4. OKT. 1969 L. vin ŠT. 35. fLASHO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDU-ctRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMI3NIKAČIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Seja upravnega odbora ZP Tri tovarne s poslovno izgubo Četrta seja UO ZP pod vodstvom namestnika predsednika UO ZP inž. Pavla Seška je imela na dnevnem redu v glavnem le poslušanje poročil in razpravo o poslovanju tistih proizvodnih organizacij, ki so ob polletnem obračunu prikazale poslovno izgubo. To so SPREJEMNIKI, ORODJARNA in POLPREVODNIKI. Obravnava poslovanja tétanie ‘radijskih sprejemnikov v Sežani je bila na dnevnem . redu že na eni izmed [miniùlih sej UO ZP, kjer so ibiiii sprejeti tudi ustrezni zaključki. Povod za ponovni prêtres nastalo situacije je sprožilo to pot odprto pismo upravnih in samoupravnih organov tovarne naslov-ljettô“ na DS ZP. V njem prikazuje tovarna skrajno [kritičen položaj zaradi blokade tovarniškega žiro računa. že izredni stroški bloki- možnostf in variante sanacije ORODJARNE, se položaj v tej -tovarni. ni premaknil z mrtve točke. Najnovejšir predlog, po katerem naj bi se ORODJARNA pripojila k tovarni AVTOMATIKA v Pr/anu, ni našel nikakršne podpore kolektivu ORODJARNE, v Pržanu pa o njem sploh še niso razpravljali. Kako se bo situacija uredila oz., če se bosta obe organizaciji integrirali je \ za (Dalje na 2. strani) Kot smo poročali v prejšnji številki je Iskrino tovarno v Kranju obiskala 4-članska delegacija centralnega komiteja zveze mladine Srbije (slika zgoraj). Po ogledu tovarne so se gostje raz-govarjali s predstavniki mladine kranjske tovarne o skupnih perečih problemih. Navzoči so bili tudi predstavniki slovenske mladine, občine Kranj in ZP Iskra polletje — ostali izdatki- 1,173.483 Skupaj ' . 5,765.247 Po odbitku • tega zneska, ostane 2,642.324 ND, kot nerazporejeni ostanek dohodka, čeprav šo se v polletju redno izplačevali ‘višji osebni dohodki zaradi stimulativnega nagrajevanja po rezultatih • dela. Ako v tem rezultatu pride, j nemo del nerazporejenega ostanka dohodka prenesene- : ga iz 1968 v znesku od 2,200.981 ND, ki je bil v fak- ; turirani ali neplačani realiza-1 Čijf iz” preteklega leta, dobi-5 mo skupni ostanek dohodka j ND 4,843.306 S takim rezultatom v prvem polletju smo popolnoma zadovoljni in vse kaže, da bomo v drugem polletju dosegli isti rezultat. Razumljivo je, da rezultati zahtevajo tu-di boljše osebne dohodke, ki znašajo v periodi I — IV/69. 17,279.759 ND, od tega odpade na: ND a) startne osebne dohodke za ustvarjene ure dela 11,697.721 b) prekoračenje norme in drugi direktni OD 1,643.514 c) stimulativni OD 2,306.165 d) dodatki, nadomestila in ostali prejemki 1,132.359 Iz tega je razvidno, da stvarno povečanje startnega Iranega računa in sama višina blokade žiro računa onemogoča vsako normalno poslovanje in' Sanacijo tovarne nasploh. Tovarna je predlagala najetje kredita za pokritje dolgov,- nastalih iz poslovanja v minulem letu. UO -ZP je predlog Sprejel, dokončno pa bo 'o[ njem še sklepal DS ZP. Vzlic dolgoveznim razpravam na minulih sejah UO ZP in raznim priporočilom komisij, ki so raziskovale ISKRA RIZ —ZAGREB Rezultati obračuna za prvo Obračun za prvo polletje 1969 izkazuje, da je ustvarjen skupni dohodek, vključno z interno realizacijo v znesku od ND 98,697.732 Skupni izdatki vseh delovnih enot v tej periodi znašajo ND 89,907.732 V la znesek so vključeni tudi osebni dohodki. Ustvarjeni ostanek dohodka (bruto) znaša ND 8,407.571 Ta dohodek se bremeni: ND — prispevek zbornicam in drugi prispevki 58.234 — pokritje negativne devizne razlike 886.043 jpl vkalkulirana sredstva za ZP ISKRA 916.404 —: odpis razlike v ceni materiala 2,225.956 —r odobreni skonto 38.398 — dotacija restavraciji 466.729 Pogled na tovarno ISKRA — RIZ v Zagrebu (Dalje na 6. strani) Poslovili smo se od dveh vodilnih sodelavcev ALOJZ VIDMAR ODHAJA NA DRUGO SLUŽBENO DOLŽNOST Po dolgih letih uspešnega službovanja odhaja iz združenega podjetja ISKRA njegov dosedanji finančni direktor Alojz Vidmar. V letih svojega službovanja v Iskri, sprva v PSO in nato kot finančni direktor ZP, je glede na stanje, v kakršnem se je 'Iskra v tem obdobju nahajala, neštetokrat pokazal ne-uklonjivo voljo, globoko strokovnost in nesebično peri-' eadevnost. Tudi v najbolj kritičnih trenutkih, kakršnih na naši poti v zadnjih letih Ires ni manjkalo, je. pokazal Zvrhano mero požrtvovalnosti in iznajdljivosti, s katero se je s svojimi sodelavci loteval tudi najbolj kočljivih nalog v želji, da bi Iskra nekoč le prišla na zeleno vejo in bi njene delovne organizacije slednjič prebrodile svoje finančne težave in se dokopale do normalnih pogojev za svoje nadaljnje poslovanje. V dobršnem delu takšnih nalog je Alojz Vidmar v svojih prizadevanjih uspel, kjer pa so bile razmere in okoliščine neizprosne, da ni dosegel zaželenih rezultatov — tam je še naprej neumorno delal, mozgal in iskal izhod, želeč po svojih močeh stvarem le dati čim bolj pravo podobo. Zares — v najbolj kritičnih trenutkih je razumsko iskal odgovore na. najbolj zapletene . finančne probleme, da bi ZP Iskra jutri dosegla ugodnejše poslovne rezultate. Ob slovesu od požrtvovalnega in zaslužnega vodilnega delavca ZP Iskra, ki odhaja na drugo delovno dolžnost, smo mu dolžni iskreno zahvalo za vse njegovo delo, nesebičnost in vrline, ki jih je tako bogato izkazoval na dosedanjem odgovornem in zahtevnem delovnem mestu med nami in mu od vsega srca želimo, da bi tak, kakršen je bil v našem kolektivu .dosegal še boljše rezultate tudi med novimi sodelavci, kjer bo prav tako prevzel odgovorno vodilno delovno mesto. Tovariš Vidmar — iskrena hvala za dosedanje delo in sodelovanje! MAGISTER JANKO KRALJ IZVOLJEN ZA REDNEGA PROFESORJA VISOKE ŠOLE Dosedanji direktor organizacijsko kadrovskega področja združenega podjetja tov. Janko Kralj je bil pred kratkim kot priznani strokovnjak povabljen ter izvoljen za rednega profesorja na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru, kar' pomeni visoko priznanje njemu osebno, pa tudi našemu podjetju v katerem dela že 23 let. Proizvodnja ZP v avgustu Izpolnitev v 000 N din Tovarne Plan Izpolnitev % ELEKTROMEHANIKA 22.168 23368 105,0 ELEMENTI 11.765 10.335 87,8 AVTOMATIKA 4.178 6.627 158,6 SPREJEMNIKI 3.655 3.853 105,4 APARATI 4.027 5.945 1475 AVTOIZDELKI 10.533 11.128 105,6 ELEKTROMOTORJI 2.766 4.042 146,1 NAPRAVE 3.530 3.493 99,0 ELEKTRONIKA 1545 1.017 65,8 KONDENZATORJI 3.358 4.124 122,8 INSTRUMENTI 1.524 2.259 1483 POLPREVODNIKI 2.916 2.408 82,6 USMERNIKI 849 1.222 143,9 RIZ 14.816 10.207 68,9 ORODJARNA 506 413 81,6 MIKRON 1324 974 73,6 Skupaj tovarne 89.460 91315' 102,1 ZZA 4.000 7378 181,9 PSO 1380 1333 96,6 BA* 200 156 78,0 SKUPAJ PODJETJE 95.040 100.082 105,3 Z Tov. Kralj je prišel v ISKRO 1. avgusta 1946. leta in je od tedaj delal na vodstvenih mestih šefa plana financ in cen, oddelka za plan in obračun ter stroškovnega računovodstva; leta 1958 pa je bil imenovan za finančnega direktorja, po integraciji pa za pomočnika generalnega direktorja kot koordina- m tor za finančno področje. Pozneje je bil svetnik generalnega direktorja, od