Prexxo — Cena € O.SO
Domoljub
V Ljubit ani 13. mata 1942-XX	^
55-Slev. 20
Resnica oči kolje
»Farjev,« praviš, »ne morem trpeti. To so leni lahkoživo, naduti bedaki in sploh sveto-hlinci.« '
Rečem le: Gorje njim, ki so res taki I Prepričan pa sem, da so ti všeč prav taki, kakršni se ti zde v tvoji grenkobi, in da bi jih ne pre-naredil v svetnike in modrijane, čeprav bi jih' lahko zgolj z eno samo besedo spremenil. Kajpada, taki, kakršni se tebi zde, taki so ti všeč, jn misliš si jih take, ker taki bi ti ugajali. Svojo nevero, pešanje v veri ter kreposti bi rad opravičeval, zato sramotiš njune zastopnike in se ti hoče vzroka, da bi jih laglje zaničeval. Sicer razlagaš, češ da ne moreš trpeti lahko-živcev, bedakov in hinavcev, vendar se le malo ozri okoli sebe, pa boš videl, da so prav dostojni duhovniki tisti, ki jih ne moreš trpeti. Videl boš, da boš kar odkrito vesel, če boš
videl, da je kdo iz njihovega stanu zagrešil t. kako bud<uost.
V veliko olajšavo bi ti namreč bilo, ko bi vsi iz tega stanu bili neirmui" in lahkomiselni. Zato si želiš takih in sam sebi lažeš. Skrilo pa ti- ostane tisto, kar tebi navdaja take misli.
Neprijetna hvaležnost
Nihče ti ne more in ne sme kdaj reči, da mu nisi povrnil kake usluge ali da ti ni bilo mar naklonjenosti, ki ti jo je kdo kdaj izkazal. Torej si vsekakor dobrega srca, ki hvaležno sprejema sleherno prijaznost in pomoč ter lju« bežen vrača z ljubeznijo.
Rad ti verjamem to in visoko cenim. Vendar pomisli še to: Kadar koli se oddolžiš za izkazano dobroto, rekel bi, da kar bogato, storiš to zato, da bi ti nihče ne mogel reči, da si mu kaj dolžan ostal, da bi se iznebil občutka, da si od svojega dobrotnika količkaj odvisen. Ne maraš srečati človeka, ki bi mu ne mogel rečis »Prijatelj, vse sva poračunala in sva si zdaj bot I«
Vidiš, prijatelj, to je tista sebičnost, ki so vedno oddolži, samo da ji prejetih dobrot ni treba z ljubeznijo vračati ter da ni treba hliniti prisrčnosti! Pomisli, prijatelj, ali ni kaj malega take sebičnosti tudi v tebi, ki tako vneto po-vračuješ izkazane dobrote?
S tem pa seveda nikakor ne mislim velikö pozornosti, ki z njo sprejemamo naklonjena dobrote. Mislim pa plačilo v ljubezni, ki je
mnogo večje kakor pa vsa plačila v denarju ali blagu. Takih duš pa, ki se resnično prisrčno spominjajo svojih dobrotnikov, ki se vedno
Ovčke na paši
iskreno razvesele, kadar jih srečajo, ki se a vračanjem prejetih dobrot ne mislijo otresti dobrotnika, takih duš pa je kaj malo.
Zato je na take reči treba večkrat misliti in se v ogledalu vesti tudi glede tega večkrat ogledati.
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
I!! illlilliS^
RAZGLED PO SVETU
Vojna poročila
V Alrild so zdaj na vrsti bolj letalski ter Topniški boji. Nekaj angleških manjših napadov ie bilo sijajno odbitih. — Italijanska letala so zelo uspešno bombardirala Aleksandrijo.
Malta je bila po italijanskih in nemških letalih vedno znova in uspešno bombardirana. Angleška letala «o L m. skušala napasti italijansko ladij-skospremljavo, pa so bila seveda odbita in spremljava je srečno priplula na svoj cilj. — Angleži so 7. t. m. poskušali napasti otok Kufo južno od Krete, pa so jih italijanski oddelki zavrnili.
Na zahodu so nemška letala bombardirala več angleških mest, zlasti Eastbourne in Cowes, in sicer uspešno, medtem ko so Angleži brezuspešno bombardirali nekaj krajev t južni Nemčiji, zlasti Stuttgart.
V	Karibijskem morja na vzhodni strani Amerike
•o nemške podmornice potopile 22 ladij.
Na ruskem bojišču se pripravljajo na obeh straneh na nove udare. Nemška vojska je v zmagovitem sunku oprostila večji nemški oddelek, ki j« bil od Rusov obkoljen od 21. oktobra lanskega leta. — Na Laponskem so Nemci uničili večji ruski oddelek.
V	Ledenem morja so nemške pomorske sile skupaj z letali napadle angleško in ameriško ladijsko spremljavo ter potopile eno veliko angleško križarko ter najmani 5 tovornih ladij.
Madagaskar, veliki francoski otok na vzhodni strani afriške obale, so 5. t. m napadli Angleži Francozi so se branili ter prizadeli Angležem velike izgube. — Listi pišejo, da je to angleško nastopanje morski rop.
Na Tihem morju je položaj tale: V Birmi so se Angleži in Kitajci spet umaknili, tako da so Japonci prekoračili tod indijsko in kitajsko mejo. — Ameriška trdnjava na otoku Corregidor se je 6. t. m. vdala. — Dne 8. t. m. je nastala velika pomorska bitka v Koralskem morju blizu Avstralije, kjer so Japonci potopili več angleških in ameriških vojnih ladij.
Italija in Slovaška
Med Italijo in Slovaško je bil lani v decembra sklenjen sporazum, s katerim je bila vrednost medsebojne trgovine za 1. 1942 določena na 400 milijonov slovaških kron. Slovaški uvoz iz Italije se je povzpel na 111 milijonov (lan1 55), slovaški izvoz v Italijo pa na 70 milijonov (lani 23). Ker so bile torej italijenske dobave Slovaški večje, nego slovaške dobave Italiji, je nastala razlika v korist Italije. Kakor poročajo iz Bratislave, bo sedaj S ovaška to razliko izravnala z večjim izvozom blaga v Italijo.
Dr. Leyev nagovor nemškim delavcem
Ob priliki nemškega narodnega praznika dne 2. maja je naslovil načelnik nemške delovne fronte dr. Ley poziv nemškim delavcem, v katerem je omenil ogromne žrtve v zimski vojni, ki so jih dali nemški borci ni zavezniki v boju proti niskim boljževikom. Dr. Ley je pozval nemški delovni narod, naj bo vreden junaških vojakov in naj prispeva k zmagi z uporabo vseh svojih sil pri izdelovanju potrebnega orožja.
Osvobojeni ukrajinski kmetje
Na ozemlju Ukrajine, ki je poverjeno madiar-•*im četam se je po poročilu iz vojaškega vira kmečko prebivalstvo vrnilo k poljskemu delu. Vojaški činitelji so poskrbeli za razdelitev poljedelskih stroiev m semena. V raznih očiščevalnih nastopih proti boljševiškim partizanom, ki io se ugnezdili v ukrajinskih gozdovih in ki motüo v nekaterih predelih mirno delo kmetov, je ukrajinska garda sodelovala z madžarskimi četami.
Nekaj gospodarskih iz Bolgarije
»M„^arLdi l?Slru-Zimer,S,0 Uni «!° trpeli nasadi vrtnic, ki „h rab,,o v Bolgariji za izdelavo rožnega Olia. Mraz ,e menda uničil 70 odstotkov vseh nasadov. Letos so začeli namesto vrtnic gojiti bom-
baž ia krompir. — Ker primanjkuj« živine, je bol garska vlada uvedla tretji brezmesni dan. — Hr-vatsko poslaništvo v Sofiji je izdalo opdzorilo vsem Hrvatom, ki žive v Bolgariji, da se lahko izselijo na Hrvatsko.
KRATKE
V	Švici so 4. maja uvedli letni čas, ki odgo varja italijanskemu.
V	Leipziga je nenadoma umri znani nemški slikar, 86 letni profesor Alois Kolb.
V	francoskem Saint Brieaxa je odšel v večnost znani zgodovinar, 88 letni Charles Seignobos,
Nemški listi so objavili uradno sporočilo, po katerem se nizek fižol in preklar ne smeta saditi pred desetim majem.
Že 65 japonskih vojnih dopisnikov je izgubilo doslej življenje v veliki vzhodnoazijski vojni, vštev-ši mandžurski spopad in kitajski spor.
16.000 deklic bodo v šolskih počitnicah zaposlili pri poljskih delih po vsej Finski.
Velik požar je uničil cerkev sv. Mavricija v francoskem Reimsu.
Pri napadu na nož je padel na čelu svoje čete na ruski fronti znani nemški zgodovinar profesor dr. Kleo Pleyer iz Innsbrucka.
Ustanovitev radijske oddajne postaje v Monte Carlu je napovedal knez v Monaca.
Angleški letalski napadi na nemški Rostock so povzročili smrt 163 oseb; med njimi je 29 ujet-nikov-Francozov.
V	maju je minilo petdeset let, odkar so po nemških progah začeli obratovati prvi brzi vlaki.
Okrog 5 milijonov delavccv dobiva toplo hrano v tovarniških kuhinjah v Nemčiji.
900. obletnico rojstva velikega kralja sv. Ladislava je obhajala Madžarska 3. maja.
V	Kodanju je umrl danski ministrski predsednik Thorwald Stauning; njegov naslednik se piše Bubl.
Požar je popolnoma uničil mheiško mesto Huitzuco Guerrero, znano središče živega srebra.
3300 Židov v starosti od 20 do 46 let je zaposlila bolgarska vlada pri gradnji nove železniške proge, ki bo vezala Sofijo s premogovnikom Per-nikom.
V	nemškem Linzu je umrl 911etni igralec Franc Schmidt - Renner; nazadnje je pripadal dunajskemu gledališču »Tsater an der Wien«, od katerega se je iele leta 1935 poslovil v opereti «Valčkov raj«, ko mu je bilo 84 let.
Za gradnjo novih cest po vsef Bolgariji bo bolgarska vlada mobilizirala 25.000 delavcev.
Japonske čete so zasedle glavno mesto Birme Mandalay,
Bojevniki z ruskega bojišča bodo mogli kupiti nepremičnine, ki jih je država zaplenila, je odločil nemški finančni minister.
Ob norveiki obali so te dni ujeli 32 m dolgega.kita. Od njega bodo dobili 300 sodčkov olja. Tona olja stane danes 18.000 lir.
Prostovoljno so se priglasili za vojaško službo madžarski maturanti vseh srednjih šol.
14. maja bo imel sv. oče slovesno sv. mašo za svoj škofovski jubilej. Po maši bo odšel na balkon bazilike sv. Petra in bo odondot podelil blagoslov vsemu svetu.
a , Ker„ "e "r*di lzredne «ime poljedelska dela v Nemčiji zavlekla, hočejo sedaj Nemci oprav-liati poljska dela tudi ob aedeljah ia celo ponoči.
Razstavo nemškega stavbarstva so te dni z
velikimi slovesnostmi odprli v španskem Madridu.
Slovesno kosilo v čast diplomatskim predstavnikom držav Osi in njihovih zaveznikov je oni ponedeljek priredil predsednik turške vlade.
Obrok kruha so zmanjšali v Turtijij težki delavci dooivajo 350, ostalo prebivalstvo 150, otroci 75 gramov kruha na dan.
Družbo za gradnjo ladij Iz betona so te dni vpisali v berlinski trgovinski register.
b zgodbice"
Človek nikoli ne sme obupatil
Leta 1853. je na Dunuju živel in začel do lovati mlad kipar Breiinhofer, ki je obetal r stati velik umetnik. Njegove ametniške kini." na razstavah so občudovali vsi poznavalci unie nosti. Mladi umetnik je bil kar srečen zlasti še, ker se je v kratkem mislil poročiti š jvoio
„:,_ =---------- ku jO
_______________Jfj
mladega umetnika hudo oplaziia. 'šele čez Te{
izvoljenko. Bilo je spomladi tistega leta, k0 ' mladi mož šel na sprehod v okolico. Tedi nenadno prihrulu nevihta. Strelu je udari mladega umetnika hudo oplazila, šele čc ur so ga v bolnišnici spet spravili k zavesti Toda, ko je siromak hotel spregledati, je Sno. znal, da je slep. Zdrevil ga je tedaj znameniti dunajski očesni zdravnik profesor dr. Arti ki pa mu nikakor ni mogel vrniti vida, katerega je bila strela pokončala.
Mladi kipar, ki je tako naglo oslepel je skoraj obupal. Nekajkratov si je hotel sam vzeti življenje, kar pa so mu preprečili. Potem pa je postajal vedno boli zamišljen. vse je kazalo, da bo zblaznel. Tedaj je njegov zdrav-nik dr. Arti poskusil preprosto sredstvo, ila bi mladega slepca nekako zaposlil in zamolil. V roke mu je dal vrvico z močno zmešanimi vozli
ilaj
bolj zapleteni. Tako si je čute na svojih prstih tako izuril, da je čez pol leta že poskusil iz ilovice delati male kipce.
