PoStnina plačana y (otoTial.
Cena 25.— lir
DEMOKRACIJA
Leto VII.- Štev. 6
Trst - Gorica 13. februarja 1S53
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-0. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anajtasio 1-cf- tel. 2-30-39 Goriško uredništvj: Gorica, Hiva Pitizzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo:-mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni ' računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Ob šestietnici mirovne pogodbe
DOPOLNILO K 'IZJAVI TRŽAŠKEGA ZUPANA 10. februarja je minilo šest let,
•ikar je bila v Parizu, dokončno sestavljena mirovna pogodba z Italijo.
Vsa njena določila, razen onih, katerih izvršitev je bila že takrat časovno odložena ali porazdeljena — kakor n. pr. odplačevanje vojne •dškodnine — so medtem, že izvršena. Tudi za vse bivše italijanske kolonije so našli sporazumno rešitev. Edino izjemo tvori tako imenovano »tržaško vprašanje« in za-t* se prav Tržačani in ostali prebivalci z mirovno pogodbo ustanovljenega Svobodnega tržaškega •zemlja vsako leto na ta dan na novo vprašujemo, kdaj bo vendar zaključena ta negotovost, v kakršni živimo dejansko že dvanajst in pol let, zjse od tistega 10. junija 1H40, ko je fašistična Italija stopili. v vojno.
Posebno tržaški Slovenci še s posebno zagrenjenostjo razmišljamo « težkih žrtvah, ki smo jih mi in n*.S matični narod doprinesli, da hi po vojni na tem delu.• zemlje lahko uživali dejansko svobodo in enakopravnost. Pogled se nam pa namreč ne more premakniti od dej ttev: da našemu jeziku še danes ni priznana enakopravnost v javnih uradih; da naše ljudi še bolj kot v času fašizma odrivajo od javnih služb; da domačinom, bivšim be tuncem izpod fašizma v znak priznanja za njihovo izpričano pripadnost k, demokratičnim idejam in narodno poštenost onemogočajo ponovno pridobitev vseh domovinskih in državljanskih pravic; da v brk svobodoljubju nasilno izvajaj o fašistične zakone, ki so poitalijančili imena naših vasi ter v slovenskih občinah odstranjujejo celo dvojezične napise, ki so jih postavile svobodno izvoljene občinske vfnave; da tržaškim Slovencem niso povrnili niti ficka ali kamna od »sega tistega velikega kulturnega čustvenega in gospodarskega premoženja. za katerega, jih je nasiln {{Slijanški ireden itd.
Kar naprej bi lahko naštevali in marsikdo nam ne bi verjel, da se kti takega, lahko godi d drugi polovici dvajsetega stoletja v Trstu, pod upravo funkcionarjev tistih ■držav, ki so na svoj prapor zapisali besedi »svoboda« in »demokracija«.
Ko smo v torek poslušali besede, s katerimi je tržaški župan, inž. Bartoli, začel sejo občinskega sveta, nas je nehote prešinila misel, da bi njegova izjava z malenkostnimi izpremembami pravzaprav veljala tudi za nas. In to morda še z večjo iskrenostjo in nujnostjo.
Skupno z inž. Bartolijem bi namreč lahko dejali:
nV imenu Boga, v imenu trpljenja naših bratov in trpljenja ter gospodarske negotovosti nas samih se obračamo do onih, ki odgovarjajo za življenje narodov in sveta, ■na) dajo pravico tej zemlji, spoštujoč voljo tukajšnjega prebivalstva in mednarodne obveze, ki so jih prevzele velike sile.*
Ifi pogosto, toda tu je enkrat, da smo vsaj glede besed skoro soglasni z zastavonošo zagovornikov priključitve Trsta k Italiji, g. Barto-lijem. Seveda s to razliko, da je en pri tem mislil eno, mi pa mislimo drugol
Ce namreč kdo v obeh današnjih »canahu Svobodnega tržaškega o-temlja dejansko trpi, potem so to Slovenci in Hrvati. V enem pod-ročfu nas politično in miselno tlači komunistični režim, v drugem p:i. nas hočejo narodnostno uničiti in iztrebiti.
Ce ima kdo pravico, sklicevati se na obveze velikih sil, potem so la predvsem vsi tisti, ki zahtevajo vestno izpolnitev svečano proglašene, podpisane in še vedno veljavne mirovne pogodbe z Italijo Med temi smo tudi mi.
Ce kdo lahko računa, da ima za seboj voljo krajevnega prebival stva, potem velja to nedvomno za stranke, ki so vkljub vsem političnim, upravnim in propagandnim manevrom v skrajno neugodnem vzdušju pri zadnjih volitvah dobile 42 odstotkov glasov. In to so s(yet stranke, ki branijo samostoj nost tega ozemlja. Zakaj se sicer italijanski iredentisti kot vrag križa boje plebiscita, ki bi po odpravi obstoječih krivic in zapostavljanj omogočil prebivalstvu, da izbira, ne samo med eno ali drugo svojo sosedo, temveč da se izreče tudi za neodvisnost?
Besede imajo res lahko dvojen pomen, toda če bi sc pošteno uresničilo, kar je v zanosu ušlo tria-
nooa prelzkužnia - Formoza
Predsednik Eisenhovver noče prepuščati pobude v roke nasprotniku
Z ukinitvijo nevtralizacije For-moze, ki jo je odredila nova ameriška vlada predsednika Eisenho-werja, stopa spor med Mao Tse -Tungom in Can Kaj-Sekom v novo razdobje.
Ko je v poletju L 1950 predsednik Truman razglasil nevtralizacijo Formoze, je ta ukrep pomenil zavarovanje zadnjega rešilnega za-očišča -za Can Kaj-Se,ka in ostanke njegove vojske pred Mao Tse -Tungom in njegovimi komunističnimi armadami, ki jih je Stalin o-premil po načrtu svojih obsežnih imperialističnih načrtov za zavoje-vanje Azije. Na ta način so Združene države svojemu staremu prijatelju Can Kaj-Seku nudile priložnost, da si opomore, in to se ie tudi zgodilo. Njegove divizije so se v zadnjih dveh letih ne samo pomnožile in okrepile, pač pa tudi izurile po vseh načelih današnjega modernega bojevanja in se opremile s sodobnim orožjem. Obsežni o-tok Formoza je pred Mao Tse-Tun-gom in njegovimi zmagovitimi komunističnimi napadalci zaščitila 7. ameriška flota, ki je obenem onemogočila tudi Can Kaj-Seku, da bi tvegal kakršne koli podvige na kitajski celini in tam obnovil vojno v-hro.
Današnja vojska kitajskih nacionalistov šteje: Pehota 330 tisoč mož, od katerih je 200 tisoč najbolje izurjenih, kar jih danes premore katera koli država na Daljnem vzhodu. Tem pehotnim divizijam poveljuje general Šun - Li -Jen. Manjka jim samo najtežje o-režje. V osmih tednih po prejemu tega orožja bi bila ta vojska pripravljena za borbo. Mornarica šteje 45 .tisoč mornarjev in od teh je 7 tisoč mornarskih strelcev. Mornarica ima na razpolago 11 tor-pedovk, 1 križarko, 28 protipod-morniških lovcev in približno 50 tisoč ton drugih raznih plovnih ob-
polagalcev min itd. Mornarici poveljuje admiral Ma. Letalstvo
šteje 25 tisoč letalcev in približno 200 letal. Od teh je 120 lovcev P. 47 in Thunderbolts, 50 dvomotornih prevoznih letal (C. D. 3) in HO B. 26. Dva tisoč pilotov je bilo izurjenih s pomočjo strokovnjakov, Združenih držav. Letalstvu poveljuje general Wang-Shu-Minh (Tiger).
Odločna politika nove ameriške vlade je .z ukinitvijo nevtralizacije Formoze zaktivizirala Can Kaj-Se-kove divizije in jih ponovno poste vila v prvo vojno črto demokra-' tičnih sil proti boljševiškemu nasilju. Komunistična Kitajska je z novim ukrepom zašla v razumljivo vznemirjenje. Borbe na dveh frontah so za nasilniške vladavine smrtno nevarne pustolovščine. Druga fronta proti boljševiški Kitajski se odslej dalje vzpostavi v vsakenr)
■trenutku, ki bi ga Američani smatrali za primernega. Ze sama ta okoliščina narekuje Mao Tse-Tun-, gu, da razmesti vzdolž vse izredno prostorne jugovzhodne ih južne o-bale kitajske celine močne obrambne sile, ki bodo znatno oslabile pritisk kitajskih »prostovoljcev« na Koreji.
Ukrep nove ameriške vlade je po vsem tem kaj resen opomin Mao Tse-Tungu. Teoretično so namreč zdaj tudi Združene države v stanju, da Can Kaj-Seku prihitijo na pomoč pri njegovih morebitnih nastopih proti pekinškim postojankam — s »prostovoljci«, prav tako kakor vodi Peking s svojimi »prostovoljci« korejsko vojno. Verjetno pa se Washington v tem trenutku ne ukvarja z mislijo, da bi kakor koli ogražal boljševiško nadvlado na kitajski celini, pač pa mislijo novi ameriški državniki v prvi vrsti na korejsko bojišče. Ce bi se Mao Tse-Tung moral spet nekjq postaviti po robu svojemu staremu nasprotniku, bi se verjetno že tolike zmehčal, da bi moral na Koreji popustiti, kajti tudi sovjetske zaloge niso brez dna.
Ze kmalu se bo pokazalo, če se bo novi ukrep generala Eisenho-
werja, ki ga v Londonu in Parizu niso sprejeli prav z navdušenjem, ki pa je presenetljivo značilen za razvoj nove ameriške zunanje politike, izkazal za tisto trdo pest, pred katero imajo vsi diktatorji spoštovanje in ki bo morda .tudi Moskvi in Pekingu omehčala trdoglavo oblastnost. Vsa dosedanja kompiimentiranja komunizmu in njegovim predrznostim so se zelo slabo obnesla, morda bo pest le tisto uspešno zdravilo, ki vrača k pameti oholo prepotenco. Peking m Moškva imata zdaj na izbiro samo dvoje poti: ali se ukloniti ali odgovoriti s protiukrepi. Tretje poti ni.
Ce vso to zahtevo preiskujemo s stališča Združenih držav, je novi predsednik Eisenhower moral tvegati tudi to preizkušnjo. Nujno je namreč potrebno napetost med Zahodom in Vzhodom, in posebno še otopelo kitajsko bojišče razgibati — tako ali tako. Kot nekdanji zmagoviti vojskovodja v drugi svetovni vojni se general Eisenhovver predobro zaveda, da je vsaka mož7 nost razširjenja bojišč igra z o-ignjem, vendar pa igra, ki jo Wa-shington mora tvegati, če noče prepuščati pobude v roke nasprotniku.
Spor starih' prijateljev
Randolph Churchill napada Tita, pri katerem je med drugo soetovno oojno zastopal soojega očeta Winstona
"iw ^
Londonski dnevnik »Daily Tele- da bi opravljali svoje dolžnosti in
graph«, ki ga javnost smatra za glasilo vladajoče konservativne stranke in prav posebej za Edenov list. je dne 19. decembra objavit pod naslovom ,»Tito in dulnovni-štvo« in s podnaslovom »Tu ne potrebujemo nikakega pooblastila« tole značilno pismo sina predsednika vlade, Randolpha Churchilla: »Gospod urednik! Poročali ste iz Beograda, da je njegova svetost Vikentije Predanov", patriarh srbske pravoslavne cerkve, ko je kritiziral nadškofa canterburyskega, rekel:	„Nihče ni pooblastil nad-
škofa, da razpravlja o odnosih med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji.” Zelo hvalevredno je, da patriarh tako dobro pozna razmere v Britaniji. Eden izmed blagoslovov življenja v svobodni deželi je prav ta, da lahko vsak, tudi vsak duhovnik, govori kar hoče, ne da bi ga kdo pooblastil, zlasti ne, da bi i-mel pooblastilo vlade za svoje govorjenje.
Škofje v tej deželi, četudi so postavljeni z odloki Krone, imajo svojo oblast od Boga in ne potrebujejo, pa tudi ne iščejo dovoljenja od nikake zemeljske oblasti,
AMERIŠKI VIDIKI
Neka gospa bo vršila funkcijo ameriškega veleposlanika v Bimu in — sodeč po njeni preteklosti — je to žena nedvomne pomembnosti.
Kot dramatična pisateljica je gospa Boothe Luce na odru doživljala največje uspehe in njena dela se rada eitajo in izvajajo. Kot političarka je s svojimi uvodniki izzvala tolikšno pažnjo, da so se ji na široko odprla vrata v parlament
rike je g.a Boothe Luce vsekakor žena velikega vpliva. Italijani trdijo, da je ona po svoji preteklosti in po svojih zvezah najtesneje povezana z italijansko kulturo in da je malo Američank, ki bi bile lako sposobne pokazati razumevanje za petrebe italijanske politike.
