ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 22. septembra 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 17 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 52. Mladinski dan se je v nedeljo, 4. sep­ tembra, pricel prešerno, kot se za Pristavo spodobi: sijalo je sonce in bilo je prijetno toplo. Praznovanje smo uradno zaceli z dviganjem zastav in s petjem argentinske in slovenske himne. Zatem smo se pri sveti maši v naši kapeli Bogu zahvalili za preteklo leto ter mu izrocili tudi naše nadaljnjo delovanje. Mašo je daroval g. Toni Burja in nam ob koncu po­delil tudi blagoslov z relikvijami bl. Lojzeta Grozdeta, zavetnika mladih. Po sveti maši, se je nadaljeval spored dneva. Imeli smo okusno kosilo, za katerega so pos­krbeli Martin Zarnik, Aleš Grohar in Ludmila Golob. Nekateri so pa raje kaj prigriznili kar med tem, ko so spremljali šport. Fantje so že zjutraj zaceli s tekmami, dekleta pa popoldne. 1. mesto med fanti je osvojila ekipa iz San Justa, dekleta iz San Justa in La Scaloneta so se pa po zakljucenem finalu brez golov prija­teljsko dogovorile za remi. MLADINSKI DAN | Pristava Proti veceru je sledil kulturni program. Najprej je nekaj besed spregovorila predse­ dnica Pristavske mladine, Mikaela Križ in nas opogumila za nadaljne delo v skupnosti, ceš, »a se ne splaca?« Potem pa smo se nasme­jali, ko smo na odru spremljali obisk precej nenavadnih starih tet iz Slovenije, ki sta raz­iskovale okolico in se sporazumevale (ali pa tudi ne) s tukajšnjimi sorodniki. Nastopali so Erika Cec, Mikaela Križ, Mikaela Selan, Nata-ša Jerovšek, Luci Ayerbe Rant, Aleš Grohar in Matjaž Rožanec. Za luci sta poskrbela Luka in Tomaž Kenda, za zvok pa AudioPristava. Za zakljucek smo vsi skupaj zapeli Mladinsko himno. Po programu je sledilo prijetno druženje na dvorišcu, ob vecerji in glasbi. Hvaležni smo vsej mladini s Pristave in vsem, ki so pripomogli, da je letošnje pra­znovanje tako lepo uspelo. Prav tako tudi SRECNO POT, draga gospa Anka! Novica je bila vesela in žalostna hkrati: Anka odhaja v Slovenijo! Res zanimivo, kako nas cas obraca… In ceprav je cas, ki je minil odkar je Sloven-ski pevski zbor GALLUS, ki je nekoc bil pravi starešina naših pevskih zborov, nehal delo­vati, se je skupina nekdanjih clanov zbora hitro prebudila in organizirala poslovilni zaj­trk. Kajti spomini na skupno petje (in druga razna doživetja, ki ob tem pridejo) so še ved-no zelo živi! Zbrali smo se v Slomškovem domu, kjer smo toliko let imeli pevski vaje, v nedeljo, 4. sep­tembra. Pri redni sv. maši smo prosili za po­kojne Gallusovce, nato je bil pa na vrsti skupni zajtrk. “Danes smo se zbrali vsi, ki smo, nekateri vec let drugi manj, peli pri pevskem zboru Gallus. Tokrat, da se poslovimo od naše nek­danje dirigentke, gospe Anke Savelli Gaser, ki se bo v naslednjih dneh preselila v ljubljeno Slovenijo. Gospa Anka je pricela sodelovati pri pev­skem zboru že leta 1959 kot organistka. Ko je pa leta 1984 njen oce, dr. Julij Savelli, po 36 letih prenehal z dirigiranjem Gallusa, je to delo prevzela ona in to nadaljevala celih... 15 let?! Pod njenim vodstvom je zbor odšel na ne­pozabno turnejo v Slovenijo in praznoval svoj zlati jubilej! Gospa Anka je vodila zbor z disciplino in strokovno podlago. Ljubila je slovensko pe­sem in to znala prenesti tudi nam, pevcem. Pesmi, ki smo z njo prepevali še vedno brun­damo, ko obujamo tiste case. Nekateri se celo spomnijo besedilo vseh kitic! Gospa Anka! Želimo vam vse dobro in da vas Bog spremlja v tej novi dobi življenja. Mi, Gallusovci, se vam pa iz srca zahvalimo za vsa leta, ko ste bila... naša dirigentka!” Tako je v imenu pevcev povedala Andrejka Vombergar. Samo nekaj kavice in