Zdaj se je ubožec docela spremenil, duševna topost je izginila, barva njegovega lica je postajala bolj sveža, sam pa je vedno bolj vesel profesorja Artlu kazal svoje nove kipce, katere e bil medtem naredil. Ko sta tako minili dve eti, je znal delati že kar umetniško lepe kipe, Cut v njegovih prstih je bil že tako razvit, da . e skoraj kar nadomeščal vid. Zraven pa se mu je, odkar je bil slep, domišljija tako razvila, da je delal lahko najbolj čudovite stvari. Krna-lu je zanj izvedel bogat tovarnar, ki je njegova tovarna delala porcelan. Ta ga je vzel v službo, da je za njegovo tovarno modeliral krasne kipe in sohice. Tako je bil zdaj tudi za življenje preskrbljen.
Ko je pred dvema letoma oslepel, je r-pre-videl, da z ženitvijo zdaj ne bo nič, ker svoje žene in družine tak slep siromak ne bi mogel ireživljati. Zato je razdrl svojo zaroko z izvo-jeno nevesto. Ta se je sicer upirala, saj sla se imela rada, toda nazadnje je morala odnehati, ker so tudi njeni starši zahtevali, naj iristane, da se poroka razdre. Zdaj pa. ko je Irennhofer spet lahko delal in si služil svoj kruh, je nevesta sama prišla k njemu in mu predlagala, naj bi se vendarle vzela. Da ga je njegova nevesta še marala, feprav je bil slep, to mu je bilo v veliko tolažbo. In tako sla se res vzela.
Zdaj šele se je v mladem* slepcu razvil pravi kiparski talent. Začel je delati tudi večje umetnine. Tako je leta 1864. za monakovsko umetniško razstavo ustvaril krasno umetnino: skupino srečne družine, ki je njeno središče slepi mož in oče. To krasno delo mu ie pridobilo zlato kolajno. Delo je potem za drag denar odkupil dunajski narodni muzej, kjer ga še zdaj lahko vsakdo občuduje. Poslej so ga prištevali med prve kiparje njegove dobe. Pozneje e ustvaril še mnogo lepih del, ki so čudovito epa. Leta 1889. pa ga je pobrala pljučnica, Njegova rodovina pa še dandanes hrani tisi" vrvico, ki je z njenimi zapletenimi vozli profesor dr. Arti pred 90 leti njenemu dedu rešil veselje do življenja ih dela.
10.000 gojencev raznih viaokih šol je sodelovalo v protiletalski zaščiti pri zadnjem napadu ameriških bombnikov na japonsko prestolnico.
Novo francosko vlado v Vichyju fe sestavil Lavai, prijatelj Nemčije, po nalogu maršala P«' taiaa.
Spominsko kolajno na »križarsko vojno pio" boljševizmu« je ustanovil romunski kralj Mihael 1.
V Madridu je umrl 82 letni znameniti španski slikar Jose Moreno Carbonero
Nagradno tekmovanje za pridelovanje semenskega krompirja
Da bi se povečalo zanimanje xa uspešno in pravilno pridelovanje semenskega krompirja, je Visoki komisariat izdal pravilnik o nagradnem tekmovanju za najboljše pridelovanje semenskega krompirja. Kmetovalci, ki se bodo oglasili za to tekmovanje, bodo prejeli posebno denarno nagrado, ako bodo svoj nasad krompirja dobro oskrbovali in ako bo pridelani krompir v vsakem oziru sposoben za seme. Nagrade so od 300 do 3000 lir. Cim bolj bo pridelani semenski krompir po svojem poreklu, po zdravju rastlin na njivi in po vsej oskrbi ustrezal zahtevam, ki jih stavimo na dobro semensko blugo, tem večja bo nagrada. Tekmovanje bo vodil kmetijski oddelek Visokega komi-sariata v soglasju s kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani. Priglašeni nasadi bodo pregledani na mestu samem, nato pa bo sestavljen seznam tekmovalcev po vrstnem redu. Pri sestavljanju seznama in določevanju višine nagrad se bo upoštevalo sledeče.
t. stopnja odpornosti proti boleznim, zlasti proti viroznim; 2. čistost in kakovost tiste sorte; 3. izvor in predkalenje semenskega krompirja; 4. posebna pazljivost kmetovalca pri pridelovanju semenskega krompirja. Razen tega se liodo upoštevale izpopolnitve gospodarskih pripomočkov (orodje, stroji itd.), zlasti kolikor se to nanaša na shranjevanje semenskega krompirja (shramba).
Če so na njivi tudi rastline drugih sort, nasad ne more biti nagrajen. Àko izvira nasad od sortno čistega, zdravega, rodovitnega semena, je njegova vrednost tem večja. Najbolj gotovo bomo pridelali zanesljivo dobro seme, ako smo dali krompir pred saditvijo nakalit. Zelo važno vlogo ima dalje shramba in način shranjevanja. Poleg navedenega pa je končno eden najvažnejših pripomočkov za zboljšanje krompirjevega semena odbira rastlin na njivi. Zato moramo opazovati krompir med rastjo in zaznamovati s količki vse najbolj zdrave in krepko razvite rastline ter njinove gomolje jeseni, že pred drugimi, ločeno izkopati.
Tuko bi moral selekcionirati krompir vsak naprednejši kmetovalec, predvsem pa oni, ki se javi 7,a tekmovanje. Najmanj, kar moramo storiti, če hočemo zboljšati svoje seme, pa je negativna selekcija, ki je v tem, da odstranjujemo med rastjo vse virozno bolne rastline in rastline, ki so obolele po stebeljni bakteriozi in po obročkasti bakteriozi. Več o teh boleznih glej v »Oraču« št. 2. in 4. letošnjega leta.
Ker poteče za vlaganje prošenj določeni rok že 31. maja, naj se prošnje, naslovljene na Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, kmetijski oddelek, takoj vlože pri pristojnem okrajnem glavarstvu odnosno mestnem poglavarstvu v Ljubljani. V prošnjah je treba poleg imena, očetovega imena in naslova prosilca navesti še, | že je tekmovalec lastnik ali zakupnik zemljišča, dalje število in površino onih kosov zemljišča, ki so določeni za semenski krompir in se prijavijo za tekmovanje in površino, ki jo zavzemajo posamezne sorte. Najmanjša površina semenskega krompirja, ki se pripusti k tekmovanju, je 3000 kvadratnih metrov ali 30 arov.
d Slovesnost prve obletnice Ljubljanske pokrajine je bila v nedeljo 3. t. m. dopoldne v Ljubljani, kjer je Ekscelenca Visoki komisar govoril vsem županom, katerim je povedal, kaj je v enem letu Italija dobrega storila prebivalstvu te pokrajine. Obenem je naglašal, kaj hoče že storiti za napredek teh krajev in kaj je odločena storiti, da se zavaruje red in mir.
d Obletnico ustanovitve Imperija so v, soboto, 9. t. m. slovesno obhajali v Ljubljani, kjer je bila tudi veličastna vojaška parada. — Oba dneva, dne 3. t. m. in 9. t. m., je bila Ljubljana v zastavah.
d Ves svet bo obhajal papežev škofovski jubilej. Vatikansko glasilo »L'Osservatore Romano« piše o pripravah za proslavo 14. maja,
ko bo papež Pij XII. praznoval 23 letnico svojega škofovanja, da bodo te proslave povsod po svetu, koder žive katoliški verniki. Vendar pa list poudarja, da je bilo od glavuega odbora za organizacijo proslav sporočeno vsem cerkvenim organizacijam, naj ne pripravljajo bučnega sporeda, pač pa le strogo verske proslave in da naj se verniki takrat z molitvijo spomnijo poglavarja Cerkve in naj tedaj prirejajo tudi zbirke v dobre namene. V rimski lateran-ski baziliki, ki je prava stolna cerkev za papeža kot rimskega škofa, pa bodo za praznik vzidali posebno spominsko ploščo, na kateri bo napis, ki bo za bodočnost spričevalo ljubezni rimskega ljudstva do sedanjega papeža.
d /e sedaj so pričeli priprave za počitniške kolonije, v katerih se bodo letos okrepili otroci železničarjev. Nekatere bodo uredili v planinskih krajih, druge pa ob morju.
d Duce je odredil, da mature in podobnih izpitov — kakor lani — tudi letos v Italiji ne bo. Te odločbe ni smatrati za opustitev izpitov, zakaj dobro izvedeno ocenjevanje je že samo po sebi izpit in se zaključi s sodbo na podlagi podatkov članov učiteljskega zbora o posameznih učencih.
d Nagrado iz Ducejevega sklada ob rojstvu dvojčkov v znesku 600 lir sta prejela zakonca čučnik Jože in Jožefa iz Orehovca pri Kostanjevici.
d Novi vozni red. V noči od 3. na 4. maj
t°e stopil na vseh progah Ljubljanske pokrajine akor tudi v kraljevini sploh in v drugih državah v veljavo novi vozni red. Podatki 'o prometu potniških vlakov so razvidni iz stenskih voznih redov, izvešeuih na vseh postajah in postajališčih.
z Za rešitev matere iz vodnjaka. 49 letna zasebnica Rosina Fava iz Cunea je pri pranju omahnila čez rob vodnjaka v globino. Ko je njen 18 letni sin to videl, se je takoj pognal v vodnjak in rešil mater. Nezavestno so prinesli v hišo, kjer so jo z umetnim dihanjem obudili k življenju.
d Na zadnji živinski sejem v Novem mestu so prignali 790 glav živine, od tega 310 svinj in 233 prašičev. Med prašiči je bila večina za rejo; najtežji med njimi so tehtali 40—50 kg. Cene prašičem so precej padle in so se sukale od 300—2.100 lir. Cene pri goveji živini pa so se nekoliko dvignile. Vole — montofonce — so prodajali po 8000 do 14.000 lir. Krave mlekarice so imele ceno od 2500 do 6000 lir, junci po 1500 do 4000 lir, telice po 1200 do 3500 lir. Podražili so se kon ji, ki jih je bilo 49.
d Precej huda slana je padla po nekaterih krajih ljubljanske okolice v ponedeljek, dne 4. maja. Uničila je marsikje mlade poganjke na sadnem drevju in osmodila na prostem rastočo zelenjavo.
d Za delavstvo Združenih papirnic. »Službeni list« je te dni objavil sklep razsodišča o kolektivnem sporu pri Združenih papirnicah Vevče, Goričane in Medvode. V sporu glede razvrstitve strežajev parnih kotlov je razsodišče odločilo, da spadajo v II. skupino in ne v II. in III. V sporu glede višine mezde je razsodišče smatralo, da je bila mezda, ki je bila dogovorjena s sporazumom 9. jan. t. 1., primerna zlasti ob upoštevanju obvezne družinske do-klade. Jtačunajoč s povečanjem življenjskih stroškov je razsodišče priznalo prirastek draginje za 5% in bodo od 15. aprila t. 1. povišali urne mezde in akordne postavke za 5 odstokov.
d V ljubljanski »Zvezdi« so preorali vse trate in nasadili fižol.	.
d Piškoti namesto kruha. Poljedelski minister je odredil, da se bo lahko prodajal enotni tip piškota, ki tehta 75 gramov, za odgovarjajoči dnevni obrok kruha.
d V grob je padla. Ob nekem pogrebu v Alessandriji je padla v grob na pokopališču Nuovi Ligure 77 letna Magdalena Damen. Dobila je hude poškodbe, ki jim je podlegla. _ d Sečnja orehovih dreves. Novomeški okrajni komisar je odredil, da se smejo drevesa domačega oreha sekati samo s predhodno odobritvijo upravne oblasti. Les orehovih dreves se sme dati v promet potem, ko ga je žigosal kmetijski odnosno gospodarski poročevalec pristojnega oblastva in izdal dovoljenje za prevoz.
d Nov najdrobnejši šivalni stroj znamke »Singer« je podaril ravnatelj te tvrdke bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji pn Novem mestu.	„ , . . ,
d Kdo se sme voziti po železnici v drugem ali tretjem razredu. Vojno ministrstvo je do-
NOVI GROBOVI
V Tržiču je umrl bivši trgovec Franc B a b i č.
