Političen list za slovenski narod.
Po poMI prrjeman velja: Za celo leto predpla^an 15 irld.. za pol leta H fldM za öotrt let» 4 trld., za on tnese« 1 icld. 40 kr.
V admlnlitrueljl prejemati veljit: Za celo leto 12 irld., zu p»l leta « irld., za .'etrt let» 3 fld., ui en uwe« 1 icld. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 rld. 20 kr. vej na leto.
Ponmezne itevilke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo i administracija ) in ekspedicija. Semeniiko ulic« it. 2.
Naznanila tinwrati) «e »prejemajo in velja tri»topna petit-vr«la: 8 kr.. Je «e tiska enkrat; 12kr. č« »e ti»ka dvakrat; 15 kr., ie sa tuka trikrat. Pri večkratnem ti»k.inji »e ena primerno ziuanjia. ItokopUl te ne vraöajo, nefrankovana pisma se ne «prejemajo. VrednlStvo je v S«meni*kib ulicah h. it. 2. 1/.lilija vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob 1 ,8. url popoluiln«.
siitev. 11.
V Ljubljani, v soboto 15. jauuvarija 1887.
Letnilc \V
Deželni /bor kranjski.
(Enajsta seja, 15. januvarija.)
Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se razdeli» do.šle vloge.
Or. Može poroča v imenu liuančnega odseka o računskem zaključku deželnega zaklada za leto 1885, pri kterem je za 33000 gold, več došlo, kakor se izdalo. Gotovine je ostalo 00813 goldinarjev 6t> kr., zastaukov 290.019 gold. 82 kr., v kapitalili ima dežela 874.250 gold., v posestvih vrednost 84.400 gold., v iuventaru 12.989 gold. 28 kr. Vsa imovina toraj znaša 1,328.472 gold. 7tf kr. Dolgov je v konečnih zastankih 100.109 gold. 55 kr. toraj se v primeri s skupno imovino kaže konečua imovina 1,162.303 gold, 21 kr. V primeri z imovino koncem leta 1884, ki je znašala 1,155.233 gold. 8'/i kr., se je toraj povekšala za 7130 gold. 12'/, kr. Ta zaključek se odobri, ter se ob enem sprejme že lani od. dr. Bleiwelsa nasvetovana in sprejeta resolucija, da se morajo v računskem zaključku natančno objavljati vse deželnim uradnikom dovoljene nagrade iu podpore.
Dalje poroča o zaključku zemljiščuo-odvezopga zaklada za I.J1885, iz kterega je razvidno, da se je koncem 1. 1885 primaukljej tega zaklada, oziroma deželni dolg za opravila zemljiške odveze zm-.njšal za 220.252 gold. 8»'/, kr. Koncem I. 1S84 je namreč znašal 0,092.413 gold. 491/« kr., koncem I, 1885 pa 5,800.100 gold. 00 kr. Tudi ta račun se odobri. Ob euem se sprejme resolucija, s ktero se računskemu uradu naroča, računske izkaze v prihodnje pa zgledu družili dežel vravnavati.
Tretja točka je bilo poročilo finančnega odseka o konečni vredbi najnižje dopuščeue priklade za zemljiško-odvezni zaklad. Poročevalec dr. Mose v irneuu (inančnega odseka predlaga: .Visoki deželni zbor nuj sklene: Deželnemu odboru se nalaga ter se pooblaščuje: 1. Da temeljito razjasnovajo pravno stališče, ter ob jednem naglaševaje gospodarstveno deželno bedo prosi c. kr. vlado, da v predrugaeonje dogovora z dne 29. aprila 1870 (zak. od 8. ntajnika 1870 drž. zak. št. 72) glede konečnega uravnanja minima priklade na neposreduje davke za zemljiščno-
odvezui zaklad tako privoli, da se ta s 15% na polni predpis vseh neposrednih davkov določi, — da potem dotičui dogovor pri obveljanji določbe sklene, da ostane tudi v prihodnje prudrugačenje toga minima odvisno od slučajne spremeuitve splošnih merodajnih dačnih postavkov, — kakor da pridobi pritrjenje vi-socega državnega zastopstva in Najvišjo sankcijo za to sklenjeno priklado na neposreduje davke.