leta 1966 dalje pa direktor organizacijsko kadrovskega področja združenega podjetja. S svojim delom v podjetju, s sodelovanjem na univerzi v svojstvu honorarnega univerzitetnega učitelja, s sodelovanji na simpozijih ter objavljenimi prispevki k razvijanju modemih pristopov na področju računovodstva, financ, poslovnih informacij, ekonomike in ~ organizacije podjefj_a> si je pridobil ugled vrhunskega strokovnjaka in tudi že priznanega znanstvenika. Tako je npr. pred kratkim dobil povabilo naj bi sodeloval na XV. mednarodnem kongresu managerjev v Tokiu kot predstavnik Jugoslavije. študiral je kot izredni študent in diplomiral leta 1951 na ekonomski fakulteti v Ljubljani, kasneje, leta 1965 pa je dosegel stopnjo magistra ekonomije. Leta 1967 je bil habilitiran za docenta na zagrebški univerzi. V obdobju 1967/1968 je študiral v Ameriki vodstvene znanosti, na povabilo in s štipendijo Massachusettskega instituta za tehnologijo (M. I. T.), kot »Sloan. Fellow« ter dosegel še stopnjo magistra vodstvenih znanosti. Takega študija se udeleži vsako leto, v ostrem tekmovanju in po posebnih zahtevah izbranih, 45 do 50 kandidatov iz vrst mlajše vodstvene elite ameriških kompanij ter vladnih institucij in po nekaj kandidatov iz tujine. Ti podiplomski študentje so tedaj člani akademske družine »Sloan Fellow« in uživajo, posebno v ZDA, velik ugled. Tov. Kralj je požrtvovalno •in uspešno vlagal v ISKRO svoje sposobnosti in znanje ter mu k izvolitvi iskreno čestitamo, ob odhodu na novo delovno mesto pa mu želimo še nadaljnjih uspehov. Pred letošnjo razstavo »Sodobna elektronika« Spet je pred nami mednarodna, že tradicionalna razstava »Svobodna elektronika« na gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki iz leta v leto vzbuja večje zanimanje tako proizvajalcev, strokovnjakov in. javnosti. Prav gotovo bo tudi letešnja, kot" dosedanje razstave, pokazala novosti in zanimive dosežke s področja elektronike doma in v svetu. Pred letošnjo razstavo smo vprašali direktorja tovarne »Avtomatika«, inž. Andreja Parduibskega o tem, kaj je ta naša tovarna pripravila za letošnjo razstavo. Na vprašanje našega sodelavca je direktor tovarne »Avtomatika« dejal naslednje: »Sodim, da je ta razstava zelo pomembna, saj na njej vidimo prikazane novosti s področja elektronike, kaitere naj bi proizvajali v naslednjem obdobju. Tovrstne izdelke isfcrinih tovarn sicer pogrešamo in jih na trgu ni v zadostni meri, zato"ima človek občutek, kot bi se Iskra s tega področja umikala in prepuščala trg konkurenčnim podjetjem. Tovarna »Avtomatika* se je kljub nerešenemu proizvodnemu programu in nedoločeni programsld usmeritvi skušala v zadnjem letu notranje konsolidirati ter zainteresirati in usposobiti kadre za dejavnost na področju široko-potrošne elektronske branže. Kot plod .tega bomo na. letošnji razstavi prikazali tisti program široke potrošnje, ki ga je tovarna že nekdaj uresničevala, le da bo pomla- jen. Menimo namreč, da so artikli s tega področja še vedno tržno zanimivi. S področja gramofonske tehnike bomo letos razstavili naslednje: ceneno izvedbo gramofona, ki naj bi postali osnova za razne prenosne jJ vedbe kovčkov. Tega gramu fona bi se zlasti lahko poslu, ževali mladi ljubitelji beat glasbe. Nadalje bomo prikazali nekoliko bolj razkošno izvedbo gramofona v piastič-nem ohišju z bolj umirjenimi barvnimi kombinacijami. za.i nimanje pa bo' vsekakor vzbu-1 dila tudi kombinacija .igra-j mofona in radijskega prejemnika v posebni »glasbeni skrinji«, ki je danes zelo iskan izdelek v inozemstvu prav tako pa zanj tudi domača trgovina kaže dokajšnje zanimanje. Tak koš pohištva bo tako oblikovno, kot tek nično lahko zadovoljil najbolj zahtevnega kupca.: : Plod napornega dela naših razstavdjalcev pa bo na razstavi prikazan samostojni izdelek — gramofonski menjat nik, ki bo na razstavi tud praktično deloval in pri ka terem smo uporabili nekate re izkušnje svetovno znani) proizvajalcev. Končno pa smo pripravili za razstavo še nekatere hoi« sti s področja tehničnega® ska ter s področja elementov! elektrolitske kondenzatorji za posebne profesionalne-zahteve ter tantalove komdeu zatorje, s čimer se je ISKRA vključila med proizvajalce tovrstnih elementov, ki se danes - v elektroniki vse 'bolj uveljavljajo«. Vsekakor . upamo, da bo razstava zanimiva in bo prikazala novosti, zlasti ekonomsko zanimive tudi, iz drugih organizacij ZP ISKRA, vendar o tem več prihodnjič, ko bomo objavili obširnejšo reportažo ž letošnje mednarodne razstave »Sodobni elektronika«. -& lfflSH®HKHES®H»BH»SIHBeeSiSSSaEaBS5B!»BIBae!®HBBS*!' IHSEHSBEEaaiKBEEEiSSEBBESnEHHBISSSHSgnSSHEKaUl Tri tovarne s poslovno izgubo (Nadaljevanje s 1- strani) zdaj še čisto nejasn-o, jasno je edinole, da so potrebne hitre odločitve, ker ORODJARNA v takem položaju oz. š tako pičlimi sredstvi za obratovanje ne more uspešno poslovati in ne pokrivati nastale izgube. Tretja tovarna s polletno poslovno izgubo, o kateri je razpravljal UO ZP so POLPREVODNIKI. V osmih mesecih poslovanja je izkazala poslovno izgubo. Kot vzrok za nastalo izgubo navaja tovarna v glavnem le zunanje činitelje. Tovarna namreč ni znala izkoristiti visoke konjunkture za polprevodniške elemente, hkrati pa ima za to proizvodnjo previsoko režijo. Z raznimi ukrepi, zlasti splošnim varčevanjem, bodo režijo do konca leta precej znižali in se izgube verjetno iznebili. Ker pa ostajajo še vedno nerešena komercialne vprašanja, ki se tičejo pravzaprav obeh tovarn — * Trbovljah in v Zagrebu -je priporočil UO ZP obema tovarnama in PSO naj se se- j stanejo, proučijo nastalo! situacijo in določijo ukrepe J za boljše izkoriščanje svetovne konjunkture na področju prodaje polprevodnikov. Marjan Kralj Pripomba uredništva: O teh zadevah je razprav' ljal DS ZP na seji 30. sep tembra. Komentar in zadevne sklepe bomo objavili v na' slednji številki. »ELEKTROMEHANIKA« KRANJ Več vzpodbude raclonalizatorjerri g Za preko 4 milijone S din prihrankov odobrenih 658 tisoč S din premij © Racionalizatorji menijo, da so premije za koristne in uporabne predloge še vedno prenizke © Potrebna je večja pomoč in hitrejše reše-„anje danih predlogov © V zadnjem trimesečju je komisija za racionalizacije'v »Elektromehanski« obravnavala prijavljene predloge iz-, boljiov, ki so bili po pomembnosti srednje vrednosti. V poprečju je znašala . izplačana odškodnina na en prijavljal predlog 620,00 N Jn. Najv šja premija je bila 1643.00 N din in najmanjša pa 50.00 N din, ki pripada po obstoječem pravilniku za vsak prijavljen predlog. Pregled nagrajenih raciona-lizatorjev in predlogov je naslednji: — Anton Anžič, mojster v obratu ATNp je prijavil tehnično izboljšavo pri rezanju navojev v matice M 3, ki se uporabljajo za priključne letvice in ATA 31. Stroj je avtomatiziral ter s tem prihranil 13.308,00 N din. Na osnovi tega je bila izplačana premija 1.543,00 N din. — Miroslav Delalut, zaposlen v obratu ATN kot vodja linije enot za telefonske centrale, je izdelal več montažnih priprav ter s tem prihranil 7353,00 N din. Za ustvarjen prihranek je bila odobrena premija 605,00 N din. — Peter Rezar iz obrata ATN kot urejevalec ma