—	V Kropi je preminula soproga trgovca 74 letna Elizabeta Kokaljeva. — Na vzhodni fronti ja padel desetnik Matija O v š a n iz okolice Veli-kovca. — V Mariboru so pokopali 90 letno Marijo O r a h. — V Brežicah je odšel v večndst 76 letni upokojeni nadoficial Josip Antončič. — V visoki starosti 82 let je umrla v Medvodah znana delavka Marija Debevčeva, ki je bila polnih 62 let zaposlena v tovarni celuloze. — V Zaplaui nad Vrhniko je 25. aprila zaspala v Gospodu priljubljena gospodinja 48 letna Marija Gabrov-š e k. — V Splitu je zapustila solzno dolino Olga Sirca roj. Barbarič. — V Savljah je umrl posestnik Ivan Kr e g a r. — V Planini pri Rakeku so dejali v grob uglednega posestnika Janeza Po-gorelca,— V Zagrebu je umrla Vilma Thier-rjr-Kavčnik-Jamnicki, dolgoletna članica opernega gledališča v Ljubljani. — V Šmart-nem pri Kamniku je zatisnila oči blaga žena posestnika in trgovca Cecilija Erzin. — V, Ribnici je zapel mrtvaški zvon 83 letni Sušnik Tereziji, v Dolenji vasi pa 251etnemu Levstiku Ignaciju. — V Idriji je 18. aprila nenadoma umrla žena znanega tamošnjega veletrgov-ca Marija Kobal. Bila je obče spoštovana, skrbna gospodinja in mati. — V Kropi je odšla, v večnost 74 letna Elizabeta Kobal, žena trgovca s kožami. — V Predosljem je zapustil solzno dolino 60 letni mlinar Ivan K oš i š a. — V Ljubljani so odšli v večnost: 22 letna Vidojka Zajec, vdova po trgovcu Marija Dolenc roj. Hofbauer, Josipina Meden roj. Koprivec, Ivana Pavlin, policijski agent v p. Jakob Gr čar posestnik Jakob Zalaznik,- vdova po višjem davčnem upravitelju Josipina S t r n a d roj. Žvan in posestnik in mesarski mojster A n ž i č Franc.
—	Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi
seglo, da je bil za čas trajanja vojne ukinjen na železnicah prvi razred pri vlakih, tako da sta ostala le drugi in tretji. Da bi se pa naredil potreben red, ie bilo razglašeno, da se smejo v drugem razredu vlakov voziti le častniki in tisti državni uradniki, ki zavzemajo častnikom enakovredne položaje. Vsi ostali potniki, pa naj bodo vojaki ali civilisti, se smejo voziti izključno le v tretjem razredu. Izjemo tvorijo ranjenci ali okrevanci, ki zanje zdravstvena oblast določi, da bi bila vožnja v tretjem razredu pretežavna in prenaporna.
d Učitelji bodo postali državni uradniki. — Minister za ljudsko vzgojo (prosvetni minister) Bottai je podal zastopnikom tiska izjavo o smernicah in določilih novega zakona o Ijusko-šolskih učiteljih. Po novih določilih so učitelji vključeni v sistem državnih uradnikov kategorije B, kar pomeni zanje izboljšanje gmotnega in pravnega položaja. Sedaj so učitelji postali pravi državni nameščenci in bodo razvrščeni od 12. do 9. uradniške skupine, dočim so bili doslej le v 13. in 12. skupini. Poslej bodo tudi učitelji v kmečkih krajih lahko dosegli vrhunsko plačilno lestvico. Olajšan jim bo tudi prehod v učiteljsko službo v mestih, da bi mogli svoje otroke v mestnih šolah izobraževati. Le osem mest je izvzetih, in sicer Rim, Bologna, Firenze, Genova, Milan, Napoli, Palermo in Torino. Vsaka plačilna skupina ima po več stopenj, od katerih daje največja letnih 4000 lir dodatka, najnižja pa 600 lir. Celotni finančni učinek povišanja učiteljskih plač znaša 400 milijonov lir.
d Eno liro bo veljala nova številka zbirke »Knjižic« z naslovom: »Njeno ime«. Knjižica izide za majnik; pisatelj v zanimivi pripovedni obliki obravnava skrunjenje in češčenje Marijinega imena. Izredna, večja naročila pošljite takoj.
d Napolski prefekt je s posebno odredbo odvzel nekemu lastniku neobdelano zemljo in jo dal drugemu v obdelavo. Enaka kazen je doletela že več drugih kmetovalcev.
d V Paviji je zaspal v Gospodu tamošnjl škof msgr. Giovanni B. Girardi.
d Moka po 26 lir kilogram. Te dni sta prispeli v Ljubljano z dolenjskim vlakom dve dvajsetletni šivilji, ki sta prinesli s seboj 210 kg bele moke. Obe prijateljici sta to moko izročili neki Anici R., stanujoči v Ljubljani, ki je prevzela razpečavanje te moke po 26 lir za kg. Ko je bilo prodanih prvih 20 kg moke, se nezakonita kupčija ni mogla nadaljevati, ker so posegli vmes organi urada za nadzorstvo nad cenami pri Visokem komisariatu. Organi so za-
8»
plein), moko in naznanili vse tri ieis'tt -t tudi trezpoMdntgi. šoferja jurijt M-. kateremu la kupčij« Iii b:lt Dtznaoa.	...
d V IkiJuišiimi t». Lriule t Ko,opni je leib!« tu ojjerfecijski ih.zj hltbokrvnt iena, ti ji ie in-jfti le ukojŠBii preso» krvi rein, ziv-Ijeiijt ter t trti.utku n; biio nikoli', k: bi žrtvoval fvojo kr st je sam zdrav n k-oper t ur vkiI Papliani odli»čil J-h človekoljubno iriev. Prenos krvj it iru rešil in i jen j t.
d Metanje ciraretaib ogorkov po gozòovik }t «ki ne*trne. ker je povsod tudj kuno lisije i» lihk« ti'UK poi.tr ii velik» škod».. Naj lortj usi L k. iint.io » pot du oprave*.. io upo-ivei»jo. Sttrii ntj iK K. tud, otrokom povedo.
d fcert porok* brez ženino« je biio v Benetk »l t cerkvi tv Markt. Ženin s*. bib odsotni ker st n»l»i»jo t«, rt.zi.iki bojiščih. N»-donesK/vali »c JiL Tišji častniki usui »rst «nùik. kl J.nj iti ni pripadaj*. Poročne obredi je oprivi] vojaški M.yf Bariolomusi.
Okrog sosedov
t Rarst »ezpoöt. V St. Il jo t Slov. goricah tt jt kmtiski »,i Oberoder uril t streljanju i fkibtrvjvko is it pn tem prestrelil ntktniu dekletu roko. — V gozdu posestnika Lratnika pri jirtslovčab so otroci pn iprtnju zanetili open; m na ztradj lepa pogorela dva orala mladega gozda. — 50 letni posestnik Alojzij Drtvtflštk iz Slov. goric je delal v gramozni jaioi. ko se je nenadoma utrp&ia Tečja pla-t «linije in pa podsula. Na pomot so prihiteli •jepovi tovariši, ki so ta odkopall Pri nesreči ti jt Drevenšek zlomil levo oopo — \ Vrtičah
rn Zpornji sr. Kunroti je 60 letni posestnik rtu Kaiser poganjal vpre/ena vol». Nenadoma pa se jt tn vol spotaknil in padel, pri tem pa podrl na tla Kaiserja ki si jt pri tem zlomil desno ključnico in dobil tudi hude notranje poškodbe. — 32 letni, pri nekem xnarÜHirskem prevozntrn podjetju zaposleni Ivan Ferk je tako nesrečno padel z voza. da je obležal nezavesten. Na plavi ima veliko rano, dobil pa je tudi hude notranje poškodbe.
Dr. redran Gregor, zdravnik
Siltna- tint»
zopet redno ordinira
< Veliko tovarno za izdelavo sladkorja bo-
8o sezidali v Zagrebu. Obratovala bo v takem obsegu, da bo krila potrebe vse Hrvaške, zakaj letno bo lahko izdelala 36.000 ton sladkorja.
s IS.000 kun za šolanje enepa nadarjenega ziroinašnega učenca v šolskem letu 1942-43 je nakazala hrvaška krojaška zadruga.
f Postbnt doklade za poročene delavce in }av*e namtščenet je določilo pristojno hrvatsko ministrstvo. Oni, ki imajo več kakor po dva otroka, bodo dobili za vsako osebo še po 150 kun mesečno.
t Otroka z d verna glavama je povila ntka siromašna kmetica blizu Loznice. Otrok je bil tictr popolnoma razvit in je imel obe plavi popolnoma pravilni z dvema vratom». Po mnenju zdravnikov bi bil otrok živel, če se ne bi bil zadušil ob težkem porodu.
s Podružnico je ustanovil v Kranja celovški konservatorij. Pouk se je pričel II. maja. „., » Bregove je prestopila zaradi deževja reka Nižava v Srbiji. Del Niša je pod vodo. Voda J® napravila na polju in tudi drugod mnogo
s Cene klavni živini so zvišali z dovoljenjem oblasti v Srbiji Meso v trgovini na de-bek) in drobno je dražje za 30%. Vendar je oblast odredila, da dobiva siromašnejše prebivalstvo meso še ceneje kakor doslej.
s Sest milijonov kilogramov tobaka predelajo vsako leto v hrvatskih tobačnih tovarnah. V zadnjih mesecih so poslali iz Hrvatske v Nemčijo nad 1,200.000 kg tobaka.
s Vzhodno Bosno so očistili. Zunanji minister Lorkovič je te dni predaval v radiu o svojem potovanju po vzhodni Bosni. Med drugim je omenil, da je to področje zdaj očiščeno partizanov, in sicer z združenimi močmi usta-sev, domobrancev in nemške vojske
s Omejena kupčija t konji Prehranjevalni £ . ., ,u »znanja, da je po odredbi predstojnika civiln« uprave prepovedano prodati konja, te ni bil prej ocenjen. Prodajalec dobi pri ocenitvi Konjsko izkaznico, na kateri je poleg drugega papiaana tudi cena konja. Brez dovoljenja
£uka Setan
Dt je pesnik, ocenjevalec in pisatelj nabožnih del ter urednik Luka Jeran izredno zanimive m zelo pomembna osebnost mtd velikimi mi možmi iz staroslovenskega kropa, dokazuje žt samo to. da se je v Daši kulturni zgodovini zanj i c proti njemu zlilo že posebno veliko črnila, tako da danes ta dan že prav mirno laike presodimo, koliko velikega in do-brepa it Ftonl za rast našega naroda.
Bodil «r Jt I. 1818. v Jaroriati v Poljanski dolini nad Skofjo Loko. V Loki je obi«koval ljudsko šoki. gimnazijo sprva v Karlovcu, po-ziitjt pa v Ljubljani, kjtr je koDČal tudi licej in še bopovlovje ter postal že I. 1845. mašriik, čeprav jt še leto dni moral hoditi v semenišč*. Po posvečtnju je najprej nekaj let kaplanoval, in sicer v Poljanah, v Horjulu in pri sv. Petru v Ljubljani, vse to do leta 1851. Nato pa se je odločil za težavni misijonski poklic iz velike ljubezni in gorečnosti do Boga in Cerkve ter njtntpa razširjanja na zemlji. L 1853. se je v regnici napotil v vročo Afriko, kjer je pr^d njim mi'ijonaril že Slovenec Knoblehar. Toda JtraD je hud« obolel in se je rnoral vrniti domov še isto leto. ko je odšel. Za eno leto je postal kaplan v Trnovem v Ljubljani, a naslednjega leta se je že spet odpravil proti Afriki, a je to pot prišel samo do Kaira in se je zaradi slabega zdravja ponovno moral vrnili domov. Zopet je kaplanoval v Trnovem v Ljubljani do leta 1869., ko se je kot papežev komor-nik in urednik verskega lista /.podnje Danice naselil v stolnem 'tupnišču v Ljubljani in tamkaj ostal do svoje smrti 1. 1896. Ümrl je kot stolni kanonik.
II književnemu in narodnemu prosvetnemu delu se je Luka Jeran razgibal že v gimnaziji in bogoslovju. V Karlovcu je s;x>znal živahno narodno delovanje ilircev. se pozneje osebno spoznal z Vrazom, bil z njim v pismenih stikih in mu nabiral ter pošiljal slovenske narodne pesmi. Pa tudi sam je že začel pesniti posvetne pesmi in v njih opeval letne čase. domovino in velike osebnosti. Bil je v bogoslovnih letih naravnost »duša narodnega preporodnega dela r Ljubljani« v sredini štiridesetih let prejšnjega stoletja.
Ko pa je postal duhovnik, se je ločil od posvetnega pesništva in se ves posvetil nal>ož-nemu pesništvu. Sam je dejal, da se je ločil od • mladostne zablode« in postal mnenja, da »mora vsaka pesem imeti določen dober namen, postavim podučiti, peniti, srca za kako čednost močno vneti«. Taka mora biti vsaka pesem. Z njim smo Slovenci dobili najboljšega nabožnega pesnika tiste dobe; v svojih pesmi je opeval svojo veliko ljubezen do Boga in Cerkve, zato ga imenujemo enega izmed naših najplodovitej-ših nabožnih pesnikov sploh. Nasprotno pa so bile njegove posvetne pesmi le majhne vrednosti, samo priložnostnega značaja še posebno zato, ker je svoje stopinje preveč ubral po
prehranjevalnega urada ne une biti prodan ali kupljen noben konj.
s Nova žclezaiika zveza na Hrvatskem.