'Ali je torej res pričakovati, da bo ta Američanka evropskih tradicij po možnosti podpirala italijanske težnje po Trstu? To vsekakor ni gotovo. Izven vsega dvoma je, da tudi veleposlanik neke države ne more voditi osebne politike, čeprav bi mu njegov položaj za io dajal dosti razlogov in povoda. V zgodovini diplomacije so znana nesoglasja, ki jih je imel Bismarck z grofom Bemstorfom in z Bren-tanom, avtorjem brošure »pro ni-hilo«. Toda tudi nesoglasja med Gorčakovim in Ignatijevim, ruskim veleposlanikom V Carigradu, so,
Abraham Lincoln
V državi Kentucky je 12. februarja 1809 v borni, od sveta oddaljeni koči ugledal luč sveta veliki predsednik Združenih držav, A-braham Lincoln.
Za Američane ni Lincoln samo slovita osebnost izredne zgodovinske važnosti, ampak tudi nekak mitičen narodni junak dežele in ljudstva, morda še celo večji kot sam »oče države« George Washing-ton. Ni pa pripisati zgolj naključju, da sta si naklonjenost in fantazija ljudstva izbrala prav lik tega moža za svojega zastopnika v zgodovini in izročilu sveta. S tem političnim voditeljem, ki je bil po videzu asket, po duši pa pravi misijonar, je združeno kaj malo tiste vidne veličine in zunanjega bleska, ki običajno obdaja like drugih junakov. Kar je vtisnilo njegovi o-sebnosti in njegovemu življenju značilen pečat, ni junaštvo, če izvzamemo tisto skromno in skrito junaštvo, s katerim je prežeto vsakdanje življenje moža njegovega kova, ampak mučeništvo, pri čemur
škemu županu, potem smo lahko prepričani, da bo prevagalo naše in ne njegovo tolmačenje. Zato bomo z vero v pravico in pravilnost naših teženj tudi v bodoče nadaljevali borbo za uresničenje tiste rešitve glede našega ozemlja, kakršno je predvidevala mirovna pogodba, ki je zagledala luč sveta 10. februarja 1947.	—CIN
nimamo v vidu samo žalostnega dogodka, ki je tako kruto pretrgal nit njegovega življenja prav v tre nutku zmagoslavja, ob katerem pa je pravzaprav bolj trpel kot užival.
Cilji, za katere se je boril in zmagal, niso bili samo ideali Združenih držav, ampak večni in skupni ideali vseh omikanih ljudi — svoboda in demokracija. In zlasti danes, ko sta obramba in uveljavitev teh idealov za zmago narodov in na mnogih delih sveta, ne na zadnjem mestu tudi na STO-ju, zgodovinska nujnost, je toliko bolj pomembna proslava Abrahama Lincolna, moža, ki je, s tem, da je o-svobodil sužnje in žrtvoval lastno življenje za svobodo, postal eden najplemenitejših prvoboriteljev za te univerzalne ideale in osnove pravice vsega človeštva.
Proslavo 300 letnice New Vorha
Pretekli teden je proslavljal New York 300-letnico svojega obstoja. Zupan Impelliteri je govoril ot| otvoritvi proslave občinskim odbornikom in zastopnikom vseh meščanskih organizacij. Princ Bern-hard Nizozemski se je udeležil z zastopniki nizozemske vlade svečanosti na grobu guvernerja Stuy-vesanta. Princ Bernhard je omenil zgodovinske vezi med New Yor-kom in Holandsko, ki so jih znova utrdili ameriški vojaki, ko so v zadnji vojni osvobodili Holandsko.
znana stvar. Zato ni verjetno, da Di prišlo do podobnih nesoglasij med Foster Duilesom in gospo Boothe Luce.
Ali pa jz tega moremo zaključiti, da se Foster Dulies v tržaškem vprašan ju in vprašanju Srednje Evrope istoveti s stalisčem, ki bi gt- Italijani hoteli vsiliti gospe Boc-tiu' Luce? Glede tega je nekaj vredna zabeležiti. Gospa Boothe Luce bo
žJSo'\rtalijjjnške volitve pokazaie jasno sliko o bodoči italijanski parlamentarni večini. Ali naj to pomeni, da bo šele sestava bodoče taiijanske parlamentarne večine odločevala o usodi Trsta, in sicer v smislu, kakor ga predvidevajo z italijanske strani? Vse to se nam zdi dokaj neverjetno.
De Gasperi je že nekajkrat dal razumeti, da bi neugoden prevo-rak zaveznikov v tržaškem vprašanju mogel pomeniti usoden udarec njegovemu parlamentarnemu pc-iožaju. Ce so zatorej zavezniki, čeprav stalno govore o tem, da iim triaško vprašanje stoji pred očmi, odločili, da rešitev tega vprašanja prepuščajo času po italijanskih volitvah, je pač vsa podoba, da tako njihovo čakanje narekuje strah pred prezgodnjo rešitvijo, to je pred slabitvijo De Gasperijeve vlade pred volitvami. Taka oslabitev p» ne more nastopiti zaradi odlo7 čitve, ki bi bila povoljna za Italijane, ampak samo v primeru ne-povoljne odločitve.
Gospa Boothe Luce bo torej svoje mesto nastopila šele tedaj, ko bo položaj in — tako stvari namreč izgledajo — ne le volilni položaj pokazal jasnejšo sliko. Ne bomo se torej mnogo oddaljili od resnice, če mislimo, da si Američani hočejo pridržati vsestransko neodvi-) snost za svojo končno odločitev.
Ce je ameriški poziv na strnitev evropskih držav dobil ultimativni izraz, to še ne dokazuje niti povolj-ne niti nepovoljne alternative glede tržaškega vprašanja. Foster Dul-les mora s svojim dokončno izdelanim načrtom, zasnovanim na dejstvih in ne na željah, stopiti pred parlament in senat. V kolikor ne bi imeli konkretnih oblik, be se ta nEČrt izpostavil nevarnosti, da bi ga končno odbili. Zato je Foster Dulles za svojo zahtevo moral u-porabiti jačje izraze. Toda taki jačji izrazi imajo vendarle tudi svoj politični pomen, namreč ta. da se v naprej energično zavaruje pred italijanskim poskusom, da bi napravil iunctim med dolžnostmi, ki jih je prevzela Italija, in tako imenovano »rešitvijo« tržaškega vprašanja. Italijani morajo sodelovat’" pri obrambi Zahoda ne glede na to, če bo tržaška stvar za njihove težnje izpadla povoljno ali nepovolino. Tako ameriško stališče pa mora (gledano s tega zrelišča) imeti globiii pomen. Kajti, če bi bilo Američanom do popuščania, bi pač ne izgubljali časa in bi dopustili postavljanje takega iuncti-ma. Laže bi se v tem primeru izgovarjali, da je splošen položaj pospešil »rešitev«, ki se je vsilila sa-
ma po sebi. Poziv Tržačanom, naj sami izrazijo svojo voljo, bi v tem primeru imel le podrejeno vred-i nost, ker bi v tem primeru ne bilo važno vedeti, če Tržačani res hočejo pod Italijo, ampak bi bilo važno vedeti samo to, katere ljudi je treba smatrati za Tržačane, da bi tako zavarovali večino, ki bi bila naklonjena Italiji....
Kajti tudi Američanom ni .ušlo, ■da , so pri/ zadnjih dveh tržaških
volitvah Izključili od volitev rojene Tržačane, podelili pa volilno pravico takim, ki so bili za priklju čitev k Italiji, in da je pri podeljevanju volilne pravice prav ta moment igral odločilno vlogo.
Ce torej z zaupanjem zremo v bližnjo bodočnost, mislimo in sodimo, da moremo to storiti mirne duše, zavedajoč se svoje tisočletne posredniške vloge med italijanskim in slovanskim svetom, med Srednjo Evropo in Sredozemljem, službe, ki bi nam jo službena Italija hotela vzeti na škodo in propast zahodne obrambe.
Stavbe v sovjetski coni Nemčije
Komunistična partija Vzhodne Nemčije SED je objavila, da so v zadnjih dneh januarja izbruhnile delavske stavke v Magdeburgu in okoliških industrijskih središčih.
Spet nov dokaz, kako skrbijo ko munistični gospodarji za delavske potrebe v deželah, kjer oni komandirajo.
Teorija in prahsa
Pred kratkim so v New Yorku obsodili trinajst komunističnih prvakov na zaporne kazni zaradi pro-tidržavnega delovanja.
Sodnik Edward Timock je vso ti inajstorico komunističnih »junakov« postavil pred težko preizkušnjo. ko jim je dal na izbiro, ali zapustijo Združene države in gredo v obljublljeno deželo Sovje-tijo ali pa v zapor.
Vseh trinajst junakov je izbralo ameriške zapore, ker verjetno veljajo več kakor pa boljševiška svoboda.
Pet izmed obsojencev je bilo rojenih v Rusiji, dva na Poljskem, eden na Madžarskem; le štirje so po rojstvu Američani. Sicer pa i-mamo tudi pri nas priliko občudovati podobne junake. Pred leti so nas nekateri rdeči aktivisti, ko so še trdno stali ob Titovem kotlu, spraševali, zakaj se ne vrnejo v Jugoslavijo, zdaj, ko je njim pot odprta zaradi praznega kotla; se nekam sumljivo počasi odpravljajo na pot.
Kai bo, ko bo podobna usoda zadela »ta vikše«?
Sicer pa tudi naši kominformi-sti niso v tem oziru prav nič boljši. Ce bi bili enkrat postavljeni pred podobno izbiro, kakor njihovi ameriški sodrugi, bi tudi oni izbrali podobno svobodo, kakor njihovi ameriški vzorniki, kajne?
posebej svojo očitno dolžnost, da protestirajo proti preganjanju svojih bratov —• kristjanov.
Poročila tudi pravijo, da je maršal Tito govoril o neki načrtni kampanji, ki da jo je razširil po Veliki Britaniji Vatikan. Maršal je silno daleč od resnice, če misli, da .se samo rimski katoličani ali cele samo praktični kristjani zgražajo nad preganjanjem rimsko - katoliške Cerkve, ki ga izvršuje jugoslovanska komunistična stranka.
Versko preganjanje, pa naj preganja Franco protestante ali pa Tito rimske katolike, obsoja vsak, ki ima svobodoljubno naziranje. Prav nikogar ne bo premotilo in oviralo, da ne bi izrekel svojega mnenja, pa četudi maršal Tito'pravi, da to ni kulturno obnašanje. To besedo je privlekel iz besednjaka Kremlja. Upali smo, da je vendar že prerastel to dobo svojega razvoja.
Vaš
Randolph Churchill«
To pismo gospoda Churchilla mlajšega, ki je bil še lani na obisku pri Titu, nas ni preveč presenetilo. Znano je namreč, da je tu in tam izrekel kakšno pikro na račun jugoslovanskega diktatorja, toda na koncu koncev je bil po splošnem mnenju prav Churchill mlajši tisti, ki nosi glavno odgovornost za pomoč, ki jo je nudil njegov očt Titu v zadnjih letih vojne in s katero mu je pravzaprav omogočil, da se je končno povzpel na o-blast.
Vendar kaže, da ne gre le za slučajni izbruh sicer impulzivnega gospoda Randolpha. Pred par dnevi je namreč v istem dnevniku »Dai-ly Telegraphu« ocenil Dedijerjevoi knjigo »Tito govori«, ki je pravkar izšla v Londonu v angleškem pievodu. V ovoji oceni jposebno napada načrtno Dedijerjevo potvarjanje resnice, ko skuša dokazati, da so državni udar 27. marca leta 1941 izvršili komunisti. Randolph Churchill, ki je o tem primeru nedvomno dobro obveščen, pa pravi, da je treba zaslugo iza nenadno izpre-membo jugoslovanske politike pripisati skupini častnikov, ki so bili ni zavezniški strani in nekaterim političnim veljakom, katerim prs tem pomagala angleška obveščevalna služba. Randolph Churchill dodaja, da je bil beograjski puč eden izmed najpomembnejših dogodkov druge svetovne vojne, kajti zaradi njega je Nemčija za 15 dni zakasnila svoj pohod v Grčijo in zavzetje Krete, tako da se Nemci nato niso mogli izkrcati v Libanonu in Siriji istočasno, ko je Rommel napadel Sollum in ko je prišlo do znanega upora v Iraku.
Tako je Jugoslavija rešila britanske in zavezniške interese na Bližnjem vzhodu.
Po mnenju Randolpha Churchilla na stvari nič ne izpremeni dejstvo, da so bili prav avtorji jugoslovanskega državnega udar« od sedanjega jugoslovanskega režima kasneje obsojeni na smrt, kakor n. pr. general Mihajlovič, ali pa so morali oditi v emigracijo.
Pc vsem torej kaže, da sta se Tito in Randolph Churchill nekako razšla.