2. Da v slučaji, ko bi te privolitve ue bilo mogoče doseči, dotični dogovor sklene z ustanovljenem minima na 10% neposrednih davkov."
Pri splošnji obravnavi govori poslanec Luk-m an, ter spominja na dotično obravnavo v zadnjem zasedauji, ter ob enem vpraša vladnega zastopuika računskega svetovalca Golta, od kod da to pride, da redui davki padajo, izvatiredni se pa povekšujejo? G. Golf odgovarja, kolikor nam ga je bilo mogoče ttmeti, da prihaja to od tod, ker je v čas i več, včasi manj elementarnih nezgod in neviht, vsled kterih se mora nekaj zemljišnega davka odpisovati in da je podlaga za preračunjene davka cisti donesek. Gori omenjeni predlogi se potem sprejmo brez premembe. (Dotično poročilo finančuega odseka, iz kterega je razvidno, da dežela za zemljišuo odvezo plačuje več, kakor je po dotični pogodbi z državo prav za prav dolžna, bodemo v prihodnji številki objavili.)
Za njun poroča baron Žvegelj o pomanjkanji prostorov v bolnišnici in blaznici, ter v imenu finančnega odseka nasvetuje. da uaj deželui odbor naslednje reči prevdarja in prihodnjemu deželnemu zboru poroča:
1.	V blaznici ua Studencu naj bi se dozidala dva trakta, vsak za 30 bolnikov.
2.	Vsi blazni, ki so v stari blaznici pri sedanji bolnišnici, naj se pošljejo na Studenec; prostori stare blaznice naj se pa porabijo za uavadue bolnike, zlasti za opazovalne sobe in za sobe I. in II. razredu za plačujoče bolnike.
3.	Bolnišnica na Poljanah naj bi se odpravila in posloplt- prepustilo prisilni delavnici, vendar pa bi se m . skrbeli, da se za kužne bolnike napravi pot- u oddelek.
4.	V boluišuici naj se napravi novo kopališče iu prostor za desinticiranje.
Pri splošnji razpravi se oglasi dr. BI e i we is
in omeujft, da je bluznica dozdaj zadostovala, samo prostorov je imela premalo. Nasprotuiki so strašili prebivalstvo, da bode treba 300.000 gld., ako ne prične zidati blaznica. To se ui zgodilo. Govornik omenja, koliko ке je za blaznice storilo na Tirolskem in Moravsketn, koliko namoravajo za njo izdati na Goriškem. Pri uas je zdaj že 100 bolnikov več, kakor I. 1870. Ze zdavnej bi bila morala dežela storiti svojo dolžnost, pa je ui in je tudi ni mogla. Zdrava misel je, boluišnico na Poljanah prepustiti prisilni delavnici. Dotična hiša za bolnišnico nikakor ni pripravna, iina silno nizke sobe, je sploh jako testi». Tudi ljudje zrairom prosijo, da naj se bolnišnica od tam prestavi kam drugam. Denar, ki ga bo prisilna delavnica plačala za to hišo, se bo lahko porabil za zidanje in poprave v splošnji bolnišnici. V blaznico sicer po nameravanem razširjenji ne bo mogoče sprejeti več bolnikor, kakor 72, kterih imamo pa 70 že v stari blaznici. Toda veliko se bo doseglo, ako se bodo mogli mirni blazni spraviti v posebeu oddelek, besui pa v poseben. Stara bolnišnica se bo po izprazujeuji obrnila za opazovalen oddelek in za plačujoče bolnike. Oddelek za kužne bolezni se bode moral pa na vsak način delati zuuaj mesta, ker so sicer strežniki v nevarnosti, da se okužijo iu bolezen zanesü v bolnišnico. Prezidauje bo stalo veliko ali ne toliko, kakor je rekel g. poročevalec. Po njegovi misli bo zadostovalo 70.000 gl. Vsega, kar poročevalec želi, sedaj dežela ue moro storiti, čez 10 let se bode zopet kaj zgodilo. Ou toraj podpira predloga finančnega odseka.