stružnicah je prijavil spremembo tehnološkega postopka pri struženju skodelic zvonca za avtomatski telefonski aparat. S spremembo vpenjalne-ga orodja je skrajšal čas izdelave ter prihranil letno 1.668.00 N din. Odobrena je bila premija 184,00 N din. — Odon Rančigaj, zaposlen v kontroli obrata ATN, je prijavil konstrukcijsko spremembo pri telefonskem aparatu IKTA 30-2. S tem je pospešil realizacijo spremembe, katera je omogočila odstranitev dveh diod iti rele D. Za prizadevnost je bil imenovani tovariš nagrajen z 800,00 N din. Peter šifrer iz obrata ATN, je odstranil napako v tehnološki dokumentaciji s tem, da se magneti za ročni generator nabavljajo po veljam: risbi, ker s tem odpade dodatno brušenje, za ustvarjen gospodarski prihranek 3.689,00 N din, je bila odobrena nagrada 304,00 N din. — Anton Avsenik, zaposlen v kontroli galvanike, je predlagal spremembo tehnološkega postopka pri galvanski zaščiti pregrade za mikrofonski vložek. Z uvedbo krom a-tiranja namesto niklanja je ustvarjena gospodarska korist v enem letu 10.052,00 N din. — Franc Plevčakje kot urejevalec na liniji ploščatih relejev izboljšal zakovalne priprave za zakovanje kontaktnih čepkov v relejna peresa. Ker ima izboljšava vpliv na boljšo kvaliteto, je bila odobrena enkratna nagrada 150.00 N din. — Pavel Prestor, zaposlen v obratu števcev, je predlagal konstrukcijsko spremembo pri mikrostikalu l MB p 2-6 ter s tem odstranil probleme zastojev stikalne ure. Izboljšava se nanaša na boljšo kvaliteto. Odobrena je enkratna nagrada 200,00 N din. — Peter Ribnikar, .zaposlen v obratu števcev, je prijavil izboljšavo na orodju, s katerim se izrezujejo pritrdilni kotniki za stikalno uro. Z dodatno vgrajenimi prebi-jalnimi iglami je odpadla delovna operacija vrtanje lukenj. Za ustvarjeni gospodarski prihranek 2.134,00 N din, je bila izplačana premija 220.00 N din. — Novak Kapuran, zaposlen pri vojni pošti v Beogradu, je posredoval naši tovarni izboljšavo, ki se nanaša na prenosnik PLB in pride v poštev tudi pri našem sistemu telefonskih central. Za koristnost predloga je bila izpalačana enkratna nagrada 1.300.00 N din. Poleg navedenih predlogov je bilo obravnavanih še 7 prijav, ki so bile rešene v negativnem smislu oziroma-so bili predlagatelji nagrajeni s 50,00 N din kot umestni predlogi po členu 58. pravilnika. Med vsemi predlogi je bila najbolj uspešna izboljšava tov. Anžiča, kjer je navaden stroj za rezanje navojev dejansko avtomatiziral. Izdelal je posebno pripravo, h kateri je dodal še vibrator, ki podaja matice v pripravo. V pripravi se matice avtomatsko pomikajo pod navoj-ni sveder s pomočjo mehanskega prenosa iz gornjega dela vretena na spodnji del. Na ta način je izkoriščeno navpično gibanje delovnega vretena in je s tem omogočeno avtomatsko delovanje stroja. V vsakem primeru so take izboljšave koristne in priznanja vredne ter bi zato morali dati ustvarjalcem novator-skih idej več pomoči, katere sedaj očitno primanjkuje. šk Osem meseč oa proizvodnja ZP Vrednost v 000 N din Tovarne Plan Izpolnitev % ELEKTROMEHANIKA 179.575 183.046 101,9 ELEMENTI 87.086 84.149 96,6 AVTOMATIKA 43331 51.365 118,0 SPREJEMNIKI s 29.239 24.471 83,7 APARATI 45.527 46.768 102,7 AVTOIZDELKI 87352 94.722 108,6 ELEKTROMOTORJI 20.080 26.357 1313 NAPRAVE 26.769 19.905 71,0 ELEKTRONIKA 15.494 12.173 78,6 KONDENZATORJI 26.8Š4 30.036 111,9 INSTRUMENTI 14.903 18.623 125,0 POLPREVODNIKI 19.202 17323 90,2 USMERNIKI 6.864 7.686 112,0 RIZ 172.712 136320 78,8 ORODJARNA Z991 2344 683 MIKRON 10.597 8.329 783 Skupaj tovarne 788.596 762317 96,7 ZZA 30300 40.124 130,3 PSO 10.724 10.922 101,8 BAZ 1.600 1370 98,1 Skupaj podjetje 831.720 814.933 98,0 Kdo investira brez denarja? Potem ko so prepotovali gradbišča po vsej državi, so sttokov-njaki službe družbenega knjigovodstva ugotovili, da je bilo čisto realno mnenje, da je treba vzroke za nelikvidnost gospodarstva iskati tudi v investicijah brez kritja. Po formalni plati denar ni zagotovljen za 12 odstotkov skupne vrednosti vseh objektov, ki jih gradijo. Za veliko več objektov denarja sploh ni. Tudi formam ni zadoščeno. Zadnji dan maja letos je 1660 investitorjev gradilo 4090 objektov v vrednosti 58 milijard dinarjev. V primerjavi s tretjim četrtletjem 1968 se je število investitorjev povečalo. Največ investirajo v industriji in rudarstvu — 35,5 milijarde, nato v prometu 11,9 milijarde, v kmetijstvu 43 milijard: v Srbiji 25 mili-, jard: v Bih 9,7 milijarde, Hrvatski 9,5 milijarde, Makedoniji 6,9 milijarde ... Kljub temu, da je bilo iah-. ko priti do formalnega soglasja za izvajanje investicijskih del, ni bilo vedno niti takšnih dokumentov, je ugotovila služba družbenega knjigovodstva. Dokumentov ni bilo za objekte v vredno- ]imi"<>'iiM|||||||||||j|||||i|||||||l|U|l|UllllUIIIUIII!l!!IIl!illl!i!!l!li:iiHKUI!UII!llIIIUIIIlUU1l!m!nHHinillliinillll!lllili!i!Hntl!ll!UllilUIIHIIIIlIH!3 Seminarji o zagotavljanju kakovosti In zanesljivosti Organizacijsko - kadrovsko področje ZP je v sodelovanju z odborom za kvaliteto ZP in sektorjem za meritve in kvaliteto v ZZA v dneh od 5- do 15. septembra t. 1. organizirala po naših tovarnah se-.Jninarje o zagotavljanju ka-kovosti in zanesljivosti. Na “Seminarjih so imeli predavanja: ing. F. Mlakar iz ZZA p odgovornosti za kakovost in zanesljivost v sodobnem industrijskem podjetju, ing. Kobetova iz ZZA o laboratorijski dejavnosti tipskega preizkušanja in raziskave zanesljivosti ter ing. F. Pogačnik iz »Elektromehanske« o statističnih metodah v kontroli. Seminarji so potekali v naslednjem redu: 9. sept.: v N. Gorici za »Avtoizdelki« in »Sprejemniki«; 10. sept.: v Kranju za »Elektromehanska«, »Instrumenti«, »Elektro- motorji; Tl. sept. v Ljubljani za »Elementi«, »Polprevodniki« in »Elektronika«; 12. sept. v Ljubljani za »Aparati«, »Avtomatika«, »Naprave« in PSO ter 15. sept.: v Novem mestu za »Usmerniki« in »Kondenzatorji«. Seminarji so na splošno povsod dobro uspeli, preseneča pa, da sta NO in PSO s pičlo udeležbo na seminarju pokazali tako majhno zanimanje. šti približno 7 milijard dinarjev. Toda k tej vsoti bi bilo treba dodati še marsikatere druge, da bi bila podoba popolna. Tako so izvajalci del (gradbena podjetja in proizvajalci opreme) terjali 30. junija od investitorjev 93 milijarde dinarjev ali 42 % denarja več, kakor na isti dan lani. Vir teh dohodkov je treba iskati že pri bankah in družbeno političnih skupnostih. Poslovne banke so dale jamstvo za gradnjo investicijskih objektov v vrednosti 17,8 milijarde dinarjev, kar je za približno 5 milijard več, kot-je njihov kreditni fond, če izključimo, devize in denar. za stanovanj sko-komunalno : graditev. V takšnih pogojih je jasno, da niso sposobne redno izplačevati svojih obveznosti. 