toplega caja je bilo treba, da se je v dvoranici zaslišala prva pe­sem, kateri so seveda sledile še druge iz sta­re zborove zakladnice. Pogovora kar ni bilo konec - kot nekoc pri pevskih vajah, le da nas tokrat naša bivša dirigentka zaradi tega ni nic opominjala… Draga gospa Anka, želimo ti srecno pot do-mov in upamo, da se kmalu srecamo na tej ali oni strani oceana! Gallusovci Foto: Kristina Skvarca in Rok Fink STRAN 2 22. SEPTEMBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA DNEVI SLAVISTIKE v Buenos Airesu Na tretjih Dnevih slavistike (Jornadas Na-cionales de Estudios Eslavos) v organizaciji Sociedad Argentina .ostoievski, katedre za slovanske književnosti državne univerze v Buenos Airesu in kulturnega centra Centro Cultural de la Cooperación je bila zopet pri­sotna slovenska literatura. Zanimivo je spoznati, kako dojema Argenti­nec roman, pri katerem gre za Slovenca v Ar-gentini in ki ga je iz slovenšcine v španšcino prevedla Marjeta Drobnic, Slovenka, živeca v Španiji. Pod naslovom “La representación del refugiado en la novela El Hombre a ambos la-dos de la pared de Zorko Simcic” (Prikaz be-gunca v romanu Clovek na obeh straneh ste­ne Zorka Simcica) je predavala Jimena Santos. Slovenije se je dotaknilo tudi predavanje o carovnicah, ki je potekalo pod naslovom “La historia de la bruja en Eslovenia. La persecu­ ción de este crimen en Austria interior entre los siglos XV-XVIII” (Zgodovina carovnic na Slovenskem. Preganjanje tega zlocina v not-ranji Avstriji med 15. in 18. stoletjem). Na to temo pa je imela svoj nastop María Soledad Barrionuevo. Najprej smo se pogovarjali s Sol: RF: Kako ali zakaj si se odlocila za to temo, povezano s slovenstvom? Maria Soledad Barrionuevo: Prvo, kar me je zanimalo o zgodovini kulture v Sloveniji, je bil reformator Primož Trubar. Ko sem se poglab­ljala v tisto obdobje, me je fasciniralo kultur-no bogastvo tistega casa, in sem se odlocila preucevati zgodovino vraževerja in ljudskih verovanj. Kar nekaj jih je še danes živih v ob-liki mita, povesti, pesmi, kar prica o tem, kako ukoreninjena so bila svoj cas. Od takrat naprej sem se posvetila širjenju te zgodnje moderne kulturne zgodovine pri nas. Kar zadeva slo­vensko zgodovino, je kar lepo število dobrih del, osredotocenih na dvajseto stoletje, nic o prejšnjih stoletjih, in Slovenija ima bogato zgo­dovino, ki jo je vredno spoznati. RF: Imaš kako povezavo s Slovenijo ali je tvoj stik z njo izkljucno preko fakultete? MSB: Prišla sem v stik z jezikom na tecajih Fi­lozofske fakultete buenosaireške univerze. Je pa moja prababica iz Furlanije, a nismo nikdar utegnili ugotoviti, iz katere vasi je bila. Rado­vednost po tistem obmocju me je pripeljala do ucenja jezika, obiskovanja seminarja južnoslo­vanskih književnosti – prav po tem seminarju sem napisala clanek o Alamutu Vladimirja Bartola, ki bil objavljen v Španiji. Skratka, prišla sem v pravi stik s kulturo in jezikom na akademski ravni na zacetku študija in sedaj ga ohranjam kot uciteljica in raziskovalka. RF: Bibliografija, ki ti je služila kot osnova za to raziskavo, je izvirno slovenska? Katera dela si v glavnem uporabila? MSB: Ja, bibliografija je slovenska. Imela sem sreco, da sem lahko obiskala Ljubljano leta 2020, ko sem prejela štipendijo ASEF-a (American Slovenian Education Foundation). V težkem casu pandemije je bilo, a kljub temu sem se srecala z zgodovinarji, ki so mi zelo radodarno posredovali informacije in mi bili na voljo za pogovor, na primer Igor Grdina, ki je tudi bil moj mentor, kar se tice zgodovine slovenske kulture. Na splošno pa uporabljam pri raziskovanju Carovnice (1995) Matevža Koširja, ki je specialist v lovu na carovnice,besedila