Dr. Vošnjak pravi, da kot zdravnik bi podpiral nasvete finančnega odseka in bi skoraj še več zahteval, kot oskrbnik deželnega premoženja pa ne ve, bode li deželi mogoče vse to storiti. On si kot odbornik ni upal kaj tacega priporočati, ali ker jo zdaj deželui zbor reč vzel v roke, bo deželni odbor storil svojo dolžnost. X. res, da bi dežela kranjska najmanj storila za svoje bolnike, kakor je trdil baron Svegelj. Ona stori med vsemi južnimi deželami v tem ozira največ, ker ne skrbi samo za domače, ampak tudi za bolnike kraujske v drugih deželah. Že zdaj se v ta uaineu potrebuje 11 odstotkov deželnih priklad. Ako naše bolnišnice niso vzorne, so enake tudi drugod, n. pr. v Trstu, kjer so bogateji.
LISTEK.
„Pro Slavia" ali nekaj o beneških Slovencih.
(Dalje.)
Vsled tega deloma posilnega, deloma mirnega naseljevanja je bila friulska pokrajina posejana z mnogimi slovenskimi naselbinami, zlasti med Kor-minoiu in Taljmentom (reka, ki meji friulsko narečje od beneško italijanščine). Posebno gosto naseljeni so bili Slovenci okoli trga Belgrads. Zato so še zdaj imena eelišč vkljub nerodnemu furlanskemu pokvečeuju slovenske koreuike, druge so bile pa v teku časa tako pokvečeue, da jih ni več od prvotnih spoznati. Ker so te, če tudi goste, naselbine bile od jedra narodovega predaleč vun potisnjene in so bile obdane od friulskih vasi, n kterimi so morale občevati, *r> polagoma zgubilo svojo narodnost iu narodni jezik, ter kot spomin ua tisto so ostala
imena krajev, ktera so se pa spremenila v laške končnico ter oblekla laško nošnjo. V teh polaščenih krajih friulsko ravnino je še zdaj najti sled pred-dedov slovenskih, ker v tistih krajih in vaseh jo sedanji zarod bolj mirnega ia rahlega značaja, s kterim se odlikuje od ostalih Kurlauov.
Bržkone so se Slovenci špeterskega okraja še pred naselili po tistih hribih, ali vsaj v istem času, kakor oni v friulski ravnini; ti so «loSli čez Predil iz Koroškega ter se ustanovili po gričih nad ćev-datom in prek tega tje v Rezijo. Ti so morali pri-poznati longobardsko gospodarstvo ter jim plačevati „dunak!" Ker so ti skupno bivali in niso bili prav ločeni od ouih rojakov onstran planin, zato so si ohranili in še vedno hranijo svoj (narodni) značaj in slovenski jezik. Reči je pa treba, da oni se dovolj še zdaj trdno držijo svoje narodnosti, — kar pa ne more nikakor Italiji škodovati; — in, ako-ravno 80 oni v svojo škodo primorani po naravni legi njih zemlje občevati 8 svojimi furlanskimi sosedi iu njil bližnjimi trgi in središčem friulskitn, z Čevdatom iu Vidmom, vendar vkljub tej neugodni
okoliščini hočejo nekteri trditi, da se je meja med Lahi ia Slovenci v teku toliko stoletij le neznatuo premaknila, — seveda le v škodo Slovencev, — kteri bivajo še zdaj blizo ob isti Črti, kjer so bili njih pradedi postavili vtrjene gradove nasproti lon-gobardskim in bavarskim gospodom, iu kteri so jih hotli popolnoma podjarmiti, kar se jim pa ui posrečilo; ker ohranili so si tudi nasproti bivši beneški republiki velike svoboščine, tako, da je veljala beneška Slovenija za nekako državico v državi do blizo tega stoletja.