31. maja so imele za 279 milijonov dinarjev neopravljenih nalogov. Nepokrite obveznosti družbeno političnih skupnosti do izvajalcev del so znašale avgusta 869 milijonov. Federacija je dolžna 748, republike 34, občine pa 87 milijonov dinarjev. Samo Makedonija in Slovenija sta pravočasno plačali vse račune. Prav tako tudi nobena občina v črni gori nima zapadlih neplačanih obveznosti za investicije. Pri nas gradimo tudi objekte za tržišče, za katerih gradnjo po predpisih, ni treba zagotoviti denarja, dokler ni položen temeljni kamen. Njihova vrednost je bila konec maja 8,6 milijarde dinarjev. Kontrola je ugotovila, da investitorji niso zagotovili 5,2 milijarde ali 69% potrebnega denarja. Če seštejemo tistih 7 milijard s temi 53 milijardami (skupno 123 milijarde), potem izhaja, da se je precej razširila gradnja brez denarja. Ugotovili so, da je vsak peti dinar, namenjen investicijam — izmišljen. Nova ATC na Lokvah Prispevek PSO znanemu' partizanskemu kraju iz časov NOB Dne 9. septembra so v kraju Lokve na Primorskem slovesno izročili v javen promet novo avtomatsko telefonsko centralo ISKRA 58 C/20, ki jo je izdelal obrat ATN kranj-i ske ELEKTROMEHANSKE. S tem je ta med zadnja vojno znani kurirski center, dobil avtomatično telefonska povezavo s celotnim jugoslovanskim telefonskim omrežjem. Stroške za izdelavo nova ATC, montažo in ureditev telefonske mreže v višini 250.000 ND so poravnala. slovenska PTT podjetja skupaj z našo ISKRO-PSO in se tako na najlepši način oddolžila temu primorskemu kraju*' kjer so imeli kurirji in vezisti za časa NOB svoj center* Slovesnemu odprtju nova centrale so prisostvovali; glavni direktor. skupnosti PTT podjetij Slovenije Jože Gerbec, predsednica pokroviteljskega odbora nad kurirji' in vezisti Dragica Rome* predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi Ši-mac, dipl. inž. Alfonz Medved kot predstavnik ISKRA' — PSO,. številni zastopniki' družbenopolitičnih organizacij, novinarji in drugi. M. K; Iskrina ^tovarna »Elektromotorji« Železniki — močan člnitelj v gospodarstvu Selške doline Ker se v Železnikih in Češnjici dokaj razširja industrija, je bilo treba posvetiti posebno pozornost prosveti oz. šolstvu. -Slika kaže poslopje osemletke, ki so ga letos med šolskimi počitnicami občutno razširili in modernizirali. Pri tem ima Iskrina tovarna, ki zaposluje :-rek 600 delavcev, velik delež © Letos so v tovarni že dosegli stabilizacijo @ Ugoden obračun v I. polletju ® Proizvodnja narašča ® V primerjavi z lanskim polletjem je letos izvoz nara-stel za 17,8 % ^ Izvoz predvsem na konvertibilna področja @ Dobrih 20 km severozahodno od Ljubljane se pri ško-sji Loki odpira dolina Selške Sore, polna prirodnih lepot in. zanimivost. Dolina je dolga okrog 34 km. Vse vasice Selške doline so prikladne za letovišče; so čiste, ljubke in kot nalašč za goste, ki ljubijo mir in nedotaknjeno naravo. Z direktorjem tovarne dipl. inž. Lojzetom Žumrom, ki je tudi predsednik krajevne Skupnosti v Železnikih — se je o poslovanju tovarne in o njenem pomenu za Železnike in Selško dolinono — razvil takle razgovor: Izmed večjih naselij je znana vas Selca, ki ima dobro razvito lesno industrijo in obrtno-proizvajalne delavnice. Selca so izhodišče'za številne izlete. Češnjica je važna cestno križišče. Pomembna je lesna industrija in zadružna čevljarna. Železniki, kjer obratuje Iskrina tovarna elektromotorjev in električnih gospodinjskih aparatov — leži 455 metrov nad morjem med strmimi obronki Ratitovca in Blegoša. Že v srednjem veku je bilo razvito fužinar-stvo, o čemer pričajo znameniti vigenci in dobro ohranjena visoka peč (plavž). Hiše so postavljene v dolgi progi po ozkem dnu doline pod strmimi bregovi, čez katere pozimi komajda posije sonce. Zanimivo je, da je bilo v 17. stoletju v fužinarstvu zaposlenih okrog 2000 ljudi. V prejšnjem stoletju pa je začela preproste obrate dušiti inozemska konkurenca. Leta 1901 je ugasnil plavž in Železniki so bili prepuščeni životarjenju; ljudje so se začeli odseljevati, zato Železniki še danes nimajo toliko prebivalcev kot so-jih imeli v' 17. stoletju. Po osvoboditvi je. pričelo gospodarstvo reševati nova kovinska industrija, ki šo jo ustanovili nekateri razgledani domačini. Največja izmed teh (»Niko«) se je priključila »Iskri« i ki je tod specializirala tovarno malih elektromotorjev. Vprašanje: Kakšen je bil izvoz in kam izvažate? :; Odgovor: V preteklem polletju je bilo izvoženih za 527,647,77 dolarjev izdelkov. Največ izvažamo v ZDA, Italijo, Avstrijo in Švedsko. Vzorce smo poslali v Švico in Nemčijo. Od skupnega izvoza prodamo na konvertibilno področje 97,4 odstotka, na vzhod pa le 2.6 odstotka. V primerjavi z lanskim polletjem je letos izvoz narastel za 17.8%. Vprašanje: Znano je, da povečanje proizvodnje zahteva tudi večje število zaposlenih. Kako se je gibalo stanje delovne sile in kakšen je bil poprečni osebni dohodek? Odgovor: če vzamemo v poštev število 607 zaposlenih v januarju, v juniju pa 650, znaša razlika v primerjavi z lanskim letom 10.7%. Poprečje v I. polletju je 641. Poprečje osebnih dohodkov pa je znašalo v tem obdobju 83 tisoč S din oz. je za 22,5 % večje od lanskega. Relativno nizki OD so še vedno odraz stagniranja proizvodnje pred dvema letoma. Stanje se popravlja, sicer počasi, toda vztrajno. Vprašanje: Kakšno sliko kaže dohodek v primerjavi z lanskim a istem obdobju? ,; ‘ Odgovor: Celotni dohodek je za 70.7 odstotka . večji od lanskega. Dohodek se je povečal za 104.1% in to pri 59,5 % več porabljenih sredstvih, kar je vsekakor ugodno. Polletni re-zeltat celotnega, dohodka- je zaradi večje realizacije samo za 2% manjši od letnega' plana. Ob tem pa kažejo podatki, da je bila maša porabljenih sredstev hitrejšem porastu kakor .Celotni' dohodek, saj ga presega, za 1.8 %. Po pokritju pogodbenih in zakonskih obveznosti (Dalje na 6. strani) Direktor tovarne elektromotorjev dipl. inž. Lojze Žumer Vprašanje: Kako kaže polletno poslovanje in kakšna je primerjava z istim obdobjem lani? Odgovor: Po podatkih iz poročila za poslovanje v I. polletju je bi-■ la celotna realizacija proizvodnje nasproti planu preše- -žena po vrednosti za 24,1%. Od tega je bila proizvodnja za domače tržišče večja za polovico, plan izvozne proizvodnje pa je bil dosežen 88.7%. Primerjava doseženih-rezultatov z poslovanjem v istem obdobjem Jani kaže, da je letošnja proizvodnja po količini večja za 64.9 % p6 vrednosti pa za 65.8 %. Specializirana tovarna za male elektromotorje je od leta 1962 do danes doživljala dobre in slabe čase .Izkazalo se je namreč, da specializacija sicer prinaša določene prednosti, vendar ne sme biti odvisna od enega kupca, ki z eno samo potezo lahko zavre vzpon tovarne. To se je zgodilo tudi v Železnikih, zato je ta izkušnja dober nauk za celotno Iskro. — |. raF* lili | 11 ¿¡p Ui g. | " .•*!'! p USMiiM&p«' b» ■ if lil ¡¡I ¡¡g 1811 I ¡1 S - v ~ L* • 'i I 1 ■■ m - • w r » *.* «i Obe fotografiji kažeta Iskrine stanovanjske bloke v Železnikih, ki s sodobnimi objekti dobiva, novo zunanjo sliko. Bloki,so| zgrajeni izven naselja, zato na strogi center, kjer se ohranja stara podoba, nimajo vpliva Letos so v tej tovarni že dosegli stabilizacijo: stanje se je vidno zboljšalo, zastojev je vedno manj, pa še ti so največkrat posledica pomanjkanja materiala oz. nelikvidnosti v gospodarstvu nasploh. Pogled na našo tovarno elektromotorjev v Železnikih Letos še 70.000 novih telefonskih priključkov Telefonski in telegrafski promet v državi bosta preobremenjena še vse do 1. 