo m ir.,. - Krov Strga [ZDELAVA OSTREŠIJ. NADSTREŠKOV KROVSKO - KLEPARSKA DELA NADZIDAVE, STRESNA OKNA O 041 375 803 ^ i,...:::>- ,:■.■... ^ FOTO: Komunala Slovenska Bistrica dogodke opisal Modest Motaln s Komunale Slovenska Bistrica. In ker je zaradi vetra klonilo povsem zdravo drevo, so na Komunali po posvetu z občinskimi službami odločili, da park zaprejo. »Vzdrževalci javnih zelenih površin smo obvestili občinski oddelek za okolje in prostor in si s predstavnico občine zjutraj ogledali teren. Presodili smo, da območje parka zaradi varnosti občanov zapremo. Nekaj dreves je namreč delno suhih in posledično bolj krhkih in prav zaradi razmočenosti terena in morebitnega vetra ter potencialne nevarnosti smo območje zaprli.« valentinova ponudba Napoved vremena za Slovenijo v ^ 2/1 Ce sever konec svečana brije, ' jiam dobre letine up zašije. Valentinov menu 16,00 eur 10. do 15. februar, Pomaranča, Ob Dravi 3a, Ptuj Ker gre za območje, ki ga je Zavod za varstvo kulturne dediščine zaščitil, si bodo z omenjenim zavodom park tudi ogledali in poiskali ustrezne strokovne rešitve za povečanje varnosti v parku. Mojca Vtič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOL Danes bo večinoma oblačno, ponekod bo občasno še rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od -2 do 3, na Primorskem okoli 10 stopinj C. Opozorilo Danes dopoldne bo predvsem v Vipavski dolini pihala burja z najmočnejšimi sunki nad 100 km/h. Obeti V soboto se bo v vzhodni Sloveniji prehodno delno zjasnilo, drugod pa bo ostalo večinoma oblačno. Zjutraj bo ponekod še lahko nale-taval sneg. Burja na Primorskem bo ponehala. V nedeljo se bo od vzhoda postopno jasnilo. Foto: CG