Sicer je njih dolgoletna zgodovina malo znana, ker listino so so večinoma pozgubile. Sklenetia je pa z ono vse Purlauije. Naj pred so bili oni podvrženi vojvodom friulskim , potem patrijarhom (oglejskim); vladali 80 se sami, kakor rečeno, z lastnimi postavami, eaako samoupravni državici. Potem 80 se vdali s Kurlanijo skupaj beueški republiki, ktera spoznavajoča važnost ozemlja, ktero so posedovali, ter njih juuaštvo in ekušeno zvestobo, jo ravnala z njimi z odličnim ozirom, pustivši jih, da so se sami vladali, ter jih je oprostila muogiU
/
V bolnicah ee je preteklo leto v 10. mesecih po novem tanfn prihranilo skoraj 4000 gld. Toraj misli, da bode mogočo brez novih prilclad vse storiti, kar uasvetuje finančni odsek. Samo na to morda ee bo mislilo, da se bo žganje Že malo bolj ob-dačilo.
Tndi baron Apfaltrern je zavračal poročevalca, rekši, da mu je žolč zavrel, ko je slišal očitanje, da bi se za bolnike premalo storilo. Dežela storila je veliko več, kakor bi bila morala. Tudi zdaj ee zgodi za podporo nesrečnežev in popravo škod toliko, da se čudi, kako dežela že zdavnej ni prišla na boben. Zakaj vlada dežele bolj ne podpira? in zakaj se v ta namen ona vsaj ne prosi ? Kdo je v prvi vrsti dolžan skrbeti za bolnike, ali ne občine? Kje ima Ljubljana svojo bolnišnico? Na Štajorskem je več takih bolnišnic; Gradec in druga mesta imajo svoje zavode. Vlada naj toraj najprej prijemlje občine, potem še le deželo, ako ni zadovoljna s tem, kar dežela stori za bolnike. Tudi naj blagovoli deželi nakloniti dohodke kako dobrodelne loterije. Glede nasvetov pa priporoča, da naj se le to zgodi, kar je neobhodno potrebno, drugo pa naj se opusti.
Deželni predsednik baron Winkler zavrača predgovorniku, da je vlada stavila svoje predloge, pa se ne srdila nad deželnim zastopom. Občine ne morejo napravljati lastnih bolnišnic in preskrblje-vati svojih bolnikov, ker so za to preslabe. Naj se sprejme njegov načrt novega občinskega reda, pa se bo z druženimi močmi tudi za belniko več moglo zgoditi. Dohodke dobrodelne loterije je bila vlada že pred 10 leti deželi podarila, ako se zopet obrnejo s prošnjo do cesarja, se bode morda Še kaj podarilo.
Dr. Blei we is zavrača barona Apfaltrerna. rekši, da bodo vsi radi glasovali, da naj bi se prosila država še enkrat za donesek kake dobrodelne loterije, ako stavi tak predlog. Sicer pa so ti doneski že za veliko let naprej obljubljeni in Bog ve, kdaj bi prišli na vrsto.
Baron Apfaltrern se še enkrat oglasi in priporoča, da naj se predlogi finančnega odseka zavržejo. (ilede novega občinskega reda omenja, da je človeško delo, ki ga je treba še pretresati; tudi ne ve, je-li sedanji občinski red res tako slab, da bi se ne moglo nič zgoditi zlasti v večjih krajih in mestih. Tudi se bo morda bolnišnica prestavila kam drugam. Toraj nag se sprejmö predlogi deželnega odbora, kterim naj se še pridene, da naj deželni odbor prevdarja, bi li ne bilo prav sedanjo bolnišnico prodali in novo bolnišnico zidati? Po konečni besedi poročevalca se predlog barona Apfaltrerna zavrže iu sprejme nasvet finančnega odseka.