Lilijane Žnidaršic o zgodovini vero­izpovedi, raziskave Borisa Golca o Valvasorju (ki ima zelo zanimivo poglavje o carovnicah), tudi Mirjam Mencej in druge. RF: Bi še kaj dodala? MSB: Enostavno, da sem zelo vesela, da se cedalje bolj širi poznavanje slovenske kultu-re v akademskem prostoru v Argentini. Brez dvoma je zelo bogata in vredna nadaljnjega raziskovanja. Nato smo se pogovarjali še s Jimeno: RF: Zvedeli smo, da je bil eden od tvojih de­dov Slovenec. Jimena Santos: Ja, moj ded je bil Slovenec, ime mu je bilo Franc Hvala in bil je iz Trnove­ga pri Gorici. Prišel je v Argentino leta 1948. Ko sem bila še otrok, sem ga poslušala, ko se je pogovarjal s prijatelji, in me je naucil nekaj besed. RF: In obiskala si lektorat slovenšcine. JS: Ja. Ko sem leta pozneje študirala književ­nost na Filozofski fakulteti buenosaireške univerze, sem zvedela o lektoratu. Zacela sem ga obiskovati leta 2013, po nekaj letih sem nehala, nato pa se znova vpisala lani in sedaj nadaljujem s profesorico Tjašo Lorbek. RF: Kako si pa prišla do Simcicevega romana in se odlocila, da bo to tema tvojega prispevka? JS: Med 2020 in 2025 sem izvedla en razisko­valni projekt za katedro slovanskih književ­nosti, kjer sem analizirala povezavo med li­teraturo in spominom. S Tjašo Lorbek sem se posvetovala o romanih, prevedenih v špan-šcino, ki obravnavajo drugo svetovno vojno, in ona mi je priporocila Cloveka na obeh stra­neh stene. Tako sem ga spoznala. RF: Bi še kaj dodala? JS: Rada bi videla, da bi bilo delo Zorka Sim­cica bolj poznano v Argentini, glede na to, da je pomemben za slovensko kulturno sceno. Naj še omenim, da se je tudi Pablo Arraiga­da, ki je predaval o Dragutinu Ilicu, dotaknil slovenske književnosti, in sicer pri stikih, ki jih je imel Ilic s Simonom Jenkom (avtorjem besedila Naprej zastava slave, ki je v uglas­bitvi Dragotina Jenka bila desetletja uradna slovenska himna). Vsi prispevki bodo objavljeni na spletni strani od Sociedad Argentina .ostoievski, Barrionuevo pa ima svojega že naložene­ga na spletni strani https://www.academia. edu/85843784/Historia_de_la_Bruja_en_ Eslovenia. Dnevi so se zakljucili s poezijo. Slovensko sta predstavili Julia Sarachu - Vodopivec in Florencia Ferre, ki ne potrebujeta posebne predstavitve, saj sta nam že dovolj znani. Florencia je brala lastne prevode pesmi Mariborcanke Ane Svetel, rojene 1990. Snov njene poezije so majhne podrobnosti iz vsak­danjega življenja, ki se v trenutku spremenijo v skok, v klic v vesolje. Uporablja zelo malo besed, kot da bi z njimi skoparila. Julia Sarachu pa je uprizorila performans, v katerem je povezala lastne prevode pesmi Simona Gregorcica iz zbirke El imán del po-eta (Magnet pesnika), ki jo je sama uredila in izdala pri Gog y Magog leta 2008, in Svet-lane Makarovic iz zbirke Mujer ajenjo (Pelin žena), ki jo je prav tako sama uredila in izdala pri Gog y Magog leta 2010. Cela serija je bila osnovana na raziskovanju ženske subjektiv­nosti v odnosu do ljubezni. Rok Fink Lektoriranje: Tjaša Lorbek MARIJ CUK PREJEL MEDNARODNO NAGRADO KRITIKE V ŠVICI Roman Marija Cuka Crni obroc in njegov italijanski prevod Fiamme nere opozarja nase tudi mednarodno javnost. Veliko delo sodobne slovenske književnosti bo prejelo izjemno priznanje prestižne lite-rarne nagrade Switzerland literary prize, in sicer nagrado kritike. Priznanje je to-liko bolj vredno, saj je posebna komisija pregledala, prebrala in analizirala na sto-tine del znanih italijanskih in evropskih avtorjev. Švicarska literarna nagrada ima namrec namen povezovati ljudi z vsega sveta, deliti si z njimi literarne dosežke in ovrednotiti razlicne kulture. Zato je tudi uradno nagrajevanje deležno posebne­ga