Hrvatska železniška uprava pripravlja načrte za zgraditev nove železniške zveze med Okučani in Banjo Luko. Nova železnica bo vezala Slavonijo z Bosno.
s Po 22.000 litrov mleka dnevno so pred časom porabili zagrebški meščoni. Zdaj se je poraba mleka povečala za 8000 litrov na dan.
• Nad 200 hi* je bilo te dni pod vodo v srbskem Pirotu, kjer je prestopila reka Nišava bregove.
» Na železnUkih tračnicah so naili mrtvega v bližini vzhodnega kolodvora v Celovca 53 letnega železniškega upokojenca Kristjana Krištofa. Je imel hude poškodbe na glavi. , ...» Trojčke je povila te dni brivčeva «oproga Zofija Kažunova v Litiji. Oba lantka in punčka »o zdravi.
pesmarju Koseškem, katerega ie vsekakor pre. visoko cenil, zanemarjal pa velike pesnike, ka. kor Prešerna, Levstika, Jenka, Stritarja in druge.
Največje življenjsko delo Jeranovo pa je njegov list Z g o d n j a D a o i c a. Ta je lii|4 ustanovljena iH4h k«it Slovenski cerkveni faso. pis, a se je že prihodnje leto prekrstila v /.cod. njo Danico (po Mariji tako imenovana!). Ta list je Jeran najprej urejeval od 1852 do I&56 skup. no s katebetora Zamejcem, nato pa prav do smrti sam. Skoraj ni bilo lista v dolgi dobi štiridesetih let. da ne bi bil list objavil cesar koli izpod urednikovega peresa, ki je bilo izredno plodovito. Tu je Jeran objavljal ilante verske in vzgojne vsebine, pesmi, razprav ice, poročila in drugo. Posebnega pomena pa so njegove ocene naših književnih del.
Kot ocenjevalec književnih del je Jeran najbolj znan v slovenski kulturni zpo. dovini. Ocenjeval je predvsem z versko mo-ralnepa in vzgojnega stališča. Prav to Jeranovo del«j je tisto, kar ie povzročilo na njemu nasprotni strani v slovenski javnosti premnogo ostrih, včasih celo kar krivičnih oznak njegovega ocenjevalnepa dela. saj pa imenujejo v Mojih knjigah >ozkosrčnepa moralista«. >zas|op-nika slovenskega obskurantizma«. pravijo, da »iz njepa puhti vsa strašna zapetost in naravnost grozna inkvizicijska ozkosrčnost naše sta. roslovenske duhovščine« in podobno. Kaj pravimo k takim in potkibnim oznakam Jeranovepa kritičnega dela danes ta dan? Res je, da je nremnogokrat prestropo ocenil kako nase književno delo. in res je tudi. da je bil v tem še pristaš preživelepa janzenizma na Slovenskem. Res je tudi, da je vse preveč miMvl pri svojih ocenah na našo mladino, češ da mora biti vsako književno delo tako. da pa moremo brez vsake škode dati v roke tudi >nr/ni mladini«. Prerad je Jeran pozabljal, da imamo za mladino posebno mladinsko književnost, za odrasle pa zopet posebno. Vendarle pa moramo biti tudi njegovemu delu pravični in se ne prenagliti v preostrih obsodbah njegovih ocen. Celo nasprotna stran je priznala Jeranu. da je: »Vsaka številka Zpodnje Danice, vsaka siran njegovega časopisa pričala, kako je dih tel njegov urednik za sveto vero« To je priznal sam Ljubljanski zvon 1. 1896. Iz ljubezni do nedolžne mladine, do Boga in Cerkve je bil Jeran tako strog sodnik. Če je res tu in tam v svoji vnemi za sveto stvar zagrešil v svojih ocenah kako preostro sodbo, na moramo vendorle biti pravični in ga zaradi teh ne smemo kar na splošno obsojati in obsoditi njegovega clotnega dela, kaiti njegovo ustvarjalno delo je vsekakor tudi v naši književnosti na precej visoki stopnji.
Koliko je na pr. Jeran sam pesnil in pical, pisni zlasti nabožne knjige, kakor so: molitve-nik z naslovom Jezusa in Marije dvoje najsvetejši Serce, dalje kar sedem letnikov S m a r n i c, ki so doživele nič manj kal"" sedem izdaj, še nadalje Postne prid ige. Zgodbe svetega pisma za mladost itd. Torej dolga vrsta nabožnih pesmi in knpg izvira izpod Jcranovega peresa, kar vse pri«a o izredni plodovitosti ljubljanskega kanonika.
Pa še druga pomembna dela so. ki iih J6 treba zmerom vzeti v poštev, kadar koli 1'°' čemo podati oceno Jernnovega kulturnega dela. Koliko je urednik Zgodnje Danice koristil slovenskemu katoliškemu gibanju pri njegovih začetkih in še pozneje! Kako js znana njegova izredna dobrotljivost i" velikodušnost do slovenskega d i ja 8 tv a, saj

je prav Jeran ustanovitelj dijaške kuhinje v Ljubljani! Zmerom mu je šlo za dobro stvar in bil je vseskozi poštenjak, kar so tudi
-------i-:,.: :______, : n
njegovi nasprotniki javno priznali. Zato nam še danes mora biti vzor delavca za slovensko katoliško stvar, vzor verske vneme, poštenosti in dobrodelnosti
(Dalje.)
»Lej jih, zlodje, kako uživajol Denar so potegnili- Lahko njimi Ti pa, Gregor, gospodar in kmet si brez denarja. Sproti ti iztrgajo iz rok tiste krajcarje, ki jih dobiš za mleko. Zemlja se je spuntala, kmetija nese dol, nič več se ne izplača. Ves pekel »e je zarotil zoper zemljo. Treba bo poiskati kaj drugega, kar bo donašalo denar. Da, denar in samo denar!«
Nebo se ie stemnilo na severu. Krvavi bliski so križali oblake. Veter se je zaganjal vanje ter jih ekušal razkropiti. Na jugu proti morju so se pa lesketale žarke zvezde in nad griči se je vlekla kakor ogromen trak rdeča zarja, ki je spreminjala barve v temno rumeno, oranžasto in črnomodro. V jamah ob vinogradu se je oglašal čuk, po travnikih pa so zategnjeno cvrčali murni.
S počasnim korakom je odšel Gregor domov. Na poti pred hišo sta ga prestregla soseda. Poznalo se jima je, da sta se ga navlekla v gostilni. Začela sta ga obdelovati, da je mevžast postal. Suhljati Peter je krilil z rokami in glasno dokazoval, da proti žalosti in skrbem pomaga le ena ža\ ba: in to j« vino, žegnana voda, da ne pomaga nič. Onadva z Jurijem, da eta že domenjena: pustila bosta ilovico in sovdan, upregla bosta vole in začela furatL Naj babe in otroci mečkajo zemljo, možakom se spodobi cesta in bič. Zakaj bi krmili vole v hlevu, ko je meso pod cenol Krake naj si raztegnejo živali in vratove napno, da bodo vlačili na vozu hlode, ne pa gnoj. Denar je v gozdu, na njivi je blato. Da nočejo biti več odvisni od angelcev božjih, ki se jim ne da škropiti suhe zemlje.
•Denar se nam ponuja, Gregorl« je oblastno prigovarjal Jurij. »Pridruži «e namal Jutri pojdemo k Žagarju Ernestu. Zmenili se bomo, udarili v roke in začeli z vožnjo. Njive bo itak hudič zažgal.«
Poslušal je Gregor zgovorna soseda. V svoji zagrenjenosti skoraj ni našel druge poti. Segli so si v roke in določili, da jo mahnejo jutri zjutraj vsi trije na žago. »Ir kmetov bomo postali vozniki!«
Krenil je proti hiši in zavil v hlev. K sivcu in rjavcu je stopil, med rogovi ju j* požečkal in slovesno naznanit: »Hihot, volička! Od jutri naprej bomo furali!«
Zadovoljen »e je vlegel na posteljo v šumeče lubje in zaspal. Zunaj se je splašila nevihta Veter je butal težke kaplje ob šipe. Grmeti in bliskati je začelo, da se je hiia tresla. V besnem šumenju so udarjala ledena zrnja na latnik. Bobnelo je kakor v prepadu. Toča je klestila in razbijala, se zaganjala in odletavala na tla, kjer je v močnih curkih drla voda.
Zbudila se je žena. Svečo je prižgala in z jo-kajočim glasom molila. Gregor pa je spal in prav nič ga ni motilo neurje. Potresla ga je za glavo: »Gregor, kaj ne »H?!*? Križ božjil Toča pada, vse bo oklestila!«
Malomarno se je obrnit v postelji in zamr-mral: »Naj klesti, kakor hoče! Mi bomo furalil«
Še v sanjah je poganjal: »Hi-hotl Lési Bistahorl Oha!«
Zjutraj se je prismejalo prekrasno sonce. Ko da je prišlo iz kopalnice, vse umito, sveže in mladostno. Na vrhovih gora in gričkov so se kot bele srajčice sušili prozorni'oblaki. Prijetni hladni zrak je plaval nad dolino. Kosi in slavci so peli kot za stavo.
Po dolini pa je ležala osludna, ledena pošast. Trte so bile okleščene, cvetovi razbiti, turščica poležana in stepena, njive polne blatnih luž in pota razrvana, da ni bilo spoznati več kanalov, Sam hudič se je izkašljal v tej noči. Skozi sonce se je zlohotno režal razdejanim poljem in uničenim vinogradom.
Po klancu so stopali molče trije možaki. Zdelo se je, da gredo na občino javit einočnjo škodo in prosit pomoči. Drugikrat so po takem neurju z ino-tikami čistili kanale in nasipali peska v zajedene luknje. To jutro pa so brezbrižno gledali na kupe ledene toče, ki se je nagrmadila ob kamnitih zidovih.
»Kaj nam mar njive in vinogradi! Vozili bomo!«
Kar počez so jo ubrali po vasi k veliki žagi, ki je stala ob deročem potoku. V lepi hiši, vili podobni, je stanoval gospod Ernest, trgovec z lesom in lastnik velike žage. Nizek, rejen, pa silno živahen mož. Pet križev je nosil, nad njimi belo srajco, globoko odprto, da so se mu videle kosmate prsi. V roki je vihtel rumenkasti meter in tolkel z njim po deblih. S kletvami je obsipal delavce in jih podil k jezu, ki ga je zamašil deroči potok. Obstal je pred visokimi skladi žaganic in krlov. Naglo je meril, pisal v zmečkani zvezek in zmerjal krivonogega delavca, ki je s cepinom valil hlode.
Pred gospoda Ernesta so stopili trije gospodarji. Prekrižal je roke na hrbtu, se razkoračil, pomežiknil z desnim očesom in stegnil debeli vrat.
»No?«
»Denar je o gozdu, na njiol je blato
■»Prišli smo. da bi Me vozilih
Vsi trije so molčali. Ernest se je zakrohotal na ves glas. V zadregi je začel Gregor: »Prišli smo, da bi krle vozili!«
»Tako? Kdo bo pa oral in kosil, a?«
»Je že nocoj vse hudič pokosil!« je s poudarkom dejal Peter in pljunil na hlode. Žagar jih je povabil v majhno barako, prepleskano znotraj z raznimi slikami, ki so povečini predstavljale žen-Bke v manj dostojnih oblekah. Frnest je bil znan ženskar in sosedje so marsikaj šušljali o njem, glasno si ni upal nihče misliti, ker so bili odvisni od njegove plače. Na dolgo in široko je Žagar razkladal svoje težave: da !es nima več cene, da ga tlači konkurenca, da mu ìaéanice zastajajo, da mora plačevati previsok davek. Možje so že poznali to staro pesem.
Po dolgem prerekanju so se domenili, da bodo vozili krle iz gozda, štiri ure oddaljenega na strmi gori, kamor je peljala cesta, polna ovinkov in vzpetih klancev. Plačal bo po meri. Pogoji niso bili ravno ugodni, toda trmasti sklep jih je silil, da so
si segli v roke in podpisali pogodbo. Do konca novembra morajo biti vsi hlodi na žagi, plačo dobijo pa vsako soboto.
Pogodbo so zalili v gostilni pri Ludviku. Bila je to velika krčma, kjer so podnevi posedali meše-. tarji, zvečer tovarniški delavci m ob nedeljah po* poldne tudi kmetje. Gostilničar je bit visok dedec, dobro rejen in močan, da je z eno roko vrgel na cesto po tri pijance, če je bilo treba. Žena mu jei umrla, pa si je že takoj naslednji teden preskrbel dve natakarici, mladi in zgovorni. Hči Elza je pa nadzorovala kuhinjo in mežikala gostom, seveda le bolj premožnim in gosposkim. Usedli so se za mizo pod kostanjem in naročili liter domačega, ki odganja skrbi. Pri sosedni mizi se je prerival z natakarico fabričan Pepe. Imel je strupen jezik ia žilica mu ni dala nikdar miru. Poznali so ga kot zdražbarja, ki se je kaj rad zaletaval v goste.