Druge točke, ki so «tale na dnevnem redu, se odstavijo za prihodnjo sejo, in se obravnava lc še poročilo gospodarskega odseka glede priklad, ki jih prosijo razni cestni odbori. Sprejmo se naslednji predlogi:
.1. Okrajnemu cestnemu odboru Črnomeljskemu in Ribniškemu se dovoli, da sme leta 1887 v svojem cestnem okraji pobirati 15% priklado na vse nopo-srednju davke z izvanrednim nakladom vred v ta namen, da se pokrije v proračunu za 1. 1887 izkazana potrebščina.
II. Deželni odbor se pooblasti, da dovoli:
1.) Okrajnemu cestnemu odboru Žužetnperškemu pobiranje 15% priklnde,
naklad (davkov), ktere so morali nositi ostali friulski prebivalci.
Tako je bivalo do vničenja beneške republike pod Napoleonom I. 1797; tedaj so spadali, ker je bila potegnena meja italijanskega kraljestva do Soče, tudi oni k istemu kraljestvu do 1. 1815. Odsihmal pa z Lombardo-beneškim kraljestvom h Avstriji do I. 180«. Da so se I. 1848 — 1840 tudi oni z ostalimi Lahi doloma spuntali, podpihovani in iz-gojeni v laškem duhu in težnjah, ker ko pod Avstrijo zgubili svoje staro svoboščine, ni sicer nobeno Čudo, kakor sem navedel vzroke v „Slov."' 1884, ko je prišla na svitlo znana knjiga: „Slavia italiana" od K. Podreke, odvetnika, 1884, v Čevdatu. Po odstopu beneškega kraljestva vkljub znane zmage pri Custozzi in Vieu, so prišli kot v okviru istega kraljestva h Italiji, hote ali nehote.
(Konec prih.)
2.) okrajnemu cestnemu odbora Radojjškemu 14% priklade,
8.) okrajnemu cestnemu odboru v Ložu 15% priklade,
4.)	okrajnemu cestnemu odboru Idrijskemu 13% priklade na vse naposrednje davke z izvanrednim nakladom vred v isti namen, kakor ad I, toda še le potem, kader bodo načelništva navedenih cestnih odborov prošnjo za dovoljenje priklad dopolnila z dokazi o zvršenem razglašenji dotičnih sejnih sklepov,
5.)	cestnemu odboru v Logatcu 20% priklade.
III.	Deželni odbor se pooblasti, da onim okrajnim cestnim odborom, ki z 10% priklado na neposrednje davke ne bi mogli pokriti potrebščine za 1. 1887, pri dokazani potrebi in na podlagi pravilno sestavljenega proračuna dovoli znotraj postavnih med priklade nad 10% ter da ukrene potrebno zaradi pobiranja dovoljenih priklad.
IV.	Deželni odbor se pooblasti, da okrajnemu cestnemn odboru v Ložu potem, ko je zvrnil dotične poizvedbe po deželnem inženirju na lici mesta, in sicer po enej strani z ozirom na najdeno stanje cesta tega okraja ter da je konštatovano, da okrajni cestni odbor z manjšo množino gramosa, kakor ga je proračuni!, leta 1887 te ceste ne more vzdržati v dobrem stanji in po drugej strani z ozirom na dotične, pri deželnem zakladu na razpolagauje stoječe novce dovoli in izplača podporo do najvišjega zneska 1500 gld."
Baron Apfaltrern in Dežman ugovarjala sta IV. predlogu, pa Detela ga je zagovarjal rekši, da se zdaj ne smejo zapustiti odbori, ko so se začele ceste zbojjševati, ampak se morajo podpirati, da bo delo dovršeno popolnoma in ne popuščeno na polovici.
Ob dveh popoludno se seja sklene in prihodnja seja napove za torek 18. t. tn.
O socijiiliiem vprašanji.