Kaj mislijo o enem in drugem Jugoslovani, ki so morali plačati in plačujejo račune za napake o-beh, to so deloma že napisali njihovi 'zastopniki v emigraciji, še teže pa bo verjetno mnenje, ki ga bodo izrekli narodi, ki trpe v domovini. Vsekakor pa ima gospod Randolph Churchill priliko, da s svojim bodočim zadržanjem in ravnanjem vsaj deloma popravi, kar je pogrešil v preteklosti. V toliko je njegovo sedanje pisanje in nastopanje zanimivo ter pozitivno.
Naj ne pozabi, da trka tudi na njegovo vest stotisoče mrtvih Jugoslovanov, ki so verovali v iskreno britansko prijateljstvo in doslednost, a so na žalost ostali v marsikaterem posebno težkem trenutku bridko razočarani.
Evpopshi hongres hmeljarjev
Letos poleti, in sicer 14., 15. in 16. avgusta, bo evropski kongres hmeljarjev v Jugoslaviji (v Žalcu pri Celju). V ta namen je pripravljalni odbor nakazal 12 milijonov din za primerno ureditev prostora tega kongresa. Kot prvi so se prijavili Nemci v lepem številu nad 200.
VESTI z GORIŠKEGA
Drugo bombo so že odkrili Kdaj bodo pa odkrili tretjo?
Zlobno poročanje
V	ponedeljek 2. t. m. so nam od, raznih strani zatrjevali, da je poleg one v ulici Randaccio počila še druga bomba. Nekateri so tudi povedali, da je ta bomba počila pri stanovanju ali skladišču trgovca z lesom, g. Severina Hvale, v ulici Brigata Pavia, ki pa je sam vse zamolčal in sledove eksplozije sku-šai izbrisati.
»Demokracija« je v svoji petkovi številki o teh govoricah nekaj omenila; čeprav še z vprašan',em, da ne bi laški tisk še bolj napadal Slovence, če bi se govorice ne izkazale za resnične, češ da Slovenci uganjamo le nemir in umetno n-stvarjamo napeto ozračje!
No, prav v petek je laški tisk prinesel vest, da je goriška kvestura prejela anonimno pismo, ki jo opozarja, da je druga bomba počila pri g. Hvali. Iz tega laški tisk izvaja, da so bombo prav gotovo pcstavill Slovenci, ker je slovenski tisk o njej molčal! Nesramnost gre. torej tako daleč, da (izvaja laški tisk v zadregi in v sovraštvu do vsega, kar je slovenskega, tisto, kar je prav nasprotno: če bi namreč postavili bombo Slovenci iz tistih krogov, na katere laški tisk sumi, bi ti krogi takoj vpili še zaradi te bombe! Ker tega niso storili, izvajamo mi po pametni logiki. da bombe ti Slovenci niso postavili.
Policija je g. Hvalo poklicala in ga natančno izprašala. In glej: g. Hvala trdi, da bomba ni počila. Ko so mu pokazali sledove eksplozije, je jel trditi, da je sam nekaj popravljal na tistem kraju. Ko so mu povedali še, da je vsa okolica slišala eksplozijo in da je ta eksplozija celo šipe v okolici pobila, je g. Hvala obmolknil. Ta g. Hvala. očitni prototip prestrašenega Slovenca, je, kot doznavamo iz zanesljivih virov, izjavil, da se boji biti žrtev! Taki pojavi so psihološko popolnoma razumljivi če pomislimo na vse preganjanje, ki smo ga Slovenci trpeli dvajset let pod fašizmom, in na vse, kar še danes trpimo, saj trdi italijanski tisk (razen komunistične »Unitž« in tržaškega »Corriere di Trieste«, da smo si bombne atentate izvršili Slovenci sami. Tako trdi ta tisk pri' vsakem atentatu na Slovence od leta 1947 dalje. Povsem razumljivo je, da se pri takem nesramnem pritisku na Slovence g. Hvala boji povedati, da je žrtev bombnega atentata. Saj ga lahko še zaprejo!...
O tretji bombi, ki ni eksplodirala in ki je baje bila nastavljena v ulici Croce proti tamkajšnjim šolam, policija in laški tisk ne vedo še nič več, kot samo to, kar je
VODSTVO SLOV. DEM. ZVEZE PRI PREFEKTU
V	soboto 7. t. m. so se člani vodstva SDZ, gg. dr. Avgust Avgust Sfiligoj, dr. Anton Kacin in dr. Marijan Bregant, zglasili pri novem goriškem prefektu g. markizu de Zerbiju.
Izrekli so mu dobrodošlico in mu predočili vprašanja slovenske manjšine v Italiji, ki zahtevajo nujne rešitve, v prvi vrsti uzakonitev šol in splošna zaščita manjšine. Prosili so g. prefekta tudi za zanimanje v zadevi pevmskih najemnikov.
G. prefekt se je zastopnikom SDZ zahvalil za obisk in pozdrav ter jim zagotovil, da vzame z vso resnostjo v pretres vsako zadevo, ki se tiče slovenske manjšine.
Šola za vrtnarje
15. februarja začne v državni vrtnarski šoli v Padovi devetmesečni tečaj za vrtnarje.
Ves čas pouka bodo tečajniki stanovali v zavodu, za kar bodo plačevali 10,000 lir na mesec. Tečaj je velikega pomena ne le za vse kmete in vrtnarje, ampak predvsem za tiste kmečke fante, ki bi se radi izselili v kmečke prekomorske dežele.
Ker je število mest za ta tečaj skrajno omejeno, naj vsakdo, ki se za stvar zanima, takoj poskrbi za vpis!
Pregled mer in utež
Županstvo sporoča, d' bo pregled mer in utež od 16. marca do 30. aprila vsak dan od 8. do 12. u-re v uradu za mere v ulici Diaz 21.
Občina bo prizadetim, ki sq vpisani v posebni občinski seznam, pcelala točen urnik za ta pregled.
»Demokracija« omenila v petek 6. t. m. Zakaj pa mi sumimo tudi o tej tretji bombi? Zato, ker nam je neka oseba povedala, da je slišala pogovor neke skupine italijanskih mladeničev in ujela tele besede: »Smo jim jo skuhali! Počili pa sta samo dve. Ona gor ni počila.« In ker so gledali proti ulici Croce, kjer so tudi slovenske šole, je do-tična oseba razumela, da gre za bombo proti slovenski šoli v ulici Croce!
Kaj zdaj? Nič! Laški tisk bo vseeno trdil, da so bombe nastavili Slovenci izato, da bi imeli priliko kričati v svet, da so žrtve v Italiji. Toda pameten človek v svetu mora razumeti eno, da mora prihajati a-nonimno pismo, poslano policiji, samo iz tistega kroga, ki je bombo postavil! Samo ta krog je imel korist povedati javnosti, da je bomba eksplodirala proti slovenskemu trgovcu. Saj ima samo ta krog namen Slovence ustrahovati!
Vodovod v Štandrežu
Na dveh sejah goriškega občinskega sveta, ki sta bili v torek 3. ir; petek 6. t. m., so med drugimi točkami dnevnega reda odobrili tudi načrt za gradnjo vodovoda v Štandrežu, ki bo stal 11,800.000 lir. Te stroške bo krila država s 75, občina pa s 25 odstotki.
Pri razpravi je naš svetovalec di. Birsa pripomnil, da je bivša štandreška občina, ko je bila leta 1920 priključena h goriški, prinesla tej zadnji lepo premoženje, zato je te stroške znatno že vnaprej sama krila. Na vsak način jemljemo z zadoščenjem na znanje dejstvo, da so vendarle tudi slovenski kraji deležni nekaj koristnega. Posebno se ob tej priliki spomnimo, da se je na eni lanskih sej za zgraditev tega vodovoda zavzel tudi naš svetovalec g. Bratuž.
Popravili bodo klet za telovadnico
Nadalje so na seji odobrili znesek 150.000 lir kot prispevek k eni tretjini stroškov, ki jih bo lastnik stavbe v ulici Randaccio imel za izboljšanje kleti, ki služi kot telovadnica slovenskim dijakom. Svetovalec dr. Birsa se je oglasil k besedi in povedal, da so prostori v kleti stavbe v ulici Randaccio neprimerni za telovadišče ter da bi morali poskrbeti za boljše prostore našim dijakom. Svetovalec g. Pavlin od DFS pa je pripomnil, da je treba nabaviti tudi telovadno orodje. Odgovor župana je bil, da 'zaenkrat ni misliti na izboljšanje telovadnih prostorov, ,za orodje pa da mora skrbeti šolsko skrbništvo.
Slovenske šole stražijo
■Pri tej priliki in glede na bombni atentat na slovensko šolo je g. dr. Birsa predlagal, naj bi poskrbeli za straženje vseh občinskih stavb. Zupan je nato zagotovil, da so od dneva atentata dalje, to je od 2. t. m., stalne straže pred vsemi slovenskimi šolami.
Istrski begunci še vedno v prostorih „S!ov. sirotišča"
Ko so razpravljali o nakupu zemljišč za zgradbo 50 stanovanj istrskim beguncem, glede katerih so odobrili 2,734.480 lir za nakup 8.516 kv. m zemljišča, je g Bratuž opozoril, naj stanovanje preskrbijo tudi tistim istrskim beguncem, ki še vedno zasedajo prostore v »Slovenskem sirotišču«.
Zlate kolajne zaslužnim učiteljem
• In ko je prišla v razpravljanje odobritev .zneska 140.000 lir za podelitev zlate kolajne tridesetim u-čiteljem, ki so služili polnih 40 let, se je spet oglasil g. Bratuž in rekel, da glasuje za to postavko v upanju, da bodo zlate kolojne deležni tudi vsi slovenski učitelji, ki so dopolnili toliko let službe. Pripomnil je tudi, da so med Slovenci učitelji, ki jih je fašizem pre-, mesti! v notranjost države in ki morajo priti v poštev pri podelitvi zlate kolajne, ker so častno vršili, službo.
G. Bratuž v volilni komisiji
Nato so na seji obnovili volilno komisijo. Za rednega člana iste je bil izvoljen tudi g. Rudi Bratuž, za pomožnega pa g. Pavlin od DFS.
Ker dnevnega reda niso izčrpali, bodo s sejo še nadaljevali.
Ker smo pri stvari, naj omeni-
Kvečjemu bi lahko trdili, da prihaja pismo od osebe, ki sicer mnogo ve, pa se boji govoriti, da bi je laški tisk ne obdolžil krivde!
In ker se bombni atentati ponavljajo največ proti slovenskim trgovcem, izvajamo, da prihaja iz trgovskih krogov. V Gorici pa imamo v glavnem samo dva taka kroga: Slovence in Italijane. Da bi si slovenski trgovci sami bombe postavljali, je nemogoče! Torej?
Ta naša izvajanja so logična posledica nesramnih sumničenj/ da si bombe postavljajo Slovenci sami!
iSicer .bi radi videli, da se tudi goriška policija izjavi v zadevi. ■Zakaj ne bi povedala, kaj je do zdaj ugotovila na stvari kot taki? Zakaj ne bi prosila javnosti za sodelovanje pri iskanju krivcev?
Ce je policiji na tem, da odkrije prave krivce bombnih atentatov proti slovenskim trgovcem in proti slovenskim šolam, bi se morala za to odločiti!
mc, da je g. Bratuž že 30. januarja t. 1. predlagal županu, naj bi raztegnili napeljavo električne luči do končne občinske meje v Grojni, tako da bi bili te luči deležni tudi tamkajšnji prebivalci, in naj bi tudi popravili cesto v Grojni, ki je v tako slabem stanju, da predstavlja resno nevarnost za promet z vozili vseh vrst.
Se istega dne, 30. januarja 1.1., je g. Bratuž prosil župana s pismom, naj bi mu pojasnil: 1) če je županstvo odkupilo .zasebna, zemljišča na Kalvariji, na katera širijo tamkajšnjo cesto, in pod kakšnimi pogoji; 2) ker občinski čuvaji niso prejeli Scelbove nagrade (»Premio Scelba«), zakaj jim niso izplačali vsaj odstotkov, ki jim pri-tičejo od prestopkov, ki so jih 1f-gotovili, občina pa tozadevni denar prejela; 3) zakaj je čuvaju na pokopališču prepovedano skrbet; za oskrbo grobov, ko mu je vendar sam župan ob sprejemu v službo zagotovil, da se bo lahko brigal tudi za taka dela? 4) ker zahteva županstvo za pogrebe, ki so ob sobotah popoldne, kar 6 tisoč lir več kot za druge, koliko stroškov več ima županstvo za take pogrebe ob sobotah popoldne in
NOVE ZALOGE ZELEZNE RUDE
V	okolici Samobora pri Zagrebu so zadnje čase odkrili izdatne sloje železne rude, siderita in hema-tita. Hrvatski geolog dr. Ogulinac meni, da je tam najmanj dva milijona ton železne rude.