1973 Obsežni sedemletni načrt za modernizacijo poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa v Jugoslaviji se je že začel uresničevati. Zahvaljujoč delom, ki že potekajo, se bo do konca leta število telefonskih priključkov v državi povečalo za novih 70.000 priključkov. Namestnik, generalnega direktorja jugoslovanske skupnosti PTT Anton Zmijarevič je dejal, da bodo v začetku prihodnjega leta razpisali licitacije za dela v okviru načrta .modernizacije, ki bodo zanje porabili skupno 5,8 milijard dinarjev. Za objekte, ki- bo njihovo gradnjo fika za obnovo in razvoj, to so mednarodne telegrafske' in. telefonske centrale v Beogradu in Zagrebu, bo licitacija razpisana do kotača .leta. Za celoten program modernizacije : so sredstva že zagotovljena in prav zato. lahko že izvajajo dela in druge priprave. Celoten program bo izvedla večina domača industrija, medtem ko bodo samo manjši del opreme uvo-iilj. Težišče idej- je na zgraditvi...medkrajevnih zvez. Ta-' ko .bodo zmanjšali sedanjo preobremenjenost. telefonske- j ga in telegrafskega prometa. Polagajo že nove istoosne k a-1 ble z, velikimi propustnimi zmogljivostmi med Beogra- DOPISUJTE V I S KR O dom in Zagrebom, Beogradom in Skopjem ter med Postojno in Trstom. Gradijo že tudi več tranzitnih in glavnih central. Vsak mesec kakšnih 10.000 naših delavcev odide iz države in se zaposli pri kakšni tuji firmi. V prvih osmih mesecih se jih .je tako zaposlilo kakšnih 90.000. Kot tudi že prej, jih največ odhaja začasno na delo v ZR Nemčijo. V zveznem uradu za zaposlovanje so dejali,' da je v minulih petili letih organizirano oz. s posredovanjem zavodov za zaposlovanje, dobilo ..delo . pri tujih firmah 220.000 delavcev. .To je skoraj polovica vseh Jugoslovanov, . ki 'zdaj delajo zunaj. Po nekaterih ocenah je v tujini zaposlenih, približno pol milijona Jugoslovanov. Če bo tudi v. prihodnjih letih., tako, kot letos» potem bo konec .leta 1974 zunaj na- vajanja program za modernizacijo (1974 in 1975) bodo problemi v PTT prometu rešeni. Z novimi 130.000 telefonskimi priključki, v letu 1970 se bo število novih priključkov v prvih dveh letih izvajanja programa modernizacije (1969 in 1970 povečalo na skupno 200.000 priključkov. V začetku letošnjega leta je bilo v naši državi samo nekaj več kot 400.000 telefonskih ših začasno zaposlenih celo več kot milijon Jugoslovanov. Približno polovica v tujini zaposlenih delavcev je kvalificiranih. Naše ' zaposlovalni-ce se trudijo, da bi takšni delavci čim manj hodili ria delo v tujino, tuje firme pa bi rade. prav _ kvalificirane ' delavce, predvsem kovinske' ih'.gradbene stroke. V zveznem uradu za zaposlovanje pravijo, da jim ne morejo dati toliko ljudi teh strok, kolikor bi jih radi, ker. jih celo doma rabimo še kakšnih 15.000. če se ne dogovorijo, potem predstavniki tujih firm, pogosto sami iščejo haiše delavce. Avgusta je na primer samo Zagreb zapustilo okrog 9.000 delavcev, pa le 5.000 jdh j je odpotovalo po uradni poti. Toda telefonski in telegraf- priključkov. Iz tega lahko ski promet bosta preobreme- razberemo, kaj bo za bodoče njena še vse do leta 1973 in - potrošnike pomenilo 200.000 šele v zadnjih dveh letih iz- priključkov več. IBBIIHBBIBHlUBVBMIIBBIIBRIBBBillBIIHBRBIBBIII Po! milijona Jugoslovanov dela v tujini Pred kratkim je odšel v zasluženi pokoj do j aletni sodelavec tov. IVAN BRADEŠKO, vodja permanentne inventure v finančni službi TOVARNE ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO Ljubljana, Linhartova 35. Ob slovesu, ki je Bilo zelo prisrčno, so 'miu sodelavci in Izvršni odbor sind. podružnice poklonili spominsko darilo in mu zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Imenovani se je iskreno zahvalil In zaželel vsem skupaj še velikodelovnih uspehov Portreti Iskraiev. Marljiv ppl delu, uspešen ob šahovski deski V oddelku za dokumentacijo Zavoda za avtomatizacijo v Ljubljani od leta 1965 dela ,ikot ofsetni strojnik gluhonemi Jože Kerec, doma iz Prlekije. Pri tiskarskem delu, ki ga opravlja, je vesten dn marljiv, s sodelavci pa se tudi dobro razume, saj je tovariški, skromen, mož beseda in vselej pripravljen po svojih močeh pomagati tovariško." Poizvedovali smo, kakšna so njegova zanimanja v prostem času, pa smo izvedeli, da je njegov najzveštejši konjiček — šah. Le-temu posveča največ prostega časa in s svojim : tovrstnim znanjem pomaga ekipi šahistov ZZA, da se na mnogih tekmovanjih dobro odreže, saj je prav gotovo najmočnejši ša-hist v. njej. Po šahovskih merilih je Jože Kerec drugokategorhik. Z uspehom je že nastopal v državni šahovski reprezentanci gluhonemih, sodeloval tudi v ekipi gluhonemih, zasluženo pa si je priboril tudi naslov najboljšega šahista med gluhonemimi v Sloveniji. Kot rečeno, je steber ekipe šahistov ZZA. Na doseda- njih tekmovanjih v I. ligi sindikalnega moštvenega tek. movanja za prvenstvo Ljubljane, je bil njegov delež vselej viden m je pripomogel^ da se je ekipa solidno uvrstila. Vsakokrat pa je bil doslej zmagovalec brzotumir-jev, ki so jih med seboj odigrali šahisti Zavoda za avtomatizacijo. Jože Kerec je specialist za hitre igre in je predvsem dober kombinatorik. Njegove igre so pestre, zanimive in pritegnejo tudi opazovalce in »kibice«, saj navadno zaigra drugače, kot drugi šahisti, pa vendar malone vselej najde duhovito potezo in. tako pot k zmagi. Tak, kakršen je Jože Kerec pri delu in v svojem ožjem kolektivu, marljiv in aktiven, da, tak je tudi pri svoji najljubši igri — šahu,-zanesljiv, požrtvovalen in vztrajen. Prav te lastnosti ga odlikujejo in mu pripomorejo do uspehov, ki jih dosega na šahovskem polju. Želimo mu, da bi še naprej uspešno šahiral in posegel še po boljših rezultatih, ki mu prav gotovo niso nedosegljivi! -J- ■BBBBBBBBBBBBBBBBaBHBBEBRBaBaaBBBBBBBaBBB ■BBBBBBBBBBBBKBBEBBBBBBBBBBBBSaBBBBBBBBflB POSEBNO 0BVESTIE0 Propagandna služba ZP ISKRA ima nalogo izdelati propagandno-informativni film o razvoju ZP ISKRA. Ker naj bi film zajel tudi predvojno in okupacijsko obdobje, naprošamo vse člane kolektivov, ki posedujejo fotografije iz omenjenih let (v poštev pridejo slike iz tovarne »JUGO-CEšKA« in »I.UFTFAHRTGERaTE-WERK — HAKENFELB GMBH — BERLIN — SPANDAU — BETRIEB KRAINBURG«), da nam sporočijo svoj naslov. Potrebujemo foto-f grafije iz tovarniških objektov, zborovanj, slike izdelkov, slike posameznih kolektivov itd. Vsak posnetek, ki bi prišel v poštev za prefo-tografiranje, bomo lastniku primerno honorirali in po uporabi vrnili. Naslove pošljite na ISKRA PROPAGANDNA SLUŽBA, LJUBLJANA, Titova 50. Na ovitku napišite »ZA FILM ISKRA« ISKRA PROPAGANDNA SLUŽBA HBBBBHBBBBflBBflBflflBBBBBBBHBEiaBBBBIBHBBBanBB ■ BBUBBBBBBBBBBBHBBBBBBEKHBBHBHHBBBBSSiiSRBHB S Iskrina tovarna »Elektromotorji« Železniki — močan gospodarski činiteij Selške doline (Nadaljevanje s 4. strani) ter osebnih dohodkov je polletni ostanek dohodka zelo ugoden in dokaj presega planirani znesek. Vprašanje: V tem letu precej sodelujete s tovarno »Mikron« Prilep. Kot je znano, obstaja želja, naj bi bilo to sodelovanje še bolj poglobljeno. Kaj menite o tem? Odgovor: To je lažje reči oz. želeti, kot realizirati. Tu nastaja kup problemov, ki jih samo z željami ne moremo