»Lej jih, tri kralje izpod gorel Ste prišli, da stajate točo? Se premalo vam je vrag ok.estil! Zdaj. so kmetje začeli piti že v ponedeljek. Komur nese, ta lahko pije vino, mi delavci bomo pa sesali krava za vime! Prekleta baharija kmečka!«
V Gregorju je vrelo, da bi vstal in jo poštena priložil izzivaču. Zadržal ga je Peter, ki je udaril z roko po mizi, da so odskočili kozarci. »Da veS, gobec našmirani, od danes naprej smo furmani in imamo obččm, da si ga privoščimo!«
»Da veš, gobec našmirani, od danes naprej smo furmanih
Poklical je Ludvika in plačal.
»Kam se vam pa mudi?« je zadržaval krčmar,
»Vozili bomo!« so udarili vsi trije obenem.
»Tako? Potem pa še en liter, plačam jaz!«
Spili so stoje in odšli. Pijanec pri mizi je vpil za njimi: »Hihot! Lès k sebi! Ob SU Pri kovaču so se domenili, da pripeljejo vole podkovat. Naj vse pripravi do večera, so naiočili.
Popoldne so v vasi ropotali vozovi. Iz kolnia so privlekli močno okovane preme z zarjavelim že-lezjem. Bilo je kakor v kovačnicah. Tesali so ročice, spletali okrog njih močne, za prst debele verige, pritrjali cepine, mazali kolesa in popravljali komate. Pred kovačnico je stalo troje parov reje-nih volov. Drugega za drugim so stiskali v leseno stajo, dvigali jim noge in kovali gladke, na koncu zakrivljene podkve. Se preden je Luka odzvonit avemarijo, so stali vozovi pripravljeni. Gregor je obesil pod voz veliko vago in na prvo premo privezal zakajeno laterno. Zadnja prema je nosila velike vreče, natlačene s senom.
Žena je zavijala v culo kruha in gn'ati, pa še kanglico vina za žejo. Vse je bilo nared, celo velik pušpanov bičevnik je visel med komati.
»Kaj pa njive?« je vprašala gospodinja.
»Njive so vaše!« je zaničljivo odrezal Gregor.
Navili so staro uro, da bi klicala ob dveh, pogasili ogenj, upihnili luči in legli k počitku.
Se pri temi so vstali, poklicali drug drugega, nakrmili, spili zavreto dišeče mleko z rumenim turščnim kruhom ter napregli.
»Bog in sveti križ božji'« je po stari navadi ■ bičevnikom po tleh zarisal Gregor križ in pognal. »Srečno vozi in pazi!« je zaklicala žena na pragu.
Niso še zapeli petelini, ko so po klancu drčall trije vozovi. Tiho jutro so dramile rožljajoče verige in škripajoče zavore lz hii so se skozi okno svetlikale luči, na hišnih pragih so pa stale tri žene in zaskrbljene zrle za možmi, dokler jih ni zakril ovinek.	(Nadaljevani» prihodoiič )
B'
> DOMOLJUB«, dne 13. maja 1ÌH2-XX._Stev. 20.
svetovno kupolo
Pod
Papei Pij XII. praznuje te dni ikofov-» ko 25 letnico. Vesoljni svet se ob tej priliki obrača k Bogu s poboino molitvijo in se ozira v Vatikan z gorečimi leljami, da bi bila neutrudljiva prizadevanja sv. očeta za pravični svetovni mir kronana čimprej s popolnim uspehom.
Vatikan je bil po vrnitvi papežev iz Avi-njona (1376) sedež vsakokratnega sv. očeta, po-gluvarja katoliške Cerkve. V starem veku je bil na Vatikanskem hribu poganski orakel, tem-pel, kjer so se pečali s prorokovanji. Muče-ništva in grob sv. Petra so povzročila, du je postal Vatikan srce krščanskega Rima in središče vesoljne katoliške Cerkve.
Vatikanska palača je med najveličastnejšimi na vsem svetu. Ima 53.000 kv. metrov pozidane ploskve, 20 dvorišč in okrog 1000 dvoran in sob, ki jih papež ne rabi zase. V vatikanskih sobanah in muzejih namreč hranijo dragocene svetovnoznane zgodovinske zaklade umetnosti in kulture.
Vatikanska umetnostna zbirka jc največja v Italiji. Vatikanska knjižnica je ena najznamenitejših na vsem zapadu. Njeno bogastvo so zlasti številni rokopisi najslavnejših mož svetovnega slovesa. Rokopisov je okrog 54.000, drugih knjig nad pol milijona. Vatikanski arhiv je najstarejši in najbogatejši na zemlji ter neprecenljiva zakladnica za raziskovalce in pisce zgodovine.
Vatikansko mesto, ki ga vidite na veliki sliki, je bilo ustanovljeno na temelju lateran-skega dogovora med sv. očetom in italijansko državo leta 1929. Vatikansko mesto je samostojna in neodvisna državica, čeprav meri komaj pol kv. kilometra in ima ne več kot 2000 prebivalcev. Znameniti so vatikanski vrtovi, edino sprehajališče rimskega papeža, prav tako je svetovno znana prekrasna cerkev sv. Petra z veli-
kansko kupolo, s svetimi vrati in s stotiriami drugih zgodovinskih zanimivosti, ki so bile skozi desetletja in stuletja in so še največja privlačnost za domače in tuje obiskovalce »večnega mesta«.
Veličastna kupola cerkve sv. Petra.
ff'
Pogled na Vatikansko mesto.
, Y,. V**"* ■ fVv. • yS ; V. ..'
c, InvernuiO!
ZA NAŠE MLAJŠE
(Dalje.)
Komisar je če povedal, kako je lastnica vile, Iii je tudi Batna pogumna ženska, ukrenila z dim-nikarikom vse potrebno, da bodo vsi zlikovci ie to no« prijeti.«
jln ste vse ukrenili?«
>i)a, gospa, bodite mirni. Odposlali smo na jnesto preoblečene svoje najboljše detektive in krajevne detektive. Tudi sam se odpravim k vili. Toila prej sem še prišel semkaj, da vas pomirim.«
jIIvala I Upamo, da se bo to posrečilo in 6e ubogemu 1'lezačku ne bo nič hudega zgodilo!«
>Ostal bo nepoškodovan, obelain vam. Ce ho-Jete vam bom telefoniral takoj, kakor hitro bodo llikovci prijeli!«
>C'elo želela bi to, kajli nocoj gotovo ne bom mogla zatisniti oči «
Grofica je prosila komisarja, naj trenutek počaka. in ga je pustila samega pri deklici.
>Če boste videli Plezačka,« je ljubeznivo spregovorila inala grofična, »tedaj mu povejte, da sva se zelo trudili zanj in da je njegov tovariš že prosi. Povejte mu, da bomo, ko se vrne, priredili imenitno domačo proslavo«
Povedal mu bom, grofična.«
Žlahlniea se je vrnila in prinesla okusno izdelano škatljico, ki jo je dala komisarju z besedami:
>Dovolite, da vam podarim za vaš trud in za vse, kar boste še storili za mojega malega varovanca, tale spomin. Upam, da gii ne bosle odklonili. To je ura mojega rajnega moža.«
S temi besedami je pokazala zlalo žepno uro i verižico. Komisar je zardel od zadovoljstva.
»Preveč je to gospa. Ničesar še nisem storil, da hi bil toliko zaslužil!«
»Dali sle mi novico, ki je vredna več od dragulja. Prosim vas, sprejmite la mali dar in recile vašim detektivom in orožnikom, da bodo bogato nagrajeni, če bodo znali varovati Plezačka. Naj vas nikar ne iznenadi moja vnema do tega dragega fanla in njegovega tovariša. Zdaj že lahko govorim: Moja Marija dolguje njima, zlasti Plezačku, vse svoje premoženje. Moj mož je, ne da bi bila vedela, skril v kaminu svoje študijske sobe, zaprle v srebrni škatlici, neke predragocene listine, da bi jih odtegnil ljudem, ki bi jih, če bi bili vedeli zanje, skušali ukrasti na škodo moji hčeri in ki U*lo Mariji v njeni zrelejši dobi pomagali priti v zakonito posest ogromne rente, nepresahljive dediščine, katero ji je zapustila neka teta po očetovi strani in katero bi ji hoteli drugi ovreči.
Moj ubogi mož je nenadoma umrl zadet od srčne kapi, ne da bi mi razodel, kje so one dokazno listine; zalo bi po njegovi smrti mogla ona dediščina moji hčerki splavati po vodi.
Toda, ko sem najela na delo Ia dva dimni-karčka, je našel Plezaček v dušniku dimnika v Studijski sobi mojega moža listo škatlico z dragocenimi dokazili in mi jo nedotaknjeno izročili. Potem pa ni niti on niti njegov tovariš, kakor dobro veste, nikoli omenil tistega odkritja, in nikomur se nisla bnhala s svojim poštenim početjem.«
»To sla zares vrla dečka!« je vzkliknil komisar.
»In jaz, mama, bom napravila Plezačka, ko bom velika, za sodeležnika tetine dediščine.«
Grofica se je nasmehnila.
»In ubogemu Balinu nič?« je vprašala.
»Pač, tudi njemu en del.«
Grofica je obljubila komisarju, da se bo takoj Odpravila k mojstru I'etronu ter mu prinesla dobro novico.
A prej sta se mali in hči odpravili še v cerkev Marije Tolažnice, da sla pri njenem oltarju opravili darovanje, da bi načrt dobro uspel.
Nemogoče bi bilo opisali ganolje in iznenade-n.ie mojstra Petrona, matere Kalarine in vseh 4imnikar£kov spričo grofičinega pripovedovanja.
Plezačka so ugrabili rokovnjači? Plezaček preoblečen v deklico, je znal tako imenitno prelisičili zlikovce?
Oli, samo da se mu ne bi drevi nič hudega zgodilo ter da bi se čil in zdrav vrnil k njim!
Mali Katarina je ukazala fantom, naj molijo za rešitev svojega malega tovariša, medlem ko se
je gospodar odpravil z gospo grofico de Villabruna v njeno palačo, da bi tamkaj pričakoval nadaljnih dogodkov.
Kako dolge so se zdele ure ta večer!
Marija ni hotela iti spat. Sedela je poleg vzgojiteljice in matere v sobi tik poleg kabineta s telefonom ter je drgetaje čakala.
Njen lepi obraz je imel žalosten izraz. Od časa do časa so zablestele solze v njenih očeh.
Grofica in vzgojiteljica sla polglasno govorili.
Mojster Petron je ostal pri služinčadi, ki je bila vsa prevzeta od razburjenja.
Naposled je za brnel zvonček telefona.
»Dr... dr... dr...«
Grofica je bila hipoma v kabinelu in je s tresočo roko prijela za slušalko.
»llalo... Da, jaz sem.«
In skoraj hkratu ji je ušel iz usi vzlik veselja.
»Krasno, krasno!« je dejala, ko je z vzgojiteljico in Marijo napeto prisluškovala.
Na pragu kabineta so se gnetli mojster Petron, služinčad in celo vratarjevi.
»Vsi torej prijeti?... Izbornol... Plezaček zdravi... Imenitno!... ln gospa... zadovoljna, ponosna na dečka, ga hoče nocoj zadržali pri sebi, noče ga pustiti, da bi šel od nje?... Razumem: sama ga hoče odvesti k njegovemu gospodarju... Da, sem zadovoljna ... Moja pohvala vsem. Pošljite Plezačka k telefonu. Marija in mojster hočeta slišali njegov glas.«
Bil je trenutek velikega veselja. Mojster Petron je imel solze v očeh, ko je poslušal Plezačka, kl je govoril:	„ . .
»Hvala, hvala vsem... Mati božja mi je pomagala ... Prav dobro ini je. Jutri se pridem zahvalit grofici in grafični. Pošiljam vam poljub mojster Petron.«
»Oh! ko bi bil Balin tukaj.« je vzkliknil z za nosom dobri mož. »Zdaj pa takoj odidem domov da ponesem dobro novico.«
Hotel je Se poljubiti roko grofici in je odlntel
Marija je prekipevala od veselja in je to kazala lako. da je objemala mater in vzgojiteljico.
Ko je zacrledala vratarja, mu je rekla z očaru-jočim nasmeškom:
»Zdaj boste menda pustili Plezačka k nam, kadar nas pride Iskat?«
>Na sležaj bom odprl ograjo, vezna vrata tn tudi kristalna vrata, grofična!« je vzkliknil živahno Ia robati dobričina.