ZAPOSLENIM UPOKOJENCEM USTAVLJENE POKOJNINE
S prvim februarjem so zaposlenim upokojencem ustavili izplačevanje pokojnin. S tem ukrepom je prizadetih kakih 12.000 oseb. Pokojnino so ustavili vsem tistim u-pokojencem, ki so zaposleni s polnim rednim delovnim časom, ali če je zaslužek iz zaposlitve z nepolnim časom znašal več kot 2/3 pokojnine. Vdove, ki še niso dopolnile 45. leto starosti, in nimajo otroka izpod 7 let, se morajo odločiti ali za delo ali za pokojnino, ker obeh ne morejo imeti.
Kot kaže, je to nujen ukrep, da prisilijo podjetja, da sprejmejo nove. mlade kadre, ki še niso izkušeni, in so torej v primeri s starejšim! že upokojenimi dosti dražji.
MESTNO POSOJILO
Ker je mestb Sarajevo v precej kritičnih finančnih razmerah in so nekatere komunalne zadeve, kot n. pr. mestni vodovod, zelo pereče, je mestni ljudski odbor razpisal posojilo za zgraditev novega vodovoda.
ZADRUGE NA PRIMORSKEM
V	SARAJEVU
Letos nameravajo goriški zadružniki reorganizirati delovne zadruge.
Od celotnega števila delovnih zadrug na Goriškem jih ima le malo (od 40 samo 15) potrebne pogoje za nadaljnji obstoj. Zato so skle-j nili, da bodo razen 15 vse ostale delovne zadruge vključili v druge kmetijske zadruge, da bi jih rešili propasti.
Na Tolminskem je stanje kmeč-
Iz OoMbo, Ooia in Faljhišč
V	ponedeljek 9. t. m. je v Doberdobu pričelo poslovati središče za delo, ki bo pogozdovalo puste kraje.
Zaposlenih je 40 delavcev, dela pa bodo trajala skozi 76 dni. Pogozdovali bodo v bližini doberdob-skega jezera. V treh delovnih središčih ie v doberdobski občini zdaj vsega skupaj zaposlen 101 delavec.
Delavci enega od teh središč popravljajo pot k šoli v Dolu, kar je zelo pametno in koristno, saj je bila pot v slabem stanju.
Na Paljkišču pričakujejo pa pre-fekturno komisijo iz Gorice, ki mora pregledati in potrditi zemljišče, ki bo služilo za zgraditev pokopališča.
Hkrati moramo poročati, da so hvalevredni vsi tisti gospodarji iz, Doberdoba, ki so brezplačno prevozili kamenje :za obnovo . ceste skozi vas, ki je v teku! Pohvaliti pa moramo tudi podjetje SOLVAY, ki je darovalo kamenje iz svojega kamnoloma.
Za vse to se brigata naš župan in ves občinski svet! Ne bomo uporabljali pohvalnih besed. Njihova dejanja sama jih cenijo!
zakaj? 5) ker so v Sentmavru odkrili izvirek dobre vode, ali ne smatra g. župan sza potrebno, da bi tamkajšnjemu prebivalstvu občina zgradila primerne vodnjake? In če mogoče, ali ne bi bilo umestno zgraditi napeljavo te vode do Pev-me in na Oslavje?
Upamo, da bo župan odgovoril na prihodnji seji na oba predloga in na vsa gori navedena vprašanja.
Plačilne ovojnice
Po zakonu so vsi delodajalci dolžni točno navesti vse zneske ir\ izdatke, ki pritičejo delavcem in uslužbencem. Za te podatke so posebne tiskovine v obliki ovojnice, na katero mora delodajalec ob Vsakem izplačilu navesti vse omenjane podatke. Proti kršiteljem so predvidene denarne kazni.
SlovensKe šole zs zimske pomoč brezposelnim
Profesorji slovenskih srednjih šol, učitelji slovenskih osnovnih šol ter dijaki in učenci teh šol na Goriškem so za zimsko pomoč brezposelnim zbrali in darovali 40.039.
kih zadrug po pisanju »Slovenskega poročevalca« še vedno nezadovoljivo. V vsem okraju je 6263 kmečkih gospodarstev, v zadruge ,je pa vključenih le kakih 3500 ali 56 odstotkov. Zanimivo je stanje v, posameznih občinah: Cerkno ima 991 kmečkih gospodarstev, od ten jih je v zadrugah 695; Idrija mesto 355, v zadrugah 322; Spodnja Idrija 379, v zadrugah 256. V bovški občini je skoro 80 odst. gospodarstev vključenih v zadruge; Bregini ima 375 kmečkih gospodarstev in od teh je komaj 122 zadružnih; v kobariški občini je približno 40 odstotkov kmetij zadružnih, v sveto-lucijski občini 40 odst., v Tolminu 33 odst., na Grahovem 64 odst., v Tribuši pa 59 odstotkov.
OBRTNIŠTVO V MARIBORU
Število prebivalcev Maribora se je po zadnji vojni precej dvignilo, obrtni obrati so se pa številčno skrčili od 1109 v predvojni Jugoslaviji na 734 današnjih. Nekaterih o-brti v Mariboru sploh ni — manjka jih kar 13, nekatere so, pa tako maloštevilne, da morajo stranko čakati več mesecev na razne usluge. Urarjev je bilo n. pr. v predvojnih časih v Mariboru 17, danes jih je pa komaj 8. Poleg tega so skoro vsi obrtni obrati osredotočeni v središču mesta in so nova naselja popolnoma zanemarjena.
POTROŠNIŠKI KREDIT ZA KMETE
Kot piše »Slovenski poročevalec« od 20. januarja, bodo verjetno tudi kmetje — kot že delavci in uslužbenci — dobili kredite za nakup industrijskega blasa in predmetov široke potrošnje. Kredit z rokom dveh let bi dajali za nakup gradbenega materiala in kmečkega o-rodja; kredit za ostalo blago bi pa bilo treba vrniti v enem letu. Kreditno sposobnost kmetov bi ocenjevali na podlagi letnega dohodka za samostojne kmete, za zadružnike
V zvezi s člankom, ki ga je objavila pretekli teden »Demokracija« glede bombnega atentata na slovensko šolo v Gorici, je »Gior-nale di Trieste« od 10. t. m. objavil pod goriško rubriko v obširnem članku tudi' sledeče:
»Razumljiva je tudi izpoved „Demokracije” od 6. februarja, ko trdi, da „so naši upi padli". Kakšni so bili njihovi upi, je lahko uganiti: poveličevati več ko mogoče tisto malo dima in šuma, ki ju je pok v ulici Randaccio povzročil, zagnati že pripravljene javne demonstracije z dodatkom vlog in protestov ter pri tem po možnosti doseči udeležbo naših oblastev ali ixi tudi občinskega sveta, samo da bi dobili v roke argument, s katerim opravičiti in podpreti njihovo robato ( »grossolana« ) politično špekulacijo.«
V resnici pa je »Demokracija« priobčila ie sledeče: »Zdelo se nam je že verjetno, da so se živci prenapetih goričkih italijanskih šovinistov vseh vrst in strank, od demokristjanov do novih fašistov, od socialistov do republikancev in tako dalje, pomirili, ker nismo pretekle jeseni beležili nobenega takega atentata, kot smo jih bili navajeni prejšnja leta, ne da bi policija odkrila povzročitelje niti enega samega.	,
NASI UPI SO BILI ZAMAN in v ponedeljek zjutraj smo se morali še enkrat preprričati, da smo še vedno nezaščiteni italijanski državljani slovenskega rodu, in sicer v državi, ki je podpisala mirovno pmgodbo, v kateri ji člen 17 ukazuje nuditi, spioštovati in ščititi vse naše prravice kot državljanov in kot narodne jezikovne manjšine.«
Vsakdo se tako lahko prepriča, kje je doma zloba in kako »Gior-nale di Trieste«, ki velja za demo-krščansko glasilo, namerno potvarja resnico z zlobnim poročanjem in namigovanjem.
Tisti del italijanskega tiska, ki si prizadeva trditi, da so bombne atentate izvršili Slovenci sami, nadaljuje gonjo v tej smeri brez vsake podlage. Tako je »Gazzettino« od torka 10. t. m. prinese! vest, da je policija prijela dva Slovenca iz Sovodenj, ki da sta atentate izvršila. Nekako tako trdi še isti »Gazzettino« od srede 11. t. m.
»Giornale di Trieste« od srede 11. t. m. pa to vest zanika kot »absolutno neutemeljeno«, kot je t.o izjavila sama policija.
Omenjena dva Slovenca sta bila sicer res policijsko zaslišana, toda samo v zvezi z ropom, ki ga je pri-
pa na podlagi zaslužka v zadrugi, zakupnine za zemljo in dohodka od obhišnice.
ŠTEVILO GOVEJE ŽIVINE
V	JUGOSLAVIJI
V	začetku leta 1950 je imela Jugoslavija 5,236.000 glav goveje živine. Leta 1951 je to število padlo zaradi sifše na 4,729.000. Popis iz leta 1952 pa kaže 4,804.000 glav goveje živine.
ZVIŠAN DAVEK ZA VINO IN ŽGANJE
Po novi uredbi, ki velja od 1. januarja 1953 dalje, je zvišan davek za vino od sedanjih 10 din na 25 din za liter; za žganje pa od dosedanjih 80 na 200 din za hektoli-trsko stopnjo alkohola. Davka ne plača pridelovalec, če proda vino odnosno žganje državnemu gostinstvu ali podjetju za promet z alkoholnimi pijačami ali zadrugi, ki te pijače kupuje. V tem primeru plača davek kupec.
PREDSTOJNIK SAMOSTANA NA SV. GORI OBSOJEN
16 decembra 1. 1. je bil v -Novi Gorici obsojen pater Ladislav Pintar, predstojnik samostana na Sv. gori, ker ni pravilno prijavil dohodnine za leto 1951. Prijavil je samo 74.000 din dohodkov, revizija je pa ugotovila, da ima preko
300.000	din dohodkov. Obsojen je bi! na 20.000 din kazni.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
Proti koncu decembra 1.1. sta na progi Ljubljana-Reka na železniški postaji Pivka trčila dva tovorna vlaka. Pri nesreči ni bilo človeških žrtev, gmotna škoda je pa velika, ker je bila uničena velika količina pšenice in koruze, ki jo je Jugoslavija uvozila iz tujine, in so jo peljali iz reškega pristanišča v Ljubljano.
javil italijanski železničarski uslužbenec Emanuele Sanfilippo. Oba Slovenca sta bila takoj oproščena vsakega suma, ker je Emanuele Sanfilippo izpovedal, da si je roj izmislil, ker je hotel utajiti znesek
73.000	lir, ki bi ga bil moral nekomu izplačati. Zato je zdaj tudi pridržan in pride pred -sodišče!
Toda gonjo in sum proti Slovea-cem je treba na vsak način in »a vsako ceno nadaljevati (morda zato, da policija ne odkrije pravik krivcev?...). Zato si je »Giornale di Trieste« od 11. t. m. izmislil, da ni izključeno, da so »papirnate ■bombe« postavili elementi, lgi s* prišli z onstran meje in se tjakaj zopet vrnili!
Pomislite! Lep izgovor za policijo, ki krivcev ne more iztakniti!!
V	pojasnilo javnosti povemo, da je posebni vojaški izvedenec n Vidma ugotovil, da je bila bomba, ki je počila v šoli v ulici Randa*-cio, sestavljena iz sto gramov ekra-zita (tritola)!
Italijanski tisk pa trdi dalje, de gre za »papirnate bombe«!...
Večsrne šols
Na vasi se mnogokrat ne zavedamo važnosti večernih šol.
Nekateri .so mnenja, da je to ie nekako »središče za delo« za naše brezposelne učitelje. Toda te večerne šole imajo vse večji in resnejši pomen. Namenjene so starejšim ljudem, ki nimajo primerneje ljudskošolskega spričevala, kot ja zahteva zakon skoro pri vsaki še tako brezpomembni državni ali občinski službi.
V	Sovodnjah smo prav pred kratkim imeli zgovoren primer: aa občinskega cestarja je bil nameščen edini tujec, ki se je poleg dveh domačinov potegoval za še mesto, ker je predložil predpisane šolsko spričevalo.
Da. se podobni primeri ne bode ponavljali nam v škodo, izkoristimo pridno te večerne šole!
NATEČAJ
■Zakladno ministrstvo je s posek-nim odlokom razpisalo natečaj z« štiri mesta v tehničnem oddelku državne zakladnice. Prošnjo z* sprejem v ta natečaj in določena dela je treba napraviti do 17. februarja. Podrobnosti daje krajevna prefektura.
Imenouanje Kaplana pri Sv. Rohi
Za kaplana pri Sv. Roku v Gorici je imenovan č. g. Cvetko Žbogar, ki je doslej služboval pri cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
Prodaja rib
Na goriškem trgu so v pretelo-lerr letu prodali 159.807 kg rib v skupni vrednosti-nekaj nad 64 milijonov lir.
Mizarski tečaj
Ta teden je začel petmesečni mizarski tečaj za brezposelne delavce goriške občine. Tečajniki mora}* imeti od 14 do 40 let in morajo biti vpisani v seznam brezposelnih. Poleg brezposelne podpore bodo ves čas tečaja prejemali še 200 lir dnevno in običajne družinske doklade. Po končanem tečaju dobe brezposelni primerno kvalifikacijo, r» podlagi katere bodo lahko dob ih zaposlitev.