rešiti. - Vprašanje: Kakšen pomen ima ta tovarna ža Železnike in za Selško dolino? Odgovor: Tovarna je s 600 zaposlenimi pomembni faktor v življenju tega kraja, če pa vzamemo v poštev še ostala večja podjetja je moč reči, da dolina vztrajno spreminja pomembnost prav zaradi vse večje zaposlenosti v industriji in obrti. Prav zaradi tega je vedno več izobražencev, kajti industrija potrebuje strokovno izobražene ljudi. Glede na dokajšnjo ekspanzijo naše tovarne in podjetja »Alples« skoraj ni moč dobiti potrebno število novih delavcev. Ta dolina v tem letu ne pozna nezaposlenosti in vse kaže, da bomo morali nove delavce »uvažati« iz drugih krajev. Vprašanje: Vi ste tudi predsednik krajevne skupnosti v Železnikih. Kako ocenjujete še ostale dejavnosti v tem kraju- Odgovor: Železniki „se v tem letu močno tudi komunalno urejajo (kanalizacija, vodovod, cestne asfaltne prevleke). Dokaj sredstev smo namenili tudi modernizaciji stavbe za osnovno šolo (osemletko), v načrtu je tudi preureditev doma Kmetijske zadruge, kjer bo dvorana služila za potrebe kulturno prosvetne dejavnosti. Odprli smo tudi muzej, ki nazorno prikazuje zgodovino razvoja Železnikov. Vprašanje: Železniki spadajo pod občino Škofja Loka'. Kakšni so odnosi občina — tovarna? Odgovor: Zelo dobri. Kontakti so dinamični in pozitivni. Predsednik -občine -L sodelavci se zelo zanimajo za razvoj te doline, kar je v tesni zvezi tudi s poslovanjem podjetij. Vprašanje: Kot kažejo elaborati, razširjate proizvodnjo; prostori bodo premajhni; širite proizvodni prostor . . . Bo to perspektivna naložba? Odgovor: Vsekakor . . . Tudi zadevne strokovne kadre že pripravljamo. Na vseh šolah imamo 24 štipendistov. Zaključna misel: Tovarna »Elektromotorji« Železniki se je po letu nesigurnosti (1967) prebila iz težke gospodarske situacije. Kolektiv je verjel v lastne sile, zato je hote zniževal osebne dohodke, in samo zato, da bi čim-prej dosegel stabilnost in pozitivni obračun. To mu je v letošnjem polletju uspelo. Spet je prešla tovarna med rentabilne organizacije ZP. Spet se vedrijo lica, čeprav osebni dohodki še niso relativno visoki, vendar vse kaže, da bodo tudi te probleme s skupnimi močmi rešili. V vsem svojstvu pa Iskrina tovarna elektromotorjev v Železnikih predstavlja močan in pozitiven faktor v življenju prebivalcev Selške doline. Franc Benedik je brusilec v tovarni »Elektromotorji« Železniki. Kot je pripovedoval, ima že 14 službenih let, čeprav je star šele 30 let. Iz razgovora je moč izluščiti, da je z delom v tovarni zadovoljen, kot vsi drugi pa si tudi on želi, da bi se OD čimprej približali ostalim dobro idočim tovarnam. Vesel je, da se je gospodarsko stanje tovarne občutno popravilo in da kolektiv dobiva vedno več naročil Rezultati obračuna. (Nadaljevanje s 1. strani) osebnega dohodka predstavljajo točke b, c, in d v skupnem znesku ND 5,082.038. Ta znesek predstavlja povečanje osebnega dohodka v odnosu na start za 43,4 %. Ker vse tovarne oz. obrati prejemajo osebne dohodke po ¡realizaciji se pri obračunu strogo upošteva faktor stimulacije, kd v I. polletju občutno posega v končni obračun OD, kar jasno kaže naslednja tabela: IZPLAČILO OD PO OBRAČUNU ZA PRVO POLLETJE Delovna enota % MD 48,49 EL 34,51 PV 33,88 TV 8,11 oz. po pravilniku DE GM —■ ■ OD IE TU oz. po pravilniku DE Direkcija Nabava STK oz. po pravilniku DE VF oz. po pravilniku DE Prodaja Z rezultati v prvem let ju smo lahko zadovoljni in vse kaže, da bodo tudi v II. polletju doseženi lepi uspehi. Z. G. 12,98 11,76 25,24 30,84 24,54 28 pol- Pogled na severozahodni del Železnikov. Nižje, ločeno od naselja, stoji stavba tovarne »Elektromotorji«, ki je objavljena na 4. strani. Žal, dolina nima take lege, da bi bilo moč prikazati skupno sliko (fotografija, ki bi zajela cel kompleks, bi bila možna le iz višine) Z mopedom do Carigrada (Nadaljevanje in konec iz prejšnje številke) Ob morju, kjer jima je slednjič uspelo, da sta se okopala tudi na bolj samotnem kraju, so ju presenetile sončnice, ki tod rastejo v velikih množinah vzdolž vse obale. Po kopanju sta se odpeljala do Seiivrija, kjer sta prenočila, si ogledala filmsko predstavo, nato pa spočita naslednji dan začela ogledovanje Carigrada. Ce kje, potem tu res lahko srečaš tolikšne kontraste, to- liko lepega, zanimivega, pa za naše pojme tudi novega in nenavadnega. Pičlo odmerjen čas sicer ne dovoljuje drugega, kot le bežen ogled vseh teh čudovitih stavb mošej, mostov, spomenikov in drugega, kar Carigrad dela tako privlačen za oči premnogih turistov z vseh koncev sveta. Pravi Babilon je, če prisluhneš (govorjenju .množic na cestah. In tu je trgovanje doma. Vsakdo, se zdi, nekaj prodaja, ponuja, trguje. Ko sta se ustavila v cari- grajskem pristanišču, sta malone prišla ob svoj moped. Okrog njega se je zbrala množica radovednežev in brž se je našel resen kandidat, ki ga je, za vsako ceno hotel kupiti. Komaj sta se kupca otresla. Novica, ki sta jo izvedela v turistični agenciji »Bumerang«, jima je malce prekrižala načrte. Hotela sta si namreč ob tej priložnosti ogledati tudi Varno, vendar bi morala ostati v Carigradu še pet dni, preden bi tja lahko odplula z ladjo. Po cesti, s svojim zvestim mopedom pa do tja tudi nista mogla, ker so jima takšno pot z mopedom odsvetovali. Treba se je bilo odločiti za najboljšo rešitev. Torej z vlakom nazaj do Niša. Toda — spet presenetljiva norica v turistični agenciji — za vlak bi morala odšteti malone vse, kar jima je denarja ostalo do tu, zato sta se rajši vrnila v Selivri, tam prespala in se naslednje jutro po isti poti odpeljala nazaj proti domu. Denar, ki sta ga s tem prihranila, pa sta rajši porabila za spominčke, keramiko in seveda razglednice, saj sta pred odhodom na to svojo dolgo »rajžo« obljubila znancem, da se jima bosta oglasila s poti. Spet je njim moped zadovoljno in poslušno žebrad po ravni oasiti, skozi opustelo turško pokrajino. Na poti sta nekajkrat uživala gostoljubje tamkajšnjih pastirjev, pa tudi ciganov, ki jih tu prav gotovo ne manjka. Pastirji so jima postregli s čajem in sirom, obsipali pa so ju s kopico vprašanj, saj takšnih popotnikov tu ne srečajo vsak dan. Znova in znova sta se lahko prepričala o kontrastih. Carigrad-boga-stvo, kapitalizem, tu preproščina, revščina. Posebno zanimanje so pri domačinih vzbujale naše cigarete. Razdala sta jih precej in pohvalili so jih (pač, ker jim jih ni treba kaditi vsak dah! - •)» za protiutež pa so njuno zbir- Dodatna oprema za motorna vozila Za razvedrilo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 i ■ '*• 12 13. 14 15 16 17 18 M 19 20 ÜI 21 22 23 24 ¿«I 25 26 H 27. 28 29 30 ÉÍ gp| 31 / 32 B 33 34 it 35 35 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 ||| 48 1 4!f* - 50 51 52 53 54 Vodoravno: 1. ime združenega podjetja; 6.mesto v Boki Kotorski; 11. razčlenjevanj e, razčlenitev; 13. varnostni organ; 14. odsev; 15. tuje žensko ime; 17. domača žival; 18. televiz. napovedovalka (Olga); 19. vlažnost; 21. figura pri četvorkis 22. oblika glagola tkati; 23. brusni kamen; 25. opus cita-tum-kratica; 26. vrhunski športnik, šampion; 27, ameriški filmski igralec (Cary); 28. glavtno mesto Jordanije; 30. pesnik; 31. udiranje; 32. igra s kartami (angleško); 33. stopnja srednje velike tiskarskih črk; 35. gosje oglašanje; 37. kratica letalskega podjetja; 38. izdelek. El-ektro-mehánike; 40. glavno mesto sosednje države; 41. bodica;; 43. merska enota za Stopnjo duševnosti pri valovanju (v telefoniji); 44. domača žival; 45. tovarna vezanih plošč; 47.; obdobje, era; 48; ujec;' 49. ribe severnih morij; 51. beneški slikar Giovani Battista;. 