poudarka ob prisotnosti krajevnih in zveznih švicarskih predstavnikov oblasti, kulture, znanosti in mondenega sveta. Marij Cuk je v Crnem obrocu (italijanski prevod je delo Martine Clerici), ki ga je izdala tržaška založba Mladika, opisal po­žig Narodnega doma, središca kulturne­ga, gospodarskega in narodnega življenja Slovencev. S tem dejanjem je nastajajoci fašizem 13. julija 1920 napovedal smrt slovenskemu narodu in strahovlado sve­tu. Cukova pripoved je prodorna, sveža in v umetniškem vrtoglavem ritmu bral-ca priklene od prve do zadnje strani, saj ne gre le za ubesedovanje zgodovinskega dogodka, marvec tudi za literarno fikcijo in slogovni eksperiment. V ih dveh letih je imel Cuk po Italiji in seveda v Sloveniji veliko srecanj, na katerih je osvetlil usodo slovenske narodne skupnosti ter s tem ši­ril vedenje o njenem življenju in obstoju, o cemer ljudje na Apeninskem poloto­ku vedo zelo malo ali nic. Ob družbeni pa ima roman Crni obroc tudi nesporno umetniško valenco, na kar so opozorile že velike nagrade v Latisani, Rovigu, Apuliji in Liguriji. Nagrada kritike na Switzerland literary prize umešca Crni obroc-Fiamme nere še v evropski prostor, kar je za av-torja in tržaško založbo poudarka vreden dosežek. Priznanje bodo Cuku in ostalim nagrajencem izrocili v zacetku letošnjega oktobra na javni prireditvi v Švici. Mladika To bo sicer zahtevalo kakšne spremembe v na-A ta uzakonitev bo povzrocila tudi druge jezi-Starš 1 in Starš 2 šem vsakdanjem izražanju, a se bo gotovo splacalo. kovne probleme, ki jih bo treba rešiti. Najprej, kdo bo Starš 1 in kdo Starš 2? Na primer, naše narodne pesmi, kot »Gor Pristojni odbor Državnega zbora bo v Ljubljani Pregovor pravi: »Mati je samo ena«, hudomušci cez izaro ... kjer so me zibali Starš 1 moj (ali na nujni seji 14. septembra obravnaval spre-pa dodajajo: »ocetov je pa lahko vec». Torej po moja)...«- (treba bo prilagoditi napev.) - Ali membe Družinskega zakonika, s katerim želi vseh pravilih bi ‘morala´ biti Starš 1 žena, ki je »Moj Starš 2 ima konjica 2...«, vlada uzakoniti: otroka rodila, ker ni dvoma, da je njen. ‘Ni dvo-Da ne govorimo o cerkvenih pesmih – ki si- - posvojitev otrok v LGBT razmerju, ma´ do nekaj let nazaj. A sedaj? Ce ga je rodila cer niso prioriteta v našem Parlamentu: - ukiniti POMEN MAME IN OCETA za otroke, žena, ki je prevzela nadomestno materinstvo in »Marija Starš 1 ljubljena...«, ali »Starš 1 Marija na - ucenje otrok v šoli kako spreminjati spol in je oplojeno jajcece od druge žene, katera je torej tuje je šla...«, ali »Starš 2 naš, ki si v nebesih…« spolno usmerjenost, biološko 'ta prava' mama? (kot lahko recemo - da bi se MAMA in OCE V DOKUMENTIH NADO-do spremembe zakona). Ali tista, od katere ima V Argentini praznujemo prihodnji mesec ma-MESTILO s STARŠ 1 in STARŠ 2, otrok genetsko dedišcino, ali tista, ki ga je nosila terinski dan. Že tiskamo vabila za naše šolarje, - ukinitev zakonske zveze žene in moža, ? Predlagal bi našim poslancem naj vkljucijo v ta seveda v Starša 1 jeziku: - trgovanja otrok in izkorišcanja žensk v stiski. zakon: naj bo Starš 1 ta, ki je prispevala oplojeno »Otroci, lepo ste vabljeni na proslavo, kjer jajcece in Starš 1B, žena, ki ga je pod srcem no-bomo pocastili naše staršike številcica 1... S temi zakoni se bo Slovenijo uvrstila med naj-sila. Torej, v dokument: Starš 1 + Starš 1B. Pa se naprednejše države na tem podrocju... s tem stvar še ne konca. Ce že spreminjamo za-»Oj, ti zdrava kmecka pamet, kam si šla, oj Ne bom razmišljal, kam nas bo vse to pripe-kone, naj ti upoštevajo vse možnosti ! V primeru kje si...?