Državni upokojenci
Zakladni minister je odredil, d* ■bodo s tem letom začeli prejemati ■tudi državni upokojenci tako imenovano trinajsto plačo. Obljubil je tudi, da bodo zvišali pokojnine vojnim vdovam in sirotam.
Smrtna kosa
' V četrtek 5. t. m. so v Trstu pokopali g. Alojzija Cigoja iz Gorice, ki je umrl v tržaški bolnici.
Pokojnik je bil mirnega in dobrega značaja, zato je njegova prerana smrt, saj je bil še mlad, napravila globok vtis med njegovimi prijatelji in znanci v Gorici.
Njegovi družini in vsem sorodnikom naše sožalje.
• * •
■Nad osemdeset let star je v Gorici umrl g. Mihael Culot, ki je bil ves čas po prvi svetovni vojni u-pravitelj grajskega posestva na Dobrovem v Brdih. Ljubil in ceni-1 je pridne in dobre kmete in je rad obiskoval dobrovske posestnike, ki so svoje kmetije znali vestno voditi in upravljati.
DAROVI
V zadnji številki se nam je vrinila neljuba pomota.
V počastitev spomina pok. I. Preloga je daroval za SDD g. A. Jogaa
1.000	in ne 500 lir, kot smo napačno navedli.
Z dueli sej občinskega sneta
I Z S L O V E N I T E
Kjer vihra sovjetska zastava tam cvete sistem prisilnega dela
Prisilno delo, .staro sredstvo zatiranja v Sovjetski zvezi, je sledilo zastavi sovjetskega imperializma v vse dežele, ki so postale žrtev kremeljske oblasti.
Češkoslovaška, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Albanija, Poljska, Kitajska, vse posnemajo sovjetski zgled. Cenijo, da znaša število prisilnih delavcev v Sovjetski zvezi in njenih podložniških državah o-krog 20 milijonov.
Odbor ZN. za prisilno delo v Ze-. nevi je zabeležil nova pričevanja o prisilnem delu v komunističnem svetu.
Tajnik mednarodne komisije proti koncentracijskim taboriščem, David Bousset, izjavlja, da se sistem delovnih taborišč širi po območju sovjetske oblasti.
Glavni tajnik poljskega združenja bivših političnih jetnikov, dr. Z. Stahl, navaja, da veljavna .zako-* nodaja na Poljskem predvideva različne vrste prisilnega dela: o-sebe, ki so prisiljene na delo za državo, ne da bi bile zaprte; prisilno delo v posebnih taboriščih za osebe, ki so zaprte zaradi domnevnih zločinov, ter »vzgojno« prisilno •delo na podlagi upravnih ukrepov,
Druge priče izpovedujejo, da so vzhodnoevropski podložniki v prvih letih komunistične oblasti izkoristili prisilno delo v glavnem za zatiranje politične opozicije. Poudarja, da je pa zdaj glavni cilj prisilnega dela gospodarsko izkoriščanje.
Albert Herling priča, da dokazi potrjujejo, da najmanj milijon mož, žena in otrok opravlja suženjsko delo, ki je uzakonjeno v Bolgariji, Češkoslovaški, Madžarski, Poljski in Romuniji.
Po sovjetskem vzorcu so njihovi podložniki ustvarili skoraj neomejeno zakonito možnost izrekanju kazni prisilnega dela pod pogoji, ki odgovarjajo oblastnikom.
Češkoslovaški zakon od oktobra 1S48, ki so ga izdali nekaj mesecev po komunističnem državnem udaru, ustanavlja sistem prisilnega dela pod nadzorstvom notranjega ministrstva. »Ljudski odbori« lahko v upravnem postopku kaznujejo na prisilno delo osebe, ki »ogrožajo uvedbo ljudsko-demokratične-ga reda ali gospodarskega življenja«. Novi kazenski zakonik predvideva prisilno delo tudi za male prekršitelje, »ki izražajo ali so nameravali izražati sovražno stališče proti ljudsko - demokratičnemu zakonitemu redu«.
Bolgarija je prva sledila sovjetskemu vzorcu prisilnega dela, ko je že leta' 1945 ustvarila zakonsko podlago zanj. Tri leta pozneje je zakon o ljudski milici pooblastil notranjega ministra, da lahko obsodi vsako osebo na prisilno delo; za to zadostuje že »protiljudsko stališče«.
Po novem zakonu o delu iz leta i 951 so v primeru potrebe vsi madžarski državljani med 14. in 50. letom obvezani, stopiti v obvezno delovno službo, »da se prebrodijo nevarnosti, ki ogrožajo gospodarstvo, ali ki bi ogrožale koristi države«. Znano je, da so mnoge madžarske jetnike, prav tako kot v drugih podložniških. državah, deportirali na prisilno delo v Sovjetsko zvezo.
Podobni zakoni so na Poljskem, v Romuniji in v Albaniji. Besedila so različna, toda bistvo je vedno isto.
Kitajska komunistična vlada je z odredbo k leta 1951 ustvarila zakonito podlago za uporabo prisil-
nega dela. Naredba predpisuje smrtno kazen ali dosmrtno kazen za različne »zločine«, med njimi tudi za »protirevolucionarno propagando in agitacijo ter za ustvarjanje in širjenje glasov«.
O uporabi jetnikov je kitajski minister javne varnosti v maju 1951 v poročilu omenil med drugim: »Ti ljudje predstavljajo z gospodarskega stališča veliki vir delovne sile. Zdaj jih organiziramo za delo za državo. Nudimo jim možnost, da se popravijo. Istočasno bodo imeli odločilni vpliv na nekatera državna proizvajalna podjetja.«
Podložniške države so podobno kot Sovjetska izveza stalno odklanjale, da bi dovolile nepristransko preiskavo glede prisilnega dela. Toda kljub temu, da skušajo to držati v tajnosti, dokazujejo pričevanja iz mnogih virov, da je postalo suženjsko delo neobhoden del gospodarskega in političnega sistema v vseh deželah pod sovjetsko oblastjo.
Jugoslovanski folHopna glasba Bi londonskem padiu
Folklorna glasba jugoslovanskih narodov je naslov sporeda glasbenih oddaj londonskega študija B, B.C., ki je od 10. februarja dalje štiri tedne na sporedu v priredbi referenta za foLkiorno glasbo pri tej radijski ustanovi, Kennedy, in s predavanji lektorja orientalistike londonske .univerze, dr Arnolda Bake-ja.
Te oddaje bodo prinesle pregled čez vso .narodno glasbo jugoslovanskih narodov. Prvi spored 10. m. je bil posvečen slovenski in hrvat-ski glasbi, naslednje tedne pa bodo na vrsti Makedonija, Crna gora, Bosna, Hercegovina in Srbija.
Dr. Bake in Peter Kennedy sta se leta 1951 udeležila Mednarodnega zasedanja za folklorno glasbo v Opatiji, ki ga je organizirala v •zvezi z Mednarodnim svetom za folklorno' glasbo jugoslovanska vlada. Kot je znano, so bile na tem velikem festivalu zastopane mnogotere folklorne skupine iz Jugoslavije. Ob tej priložnosti sta oba angleška strokovnjaka tudi registrirala jugoslovansko glasbeno folkloro, ki jo bosta zdaj predstavila širokemu angleškemu svetu.
Ob obletnici Prešernom smrti
»Pred nami plamen gre zkoz noč — kot Bog pred Izraelci...«
Tako je zapisal Zupančič ob stoletnici Prešernovega rojstva. S temi besedami je točno označil ves pomen našega pesnika velikana. Ko te dni obhajamo obletnico pesnikove smrti, je prav, da se za trenutek poglobimo v duh našega genija, da s tem počastimo veličino njegovega dela.
Različna so področja, na katerih je zapustil mogočno sled. Bil je glasnik dobe, ki je šele morala priti, prerok narodove bodočnosti in ustvaritelj njegovega slovstva. V onih dneh, ki so bili za čudo podobni našim, je Prešeren trdno veroval v našo narodno bodočnost;
Holandska vremenska nesreča
Ljudski pregovor na Nizozemskem pravi: »Bog je ustvaril nebo in zemljo, Nizozemci pa svojo domovino.«
Zivijenje ljudi v stisnjenem pasu med Belgijo in Nemčijo na obali Severnega morja je že stoletja sem ena sama borba z vodo, ki je za Nizozemsko blagoslov in prekletstvo obenem. Valovi ogromnih razsežnosti, ki jih bičajo viharji Severnega morja, so prav v teh dneh zahtevali okrog 2000 človeških življenj. Na podoben način je v 12. stoletju nastala velika morska močvara, znana pod imenom, Zuidersee. To močvaro v sedanjeh časih izredno marljivi Nizozemci kos za kosom rešujejo pred morskim pohlepom in jo spet vračajo rodovitnim področjem. Nič manj ko 6000 kv. metrov nizozemske plodne, zemlje je v prejšnjih stoletjih zalilo morsko vodovje in ob vsaki taki nesreči je izgubilo na tisoče in desettisoče ljudi življenje.
Nizozemska meri 33.000 kv. km, t. j. še enprat več, kakor pa zemlja. na kateri živimo strnjeni Slovenci. Medtem ko ne dosežemo Slovenci na zemlji, ki nam jo je odredila narava, niti dveh milijonov duš, šteje Nizozemska po zadnjem ljudskem štetju 10,3 milijone
prebivalcev. Gostota nizozemskega prebivalstva znaša tako kar 315 prebivalcev na kv. km, v Jugoslaviji pa komaj 56 prebivalcev. Nizozemska je ena najgosteje naseljenih držav na svetu.
Neurje je letos posebno prizadelo južne pokrajine dežele in opu-stošilo ozke pasove, ki so jih pridne roke stoletja z največjimi napori iz nekdanjega morskega dna spremenile v rodovitno zemljo. Štirideset odstotkov vse plodne zemlje (glej s črnim tlom označena področja na .zemljepisni skici!) na Nizozemskem leži niže od morske gladine in zato so morali ljudje zgraditi ogromne dovolj visoke nasipe, ki varujejo zemljo pred morskimi poplavami. V prejšnjih časih so številni za Nizozemsko začilni mlini na veter dobavljali .potrebno silo za pogon sesalk, ki so vodo usmerjale po odvodnih jarkih. Tako ie bilo omogočeno redno navod-
O O S P O DAR STVO|
KAKŠNE VRSTE SADNEGA DREVJA BOMO SADILI
Ker je bno vreme ugodno, ;o it los prekopan m uodo se prekopali (rigolali) precej zemlje za nove trtne in saane nasade.
Marsikateri kmet in zlasti vesten in navaden kmet si dela preglavice, kaj naj sadi v aoiočeno zemljo. In res je tako. Ni vsaka zemlja u-godna za vsako vrsto sadnega drevja. Medtem ko bo v določeni zemlji n. pr. dobro uspevala češplja a-li hruška, ne bo dobro uspevala breskev itd. Lato hočemo danes dati glede .tega nekaj nasvetov.
Predno pa o tem govorimo, hočemo ponoviti že tolikokrat omenjeno pravilo za uspešnost nasada. In eno prvih pravil je, da prekopano zemljo lepo izravnamo, da ne ostanejo kotanje (jame). V teh bi se namreč nabrala in ostajala voda, ki jč eden največjih sovražnikov korenin, če več časa ostaja na površini. V takem primeru začnejo korenine gniti in drevesu preti pogin ali prav gotovo opešanost. Torej bomo zemljo lepo izravnali in se pri saditvi ravnali po nasvetih, ki smo jih že večkrat objavili.
Danes bomo govorili o primernosti določene zemlje za določene sadne vrste, in sicer za breskve, ■češnje, češplje, marelice, hruške in jabolka ter trte.
BRESKEV uspeva dobro v pe-ščeno-ilovnati zemlji (po domače rusica ali na splošno: lahka zemlja). V težkih zemljah breskev ne Učaka dolgega življenja. Zgodnje, vrste bomo sadili v bolj visokih senčnih legah, da nam prej dozorijo, da jih ne doseže suša! Poznejše vrste pa bomo sadili v bolj nizke in osojne lege, da jih kolikor toliko obvarujemo pred morebitno sušo.
CESNJE bomo sadili v kakršno koli zemljo. Eno pa je pravilo, ki ga moramo upoštevati: češnje moramo saditi v zračne in tako imenovane lege, da niso zaprte v kotline, ampak da ima do njih dotok
ČEŠPLJE in SLIVE. To je sadno pleme, ki je najskromnejše, kar se tiče življenjskih zahtev. Uspevajo povsod, v nizkih kakor hribovitih legah, v težkih kakor peščenih zemljah. Da češplja malo rodi, so kri-
močeh poskušali olajšati gorje soljudem v nesreči! Enake izraze sočustvovanja in solidarnosti pošiljamo tržaški Slovenci tudi nesrečnemu prebivalstvu Velike Britanije in Belgije, ki so .bili težko prizadeti ob zadnjem neurju!
vi razni škodljivci, ki pa jih je zelo lahko pobijati. O tem pa bomo pisali na splošno prihodnjič.