Prečast. g. Linški škof, dr. E. M. Müller, govoril je nedavno pri občnem zboru Linškega kato-liško-političnega bralnega društva jako pomenljiv govor o socijalnem (družbinskem) vprašanji, iz kte-rega sledeče povzamemo:
Dandanašnji je v očitnem življenji mnogo vprašanj, ktera tirjajo hitre pa vgodne rešitve. Med te prištevamo tudi „socijalno vprašanje", o kterem se večkrat čuje, da nam z vso silo trka na duri. In to se trdi po pravici. Obupajoči klici revežev, ki nam dan na dan prešinjajo srce, pa grom dinamita, ki nam sedaj pa sedaj pretresa srce, nas tega prepričajo. „Temu nasproti se mora nekaj storiti", slišati in čitati je zato stokrat in stokrat. Pač res, zgoditi se mora nekaj! Kaj pa?
Socijalno vprašanje, gospoda moja, je zapleteno vprašanje, in obsega mnogo strani, mnogo vrst družbinekega življenja. Baviti se mora z delavci, obrtniki, s kmeti, z gospodarji itd. Kdor bi hotel to vprašanje obravnavati in ga povoljno rešiti, moral bi se toraj posamič baviti z raznimi stanovi človeške družbe, potrebnimi pomoči, vsakemu posebej kazati pomočke, in mu tudi v dejanji pomoč ska-zovati. ') Vendar, pred vsem je potrebno, da si vsakdo, hoteč reševati to vprašanje, postavi pred oči pravi vzrok današnjih slabih časov. Kakor zdravnik bolnika povpraša po vzroku bolezni, tako mora tudi družbinski zdravnik povpraševati, kaj je provzročilo slabo razmere v človeški družbi?
I. Kaj je vzrok slabih časov?
Najimenitnejši vzrok, globok vir vseh družbin-skih bolezni dandanašnjega časa je, ker je človeške družbe velik del odpovedal se krščanskemu mišljenju, kar z žalostjo opazujemo zlasti v razmerji gospodarjev do delavcev. Še natančnejše in bližje pa označimo vzrok današnjih slabih časov, če pravimo, da so iskati korenine vseh bolezni in slabosti družbe človeške v odpadu človekovem od Boga, našega najvišjega namena, za kterega smo vstvarjeni in h ktereinu priti bi se morali na vso moč prizadevati. Mojstri protikršča neki h družbinskih naukov pa stavijo človoku kot najvišji namen: doseči srečo na zemlji, v svetnem vesolji, v vživanji svetnem in mesenem — kakor bi ne bilo razun zemlje tudi
') „Slovene«" jc le pi**l „Kmetom v pomo«". Piwti hoče tudi, rt Bog da. kinalo .Obrtnikom v pomoi'". Tudi delavcev n« I>utle (Hiiitbil. I* naj м> i zdruleninii moi'-uti tudi •tori, kar je mogoie!	Vredn.
nebes, in nič boljšega, nič višjega, kakor poželjenjo in nasičenje poželjenja.
Francoski eocijalieti eo ustanovitelji ter učitelji te „Šole", očetje in voditelji družbe, ki ima namen: nasičenja mesene poželjivoeti.
St. Simon (f 1825) pravi: Človeku namen je vživanje na zemlji. — Krščanska vera je bila dobra v prejšnjih časih, ko je Še trebalo zatajevati ter tolažiti se z nebesi, sedaj pa. v času velikanskega napredka človeške družbe, je vera Kristusova nepotrebna; ni treba več zatajevati se; marveč telo se mora vseh spon oprostiti, mesu treba služiti, na zemlji nebesa imeti.
Karol Fourier (t 1887) uči, da je človeku zadnji namen vsestransko nasičenje raznih želji. V to pa je treba seveda skupnega blagostanja. V ta namen se morajo vsi ljudje združiti v „harmonično družbo" v delavskih zadrugah, v kterih je vse prosto. Zato se mora tudi zakon odpraviti.
Štefan Cabet (t 1850) taji nebesa in pekel. Družbo človeško hoče osrečiti v komunistični Ijudo-vladi, kjer se bo skupno delalo, pa skupno vživalo.