XIV.
Ves teden je bil mladi dimnikar junak dneva in nihče ni bil spričo tega zmagoslavja srečnejši
od Balina.	...
Časopisi so z velikimi pohvalami pripovedovali o Knbelovem Lojzetu ali Plezačku in takoj so ga sklenili odlikovati s kolajno za državljanske
vrline, ker je rešil dve ženski, da nista bili oro|ia-ii ali celo umorjeni ler odstranil iz družbo Iii nevarne zlikovce in slino žensko, ki je bila še slabša od njih.
Med preiskavo, ki so jo napravili v njihovi beznici, so našli dokaze tudi za druge tatvine in umore. Zato so ti ničvredneži težko še kdaj videli luč dneva.
Mnoge gospe so jiošiljale darila in slaSčica Plezačku, katere je deček delil s svojimi tovariši; k temu so še priredili njemu v čast domačo zabavo, ki so se je udeležile gospa Duponti, to je rešena ženska, grofica, Marija in tudi vzgojiteljica, ki se je tokrat iznebila svojega resnega izraza ter se kazala živahno kakor kakšna deklica.
Stara gospa Du[>onti je holela obdržati dečka pri sebi kot svojega sina. Pa tudi grofica je želela, da bi pustil svojo nevarno obrt ter se rajši lotil učenja in si pridobil ugledno mesto na svetu.
Toda Plezaček je izjavil, da za zdaj v tej letni dobi ne bo zapustil svojih tovarišev in tudi ne mojslra Petrona.
Tedaj sta se grofica Ada in stara gospa Duponti, ki sta se bili spoprijateljili, posvetovali, da bosta dečku brez njegove vednosti pripravili izredno veselje.
Tudi Balin se je udeležil tega jjosvelovanja.
Mojster Petron je mogel zdaj hoditi okoli ponosen na svoje dimnikarčke in še nikoli ili imel toliko dela kakor tisto leto.
Najboljše družine v mestu so se zatekale k njemu, ker so zaupale v jioštenje in vrlino njegovih dimnikarčkov. Junaško Plezačkovo dejanje je rodilo sadove.
Medlem j>a je on vsako nedeljo, bodisi sam ali pa z Balinoin hodil na kosilo h grofici ali h gospo Dufionti in nikoli se ni vračal pod večer domov s praznimi rokami. Tako so tudi njegovi mali tovariši uživali njegov blagor.
Neko nedeljo, dva dni pred božičem, sla Plezaček in Balin, pražnje oblečena in s čistim obrazom, ko sta bila prej pri maši, ob enajstih, kakor po navadi pozvonila pri kristalnih vratih vratarje-vega stanovanja v palači Villabruna.
Odprl je vratar, žareč od smeha.
»Naprej, naprej, fanta,« je dejal, »gospa je z doma, toda grofična Marija je z vzgojiteljico v cvetličnem vrtu.«
Cvetlični vrt, da bo vedel, komur to ni znano, je bila terasa, obdana s kristalnim steklom, pravi čudežni dvorec, ki sta ga dimnikarčka občudovala, ne da bi se bila naveličala.
Tamkaj nisi čutil mraza: rastline in cvetlice vsake vrste so bile v njem, da si imel kaj občudovali ...
To je bil izbrani kotiček za Marijo, ki je bila kakor vrtna vila, ko je imela na sebi belo obleko in lepi zlati lasje so ji v valovih padali vse do pasu.
Dekpca je sedela na atlasov!, zlato izvezeni blazini, ob nogah vzgojiteljice. Opirala se je z malimi rokami na njena kolena, in pozorno poslušnla. Plezaček je vprašal: »Smeva vstopiti?«
(Nndalievanle prlhodnllč.V
Tonka, mala Robinzonka
(Dalje.»
»Pavlič... Pavlič... da, da, lo je pač njeno Ime in Tonka je tudi.
0 ljubi, mali bratec, po katerem je neko? deklica tako hrepenela, tebe bo zdaj mala divjakinja prvega poljubila!
In otroka se nežno objameta. Lojzek sprašuje:
»Kdo pa ti je napravil to smešno obleko? O, saj dovoliš, da se popeljem na tvojem vozu, ki ga vlečejo koze?«
»Seveda, seveda I In ti? Kako pa si priäel sem? Brž povej!«
»Z ladjo, z mornarji. Ali nisi videla ladje?« t »Ne. Danes sem ostala na tej strani otoka. Ali sta oče in mati zdrava?«
»Mama je zdrava in Lenka tudi. Premajhna je ic, zalo ai mogla z nami.«
»Kdo je Lenka?«
»I kdo. Mala sestrica pač. Ampak saj ničesar ne veä. Dve leti ima, in potem sta še Cilka in Ja-kec, dvojčka, ki sta še čisto majhna...«
>ln očka?«
»Je tukaj, notri v gozdu, ves bled je.«
Tonka se obrne... ne ni ga več v gozdu. Naproti ji že prihaja z razprostrtimi rokami in ves se trese genotja. Tonka se mu vrže v naročje.
Noben ne spregovori besedice, le dolgo stojita objeta.
Kokica se je vrnila. Via w trvw »1 itrahu in misli, da ji hočejo uSiti x-.ipr.iiar-« Jvta* kriči: »Dober dan. Krrrob.ste«.«.»'. k>.fi'<
Tonka in ore se zdrzneta -m vm Icriio Ia v. zavesta, ali Lojzek izhriiim» i unefi.
>0 Robinzoaka. m* t, L» or i^.u.i -tekli.'.».« pravi oče Pavlič. itbttà h M -j.	u uxl
divjakinja.«
in... lepa... saj ti to lahko povem, kaj Tonka. Dozdaj te niso razvajali s polivalo .. .<
Srečni ljudje! Kakšen lep dan so preživeli v lepih pogovorili o življenju na otoku in o daljni družini tain daleč za morjem.
Tonka bi rada videla mornarje in njen oče bi jo rad pokazal kapitanu.
»Kapitaa,« jo rekla Tonka, ko so bili na ladji, »majhna deklica sem in ne znam se lepo obnašati, ker se tega nisem nikjer učila, toda zdi se mi, da bosta očka in Lojzek zelo vesela, če bosta lahko obedovala kot »divjaka« v kraljestvu Robinzonke — in če hočete priti zraven še vi, bom zelo vesela. Moje zaloge so zadosti velike za vse.
Seveda pa vas hočem presenetiti z dobrim obedom in lepo urejeno hišo, zato bomo tsekla naprej, da vse pripravim. Sledite mi z vozom ob obrežju, Lojzek naj gre na voz, srne pa znajo same pot do doma.
(Nadallevanle prihodnjič.)
Pri bolri na Griču
Preljuba botra! Kar spati nisem mogla preteklo noč, ker sem brala povest o Tonki Robin-zonki. Olgi, Angelci in Mici si pisala in zvedela sem, da ti otroci izbirajo ime. Nikar ne bodi Jera, to se kar »mila Jera« sliši. Za nas boš Meta. Teta Tilka, ki mi daje tvoje vesti, je s tem imenom zadovoljna, upatn, da boš tudi ti. Torej ostane pri tem: tudi če ti drugi otroci izbero drugo ime... tu pri nas boš Metka ostala.
Slišala sem, da nisi več na zapečku in da menda več ne šantaš (po naše bi se reklo »čotaš«). Na pirhe te ni bilo, poleti pa le pridi k nam na počitnice. Koinu pa naj pišem, da te pusti odpotovati? Ali stricu na zapečku ali tvojim domačim? — Ze zdaj se veselim, da prideš. A veš kaj, besednjak boš morala prinesti s seboj, da mo boš kaj naučila. Nimam listov in peres kot Tonka, da bi pisala; res sicer ponavljam, kar že znam, a tudi sproli pozabljam in kar je novega, ne znam brati in ne prav umeti. Torej pridi, preljuba botra Metka, te bomo vsi veseli, od tete Tilke pa do Marjanfka In Marjetice, ki se že po tleh plazita. Drugi so pridni, sicer nekoliko.živahni in suhi, a te bodo že poslušali, če jim boš kakšno povestico povedala. Vanček (morda bodoči salezijanček) je prav priden v šoli, Le prinesi mu obljubljeni fižolček iz tistega kraja, kjer jo za gospoda moje tete mlajši brat. Vsi otroci te l<-po pozdravljajo, ne pozabi jih. Izroči pozdrave vsem bližnjim in daljnim. Priporočamo jih Materi božji.
Sikar si n« beli glave, preljuba botra, odkod aek. «era dobila tvoj naslov. Ni mi ga dala teta T ca. as S aita lem za na pisemskem ovitku, ki u i.i poiUia moji preljubi mamici za velikonočne praznini», ia Mm si ga zapomnila.
Snfno te pozdravlja tvoja stara nepoznana zr~i.\i.k (ali 'tì'tnr ir. hočei reči) Bojana za vse va*. k. io u njo.
f'r»lj»l>a Bojaaa! Otroci ste pa res tiči. Silno st* rad'/redni in vse prebrskate in vse izvohate. Priznati sem že morala, koliko sem stara, Mici bi rada vedela, kako se pišem ln če sem že omožena, ti si pa celo moj naslov iztaknila. Vidim, da vam ne morem prav ničesar skriti. Zdaj čakam samo še, da mi bo kdo tudi za zobe pogledal, kakor konju, ki ga kupujejo. Ampak na to vprašanje prav zares ne bom odgovorila. Saj bi me bilo sram povedati, da sem že vsa škrbasta in imam le v zgornji čeljusti še en dolg zob, ki se mi pa tudi že maje. Kaj pa mislitel Potem bi se ves svet smejal mojim otročičem in se norca delal: »Hohoho, poglejte te revčke, ki imajo tako škrbasto botro!« Ne ne, o zobeh ne zinem nobene in upam, da me tudi mojih malih nihče po njih ne bo vprašal.
Tvojega pisma, ljuba Bojana, sem pa bila posebno vesela, ker že tako lepo pišeš in mi tudi • ■•S? ,lePeKa poveš. Posebno Bern vesela, da ne misliš le nase, ampak tudi na vse druge ©tročiče in jih priporočaš Materi božjL Zato sem sklenila, da se bom odzvala tvojemu vabilu in bom po- I
Pisane barve v ptičjem svetu
Kdor vsaj nekoliko pozna ptiče tujih, zlasli vročili krajev, ve, kuko razkošno je Bog |e™ ptičem delil barve. Zuan je k vezal (1'haro. niacrus resplendens), ki so ga v njegovi duino! vini Guatemuli izbrali za svoj simbol in ovekovečili na znamkah. Po trebuhu jc škrlatno rdeč, po hrbtu se sveti smaragdno zeleno ter se zdi, kot bi bil kar posut z zlatim pra. hom. Krila so črna, rep pa bel, toda prepleta jih valovito zeleno okrasno perje. Na glavi nosi polokroglo čelado samih lepih okrasnih peres. Zaradi tega so ga Indijanci lovili, toda niso ga umorili, pač pu le omamili, mu pobrali lepo perje, nato pa izpustili. Beli lovci pa so bolj kruti, tako aa ga je morala oblast zaščititi, sicer bi bil že izginil z zemlje.
Drugi bolj znani ptički so kolibriji, ki jih je imenoval Buffon najlepše delo narave. To so pravi pritlikavčki v ptičjem kraljestvu. V sebi združujejo vso lepoto, ki si jo moremo misliti pri ptiču, toda narava nikomur ne da vsega, tako tudi tem ptičkom ne; peti namreč ne znajo, pač pa le kriče z zelo visokim glasom. Lete tuko naglo, da se sliši brenčanje, ki ga povzroča naglo udarjanje njihovih kril, podobno brenčanju čmrljev. Posedajo na drobnih vejah, hrano pa, sladek med in drobne žužke, uživajo kar med letom. Njihove barve so rei pisane; na enem ptičku se zbirajo v vseh niun-8ah. Tu v iti i ä lepo rumene, modre, rdeče, rjave, zelene trebuščke, pa najbolj različne hrbte; prav tako pisane trebuške, rdeče hrbte, zelena krila, potem zopet rjavo telesce, lopa so pa krila; med perjem se često prepletajo rumeni trakovi. Vsi pa imaio dolg kljun. Najmanjši kolibriji so tako veliki ko naši čmrlji.
Kdor potuje po vročih predelih Amerike, zlasti ob velikih vodah, skozi ogromne, še ne-
raziskane gozdove, se ne bo mogel dovolj na-čuditi lepoti, ki jo skriva kraljestvo ptičev. Na Novi Gvineji živi rajska ptičica — raj-čica, ki nima le najlepših barv, marveč na prav čudovit način razvito perje. Pri rajčicah najdeš najlepše barve; kovinasto se svetleče
Nadaljevanj« na 11. strani spodaj.
leti prišla k tebi na počitnice, če me bodo Is pustili. Sicer sem zadnjič Mirkotu obljubila, da ne pojdem nikamor več na obiske, ampak pri tebi bom naredila izjemo. Saj izjema potrjuje pravilo. Pripravi mi za takrat zvrhan koš vašega toplega sonca, da ml bo prav do mozga pregrel moje stare kosti. Le še kaj se oglasi. Prisrčno »zdravijam tebe in vse tvoje male, posebno še ilarjančka in Marjetico in teto Tilko seveda tudi. — Tvoja botra Metka.