MARELICE bomo sadili v visokih zračnih legah in v zemlji, ki je bolj apnena. V Brdih n. pr. rahla, opočna zemlja.
HRUŠKE. Za te je odvisno, na kakšno podlago so cepljene. Na kutno cepljene hruške moramo saditi v boljšo zemljo, ki pa ne sme biti preveč apnena, ker bi v tem primeru listi bledeli in drevesa slabo rastla. Hruške, cepljene na divjo jcodlago, uspevajo najbolj v dobri, močni zemlji, ki pa mora bili prodirna za vodo: to se pravi, da ni vlažna. Ugaja ji pa tudi apnena zemlja. Za hruške velja prayilo kakor za breskve:	zgodnje	vrste
bomo sadili v kakršne koli lege, bolje v visoke, da nam prej dozorijo. Pozne vrste pa bomo sadili raje v nizke lege, da jih obvarujemo suše. To velja zlatsi za jesenske in zimske vrste.
JABLANE. Te so najmanj izbirčne, kar se tiče zemlje in lege. U-spevajo pa seveda bolje v dobri zemlji, kar je naravno in kar velja zlasti za žlahtne zimske vrste. Jablane cepimo lahko na tri podlage: divjak, dusenovec in paradiževec. Prve nam dajo veliko drevo, druge srednje in tretje nizko, šibkejše drevo, a zato z lepšim, debelejšim sadjem.
TRTE. Predvsem bi za trto moralo biti domovanje samo na griču in ne po ravninah. Le po brdo-vitih legah nam trta da dobro in okusno kapljico, medtem ko nam da ravnina le šibkejše vino, a bi dala 'bogatejšo obroditev žita! Kar se zemlje tiče, je odvisno od podlage. V hribovite lege bomo sadili trte, cepljene na »monticolo« ali »Du Lot«. Te dobro prenašajo sušo in apnene zemlje. V nizke lege z močno neapneno zemljo bomo sadili trte, cepljene na »Riparia portal is«. V srednje lege in dobre zemlje bomo sadili cepljenke na »Rip. Berlandieri B. B. 5« ali »420 A« ali »Teleki 8 ali 9«. Te zadnje podlage so bolj čislane, ker na njih cepljene trte več rodijo in dajejo grozdje boljše kakovosti, .to je botj •bogato na sladkorju.
To bi bila splošna navodila za uspešnost novih nasadov.
i
PovRMns: eoo
IMORSKOSCaOINO
USADI
ordrecht
-ml-
c/ier
Anttverpen
Mec/ieln
Ostendrp
POVRŠINE POD MORSKO GLADINO
njavanje, ki je neobhodno potrebno za ogromno vrtnarstvo, s katerim razpolaga ta dežela.
V Trst prihajajo z Nizozemske razni poljski pridelki — krompir ječmen in čebule najlepših tulipanov, hijacint in drugega lepotične-ga cvetja. Stoletja so se Nizozemci borili z vodovjem in junaško kiju bovali razjarjenim naravnim silam. Ta stoletna borba je zahtevala številne žrtve — tudi v .teh dneh -— vendar bodo pridni in sposobni Nizozemci 'tudi današnjo težko ne-; srečo premagali, povsem v skladu z geslom,. ki je napisano na grbu pokrajine Zeeland: »Luctor et e-mergo!« - v prosti slovenščini: »S /trudom se rešiš,«
Tudi tržaški Slovenci se pridružujemo vsemu kulturnemu svetu ki v teh dneh v popolni vzajemnosti sočustvuje z nizozemskim narodom in tudi mi bomo po svojih
Otroška mašberada SOD
Naše starše opozarjamo na tradicionalno otroško maškerado, ki io priredi SDD tudi letos v prenovljeni dvorani v Machiavellijevi u-lici 22-11.
Otroška maškerada bo na zadnjo pustno nedeljo, to je 15. februarja od 15. ure dalje. Po maškeradi ples
Mava angleškega baleta po Jugoslaviji in 6rčiji
Britanski svet (British Council) je v preteklem letu Organiziral razstavo angleškega baleta v raznih evropskih prestolicah.
Letos so to razstavo prepeljali v Jugoslavijo, kjer bo do začetka meseca aprila, nato pa jo bodo kazali po grških mestih. Zdaj je razstava odprta v Ljubljani.
Razstava ni velika, je pa zelo ‘zanimiva. Razstavljenih je deset celotnih odrskih modelov s scenerijami in originalno razsvetljavo ter celo z gibljivimi svetlobnimi e-fejeti.
Razstavljenih je tudi okrog 150 britanskih knjig in revij, ki so povešene modernemu baletu, okoli 300 fotografij in nad 100 izvirnih načrtov za kostume.
dela starih junakov in budit svoj narod.
Veliko srce pesnikovo pa je združeno v eni osebi tudi velikega misleca. Prešeren je s svojo široko svetovno razgledanostjo prvi spoznal pomen narodne samostojnosti, pa ne v smislu, kot ga nekateri razlagajo, češ da je bil pesnik kot nasprotnik ilirizma tudi nasprotnik jugoslovanske misli. O ne! Bil je preglobok mislec in preveč je ljubil svoj narod, da ne bi spoznal, da jpomeni samostojna slovenska država izven okvira jugoslovanske skupnosti narodno smrt.
Nazadnje pa nam je lahko Prešel en za vzgled tudi kot človek. Malokateri mož na svetu je moral toliko pretrpeti in se boriti z večjimi težavami, kot ravno veliki pesnik. In vendar je vse prenesel. Lahko bi trdili, da so bile mogoče ravno te težave ono peščeno zrno, ki je ranilo dragoceno školjko pesnikovega srca, da je porodila bleščeče, dragocene bisere slovenskega slovstva.
Danes bi gotovo tudi potrebovali takega človeka. Moral bi nam spet vzbujati malodušna srca in nas navduševati. Pokazati nam bi moral po! svobode in resnice. Ali ne! Se ena Prešernova zasluga je, še ena stran njegovega genija. In tudi to je zapisal Zupančič:
»— a ni mu treba: vse nam je povedal!«
VOJKO
GROM: F. PREŠEREN
še več: veroval je v vzajemno slovansko slogo, v moč njenih narodov. Čeprav so bili časi vse prej kot rožnati in razmere pod Metternichovim absolutizmom obupne, je Prešernov glas prodrl med dremave Slovence in jih navdušil za naš jezik, za našo poezijo, za slovenstvo.
Bil je zares plamen v noči. Ta plamen pa je bil tudi topel, ne le blesteč in sijajen. Prešernove pe-sm: niso samo pesniško dovršene in popolne, ampak nas predvsem ogrejejo. Polne so ljubezni, iskrene in globoke, do nesrečne domovine in zatiranega ljudstva. Čudovite je, kako so Prešernove pesmi primerne za preprosto ljudstvo, ki ga more razumeti, ravno tako pa ugajajo tudi zahtevnejšim ljudem. Človeku se zazdi ob branju teh poezij, kot bi imel opravka s sta rim oslepelim gusarjem, ki je prišel kdo ve od kod opevat slavna
Avtomobilski strokovnjaki
Praga 1. 1953.
Na Vaclavskem trgu se je -ustavil avtomobil znamke »Packard«. Dolg je bil kot kit, nabit kristalnega laka in niklja.
Pa se prikaže sprehajalec s prekrižanimi rokami na hrbtu, se u-stovi in obstrmi. Dolgo stoji zamaknjen v čudežnžo tehniko ,n molči.
iZ druge strani se priziblje drugi pešec in tudi ta se ustavi in občuduje. Končno le izusti: »Čudovito vozilo!«
Prvi opazovalec motri nekaj časa drugega, nato doda: »Res čudovito vozilo, ito je napredek, za katerega se lahko zahvalimo očetu Stalinu.«
Pogled drugega češkega občudovalca postane nekoliko nemiren, vendar odgovori:	»Ali, dragi go-
spod, kaj ne vidite, da je to ameriški voz? Verjetno niste avtomobilski strokovnjak?«
Nato prvi: »Avtomobilske znamke že poznm, ali Vas ne poznam!«
KITAJSKA AGRARNA REFORMA
Komunisti so cinično zlorabili potrebo kitajske agrarne reforme.
V Angliji je zdaj izšla knjiga, ki prva obračunava s kitajsko agrarno reformo (»Land Reform in Chi-na«, izdaja »Batchworth Press«). Sestavljena je izključno po komunističnih virih, v glavnem iz govorov, časopisov in knjig. Zaradi tega daje popolnoma objektivno sliko. kot jo prikazujejo kitajski komunisti sami.
Agrarna reforma je po mnenju vseh nujna potreba za mnoge azijske dežele. Kuomintang ni -imel s svojo reformo uspeha, kar je bil glavni razlog zmage komunistov, Vsaka taka reforma prinaša teža-žave, toda na Kitajskem je prinesla tako veliko trpljenja, da je gorje, ki ga je ustvarila, veliko večje kot njene dobre strani.
Reformo so izvedli tako, da so poslali na vasi komunistične agitatorje, ki so imeli .nalogo nahujskati ljudstvo proti vsem boljšim kmetom. Agitatorji so sklicali množični sestanek, na katerem so bogatejše kmete po vrsti postavljali na sramotni oder. Nahujskana množica je nato napadla njihova posestva, jih mučila in dostikrat tudi u-bila skupno z vsemi člani njihove rodbine. Tako so jih razlastili ne samo njihove zemlje, marveč vsega, kar so imeli, tako da so bili lahko srečni, če so rešili golo življenje.
Knjiga navaja dobesedno navodila komunističnih oblasti agitatorjem. Kri zaledeni v žilah, ko jih čitamo. Naloga agitatorjev je, spremeniti blago ozračje v vaseh v nespravljivo sovraštvo do bogatejše-
T RA Dl CI O N A LN A
^Pustna veselica
bo na pustni torek 17. februarja ob 9. zvečer v prenovljenih prostorih SDZ v ulici Machiavelli 22-11
Poskrbljeno bo za zabaoo, godbo,
dobro kopljico in okusno Jedačo 1
ga razreda. V navodilih je posebno | vprečni bogati kmet na Kitajskem
ni imel na tisoče jutrov zemlje, kakor je to bilo v nekaterih drugih deželah. Na Kitajskem so bogatejši kmetje imeli le manjša posestva in zato je bilo takih veliko število. Zlasti na južnem Kitajskem -imajo za dobro stoječega kmeta že takega, ki ima 10 do 20 jutrov zemlje. Zato so preganjanja prizadela toliko ljudi.
Komunistični listi priznavajo, da je bilo v južni in srednji Kitajski med kmečkim prebivalstvom okrog 20 odstotkov bogatejših kmetov. Z drugimi besedami, v vsaki vasi je bilo treba dobesedno uničiti vsako peto rodbino.
Tako je kitajska agrarna reforma prinesla le zmešnjavo in bedo. Njen cilj ni bil pomagati ubogim kmetom in dvigniti poljedelstvo. »Da bi ustanovili kmečko revolucionarno diktaturo«, pravi eden med glavnimi teoretiki, »smo pripravljeni na zmešnjavo in na mogoči padec proizvodnje za gotovo debo. 'Napravili bi grobo politično pogreško, če bi gledali na agrarno reformo le kot na novo razdelitev zemlje. Kitajska agrarna reforma ima za cilj utrditi komunistično o-■blast.«
Ko so irevni kmetje končno dobili zemljo, so jim komunisti naznanili, da je zemlja njihova v vsakem oziru, da jo lahko prodajajo ali dajo v zakup. Prej so govorili, da hočejo ustvariti novi razred malih kmetov, zdaj pa pišejo v svojem tisku, da je njihov namen kolektivizacija poljedelstva. 2e napovedujejo, da jim bodo v enem ali več letih odvzeli zemljo, ker bo tudi kitajsko poljedelstvo organizirano po sovjetskem vzorcu.
John Ca,rdwell in Guy Wint
značilna odredba, da agitatorji ne smejo sami sodelovati pri napadih na bogatejše kmete. Morajo jih sicer voditi, sam napad pa morajo izvršiti domači kmetje sami.
V navodilih razlagajo tudi odkritosrčno, zakaj mora biti tako. Ce bi namreč agitatorji sami napadali in če bi to domači kmetje le opazovali, se lahko zgodi, da bi bile simpatije kmetov na strani žrtev in proti njihovim zatiralcem.
Kitajski zakon o agrarni reformi iz leta 1950 pravi, da je cilj reforme povečati pridelovanje hrane. Navodila komunistične stranke agitatorjem pa pravijo, da je njen cilj ustaliti »ljudsko diktaturo« na deželi z uničenjem bogatih kmetov, .ki nasprotujejo komunistom.