Proudhon (r. 1809, | 1865), najslabši med vsemi, bogokletno pravi, da je hudo Bog sam (Dieu e'est le mal). Človeku veljd: Pomagaj si sam; pa samo do tega imaš pravico, kar si z delom pridobil. (Labor tantum tribnit jus et habet jus.) Demokrati so cvet Človeške družbo; le oni morejo pomagati človeški družbi k blagostanju in sreči.
Tudi nemška socijalista Lassalle in M ari ne pripoznata nič višjega kot tvarinsko srečo in časno blagostanje. L a s s a 11 e imenuje delavce „skalo, na kteri se mora sozidati cerkev današnjega časa." Žal Bog, da je nemško modroslovje s svojim tvarinarstvom veliko pripomoglo k nespametnim in krivičnim zahtevam socijal-demokratov. Njih glavni organ Lipsijski „Der Volksstaat" jo pisal 26. marcija 1873: „Internacijonala (nemška) je domače dete, kajti porodila se je po nemškem modro-slovji." Prav res! Pruski „Kulturkampf" so zato demokrati prav srčno odobravali. Liebknecht je dejal na socijalističnem svetovnem zboru v G en tu meseca septembra 1877 med glasnim odobravanjem mnogoštevilnih slušateljev: državni kanclar oevoboja s svojim „kulturkampfom" socijaliste najmogočnejših in najvplivnejših nasprotnikov — ultramontancev. V tem se vidi ob enem očitno spoznanje, da more edino le sv. cerkev, pa tudi le popolnoma prosta cerkev, ukrotiti zver socijalizma.')
Zaznamenoval sein že koj 8 početka odpad od Boga, najvišjega uatnena in konca našega, kot najglobokejši vir družbinskih boleznij. In to sein dokazal z nauki najglasovitejših učiteljev in načelnikov socijalizma. Pokazati mi je Še, da je ta odpad, ta apostarija („apostatare a Deo", Kecli. 10, 14.) v letini korenina, vir, pravi vzrok, da se človeški družbi slabo godi.
To dokazati, ni težko. Treba mi je le iz označenih naukov izvajati posledice. V teh, častita gospoda, bote spoznali žalostne pojave, ktere skoraj povsod lahko opazujemo, Če si etavimo pred oči dejanske razmere velikega obrtnika, kapitalista, do svojih delavcev.	(Konce prih )
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. januvarija. Notranje dežele.
Kaj je novega v naHl državi? Marsikaj, in vse je silno pomenljivo. Vojni minister jo ukazal, da se bodo letos vsi tisti novaki, ki so bili potrjeni, pa se niso vže v jeseni poklicali k svojim oddelkom, vže 20. februvarija klicali in ne še le 1. aprila na vojaško izobraževanje in vežbanjo. — Južno-ogrski pooblaščenec rudečega križa, ki je svojo dni vodil kolono rudečega križa pa Bolgarskem, baron Bela Ambrozy odšel je v Galicijo, da ee poduči o on-dašnjih prometnih razmerah in pa da si ondi svet ogleda. Vse to že precej po smodniku diši.
Г kakem razmerji smo z Ranijo „Pester Lloyd", ki je Bismarkov govor do dobrega preštudiral, "pravi, da prav v takem, kakor Nemci s Francozi. Vsak dan lahko puška poči. Da, Bis-markove besedo, ki jih je spregovoril o razmerju nemško-francoskem, popolnoma o Avstriji veljajo, če ei povsod na mestu „Nemčije" mislimo „Avstro-Ogerska" in mesto „Francije" „Ruska". Začnimo toraj 1 „Tudi mi si ne želimo vojske z Rusi, ne bo') Primerjaj o tem tudi „Tbeologia Morali«", auotore Dr. K Mullor. cd. 3. L. 1. Vindobonac 1878, $ 8. n. 10. pg S3—40.
PiMtelj.