« ljalo, a zaupam našim poštenim, modrim, na-umetne oploditve, od koga je bil spermij, ki je Ali kot je že povedal Albert Einstein: »Samo prednim in razsvetljenim politikom – saj so bili jajcece oplodil? Ali od partnerja Starša 1, ali pa dve stvari sta neskoncni, vesolje in*... A za prve­zaradi teh lastnosti izvoljeni - , da nas bo to sta morala poseci, zaradi razlicnih razlogov, po ga nisem cisto gotov«. osvobodilo preživelih predsodkov in bomo pos-semenski banki? V tem primeru sicer ni nemo-tali jako napreden narod. goce, ampak v praksi skoraj nemogoce, da bi se *cloveška neumnost. Rad bi se pa ustavil pri tockah ki govore o dognalo, kdo je bil darovalec tega semena, torej ukinitvi pomena mame in oceta za otroke in o pravi Starš 2. V tem primeru bi predlagal našim Staršu 1 in Staršu 2. poslancem, da se partner imenuje Starš 2+?. Franci Markež SVOBODNA SLOVENIJA | 22. SEPTEMBRA 2022 STRAN 3 vesna otvoritev 15. septembra. Po zadnjih po- OkrOgle OBLETNICE | France Gorše (1897-1986) rocilih pa razstava v Kostanjevici do 24. julija Pred 125 leti se je rodil France Gorše, eden najpomembnejših predstavnikov slovenske­ga modernisticnega kiparstva. Ceprav je pred drugo svetovno vojno bil eden najbolj prizna­nih kiparjev v Sloveniji, se je zaradi vere in kulturnega udejstvovanja z drugimi begunci odlocil za odhod v Italijo in nato v ZDA. Zaradi tega je komunisticni režim Goršeta cenzuriral. Za svoja dela je prejel številna priznanja pov-sod po svetu – le v Sloveniji ne. Življenje kiparja Franceta Goršeta France Gorše se je rodil 26. septembra 1897 v Zamostecu pri Sodražici na Dolenjskem. Oce je bil reven knjigovezec. Osnovno izo­brazbo je France dobil v sodraški ljudski šoli, medtem ga je pa oce uvajal v tehniko vezanja knjig. Med vezanjem je rad prebiral knjige inse zasanjal v slike ter ilustracije. Že takrat je dobil prvo pobudo za risanje in notranji na­gib za umetnost. Še mocnejši korak k poklicu kiparja pa je bil obisk v ortneški grajski kape­li, kjer je na svoje oci videl kiparja pri delu. Vpisal se je na kiparski oddelek Srednje tehnicne šole v Ljubljani, kjer je absolviral pri profesorju Repieu, ki je slovel po dobri tehniki rezanja v lesu. Med prvo svetovno vojno je služil štiri leta kot avstroogrski vojak, po vojni pa eno leto v jugoslovanski vojski. Leta 1920 je bil kot eden prvih Slovencev sprejet na Umetniški akademiji v Zagrebu, kjer je študiral pri profesorjih Rudolfu Valde-cu, Robertu Frangešu in Ivanu Meštrovicu, pri katerem je 1925 z odliko diplomiral. Po diplo-mi je odšel na študijsko potovanje po Italiji. Leta 1926 se je nastanil v Trstu in Gorici, leta 1930 pa se je preselil v Ljubljano, kjer je imel bivališce in delavnico v Kolizeju na Gospos­vetski cesti. Leta 1934 je bil izvoljen za tajnika Društva slovenskih likovnih umetnikov. Leta 1936 je bil ob uredniku Malešu med ustano­vitelji revije Umetnost. Leta 1944 je odprl in vodil zasebno umetniško šolo. 5. maja 1945 se je pridružil prvim begun-cem, ki so se zaceli umikati pred komuni­sticnim režimom, šel cez Ljubelj v Celovec in pozneje v taborišce Monigo in Servigliano. Kmalu se je iz taborišca preselil v Trst, kjer je deloval do leta 1952. Leta 1952 se je preselil v Cleveland, ZDA, kjer je 10 let sodeloval s Slovenci v javnem kulturnem življenju, leta 1963 pa je našel umetnostno in kulturno hvaležnejše okolje v New Yorku. Leta 1972 je kupil Vrbnikovo domacijo v Svecah na Koroškem, kamor se je naselil maja 1973, naslednje leto pa tam odprl ate-lje in galerijo njegovih del. Njegovo življenje se je izteklo v 89. letu sta­rosti 3. avgusta 1986 v bolnišnici na Golniku. Delo Franceta Goršeta • Ilustrator Prvi likovni pouk je France Gorše v otroških letih zajemal iz ilustriranih knjig. Kot zrel umetnik se je za to šolo oddolžil