Zakon o agrarni -reformi prepoveduje mučenje »despotov« (bogatejših kmetov), vendar daje kitajski komunistični -teoretik Tong Tse-hui sledeče navodilo agitatorjem:
»V nekaterih krajih so kadri pokazali tendenco, da se krijejo z zakonom. Bali so se to ali ono izvršiti. Bogati kmetje so se poslužili zakona in listin, da se upirajo in sabotirajo agrarno reformo. Tako izvajanje zakona je treba odpraviti. Zakon in dopolnilne naredbe je treba uporabiti kot orožje revnih kmetov za napad na bogate kmete., in ne kot orožje bogatih kmetov za odpor proti agrarni reformi. Nekatere odredbe se lahko škodljivo tolmačijo. Toda ne sme biti tolmačenje v prid bogatim kmetom.«
Komunistični veljaki so dobro vedeli, kaj se v njihovem imenu dogaja po vaseh 'in kakšen je tam resnični ooložai. Tako le priznal v iuliiu 1951 komunistični »Južni dnevnik«: »V resnic-i so tako imenovane množice le maloštevilni a-gitatorii. -politično zavedna manjšina. ki je daleč naprej pred splošnim stanjem kmetov.«
Druži komunistični list »Jangce dnevnik« piše o položaju po vaseh: »Kadri so pritiskali na bogate kmete, naj se odpovejo svoji lastnini, in ko to ni uspelo, so um kadri vezali roke in noge teT iih strašno pretepali. V teku razrednega bo’a so 'bogate kmete povsod mučili.«
Naihujše pri vsem tem je ogromno število prizadetih ljudi, ker po-
PEVSKO DRUŠTVO » AVGUST TANČE «
priredi v nedeljo 22. februarja ob 16. uri v kinodvorani v Nabrežini
PREŠERNOVO PROSLAVO s kulturnim- sporedom
Sodelujeta pevski zbor društva , »A. Tanče« in
Godbeno društvo iz Nabrežine
VESTI s TRŽAŠKEGA
ZGODBE, Ki JIH „D E L 011 NE OBJAVLJA
Ženitooanle iooariša Šubareua
Moskovska »Pravda«, ki je obvezni rdeči brevir sienernega pismenega kominiormističnega užit-karja, prinaša med drugim tudi naslednjo predpustno dogodivščino:
»Zenitovanje tovariša Subareva zasluži najostrejšo obsodbo generalnega tajnika Komunistične partije Azerbajdžana, M. D. Bagirova, Vodstvo organizacije »Vzerittilak« se je težko prekršilo proti svojim nadzornim dolžnostim. Do pred nekaj tedni je bil na čelu »Trgovinskega oddelka nabiralcev bombaža«, to je ene izmed najvažnejših sekcij Zadružne trgovine, neki Su-barev, ki je za svoje delo prejemal mesečno plačo 950 rubljev.
Ob priliki ženitovanja svojega sina, ki se ga je udeležilo nad 200 povabljencev, med njimi predstojnik5 in podrejenci Subareva ter mnogi komunisti, je vladalo razkošje, ki je nezdružljivo s plačo Subareva. Posebno značilnost tega ženitovanja je v pravi luči osvetlil dogodek med bogato pojedino. Neznanec je ob pogostih napitnicah izmaknil nekemu gostu žepno uro. Ko je lastnik ure tatvino zapazil, so sklenili, da bodo vse prisotne telesno preiskali. Končno so našli v žepu nekega tatinskega udeleženca ukradeno uro. Takoj se je sestavilo sodišče; zločinca so temeljito pretepli in vrgli na cesto.
Pri vsem tem pa prisotnim — in tudi komunistom — ni padlo na um čisto preprosto vprašanje: Iz kekšnih virov in skladov si nekdo dovoljuje'razkošno ženitovanje, ko pa znaša njegova mesečna plača komaj 950 rubljev? Clan KP, Suba-rev, že od meseca marca 1.1. dalje «i plačal članarine, kakor 3« Rjavil partijski tajnik, tov. Bagirov. Primer ženitovanja tovariša Suba-iova je živa prispodoba čedalje naraščajočih primerov, pri katerih eločinski elementi v v raznih trgovskih oddelkih nekaznivo nadaljujejo s svojimi zločini. Tatvine, poneverbe in celo množenske goljufije so pa dnevnem redu.
Se resnejši opomin takih kriminalnih dejanj v Azerbajdžanu so prestopki in zločini pri Glavni u-pravi za dobavo traktorjev. Tu so ugotovili, da so spomladi 1.1. »O-krožne traktorske postaje« prejemale od »Glavne uprave« nadomestne dele samo proti plačilu visokih podkupnin. Ministrski svet republike, minister za državno nadzorstvo, finančno ministrstvo in poljedelski oddelek KP, vsi ti organi so bili o teh zločinskih naklepih poučeni in bi morali — po izjavi partijskega tajnika — že davno nekaj ukreniti,«
Zgodba moskovske »Pravde« v »resnem zahodnem svetu gotovo ni svetovno razkritje, dokazuje pa, da so sadovi 35-letne komunistične prevzgoje človeštva izredno klavrni, in še znatno mizernejši bi se ti sadovi izkazali, če bi moskovska aPravda« vsaj enkrat pometala pred svojim lastnim pragom. V samem središču Moskve, v številnih razkošnih lokalih rdečih izvoljencev ie ženitovanja tovariša Subareva ponavljajo noč za nočjo in vendar lovi »Pravda« male grešnike po ta-
ko oddaljenem Azerbajdžanu. Nič ni novega na tem svetu! Kar je doživljala nekdanja carska Rusija, prav to se ponavlja v Stalinovem rdečem raju. Hlevi so ostali isti, samo užitkarje so zamenjali.
Lanskim slovensko - italijanskim tržaškim romarjem v Moskvo pa »Pravda« prav gotovo ni naijraviia posebne usluge, ko je na tako bleščeč način razgalila njihove pripovedke o delavskih plačah v Sovje-tiji. Saj se vsi še spominjamo apostolskih zatrjevanj moskovskih romarjev, ki so dokazovali, da je plača sovjetskega delavca ne 450 rubljev, kakor smo trdili mi, pač pa 100C rubljev. Sef »Trgovinskega oddelka nabiralcev bombaža«, to je »ene izmed najvažnejših sekcij .Zadružne trgovine’, je prejemal mesečno 950 rubljev«, pravi »Pravda« in pristavlja, da je bil ta šef še komunist povrhu. Mislimo, da prav nič ne grešimo, če ocenimo plačo navadnih nabiralcev, ki n. pr. niso partijci, na največ 250 rubljev. Kaj s tem denarjem lahko delavec kupi pa itak vemo. Laž ima v resnici kratke noge!
v Sv. Križu
Po zadnji svetovni vojni je ribištvo v naši vasi začelo propadati tako naglo, da bo, če gre tako naprej, v par letih ribištvo za nas popolnoma tuj in nepoznan poklic. Saj imamo v celi vasi zdaj komaj šn par družin, ki se z ribištvom resno bavijo,
Več stvari je vplivalo na naše ljudi, da so zapustili mreže in morje in šli iskat kruha drugam. Kot glavni vzrok vsemu je pa nedvomno pomanjkanje čuta in smisla za skupno zadružno delo in upravo. Tega se naši bivši ribiči ne zavedajo; videli so samo ogrožanje močnejših ribiških družb, ki so s svojimi napravami in sredstvi lah-.ko učinkovito konkurirale še nekako primitivnim pripravam naših ribičev. Konkurenca je bila vsak dan večja in tako se je vsak dan bolj krčilo število kriških ribičev. Misel na kako zadružništvo ni nikdar naletelo na prijazen odmev v naši vasi. Tudi prizadevanja poslanca Ribarja, ki je postavil na noge ribiško zadrugo v Križu, v tistih starih zlatih časih, so klavrno propadla. Zadruga se je v kratkem razbila in vsak je šel s svojim čolnom in svojo mrežo zase na lov. In vendar bi edino v močni zadrugi naši ribiči lahko še živeli in gospodarili po svojem morju. V zadrugi bi lahko dosegli tudi vpis v bolniško blagajno in vse druge socialne pridobitve delavčev, po katerih so tako hrepeneli in ki so mnogo pripomogle, da so ti ribiči šli drugam delat.
Danes Križ ni več ribiško naselje. Lahko se bo pa v kratkem zgodilo, da bo v Križu spet zacvetelo ribištvo, a takrat ne bo več kriška obala obala slovenskih ribičev!...
Ali ne bi bilo tedaj žalostno, da bi si morali očitati, da smo zapravili svojo slovensko obalo tudi zaradi pomanjkanja smisla za gospodarsko zadružno sodelovanje?
6ospoMi načrt
za natipežinsbo občino
Ker prebivalci nabrežinsko - devinske občine z zanimanjem zasle-j dujejo delovanje občinske uprave glede javnih del, ne bo napak, če upoštevajo tudi naslednje podatke, ki smo jih dobili pri občinski u-piavi.
Občinski odbor je v gospodarski načrt št. 11 za prvo polletje tega leta vnesel vsoto 80 milijonov 750 tisoč lir za izvršitev najraznovrst-nejših del po devinsko-nabrežinski občini in prosil za odobritev predvidenih izdatkov pri pristojnih nadzornih oblastvih. Ta so pa odobrila samo 15 milijonov izdatkov. Črtala so iz predlaganega gospodarskega načrta kar vsoto 65,000.000 750 tisoč lir! Razumljivo je, da zarodi tega ne izadene nobena krivda občinsko upravo, ki je skušala v mejah možnosti zadostiti vsem občinskim potrebam glede javnih del. Odobrene postavke so naslednje:
1) za šolo v Sempolaju 3,200.000 L
2) za šolo v Nabrežini . 7,750.000 »
3) 'za popravilo občinskih hiš .  ............
4) za ureditev pokopališča v Slivnem ....
5) za razne ureditve v
Devinu .............. 2,000.000 »
6) za ureditev prostora pred postajo v Vižiov-
ljah ................ 500.000»
800.000 v
750.000 »
Skupno 15,000.000 L
Seja Olrap odbora SDZ
V nedeljo 1. marca ob 9.30 bo seja Glavnega odbora SDZ na sedežu v Machiavellijevi ulici 22-11.
Ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve, vabimo odbornike, da se seje polnoštevilno udeležijo.
Tajništvo
Kam materam»premiSlievanie
IGR Al O SE Z NAMI
Pred kratkim smo izvedeli za nekam čudno potovanje pisma, ki je bilo namenjeno v naše Mavhinje.
Gospa M. L. je 2. decembra 1952 odposlala pismo znancem v Mav-hinje in napisala naslov v slovenščini, to se pravi napisala je ime kraja, kot ga je sama poznala. Verjetno malokateri Tržačan ve za i-me, ki so ga Lahi dali tej vasi: Malchina! Pod imenom kraja pa je še navedla, kje je ta kraj (STO).
Na glavni pošti še je našel malopridnež, ki je na levo poleg oznake STO dodal črke »URSS« in pismo vtaknil v zavitek, ki je bil namenjen v Sovjetsko zvezo. Pismo je res romalo v Moskvo, od koder razpošljejo tujo pošto v posamezne namembne kraje. V Moskvi so si morali zelo beliti glave, da bi našli nekje v širnem rdečem imperiju vas Mavhinje, končno so pa dali na ovoj dva žiga, »Meždunarod-noje« ter »Retou-r« in pismo je romalo spet nazaj v Trst, kjer ga je gospa M. L. prejela 3. februarja 1953, to se pravi po celih dveh mesecih, odkar ga je odposlala.
Kar sledi, nam je pa sporočil sin gcspe L., ki se je takoj naslednje-
Prispevki za kmetovalce
iZavezniška vojaška uprava je j •dobrila za tekoče polletje vsoto, j « katero bo Kmetijsko nadzorni-štvo nudilo prispevke za nekatere važne pobude, nanašajoče se na izboljšanje in povečanje krajevne poljedelske proizvodnje.
V ta namen bodo dali:
1) ZA CVETLIČARSTVO:
Prispevek za nakup vrtnic in čebulic gladiolov v najvišjem izno; su 30 odst. izdatkov, predvsem kmetovalcem cvetličarjem. Rok za ■aročitev, najmanj 100 vrtnic in 100 gladiolov, poteče 28. februarja t. 1. Ob naročitvi mora prosilec dati na račun 50 lir za vsako vrtnico in 8 lir za vsako čebulico.
ti) ZA MALE KMETIJ. STROJE:
Prispevek za nabavo malih kmetijskih strojev, splošno še malo v rabi, v najvišjem iznosu 30 odst. Dana bo prednost onim strojem, katere bo posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje. Rok za vlaganje prošenj poteče dne 30. aprila 1.1.