Rešitev uganke v »Domoljubu« dne 29. IV. 1942: Štirje profesorji poučujejo zgodovino, verouk, ročna dela in lepopis.
(Dalje.)
4. Rajni se vrača ...?
Na Gorjanskcm so zapeli zvonovi smrtno pesem staremu, župniku. Komaj je zatisnil oči, ze so ga začeli soditi in ceniti; ne vsevedni in vsevidni sodnik, pač pa ljudje, domačini, njegove dosedanje ovčice. Poznali so ga in vedeli so, da je mož božji vse razdal beračem in sorodnikom, pa še vaškim otrokom. Pri otrocih pa gospod ni delal razločka, ali je bil otrok sin bogatega očeta "ali hči revne matere bajta-rice. Vsem je delil.
»Komu je zazvonilo, ali veš?« je vpraševal Pangrčar svojo ženo, ko je stopil v hišo. »Komu? Kako naj vem in uganem?« »Našemu župniku.« »Skoda ga bo. Takega ne bo večl« »škoda pa bo. Komu? Nam. Sorodniki že komaj čakajo, da bodo zu njim vse pobrali.« >Ce bodo še kaj dobili?« .-še kuj? Ugani, koliko je zupustii?«
Koliko. Ali ni vsega razdal?« »Pravijo, da štiri deset tisoči« »štiri deset tisoči Ne verjamem.« »Boä pa verjela. Saj se bodo kinalu prav-dali za to, kar je njegovega. Boš pa takrat videla in verjela.«
»Tega pa nisem mislil, da bo naš župnik toliko zapustil,« ie modroval na dan pogreba Boštjancc iz Spodnje grive.
»šestdeset tisoči« je modroval Mnrtinec. »Tega pa vamu ne verjamem,« se je upiral Ferjanec izpod Poljan.
»Pa zakaj nel« je hotel vedeti Bošijanec. »Zato, ker je vse razdal. Koliko je dal že «amo našim otrokom I Za Miklavža, za božič, za veliko noč in še in še,« je podiral Ferjanec.
»Ali misliš? Ali si še tako neumen? Res je precej dal nušim otrokom; pa da l)i bil samega sebe zapustili Mislih dn »em tabo-neumen?« je utemeljeval svoje mnenje Bošijanec.
Marjetnik mu ie prikimaval: »Sto tisoč je zapustil, sto tisoči Najmanj I«
»Meni so zdi, da bo komaj za pogreb ostalo,« je ostal pri svoji trditvi Ferjanec.
»No, boš pa videl,« je trmasto tiščal in gnal svojo besedo Boštjanec.
Karovški Tone je dišal nekoliko po žlahti z rajnim župnikom. Bil je seveda samo njegov
oprsje, živo rdeče čopke na glavah, lepe, v najbolj čudovitih barvah se spreminjajoče repe, dolgo, ileip« razvita repna peresa brez vejic in kosmač, ki sc končujejo v razširjeno smaragdno ploskev. Prav lepa so dolga peresa na temenu, prav tako lepi so živobarvni ovratniki. Toda ti ptiči spadajo v svojo okolico, v pragozdove, sredi podrtih in ponosno stoječih ogromnih dreves, z mnhovjem pokritih skal. Iu je njihovo življenje. Če jih vzameš odtod, ostanejo sicer še vedno lepi in občudovanja ■vredni, toda manjka jim tega, kar jih ustvarja še lepše — okvira.
Drugačni, pa nič manj lepi ptiči, žive v tropski Ameriki. Tak ptič je t u k a n. Ni sicer bogve kako velik, pač pa zelo živo barvan. Osnovna barva je Črna. Po tej pa se menjavajo žive barve kot citronasta, krvavordeču, snežno bela itd. Ptič ima zelo močan in velik kljun, ki je prav tako živo obarvan. Pri rdeče-kljunem tukanu. sta dve tretjini spodnjega kljuna živordeči, pri korenu rumeni, zgornji žefranastorumeni ob korenu pa modri. Pri nekaterih vrstah sta obe polovici še rjavo pegasti. Kljun je izredno velik in močan. Z njim odtrga ptič z lahkoto lepe banane, palmove sadeže, pa tudi drobne jagode.
Posebno znane so njihove igre s plodiči, ki jih nosijo dolgo v kljunu, mečejo v zrak, jih z odprtim kljunom love, pa spet in spet mečejo v zrak. Vse to opravljajo z izredno spretnostjo kar med letom.
Seveda je število teh lepih ptic vedno manjše, ker jih love Indijanci zaradi okusnega mesa, beloko/.ci pa zaradi lepega perja.
hlapec. Sanjal in domišljal pa si je, da mora prav posebej biti v testamentu odlikovan. Na denar so mu uhajale misli in pa na konjička. Ali bi ne bilo lepo, če bi dobil kočijo in bi se takole vsaj ob nedeljah peljal malo naokoli? Ali bi ga ljudje gledali, ali bi mu bili nevošč-Ijivil
Hvaležnost je lepa čednost, pa re<lka. Menda se je tudi o sv. Jakobu na ledu ubila, kakor eden njenih daljnih sorodnikov druge vrste. Saj ga menda poznate?
Tonetu se je obraz podaljšal, ko ni bilo nič s testamentom. Rud se je večkrat tako malo napil in kadur ga je malo imel, takrat ni znal prav posebno s hvaležnostjo in s spoštovanjem govoriti o pokojnem gospodu. Zlasti takrat ne, kadar ga je dobila v roke druščina, ki mu je znala pihati na dušo. Takrat mu je bil pokojni gospod vse, samo sorodnik ne. Skopuh, oderuh, goljuf, slepar in podobni izrazi so se kakor plolui vsipali iz njegovih ust.
»Tone, Tone! Ali te ni sram? Tako govoriš v dobrem župniku?« ga je ob neki priliki opozoril sosed Rožanec.
»Ali se ne bojiš, da bi te gospod prišel strašit?«
»Strašit? Zakaj? Kaj mi pa more? Kdor je mrtev, je mrtev.«
Minil je vroč poletni dan. Soparen, da je kar k tlom pritiskalo.
»Bog varuj hude ure!« so se križale gospodinje po vasi. Zlasti, ker je močno bliskanje in zamolklo grmenje napovedovalo, da ne bo brez plohe. Nevihta je pa grozna že pri belem dnevu, še groznejša ponoči.
Tone se je vrnil skoraj tik pred treskanjem in grmenjem domov. Obstal je v hiši, ven v hlev ali na hlev si ni upal.
Huda ura je ponehavala, prav za prav se je oddaljevala in se spet vračula. Močan veter je pihal in ruval drevje po vrtovih. Sopara ni nič pojenjala. Tone je obesil na okno svojo obleko; sam se je pa potegnil na zapefek. Utrujen je kmalu zaspal. Sredi spanja ga je prebudil močan sunek vetra. Zabliskalo se je in močno zugrmelo.
Takrat se je zaslišal klic: »Ataaaa — pomagajtel — Mamaaa — pomagajte! — Jožeeee —, Jakaaa — Tineeee — pomagajte, pomagaj-teeee!« In še in še...	., . , ,
Vsa družina je vstala in prihitela skupaj.
»Kaj pa, kaj pa vpiješ?«
»Kaj! Ali nič ne vidite?« »Nič. — Kaj pa ie?«
Tone je bil ves bled, ves preplašen. Ni mogel na dan z besedo. Kar ni mu šla.
»No, kaj pa je bilo? Povej nam vendar!«
»Sedaj ste vsi tukaj; ne vidim nič. Prej pa — o Bog in Marija, pomagajte! — prej pa je bil tukaj sam gospod, sam rajnki gospod! Oli, kako me je bilo strah!«
»Moli, Tone, moli za gospodaU mu pravi mati.
»Oh, ko bi —, ko bi mogel I Pa me je strah! Kako me je strahl Pojdite po gospoda kaplanu, pojdite! Lepo vas prosim, pojdite!«
Ni odnehal. Moral se je podati oče sam dO gospoda kaplana. Jože in Jaka in Tine — vsi trije so odpovedali. Strah je vse prevzel.
Oče je šel. Gospod kaplan se ni nič dosti branil. Šel je gledat na kraj, kjer je nastopil strah.
»No, kako je pri vas?« je stopil gospod Frančišek v hišo.
»Sedaj ni nič. Prej je pa bilo. Sam rajnki gospod z Gorjanskega se mi je prikazal. Prav zares!«
»Ali si se prepričal?«	I
»Saj se nisem upal.«
»Prepričaj se najprej, potem pa govori. Veš, kaj se je meni primerilo na moji prejšnji službi?«
»Vidiš,« je pričel razkladati Jonetu, »vidiš, na moji prvi službi je bilo. Sam sem bil doma> Gospod župnik je šel k pogrebu svojega prijatelja.«
»Kaj pa je bilo potem?«
»Le počakaj, boš kmalu slišal. Sam sem bil torej doma. Noč se je napravila in z nočjo vred huda ura. Jaz sem pa spal. Kar se ponoči prebudim. In — kaj zagledam?«
»No, kaj?«
»Med bliskanjem zagledam, da hodi po moji sobi neki duhovnik —«
Vse tiho. Vsi komaj zadržujejo sapo v ne* strpnem pričakovanju.
»Ves prestrašen začnem misliti, kdo bi ta duhovnik bil: ali umrli prijatelj našega gospoda, ali kdo mojih prednikov, ali kdo drugi.<
»In kdo je bil?«
»Nihče.«
»Nihčel? Pa ste ga videli?«
»Videli Dobro sem ga videl. V pravem času pa posvetim in —«
Vse komaj čaka ìazvozlane rešitve. Niti dihati si nihče ne upa, niti treniti z očmi.
»In pokazalo se je, kakšno neumnost sem jaz sam napravil. — Zvečer sem pozabil okno zapreti. Na okno sem obesil svojo suknjo. Zdaj je pa veter prenašal z oknom vred mojo suknjo zdaj sem, zdaj tja.«
»Ali ste se oddahnili, kaj?«
»Seveda sem se. Zakaj bi se pa ne! Če bi se takrat ne bil prepričal, kaj je, gotovo bi še danes trdil, da sem videl v hiši nekega duhov* nikn, naj bo že tega ali onega.«
»Ljudje bi bili pa spletli okoli tistega du« hovnika celo povest. In bi bilo brez potreb« soditi in obsojati mrliča, ki ni nikoli umrl.<
»Tako jel Ti Tone, se pa po mojem navodilu skušaj tudi sam prepričati, kaj in kakšen bi bil tvoj strali. Torej vselej se prepričati. To ti priporočam.«
»In za duše mrtvih moliti,« je pripomnil oče, »nikdar pa ne mrličev obsojati!«
||| ZA FANJE OD FARE|||
IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA
...........................................................................................
VI.
Koliko veselja je bilo, ko smo se prvič pripravljali na mednarodne tekme! Povabili so nas v Ljubljano, kjer smo se poleti 1. 1926 skupno urili za nastop v Rimu. Največ je bilo Ljubljančanov in Jeseničanov ter po eden iz Maribora, Središča ob Dravi, Tržiča in Vrhnike. Naša »rimska vrsta« je postala v nekaj tednih po vsej Slo« veniji znana. Med tednom smo se urili v skokih, tekih in vajah na orodju, ob nedeljah pa smo se udeleževali večjih orlovskih taborov na deželi.
Tekem s predstavniki velikih narodov se nismo prav nič bali. Saj so bili v vrsti tudi stari »gadi«, za katere smo vedeli, da se bodo odrezali prav tako kakor v Brnu in Strassburgu. Vi tistih časih je bilo med slovenskim ljudstvom izredno veliko zanimanje za mednarodne tekme. Vsem je bila v spominu štukljeva zmaga na svetovni olimpijadi v Parizu, v naši telovadni zvezi pa smo imeli Kermavnerja, ki mu tudi nikoli ni spodletelo. Koliko navdušenja je bilo, ko je obračal veletoče na drogu in stoje na bradljah! Prav posebno radi pa so Imeli ljudje Vičana Var-ška, ki se je postavljal s salti s krogov, da je Nadaljevanje oa 12 strani igoraf.
2>
(\a4ai>>v<aje i tt. «r*ai-)
Viii^n u:« ajt-i-o. ti » « Ii i.j pr^.-aj,.. ia •> }3 u^r-ti. »	ü -..v-a.x
tj	t ijta u»	Jk:» Pa so
> ;> jv:a-"it	-.:.> saio Bort.. VM^Ii: U
fc.-j* ia fc.-Jt ■*•»:,.i .t jiijki. z« ut) mi'ml— u« . - pr. ;r««Q& Tiai T» .« v.o t.