tako, da je s svojimi znacilnimi risbami opremil veliko šte­vilo knjig, revij in drugega tiska. Med prvimi ilustracijami je trilogija Bobri Janeza Jalna. V ZDA je sodeloval kot porocevalec in ilu­strator številk Ameriške domovine. S takim delom je obogatil tudi naš tednik Svobodno Slovenijo, predvsem pa Zbornike Svobodne Slovenije. Goršetov je tudi križev pot v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi. • Kipar Kot kipar je France Gorše obvladal najrazlic­nejše tehnike. V zacetku je najraje uporabljal trde materiale (kamen, marmor), pri srcu so mu bili tudi bron, žgana glina in les. V ameri­škem obdobju je okoli leta 1960 iznašel novo tehniko orešec (zmes iz orehove žagovine in posebnega lepila). Po vrnitvi v Evropo se je vrnil k vzorom, ki so se mu vtisnili v spomin ob domaci obrti in ljudski umetnosti v doma-cem Zamostecu. V evidenci je nad 700 Goršetovih umetni­ških del. Mnogo del je v privatnih zbirkah njegovih oboževalcev v ZDA, Kanadi, Argen­tini in po celem svetu. V Sloveniji ima Gorše stalno razstavo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. V oporoki je France Gor­še zapustil Slovenskemu prosvetnemu dru­štvu Kocna v Svecah celotno svojo galerijo s kulturnim parkom. Iz predvojnega casa so v Sloveniji najbolj znane Goršetove stvaritve »Kopalka« v kopa­lišcu Ilirija v Ljubljani, Moleca žena, Madona, Pieta, spomenik prof. Prijatelja pred Univer­zo, razni Križevi poti, alegoricne figure (Po-mladni pozdrav) in monumentalne plastike (Neboticnik, Parlament v Beogradu). V prvih letih emigracije se je posvetil pred­vsem mali plastiki in risbi. Ob naselitvi v ZDA je prejel narocila za opreme cerkva (cerkev Marije Pomagaj v Torontu, Brezmadežne v New Torontu, sv. Jožefa v Chisholmu – Minne­sota). Mnogo Goršetovih del tega obdobja hrani Galerie International v New Yorku (An­gel, Zmaj, Sv. Ciril, Sv. Metod, Prerokinja). Religiozna in svetopisemska tematika sta bili Goršetu vedno zelo blizu. Po vrnitvi v Evropo je bil zasut z narocili za opremo cerkva in ka­pel, med drugimi za novo cerkev sv. Cirila in Metoda na Teznem pri Mariboru, za kapelo v domu duhovnih vaj v Tinjah na Koroškem, za kapelo pri šolskih sestrah v Št. Jakobu v Rožu in kapelah pri jezuitih v Dravljah in salezijancih v Želimljah. Leta 1973 si je Gorše ustvaril v Sve-cah v stari Vrbnikovi kmecki hiši poleg farne cerkve svoj atelje in lastno galerijo. Vrt pred svojo hišo je preoblikoval z vrsto doprsnih ki­pov v edinstven kulturni park. Med podobami pomembnih koroških kulturnih ustvarjalcev je tudi njegov avtoportret. Za svoja dela je prejel številna priznanja povsod po svetu: med drugimi, 1929 srebr-no odlicje v Trstu, 1937 nagrado in narocilo za plastiki Kmetijstvo in Industrija v Zvezni skupšcini v Beogradu, 1943 nagrado za Ko­palko, 1969 nagrado in narocilo za reliefe v slovenski kapeli Marijinega svetišca v Wa­shingtonu. Najljubše mu je bilo odlikovanje, ki mu ga je leta 1969 za življenjsko delo po­delil papež Pavel VI. Prepovedan v Sloveniji Cenzura komunisticnega režima se je najoci­tnejše pokazala leta 1972, ko so oblasti pre­povedale predvideno retrospektivno razsta­vo Franceta Goršeta v Kostanjevici na Krki, s katero se je želel umetnik – prvic po drug svetovni vojni – predstaviti v svoji domovini. Tako je Svobodna Slovenija porocala o tej prepovedi: Kipar Franc Gorše je sprejel leta 1970 narocilo v domovini in izdelal Križev pot za novo cer­kev v Poljanah nad Škofjo Loko. Naslednje leto 1971 je izvedel umetniško opremo za novo cerkev na Teznem pri Mariboru. Za letošnje leto pa je vodstvo razstav v Kostanjevici ob Krki sprejelo v svoj program retrospektivno razstavo Goršetovih del v Lamutovem likov­nem salonu. Vec