I) ZA IZBOLJŠANJE V ŽIVINOREJI:
a) razdeljevanje semena večne in triletne detelje izbranih vrst po znižani ceni. Naročila se zaključijo 28. februarja;
b) razdeljevanje močnega krmi-
la (pogače koruznega jedrca) s 50 odst. prispevka, za krave molznice, in sicer samo tistim rejcem, ki pri decembrskem razdeljevanju (30 kg na glavo) krmila niso bili deležni;
c) prispevek 50 odst. pri razdeljevanju valilnih jajc in en dan starih piščet sledečih pasem: bela livornška, Rhood -Island in New - Hampshire. Naročila za najmanj 12 jajc ali pa piščet vsake posamezne pasme zaključijo 30. aprila 1.1.
4) ZA ČEBELARSTVO:
Prispevek za nakup racionalnih panjev (tipa Žnidaršič in Dadam • Blatt) in potrebnega orodja v čebelarstvu. Rok za vlaganje prošenj poteče 30. aprila 1.1.
Začetek • razdeljevanj pobud na našajočih se pod točko 1) in 3) a) - b) bomo pravočasno javili kasneje.
Prošnje za prispevek pod točko 2) in 4) in naročila, nanašajoča se pod točko 1) in 3) a) - c) sprejema ravnateljstvo Področnega kmetij skega nadzorništva - ulica Ghega št. 6-1 - tel. 86-73.
Končno obveščamo kmetovalce, da smo sprejemanje naročil za trte in sadno drevje za spomladansko saditev dokončno zaključili.
ga dne zglasil na glavni pošti, da mu pojasnijo tako čudno postopanje. Želel je govoriti z Mr. H. A. Haywardom, ki ima nadzorstvo nad pošto. Ko je pa italijanski tajnik ‘britanskega majorja slišal, za kaj gre, je gospoda L. takoj odpeljal iz pisarne svojega šefa, češ da bo sam razčistil zadevo. In res peljal ga je Is nekemu italijanskemu inšpektorju.
Ta je že v začetku skušal opravičevati to »čudno pomoto« podrejenega uslužbenca. Ugibal je, če morda obstojajo nekje Mavhinje tudi v Sovjetski zvezi. Ko so pa pogledali, če je res kak tak kraj v Rusiji, se je pokazalo ne samo, da ga ni, ampak da tudi ni nobenega kraja s podobnim imenom. Gospod L. je pravilno pripomnil, če je res, da poštni uslužbenec ni mogel najti v knjigah poštne konvencije nikakega kraja Mavhinje^ bi moral takoj poslati pismo nazaj n;, naslov odpošiljatelja, 'ki je bi! jasno napisan na ovoju; na noben način pa ni smel dotični uslužbenec ničesar dodati (URSS!). Do-tičnemu uslužbencu pa ni bilo prav nič treba listati po knjigah, ker je bilo na samem pismu napisano, kje je ta kraj (STO!) in sam gospod 'inšpektor je priznal, da vedo, da se pod siglami FTT ali TLT ali STO označi Svobodno tržaško ozemlje. Torej, kako naj si to »pomoto« razložimo? Gospod inšpektor si to razlaga takole: človek, ki je bil takrat v službi, je bil komaj premeščen na dotično mesto, razen •tega imajo na pošti nekaj elementov (»lavativi«, kot jih je on imenoval), ki ne vršijo vestno svoje službe. Zato bo sam poskrbel, da se taka neljuba »pomota« ne ponovi več, poudarjajoč, da je to prvi primer (?).
Tako so odpravili gospoda L., ki se je prišel pritožit Mr. Haywardu, a do njega ni prišel!
Človek je zares presenečen pred razlago, ki jo je dal oni inšpektor:
1) ker imajo, kot smo izvedeli, na glavni pošti sezname starih in novih imen krajev (to je imen krajev, ki so bili poitalijančeni) in poleg tega je bila pod imenom kraja še sigla STO, ki je kazala, kje je ta kraj — v Rusiii prav gotovo ne — zaradi česar ni mogel slavni poštni uslužbenec imeti prav nobenih preglavic pri odpremi pisma:
2) če mednarodna konvencija ne priznava slovenskih imen naših kraiev, kot ie hitel razlagati gospod inšpektor, bi morali pismo vrniti odpošiliateljici;
3) čudno se nam zdi, da je mogel gost>od inšpektor vedeti, kai se ie dogaialo s pismom, ne da bi poklical predse onega uslužbenca da bi se izagovarjal.
Vse to je Čudno, prečudno, da bi
šli kar mimo tega! Čudna je tudi trditev, da na pošti nekaj ni v redu; čudno pa je tudi to, da takemu stanju ne napravijo konec!
Na vsak način je jasno, da se je nekdo umazano poigral s pismom. Upamo, pa, da se kaj takega ne zgodi več! Gospod Hayward bo pa iz .tiska razbral, kar mu gospod L. ni mogel ustno povedati....
Morda pa -bo g. L. imel priliko pogovoriti se z g. majorjem, ko se bo kako drugo pismo, namenjeno recimo v Sesljan, po nekaj mescih vrnilo — s Kitajskega...
J. V.
FfossIs in spraSaiije ezelov
Dotok istrskih izseljencev na Presek se veča iz dneva v dan. ,
Zanje se grade celi stanovanjski kompleksi na Božjem polju pred vf-sjo. Njim so odprta vsa vrata na stežaj, da se z lahkoto prerije jo do služb in -dela. Domačini postajamo vsak dan večji tujci v svoji vasi in na svoji zemlji. Za nas ni dela; prednost imajo ti ezuli, ki teh naših krajev do včeraj še poznali niso. Priznavamo, da imajo_ tudi oni pravico do koščka kruha in do poštene strehe nad glavo, toda pravica zahteva, da so njihove potrebe podrejene potrebam domačinov, ki so vse svoje življenje na tej zemlji delali in trpeli in po svojih močeh prispevali k napredku občine, ki jih danes zanemarja in preizira kot mačeha! Naj občinske in državne krajevne ustanove upoštevajo to dejstvo pri izbiranju nameščencev; naj vsaj nekaj odstotkov razpoložljivih mest prihranijo za domačine!
Pred dnevi mi je neka znanka, dobra, a od komunistične propagande zaslepljena ženska, dala na ogled komunistično glasilo »Lavo-ratore«, v katerem je neka Bene-detti Sabina pozivala .žene, naj pristope k »partizanom miru«.
V navedenem članku farizejsko vprašuje komunistična agitatorka tržaške žene, če bi rade še enkrat doživljale strašne trenutke vojnega časa, bombardiranje, lakoto, bolezni; če bi rade videle svoje sinove razmesarjene po vojnih poljih itd. Članek pa zaključuje s pozivom, naj vse miroljubne žene pristopijo h gibanju partizanov miru, ki se »povsod bori proti vojni in nečlovečnosti«.
Bajke, 'ki jih komunistična propaganda pripoveduje po svojih listih o »partizanih miru«, pustijo vsakega pametnega človeka ravnodušnega, le nasmeh se pojavi na, obrazu bralca. Partizane miru poznajo po celem svetu le za komuniste, ki ribarijo v kalnem, samo da zmešajo glavo preprostim ljudem in pripravljajo tla komunističnemu osvajanju.
_ .2al je ta propaganda prišla tako daleč, da skuša najprej uničiti mir domačega ognjišča. Mož, trezen in od kake bridke izkušnje izučen, tako; odvrne vsiljivca, ki mu skuša dati v podpis kako resolucijo »partizanov miru«. Drugič se pa, ko je mož na dedu, pojavi ženska, ki skuša vplivati na srce matere, kazoč morda na otroka, ki se brezskrbno igra v sobi. Zena, mati, -ki misli samo na bodočnost svojih otrok, se prej ujame na sladke besede teh lažnivcev.
Drage prijateljice, ne nasedajte tem lažnivcem. Povedala vam bom, kaj mi je prišlo na misel, ko sem prebrala poziv ženam v komunističnem listu. Tudi ve, če res ljubite svoj dom, svojo družino, -boste istih misli. Vsaka mati ljubi svoje otroke, zanje vse žrtvuje, včasih tudi življenje; vsaka sovraži vojno, nasilje, nečlovečnost, ker ve, da vse to ogroža mirno življenje njene družine, vzgojo otrok, njihovo bodočnost. Ali ste kdaj pomislile na vlogo matere v Sovjetski zvezi? Ali si lahko mislite, da besede mati, 'kot jo pojmujemo mi.
rdeči frazeologiji ne najdete? Kaj bi porekle, da bi vaše otroke že v zibelki vzela v oskrbo država, ki bi skrbela tudi za njihovo vzgojo, v smislu navodil, ki jih diktira rdeči režim? Morda ste že zasledovale po listih primere, ko mladi ljudje v rdečem imperiju ovadijo svoje lastne roditelje, ki v zahvalo, da so take sinove dali na svet, dobijo nekaj let prisilnega dela? V dvajsetem stoletju se dogajajo take reči in prav v dvajsetem stoletju se najdejo taki hinavci, ki raztrobijo križarsko vojno proti nasilju in nečlovečnosti!
Matere, sestre, žene poklanih poljskih vojakov v Katynskem gozdu, kitajske, korejske žene, vse te so že okusile »sovjetski mir«. Ali ste pomislile, kaj sili čez mejo tisoče in tisoče nemških beguncev, ki polnijo mesta zahodne Nemčije? To so ljudje, ki se niso vdali straš-
Zakaj ni otroškega vrtca na Proseku?
Zadeva otroškega vrtca se v na ši vasi vleče že celo vrsto let. Vedno smo pa še na isti točki kot prvo leto: pri goli obljubi!
Vedno se ponavlja ista pesem, da je za ustanovitev tega prepotrebnega otroškega vrtca za Prosek in Kontovel edina -ovira pomanjkanje prostora. In vendar ni zadeVa primernih prostorov tako zapletena da bi je ne bilo mogoče rešiti z malo dobre volje. V vasi imamo n. pr. le.po dvorano, ki je že nad dve leti zaprta, ki ne služi nikomur in ki bi nudila dovolj prostora iza vse številne otroke, ki nestrpno čakajo svojega vrtca. Ce i-majo italijanski otroci — pa tudi če jih je le šest ali sedem ali celo manj! — pravico do svoje šole in zanje gradijo nova poslopja, zakaj bi kakih 60 slovenskih otrok s Proseka in Kontovela ne smelo imeti svojega vrtca?!
nemu tiranu, ki nočejo, da bi njihovi sinovi rasli v sužnosti, zat«-gredo raje v svet, tvegajo življenje, samo da bodo 'lahko dali oni svojim otrokom vzgojo;"' nočejo, da bi se njihovi otroci nalezli brezbožnega duha, ki razsaja v »miroljubnih državah ljudske demokracije«.
Toda »Lavoratore« ne more pisati o teh ljudeh; ne more pisati o občutkih begunskih mater, ker bi postavil na -laž samega sebe. Ko boste razmišljale o mojih besedah, pomnite, da so ti potuhnjenci pred-straža tistega trinoštva, ki bi rad zavladal tudi nad vami. Za dosego-tega cilja ne bodo štedili s sladkimi besedami in hoteli bodo vplivati tudi na vaš najsvetejši zaklad: materino ljubezen.
Vem, da me boste razumele, n upam, da so te moje preproste misli kateri od vas koristile.
Tržaška mati
Predstava
»MINIATURNEGA TEATRA«
v Nabrežini odpovedana
Vodstvo »Miniaturnega teatra« sporoča Nabrežincem, da mora zaradi obolelosti večine nastopajočih umetnikov odpovedati nedeljsko predstavo v Nabrežini.
Datum novega nastopa javimo kasneje!
Baletna šoia SOD u Trstu
Baletna šola SDD v Trstu je pričela v sredo 28. januarja.
Vpisovanje se še vedno nadaljuje v ulici Machiavelli 22-11., telefon št. 62-75.
DAROVI: Za sklad Sergija Tončiča je daroval Ivan Tomažič 2.000 L.. Najlepša -hvala.
STROJEPISKO za slovenščino in. italijanščino sprejme odvetniška pisarna. Ponudbe na upravo »Demokracije«.
VAJENCA,' 14-letnega, močnega, dobrih staršev, sprejme trgovina jestvin in mešanega blaga v gornji tržaški okolici. E-ventualno tudi proti hrani ;rt stanovanju. Naslov pri upravi lista.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
KNJIGE
Uprava lista ima na prodaj naslednje knjige:
Vinko B e 1 i č i 6 : »Slovenska lirska pesem*, cena 350 lir, la 4tu-dente 300 lir.
France Prešeren: »Krst pri Savici«, cena 250 lir.
Dimitrij J e r u c : »Večerne pesmi«, zbirka, cena 400 lir.
Ferry Bukvič : »Brezdomci«, roman, cena 800 lir, za študente 600 lir.
Ivan J o n t e z : »Jutro brez sonca*, roman, cena 600 lir.
Bogomir Cokel}:	»Zgodovin-
ski razvoj Trsta*, brošura, cena 60 lir.
Ivan Ahčin: »Ob jubileju«, cena 350 lir.
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/III
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813
HIZBF]i
kmetovalci
podjetniki
i
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
Vlal«
R S T
Sonnlno, 2 4
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH t LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.
I Vsakovrstno pohištvo:
| SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
Cormons - prov. Gorizia