53 letopis;: 54. naš polotok. Navpično: 1. Seznam, kazalo; 2 srb-: ska jed (množ.); 3. žitna bil-; fca 4. tovai na y sklopu ISKRE; 5. začetek azbuke; 6 znamka za titán;; 7. glina, ilovica; 8. naj živi! (franc.); 9: topilo za smole; 10. makedonski ansambel narodnih plesov; 11. velika telesna, od- vodnica; 12. ameriški-pisatelj Hervéy (1889—1949); 13. svečeniki, čarovniki pri starih Medijeih . in Perzijcih; 16. vzhod; 19. del telesa; 20. ju.-nak iz »Tisoč in ene noči«; 23. . slaiboumnež, bebec; 24. ovoj, paket; 27. povabljenec; 29. površinska mera; 30. La-dolfovo število; 31. žlebič, kamor je vstavljeno dno; 32. anlgeški romantični pesnik (Joseph); 33. domače moško-ime; 34. učinek, posledica; 35. žensko' ime; 36. grenki aperitiv; 37. hunski poglavar; 39. italijanski pisatelj . (Corlo); 40. vrtljivi del motorja;. 42, nacioanlna uprava za. aeronavtiko iiújesoljska, ra-, zi skovan j a v ZDA; 44. krščanski potomec starih Egipčanov; . 46. Začimba; 48. jeza, srd; 50. znak za kem. prvino silicij; 52. enaka samoglasnika. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: jsl števec, 7. Izreka, 13. Arnika, 14. Izidor/15. Ran-k, 16-, Pa, 18. Alita, 19. Ága, 20. Prha, „22. Atek, 23. De, 24. Aria-na, 26. Na, 27. Adamo 29. Telefon, 32. Kupe, 34. Téma, 35.. Aparati, 38. Mirko, 41. NI 42. Davkar, 44. Ar, 45. Test, 48. Tam, 49. PTA, 50. Iskra 52, Na, 53., Kiot, 54 Keaton,' 56. Neroda, 58. Antena, 59 Antar. Od 1. januarja dalje bodo veljali zakonski predpisi, ki določajo, da morajo imeti osebni avtomobili, tovornjaki in avtobusi ter druga motoma vozila pa tudi kolesa, dodatno opremo, ki naj bi pripomogla k varnejšemu prometu na cestah. Osebni avtomobili bodo morali imeti ključavnice za zaklepanje volana, da bi preprečili tatvine. Osebni avtomobili, ki imajo registriranih pet ali več sedežev, bodo morali imeti na zunanji levi strani vzvratno zrcalo, tovornjaki pa bodo morali imeti taki zrcali na obeh straneh. Vsi avtomobili, tovornjaki, avtobusi in prikolice bodo morali imeti na zadnjih kolesih na blatnikih še dodatne ščitnike. Tovornjake in avtobuse bo treba opremiti tudi z gasilskimi napravami tipa »S«. Nekaj novosti bo tudi pri napravah za zvočne signale. Vsa motoma vozila bodo morala imeti sirene, ki dajejo »enakomerne zvočne signale enake jakosti«. Za vse avtobuse in tovornjake, katerih celotna teža presega 5 ton, bo veljala zakonska . odločba, za katero še ;ne vedo, ali jo bo mogoče uresničiti ali ner: Ta vozila bodo morala imeti »tahografe«, naprave, ki bodo med vožnjo nenehno beležile hitrost. Ta naprava naj bi v primerih nesreče natanko pokazala, s kolikšo hitrostjo, je avtomobil vozil. ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj v ABÜT * JES? S jT jmr S JZZT S ¿27 * jr JBBT JT jSST * 43ET * /SET J' ¿SBT JSBT JT JOT S J&T jr * jBSP' S' 4BT * JBST A ko starin in spominkov obogati® z rožnim vencem s koščenimi krbgljicami. Čeprav jima ni bilo . dano, da bi se z ladjo vozila po Črnem morju, do Varne, sta. si ga vendarle ogledala. Med potjo sta videla tudi znameniti Bospor in Osku-cfar, daljnogled pa jima je pomagal,, da sta poškilila tudi bolj daleč- — v Azijo. Na tej dolgi poti sta temeljito spoznala Trakijp, na povratku pa, sta si lahko- vzela. še več časa za ponovni ogled nekaterih, -mest in njihovih zanimivosti. Uživala sta v lepotah doline reke Matice, im se tak-o-rekoč ob vsa- kem koraku znova prepričala, da bi se po- bolgarskih sosedih morali tudi pri nas zgledovati pri urejanju turističnih središč. Deset dni je trajalo njuno popotovanje nazaj do Niša, kamor sta pridrdrala dodobra zagorela od žgočega senca. Vkrcala sta se spet na vlak,, kot normalno — se stoje pripeljala do Beograda, odtod do Ljubljane pa se jima je po naključju le po-SEečilo. dobiti mesto v kupeju in tako potovanje zaključiti kolikor toliko spodobno. Pot z vlakom pa se je menda še bolj kot njima, prilegla njunemu mopedu. V teh dneh. je prevozil novih 1;300 kilometrov, ne da bi enkrat samkrat poskušat odpovedati svojo poslušnost. Zares se je. iz-» kazal, pa čeprav je moral marsikje tudi po dokaj slabi cesti. Za njim je bila trda preizkušnja, a prestal jo je junaško, zato nič. čudnega, če j naša drzna popotnika zdaj r že.; spet kujeta načrte, kam ; jo bosta z mopedom ubrala prihodnje poletje. Njuna pot do Carigrada je ; dokazala, da tudi š Tomoso- : vim mopedom lahko daleč ■ prideš, čeravno ima le 50 kubičnih centimetrov in komaj J dve kolesi! H Kratke vegti ♦♦ o ----------------------------■ II REKORDNO ŠTEVILO NA ZAGREBŠKEM ♦♦ VELESEJMU || V soboto 21. septembra so zaprli 77. mednarodni || zagrebški velesejem, na katerem je sodelovalo 1265 jugo-<*«• slovasnkih podjetij in nad 5000 razstavljalčev iz 47 drli žav. Razen rekordnega števila domačih razstavljalčev so letos zaznamovali tudi rekordni obisk. Domačih obi-|| skovalčev je bilo 1,750.000, tujih pa okoli 80.000. || PRVI JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O ALUMINIJU tt Na Gospodarskem razstavišču se je 19. sept. začel H prvi jugoslovanski simpozij o aluminiju. Udeležuje se ♦J ga več kot 160 strokovnjnakov iz švedske, Madžarske, || Italije, Avstrije. Francije in Jugoslavije. Glavni cilj tega znanstvenega srečanja je, da prikaže || strokovna znanstvena dela o geologiji in rudarstvu ♦♦ boksita in proizvodnji glinice in aluminija. Med mno-|| Simi udeleženci simpozija so tudi predstavniki številnih || jugoslovanskih in tujih podjetij te stroke ter jugoslo-|| vanskih in evropskih univerz. ♦♦ Ob tej priložnosti so odprli posebno razstavo, ki pri-|| kazuje razvoj geoloških raziskav v Jugoslaviji, zatem <>■0 rudarstvo boksita in glinice in razvoj aluminijske indu-|| strije in predelave aluminija v povojnem obdobju v Judito goslaviji ter znanstvene dosežke na tem področju. Na || razstavi sodeluje 16 jugoslovanskih podjetij. «>♦ TRANSPORTNO MINISTRSTVO ZDA JE ODOBRILO v|| 71.000 DOLARJEV ZA ŠTUDIJO || o možnostih razvoja velikih hitrosti do 400 km/h z želez-<$»$> niškimi vozili na klasičnih tirih. -To raziskovalno štu-♦♦ dijo bodo izdelali ameriški strokovnjaki v sodelovanju S strokovnjaki britanskih železnic, ki imajo na tem ♦♦ področju že dragocene izkušnje. HUMORISTI IN KARIKATURISTI — POZOR! Da naš list ne bo tako »uraden« sodelujte in pošljite svoje tovrstne prispevke. Dobrodošle so tudi manjše križanke s tematiko, ki se predvsem nanaša na Iskro (izdelki, naslovi tovarn, obratov). Naslov: Uredništvo glasila »ISKRA« — Kranj še en motiv s poti po Turčiji » ča za »Iskra« kolektiv Z namenom, da »ISKRA« produkciji gramofonov dodamo ustrezno kvalitetno »ISKRA« gramofonsko ploščo je v založbi našega podjetja izdelana plošča SLOVENSKI OKTET POJE, izdelek DECCA