Marta Podpac
Pred dnevi smo se fclani Društva Partizan Tabor za ved-no poslovili od svoje članice, dolgoletne aktivne telovadke in vodnice, Marte Podpac.
Marta je svojo bogato življenj-sko pot posvetila telovadbi in strokovni vzgoji neštetih vodni-kov in vodnic pri predvojnem Sokolu in povojnem Partizanu. Že kot mlado dekle se je oprede-lila za vse napredno in to svojo opredelitev zavestno, predano in odločno uresničevala v vr-stah Sokola. Komaj 21-letna na-raščajnica Sokola I Tabor je že imela za seboj tečaj za vodnike in nato tudi tečaj za prednjake.' Ves svoj prosti čas je preživela v telovadnici, bodisi kot vodni-ca oddelkov društva, bodisi kot telovadka — tekmovalka. Bila je članica jugoslovanske tekmo-valne vrste, ki je nastopila na olimpijadi v Berlinu leta 1936 in na mednarodnem tekmovanju na Vsesokolskem zletu v Pragi leta 1938. V orodni telovadbi je - ves čas tekmovala tudi na vseh
pomembnejših republiških in državnih tekmovanjih.
Med vojno se je brez omatao-vanja priključila narodnoosvo-bodilnemu gibanju, bila je areti-rana in poslana v koncentracij-sko taborišče Auschvvitz, kjer je dve leti prestajala grozote ene-ga najhujših nacističnih tabo-rišč. Izmučena, vendar neuklon-Ijiva in polna optimizma se je vrnila v osvobojeno Ljubljano.
Ni počivala. Z vso zagnanost-jo se je vrgla na delo pri usta-navljanju novega telovadnega društva — Partizan. S svojimi bogatimi izkušnjami je bila ved-no in povsod pripravljena pri-skočiti na pomoč. Najprej je po-magala organizirati društvo v Mostah, nato se je vrnila na Ta-bor, kjer je postala in ostala, do-kler je moči niso zapustile, eden od stebrov Partizana Tabor. Ne le, da je bila vodnica oddelka mlajših in starejših članic in de-lovna članica odbora društva, ampak je tudi ustvarjala in pri-pravljala telovadne nastope, akademske sestave vaj in še ne-šteto drobnih, toda nepogrešlji-vih stvari, ki sodijo k teiovad-nemu nastopu ali akademiji.
Ko se je preselila v Dom upo-kojencev, tudi tu ni mirovala. Okrog sebe je zbrala kar lepo število oskrbovank doma in z njimi telovadila ter tako tudi tem starejšim sostanovalkam pomagala ohranjati vitalnost in voljo do življenja.
Marte ni več. Vsi, ki smo jo poznali in telovadili z njo, pa se zavedamo, da je bila Marta sa-mo ENA. Spominjali se je bomo s hvaležnostjo za vse, kar je na-redila za mladino in za Društvo Partizan Tabor.