mesecev so zbirali Goršetova dela po vsej Sloveniji. Izbor del za razstavo je napravil sedaj že pokojni akademik dr. Franc Stele. Tako je bilo na razstavi zbranih cez 100 del, od katerih je bilo nad 80 plastik, ostalo pa so bile risba in graficna dela. Vodstvo razstave je pripravilo tudi obširen umetniško opremljen katalog, v katerem so besedila v slovenšcini in anglešcini. Uvodno študijo je napisal dr. Franc Stele. To je verjetno zadnji, gotovo pa eden zadnjih spisov pred smrtjo, študija je po vsebi­ni strokovno kriticna ocena Goršetove bogate ustvarjalne življenjske poti in to prav za 75-le­tnico njegovega rojstva (Gorše je bil rojen 26. septembra 1897). Poleg glavnih umetnikovih življenjskih podatkov vsebuje katalog seznam njegovih del, katerih je po številu 604. Zaradi omejenega prostora pa v seznamu del niso navedene Goršetove risbe, grafike ter ilustra­tivne in knjižne opreme. Zanimivo pa je, da pri naštevanju umetnikovih del škof Rožman ni smel biti imenovan. Gorše je izdelal namrec leta 1952 poprsje škofa Rožmana, ki se sedaj nahaja v Rožmanovem zavodu v Adrogueju. V katalogu pa je za ta kip pod številko 319 nave-deno le „moško poprsje“ in kraj, kjer se naha­ja: Adrogue, Argentina. Katalog vsebuje tudi pregled umetnikovih razstav in katalogov od leta 1928 do 1. 1972 ter literaturo o umetniku od leta 1928 do 1. 1952. Seznam del, življe­njepisne, bibliografske in razstavne podatke je sestavil ravnatelj Lado Smrekar. Javno odprtje razstave v Kostanjevici, ki naj bi trajala dva meseca, bi moralo biti najprej 15. maja, nato pa 30. junija. Uvodno besedo pri tej slovesno­sti je prevzel dr. Stele. Toda slovesnost je bila obakrat preložena zaradi „tehnicnih ovir«. Ker javne otvoritve ni bilo, je umetnik Gorše neka­terim povabljenjem razstavo privatno razka­zal. Vsem so bila Goršetova dela zelo všec in mnogi so bili naravnost vzhiceni. Ljubljanska univerza je dala vsa dela posneti strokovnim fotografom. Z ljubljanske televizije pa so sne­mali poseben program s posnetkom del in raz­govorom z umetnikom. Snemanje je trajalo tri ure. Prireditelji razstave so si nato prizadeva­li, da bi bila javna otvoritev sredi julija in bi razstava trajala do konca avgusta. Nato bi jo na željo ravnateljstva Mariborske umetniške galerije prepeljali v Maribor, kjer bi bila slo­še ni bila odprta, ker so bile „tehnicne ovire« še vedno vecje kakor prizadevanje umetniških krogov, da bi pocastili z razstavo v Kostanje­vici 75-letnico rojstva kiparja Goršeta. Gorše se je vrnil na Koroško. Ce bi zamenjali besede „tehnicne ovire« z bolj razumljivimi besedami, bi verjetno najbolj odgovarjala resnici ugo­tovitev: Partija se je uprla. Verjetno se je kak komunist spomnil, kaj je kipar Gorše napisal v Zborniku Svobodne Slovenije za 1. 1966 v anketi „Kaj sodim o komunizmu«. S prepreca­njem otvoritve razstave so komunisti dokazali, da Gorše prav gleda na komunizem. Takole je zapisal l. 1966 v navedenem delu: „Svoboda duha je poleg življenja in zdravja najvišje pos­tavljena vrednota. ce to vrednoto nekdo zatre s silo, zamre vse duhovno življenje in je clovek v takem stanju postavljen na raven živali, ki je privezana na vrvici. Posledice: vsepovsod, kjer vlada komunizem, se je doslej v prakticnem življenju izkazalo, da je nastal usoden kulturni in moralni zastoj. Iz tega sledi, da gre razvoj duhovnega življenja pod komunizmom uso­dno rakovo pot v praprimitivizem jamskega cloveka brez vsakih višjih idealov, ki živi v temi nevednosti, ne ve, kam gre njegova pot, in kar je glavno, ne ve, kaj je njegov smisel.