iz Hamburga. Plošče so izdelane po običajnih normativih za mi-kro rez in stereo efekt in so visokokvalitetne. Odločili smo se za posnetek slovenskega okteta predvsem zato, ker je prav gotovo večglasno fantovsko petje — tradicija na Slovenskem. SLOVENSKI OKTET to bogato tradicijo nadaljuje danes in je eden najboljših vokalnih jugoslovanskih ansamblov. Člani okteta, ki tudi pojo so: Jože Kores, Danilo Čadež, Peter Ambrož, Božo Grošelj (tenorji), Andrej štrukelj. Tone Kozlevčar, Marjah Štefančič, Peter čare (bariton in basi). Umetniški vodja je dr. Valens Vodušek. Program te plošče obsega: prva stran 1. Jacobus Gallus Carniolus: Laust et perennis gloria (motet) 2. Jacobus Gallus Carniolus: Ascendit Deus (motet) 3. Antonio Scandello: Bongiorno, madona (madrigal) 4. W. A. Mozart: Ave verum corpus (motet) 5. Stevan Mokranjac: Njest svjat (pravoslavni liturgični spjev) 6. Go down, Moses! (črnska duhovna, po Golden-Gate kvartetu prir. V. Vodušek) 7. Janko Ravnik: Kam si šla mladost 8. Anton Lajovic: (V. Vodušek): Lan druga stran 1. Kamilo Mašek: Mlatiči 2. Miroslav Vilhar: Po jezeru 3. Pavel Kerajak: Ti puobeč, ja k na Iumpej (Venček koroških ljudskih pesmi) 4. Pavel Kemjak: Mojcej! 5. France Marolt: Ribniška 6. Vladimir Berdovič: Lindjo 7. Vladimir Berdovič: Zora zori (Hercegovska ljudska) 8. Sergej Žarov: Pesem o atamanu Platovu (Ukrajinska kozaška) Dosegli smo za posamezni nakup plošče popust — za ceno 39,52 N din je plošča v prodaji v poslovalnicah založbe »Mladinski knjige« v Ljubljani. Priporočamo nakup je plošče bodisi za lastno diskoteko bodisi za pravočasno ugodno kupljeno lepo darilo že za Novo leto. skra« ploš Iniciativni odbor za organizacijo planinskega društva ZP ISKRA je na svoji prvi seji sprožil akcijo za razstavo planinske fotografije ISKRA Razstava bo potujoča in jo bomo prikazali v zimski sezoni v vseh organizacijah ZP. : Pogoji za sodelovanje: Razstave se lahko udeleži vsak član ZP ISKRA z neomejenim številom fotografij črno-bele ali barvne tehnike s fotografijami, ki zajemajo tematiko planinstva, alpinizma, jamarstva, gorske reševalne službe, gorske straže, taborništva ipd. Najmanjši format poslanih fotografij je 13 X 18 ali 18 x 24 cm. Rok za dostavo fotografij — le v izjemnih primerih tudi negativov — je 15. december 1969. Vse fotografije zbira tov. Marjan Vernik iz Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška c. Strokovna komisija bo na sami razstavi izbrala 8 fotografij za nagrade. Nagrajenih bo 5 fotografij črno-bele in 3 fotografije barvne tehnike. Možnosti za odkup nekaterih nagrajenih ali nenagrajenih fotografij so zagotovljene. ELEKTROMEHANIKA KRANJ — Ivan Jalovec, mojster v delavnici za stružene dele v obratu ATN — je odšel v zasluženi pokoj. Slovo od sodelavcev in članov ZB je bilo prisrčno. Lepa darila ga bodo prav gotovo spominjala na sodelavce, ki ga bodo zaradi priljubljenosti težko pogrešali. — Imenovani se prek uredništva iskreno zahvaljuje za vse dobre želje in darila ob odhodu v pokoj in želi vsem kar največ uspehov Lep Izlet v dolino Soče • Sindikalni odbor obrata »števci« je na svoji 8. seji med drugim obravnaval tudi rekreacijo svojih članov ter sklenil organizirati dva izleta: prvega prek Karavank in prelaze Julijskih alp (20. septembra), drugega pa v nižje predele sončne Dolenjske (4. oktobra). Za prvi izlet že lahko zapišemo, da je dosegel svoj namen in povsem uspel. Predvidenega dne smo potovali -iz Kranja ob 6. uri zjutraj prek Jesenic skozi Kranjsko goro in se ustavili na mejnem prehodu. Po kratkem formalnem pregledu smo se odpeljali do vasice Fužine, kjer smo se malo okrepčali. Tu smo zaradi kislega vremena nameravali spremeniti potovalni načrt in si ogledati Belopeška jezera. Po prvih znakih izboljšanja vremena smo misel zavrgli-. in se odpeljali do Trbiža. Tu . smo si ogledali zgodovinske znamenitosti mesteca in značilno in lepo italijansko tržnico. Veseli in zadovoljni smo se odpeljali dalje po dolini Ziljice in Jezernice prek Rablja (z jezerom) do mejnega prehoda Preddl (1156 m nadmorske višine). Nestrpne so nas sprejeli vljudni obmejni miličniki in cariniki, ki sp nam po Kratkem formalnem pregledu Zaželeli srečno pot. Z. udobnim avtobusom CREINE smo se spuščali po lepi asfaltni cesti navzdol do odcepa na Mangart (2.678 m). Tu smo zavili .po strmi in vijugasti ter lepo urejeni gorski cesti, ki se vije pod sam vrh. šofer Alfonz je le s težavo, vendar varno in spretno upravljal veliki avtobus po nad prepadi in skozi predore speljani gorski cesti, ki ni grajena za tako velika vozila. Z manevriranjem avtobusa skoraj na vsakem drugem zavoju nas je po slabi uri vožnje šofer srečno pripeljal do planinske koče na sedlu pod Mangartom (2072 m). Ker nas je čas. že preganjal nismo mogli do vrha. Vendar smo tudi tu imeli čudovite poglede na' vrhove Julijcev, dolino Posočja in na Mangartsko je-zaree. Po kratkem postanku smo se zadovoljni vračali v dolino. že po polurni vožnji smo -se. peljali ■ mimo- -spornemka umirajočega leva iz leta 1809, skozi vasico (imenovana tudi vas »črnih rut«, ker so po II. svetovni vojni v vasi ostale samo žene in otroci), dalje po dolini Koritnice, s čudovitimi pogledi na vrhove: Jalovca, Svinjak, Rombom, Jerebico idr., skozi Log pod Mangartom, ene najlepših slovenskih vasi po svoji veličastni gorski okolici in Kluže s potokom Koritnica, zajeden v 45 m globoke tesni. Tu stoji tudi mogočna obnovljena trdnjava (napis v skali leto 1613), ki varuje prehod v dolino. Ob štirih popoldne smo prispeli v Bovec, center Gornjega posočja, kjer nas je v hotelu Kanin čakalo okusno kosilo. Nadaljna pot nas je vodila prek žage (rojen narodni heroj. Stane Žagar) po dolini Soče, med vasicami s pravcatim drevoredom oleandrov, Skoži Kobarid, nad katerim se ponosno dviga Kril (2.245 m). Proti Tolminu je pokrajina spremenjena; dolina je raztegnjena v ravnino, hiše so tu že spremenile slog (iz gorskega v mediteranski). Dolina slovi po- prirodni lepoti (v -to območje spada tudi Gregorčičev »Planinski raj«) ter po spomenikih na številne hude boje I. ;e II. svetovne vojne. Ob zatonu sonca smo se peljali; skozi Tolmin, znan po slovitem kmečkem puntu nad goriške grofe v 18. .stoletju in Most na Soči,. kjer se Stikajo doline Soče, Idrijce in Bače. Na mostu stoji ^Slovita cerkev iz 12. stoletja, čez 'umetno jezero Sope pa je krasen pogled na Bohinjske planine. Skozi Trebušo, želin, Cerkno in Poljansko dolino smo se vračali že. v objemu noči, zato teh predelov nismo vi deli! V Kranj smo prispeli sicer malce utrujeni, toda zadovoljni ob 21. uri. S stališča družbene proizvodnje je vrsta rekreacije — izleti — nedvomno zelo pomembna; in potrebna dejavnost. V naravi in prijetni družbi si delavci sprostijo živčno napetost, ob spoznavanju neznanih krajev, ljudi in njihovih navad, zanimivosti in lepot (prirodnih ter takih, ki jih je ustvarila človeška roka) pa pridobivajo na splošni izobrazbi. L. P. OBVESTILO Razpored ur v zimskem kopališču v Kranju, ki so namenjene rekreaciji občanov: Sreda od 15. —19. ure Četrtek od 15. —19. ure Petek od 15. —19. ure Sobota od 9. —13.30 ter od 15. Nedelja od 7. —19. ure