Aj» t rc-t. preiti ,.» reaer Tesi* aémljn.
T Ljtj ìmli ilio le nalo t*.i*., o p-riT-.LS tt loc-efi	j » ;t.
Vtui» »»i	poč.tih. s zrtkrvto
p« sa* of ir_	pretiraja .o V ta-iK-
r» Hti> V.J. ti* n.*» te-I.to	r»ü
?.-.; ti.>_ » -ar tcfi'^ .-i-j«, »"-i cm«.*« r« mjv j : kjOMt, «in. »£»■ Me, ki sa-ppora. Bete. ti :.*> 't-'ji.1	» pr.i2>5	v	i>
»-5	§3» a .TJ.', t	Kaula
pa vi rriieü. i» e:.	u t^^iib« ia
ijìli vir '^j. ,•» t ..o i-vc«. Dofeirait «reo tpe-t uni» y ->t* I.t p-*d edMta » Ri® §xo tai®	ia i~o nr.it.: aa znajo
Tun!	;■» p.-m«-»: i hado sepn.-etaa
K«ia rtbarwa '»ts« ? P.iu w olp»jT».ia-i» V Bfeh u: ua-> EBO^Ü T».-;«ÌL V««;;:Ì b» « po'. ta.a i aabreküh a.li« pri-akovali. unii >'.>».- i_-ao t.« ; »premuniti. tro-r*.. i~<> for.azs:' t riyn. Veadar. ?ara-a.« la	dvijriién > ai bilo usu: i
Or : Vj	:z>t t R..U. Floreneo f
:a Sea»'<» ia ftd: t.ekmo*»laa vnta ai w'j'j doma. Hes*o aa tekse siro odpotovali aa roman.e. V» c»	»s« rile.. ia sin,u zaaim;7eaa
doživeli.
Za ir.lade Fiat« iaia telovadba a e ko čudovito privlačno bm< Leto ta letom uhajajo k tel-ora i-«im večerom .n s* urijo » tako vnemo. la dobijo orjaške roke ia mišičast» pleča. Nikdo se ne vpraša. zakaj vse !o. takaj toliko truda, vsakeja male?» u'peha pa ti bolj vesel kakor Boz te kakšne-Zi dogodka. Ti s?o jeaen vm prebiral ilustrirano kn.ii.ro o visoki Soli 2a telesno vzgojo v Berlinu. Tako me je mikala ta »ola v daljnem mestu, da mi je tdela vsa bodočnost zazre njena in pra-ar.a. č» r,e ly>m mogel v Berlin. Največ poguma mi je dajal Pmo: >Ti morai v Berlin, za našo orzar,iza-ijo je to potrebno!« Tako je znal povedali samo Pino.
Ko se je uredila zadeta Štipendije, »em Mal pred novim, t»žk.'m vprašanjem: Ali me bodo »prejeli? Desetkrat sem prebral pogoje za spre-jemDi izpit, vzel pero v roke in se prijavil.
NAGROBNE SPOMENIKE
znamke K 4 MEN v modernih obli-kah labko še izberete v skladišču kamntieik* kiparskega porljeija
FRANJO KUHOVAR
Sv. K ri i — Tomafevska cesta
L! L'B LI A NA. telefon štev. 49-0 >
fr* «irf > rok* pital ptic«, ■e me krmi, „. p^tje., ■«' ••»«» au*Eo, i* ■{*< m; Ol I rada ti ai uit ostal*..
Zal* Ballavi «i scialai rtrol MELiCHAR-jeT idealni S«jal boi stalo, žel boralo pienica ti bo dala zlilo.
ZaiamVo, orijia.lae «ELICUAB-Jere .elaln. slrol« •aa nm tal ori . pridrikom m«iDi«i.J J 1 ielera nt PR. STUPICA. Lj.Wj.na, Co,p.9,et,ka 1
Brzoparllnike, snojnUne <rpalke, Gfrma,
z 10 letno garancijo nudi
Podržaj Ciril, lS 147
pri Ljubljani
PRAVNI NASVETI
NarWaa «ii ti d* jk<«uridu aadoacttiUT.
A. T. i — Oim ;* zip-tt:J oporoko, v kateri j« ta ir<tU postavil sro:«ia »iaa Jautz». ki naj po t»rL preizaae rt* prca:žno in nepre-
sl.ì=5 preez-Jez t ostali. J i«. Perle in Franca, j -1	dalfci delei. V »loiaro pa. če bi umrl
I Ji-ti pr.pait etia psv«tvo. premiino in ne-| pr	ufi-j Jožeta p-jd »tirni pogaji. Oie je
I	aapnt! leta !92S sniri pa je leta 1935.
Stia, pi e Barl tudi tal Janez brez oporoke in brtz p-j'.z=.:tT Vpraiat«. de je pastai lin Jofe kot Ede^kjtfiisariši »sbstitst. dedič in to edini de-dji m<Ji p^seitva Juttt. ki mu ni zaputtil pis-= tfi« op^r;ke. — Viino je, kako te je v celoti IMzli ičetota oporoka in kako to se po njegovi tatrti leta 19Ì5 dediJi med teboj dogovorili. Po filtra E3W2 ie pokojni oče določil le navadno nedooeitilo: glarni dedič je tin Janez, ostali ctrja Jobe dolini delei: če b: pa Janez prej erari fkot »iej. potem pa bodi glavni dedič Jože in d:b« citali otroci dolini delei Fidejkomitarič-fia sob4titnci:a bi bila. če bi oče v oporoki izrecno napisal, dt mora tin Janez po svoji imrti na-tt^pleno dediščino prepustiti Jožetu. Besedilo oporoke pa tako ne pravi Po očetu je postal dedič tia Janez, oetali otroci pa so imeli pravico do daÜmh deležev. Ker je Janez tedaj umrl brez oporoke in brez potomstva, bodo zakoniti dediči vit aegovi bratj« in sestre po enakih delih.
Nezakonska hči, ki j« pa vendar zakonska. M. L R. — Oče vaše tedaj že pokojne žene je pred 25 leti odšel v Ameriko in je na posestvu pust:! ženo in tri otroke: sina in dve hčerki, od kitenh ie ena postala vaia žena. V prvih letih taatove odsotnosti pa je niegova žena doma rodila nezakonskega otroka — hčerko, ki le tedaj živi. Ko i« oče za to v Ameriki zvedel, se ni več domov oglatii. Medtem so otroci doraJčali, ena hčerka te je poročila z Vami, njen brat in prava sestra sta medtem umrla, umrla je tudi vaša žena, tako da živi na očetovem poaestvu le še njegova in njena nezakonska hči. Vpraiate, koliko vara bo pripadlo od tega posestva, ki bi ga morala dobiti vaia, medtem umrla žena — Če se oče n« bo oglasil in ne bo napravil nobene oporoke in tudi nima s tvojo ženo kake ženitne in dedne pogodbe, bodo po njegovi starti ali pa po njegovi prog'a«ilvi m mrtvega k zapužčini pozvani vsi zakoniti dediči: žena je zakonita dedinja do ene četrtine zapuščine, otroci pa do tri četrtine zapuščine Kot zakonski otroci bodo smatrani vsi štirje: sin in dve hčerki, rojeni pred očetovim odhodom v Ameriko in tudi hčerka, ki jo je mati rodila v prvih letih po moževem odhodu. Je to sicer resnično nezakonska hčerka, vendar, ker je rojena od zakonske žene in njen mož ni izpod-blial njenega zakonskega rojstva, jo je po zakonu smatrati kol zakonsko hčerko z vsemi pravicami kot jih imajo prvi trije otroci Ker umrla sin in hči nista imela potomstva in je tudi vaša žena umrla brez potomstva, bo torej ta preživeča te-str« — materina nezakonska hčerka — po očetovi smrti podedovala tri četrtine zapuščine Ce bi pa mati pred njo umrla, bo pa podedovala celo zapuščino. Vi kot zet pokojnega očeta pa nimate do njegove zapuščine nobene dedne pravice.
Zadnja želja stare Rotschildovke
Rotechildi so stara judovska rodovina, ki je pred vojno imela domala v svojih rokah ves svet. Saj so Rotsebildi v Parizu, Londonu in na Dunaju bili vsemogočni denarni mogotci. Njihova prababica
f*1"1»1 prašek
..REDIN" za praMe
Pri malih pr.doklh poape»uJe l.e.lin p rate k hitro rast. krepi kosti in Jih v.raje raznih ho-leznL W-Ji praili-1 n» «e fudo-
t eornjo sliko
ftajUia drogerija Ka.c, Ljubljana. Židovika ul.1
ÄT
Je bil« močno btotra In duhovita ženska Celo visoki »taroHti ni nehal* njen« duhovitost jn ? ' tipnoat Ko je zbolela zadnjič v rvojem iiv|ie„i je dala klicati zdravnika. Takrat je bila 8tar» £ M let. Ko je zdravnik priiel, je videl, da sveča ni? nega življenj« ugaž» ter da nI nobene pomoči vii To'!» močna b'ii-»ka ni maral» umreti ter je !xjr, nika prosila, naj ji vendarle zapie kako zdravila >Ljubi doktor, vsaj poskusite zame kaj storiti!«
tfJonpa,« Je odvrnil zdravnik, »kaj neki 0,i storim? Saj mlade va« ne morem več napraviti],
»Oh, ljubi doktor,« v. veselo nasmehne letn« umirajoča bolnica, >«aj mlada nočem več biti! Nj. robe! Had» bi le, da bi napravili, da bi postali ^ «tarejša.«
To je bil njen zadnji dovtip, nakar je kmilu umrla ter zapustila v*e zemeljske zaklade, kat(rg je tako zelo ljubila. Z njo so šla le dobra dela fe jih je kaj imela.
Mail oglasnik
V Domoljuba se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki išče sluibe L».0.30 ia besed*; v ženitvenih oglasih iu dopisih beseda L. 1'— ; v vseh drueib ogla. sih stane besed« L. 0-80. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Na,manjši znesek L 7'—, za ženitvene oglase L. 20"-. Kedni Domdljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaja.
Pristojbina za nate oglase te platoje naprej,
Smrekov« fresia
lepo. zdravo suho ln ježlce kupi vsako količino usnjarna Lavrlö J,, ßt. Vid pri Stični, Ljubljana.
Drva
trda. sečnja 1941 In zimske 1911 42 kupimo. Ponudbe na upravo • Domoljuba« pod »Trda drva« it <481.
Šivalni stroj
nemške znamke, po-Krezljiv, nekaj mesecev rabljen, ftlva naprej ln nazaj, prodam. Na postaji Verd.
Ce samo enkrat kupil GAGÈL-ova semena, ne bo3 pozabil več njegovega Imenal
Fanta
14—18 let starega, za kmečka dela, sprejmem. DremelJ Alojz, Daljna vas 11, poŠta Lavrlca.
Kmečkega fanta
za vsa kmečka dela. Učeni za takoj. Marija Hribar, Rudnik pri Ljubljani st. 47.
Saltov plug
nov. prodam. — Zor, Brezovica ät. 11» pri Ljubljani.
Mlinarskega vajenca.
sprejmem takoj. Ponudbe poslati upravi »Domoljuba« pod 2771.
Služkinjo
pridno ln pošteno, kt Ima veselje do kmečkega dela, se takoj sprejme v Dravljah, Draveljska ulica H.
Kralj in vratar
Pruski kralj Friderik IV. je v svojem potsdatn-skem gradu rad dal zase in svoje dvorjane prirejati vesele gledališke igre. Nekoč pa je velel igrati tudi žaloigro, ki jo je bil spisal ugledni pruski učenjak, katerega so kralju drugi močno priporočili. Tista igra pa je bila hudo dolgočasni. Imela je pet dejanj, toda kralj ni vzdržal dlj« kj> do 3. dejanja. Kar med 3. dejanjem te je krili dvignil, njegov spremljevalec je odprl vrata loift da bi pospremil kralja ven. Za vrati zagledata vri-tarja, ki naj bi za njima zaklenil kraljevo lož»' Mož j« sedel na svojem slolu ter mirno snJči"' Spremljevalec je vratarja hotel poklicati in ž» ozmerjati, ker je spal. Toda kralj mu pravi: »L« pustite siromaka, naj spi. Gotovo je moral tudi o» poslušati to igro.«
•Domoljub, stane 20 lir e« celo I t i	—
reklamacije py ,, .D0.0Ä?'-SK »^Ö^S ^fö.^ff/ "'VW5'*0 »5«™olJ.b.., naročnino, «„serale m Jf	Izdajaleljj d, Cregor, Pcčj.k. - Lrednik: U^fe Tfr {jJ^ÌZf Jo'lV Vr aH, l iti " '' "