« Nekaj misli kiparja Franceta Goršeta: »Izkljucno se izražam v religiozno smer. To je nekaj povsem naravnega in zavestnega. Vsa moja dela so prevzeta s tem duhom, ki se oplaja v skrivnostni zakonitosti, vsajeni v cloveka od Stvarnika. To živi v cloveku, ko pa ta umrje, v delih še naprej živi.« »Revšcina je bila moj delež in kot lastna sen-ca stalni spremljevalec. Toda omeniti mo-ram, da so mi starši s svojim zgledom in pou­kom dali dobro, kršcansko vzgojo, za kar sem jim zelo hvaležen.« »Na vprašanje, kaj bi rekel slovenskim star-šem, bi odgovoril naravnost, da naj naši starši dosledno in vztrajno svojim otrokom z lastnim zgledom kažejo pot. Biti discipliniran katolican in dosledno zaveden Slovenec do zadnjega diha. To je naš skupen pojem.« »To kar sem, bi mogel s preprostimi beseda-mi povedati, da je kljuc v tem: mocna volja ter žilava vztrajnost. Skozi celo moje življe­nje je bila neprestana borba, neutrudno in vztrajno žilavo prizadevanje v reševanju ved-no novih umetniških problemov, da nekoc dosežem, kakor gornik vrh hribolazne ture, svoj cilj. Vendar pa bi mogel priznati, da sem s svojo vztrajnostjo in težaškim delom pri­zadevanja relativno vec dosegel, kakor pa s svojim talentom.« Pripravil: Jože Jan Viri: Svobodna Slovenija, Zbornik Svobodne Slovenije, Slovenska biografija, Ognjišce, SPD Kocna, Siol, Kamra.si, Mag. Anja Iskra “Umetnost in politika - Modernisticni kipar France Gorše”, Galerija Božidar Jakac STRAN 4 22. SEPTEMBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 24. septembra Šolska Slomškova proslava 25. septembra Mladinski dan v Slovenski vasi 1. oktobra Peš romanje k Mariji v Lujan 2. oktobra Obletnica ZSMŽ 9. oktobra Obletnica v Našem domu San Justo PREGOVORI IN CITATI CIRKUS Starorimski pesnik in pisatelj Juvenal je pred skoraj dva tisoc leti napisal: “Ljudstvo, od katerega je nekoc bila odvisna oblast, pra­vosodje, vojska, vse, sedaj hrepeni le po dveh stvareh: po kruhu in cirkusu”. Politiki to dejstvo že tisocletja izkorišcajo in se tako držijo na svojih stolckih. “Para muestra, un botón” (Za vzorec zados­tuje en sam gumb) pravi stari španski pre­govor: Kakšen cirkus so v Argentini naredili ob poskusu umora podpredsednice Cristine Fernández, z odredbo dela prostega dne, manifestacijo, mašo v lujanski baziliki… A tudi v Sloveniji je cirkus na razpolago. Vla­da je z mocno medijsko podporo predstavila uspehe prvih 100 dni, ker pa uspehov ni bilo možno pokazati, so pac - veliko govorili. An-keta meseca septembra kaže, da le cetrtina vprašanih odobrava delo vlade, vec kot po­lovica (56,5%) pa je delo vlade ocenila kot negativno ali zelo negativno. Cirkusa je dos-ti, morda manjka kaj vec kruha? Poglejmo, kaj nam o cirkusu govorijo prego­vori in citati: • Ni moj cirkus, niso moje opice. (poljski pregovor) • Danes je ves svet cirkus. (Federico Fellini, italijanski filmski režiser) • Cirkusa ne bo konec, dokler bo kdo ploskal klovnom. (Neznani avtor) • Življenje je podobno predstavi v cirkusu: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo. (latinski pregovor) • Jaz sem samo klovn. To me postavlja na višjo raven od katerega koli politika. (Charles Chaplin, britanski igralec komicnih vlog, filmski producent in režiser) • Demokracija je umetnost vodenja cirku­sa iz kletke opic. (Henry Louis Mencken, ameriški pisatelj, novinar, zgodovinar in jezikoslovec) • V slabem cirkusu pritlikavci rastejo. (španski pregovor) • Misliti, da si klovn, ce si natakneš rdeco kroglico na nos in par dolgih cevljev, je naivnost idiotov. (Dario Fo, italijanski dramaturg, igralec in politicni aktivist) • Prihod cirkusa v mesto ima veliko vecji ucinek na zdravje prebivalstva kot prihod dvajsetih tovorov zdravil. (Thomas Sydenham, angleški zdravnik) Izbral: Jože Jan | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar