Poštnina plačana v gotovft
Maribor, ponedeljek 28. decembra 1936
štev. 295. leto X. 'XV».)
MARIBORSKI
VECERNK
Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka uL 11 < Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razeu nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri 1 Velja mesečno prejemaš ▼ upravi ali po pošti 10 Din, dostsvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani 1 Poštni ček. rač. št. 11.409
„ JUTRA”
RentLlottofitioush/j nasveta-i/anja
Hitler je božične praznike obhajal v Berchtesgadenu, kjer se v zadnjem času pretežno mudi. Nekateri krogi skušajo sicer demantirati, da ni bilo tamkaj preko praznikov nikakšnih važnih posvetovanj. Po drugih informacijah pa so od božičnega večera sem dozorevali v Nemčiji prav važni dogodki, ob katerih naj se odloči, na katero stran naj krene Nemčija že s pričetkom Novega leta. Iz Berchtes-gadena so se razposlali raznim odločilnim voditeljem v Nemčiji pozivi, da se takoj podajo v Berchtesgaden radi važne konference, glede katere so bili nekateri mne iija. da zavisi od nje odločitev glede miru ali vojne v Evropi.
Po informacijah iz diplomatičnih krogov v Nemčiji obstojajo v HitleTjevi oko-listi štiri struje, katerih mnenja bodo merodajna glede španskih dogodkov, pa tudi drugih dogodkov, od katerih za-visi evropski mir.
Prva struja stoji na stališču, da je treba čimpreje odmakniti roke od španskih zadev, v katere se Nemčija brez potrebe vmešuje'. Ta struja prikazuje položaj tako, da bo .general Franco v najkrajšem času likvidiran, kar bi predstavljalo za nemški prestiž velik udarec, če bi bila ujema pomoč brezuspešna.
Druga s t ir u j a je za evropski mir najnevarnejša. Ta struja smatra, da so španski dogodki epizoda z velike križarske vojne proti boljševizmu. Ta struja je mnenja, da se generalu Francu ne nudi pomoč z manjšimi odredi prostovoljcev, ampak da je treba takoj poslati nekaj vojno opremljenih divizij z vsem potrebnim vojnim materialom.
Tretja si t r u j a opozarja na težko gospodarsko stanje Nemčije. Ta struja trdi, da se bo Nemčija znašla v poletju 1937 v neizhodni zagati, če bo še vnaprej vztrajala na svoji znani politiki avtarkije in prestiža. Edini izhod za Nemčijo bi bil samo ta, da se odloči za nasilno osvojitev teritorija s sirovinami, ki jih Nemčija nujno potrebuje.
Četrto strujo predstavljajo vojaški krogi, ki so mnenja, da bi Nemčija v dosedanji situaciji izgubila vojno, ker ie prav gotovo, da bi sc Italija ne priključila. Italija se danes nahaja na terenu realne politike in ta kaže v povsem drugo smer nego je ona, po kateri bi hoteli nekateri nemški mistiki.
Te informacije so nedvomno v zvezi s sestankom, ki ga je imel francoski zunanji minister D el bos z nemškim poslanikom v Parizu. Ob tej priliki je Delbos opozoril nemškega poslanika na nevarnosti za Nemčijo in evropski mir, če bi se nadaljevalo pošiljanje nemških prostovolj cev v Španijo. Nemški poslanik v Parizu je o tem takoj obvestil svojo vlado in o-pozarjul. da je britanska vlada s tem stališčem francoske vlade popolnoma sporazumna. V francoskih krogih se zlasti mnogo komentira vest o novih nemških deviznih predpisih v zvezi s potovanjem v inozemstvo, zlasti za vojne obveznike. Nekateri francoski krogi so mnenja, da namerava minister notranjih zadev Frick s temi ukrepi preprečiti dezertiranje nemških vojnih obveznikov. Angleško časopisje pa se mnogo p.iča s težkim gospo darskim položajem Nemčije, zlasti glede Pomanjkanja hrane. Nemčija se po mnenju angleškega časopisja nahaja pred dilemo. ali da sc pogaja s Parizom in Londonom glede gospodarskega sodelovanja, ali pa da se odreče svo.ii dosedanji Politiki.
Španski voiel se spet zamotava
Nemške oklopnice plujejo v španske vode
BERLIN, 28. decembra. Havas poroča: Francoski in britanski poslanik sta v nemškem zunanjem ministrstvu izročila noti, ki se nanašata na striktno uva-ževanie načel nevmešavanja. Znano je, da je nemška vlada pred nekaj meseci izjavila, da je vprašanje prostovoljcev v Španiji eno najvažnejših vprašanj v zadevi nevmešavanja.
LONDON, 28. decembra. Havas poroča: V tukajšnjih političnih krogih se opaža velika zaskrbljenost radi nenadnega preokreta z incidentom v Bilbau. Nemške vojne ladje so že v pokretu, in sicer oklopnici »Deutschland« in »Admiral Scheer«, nadalje križarka »Koln« ter dve ilotilji torpedovk. Misij se, da bodo te ladje koncentrirane pred Bilbaom, da bi podprle zahtevo po vrnitvi zaplenjenega materiala, četudi je slučaj zelo resen, se vendar računa z za dovoljlvo rešitvijo, kakor je bilo to ob pričetku državljanske vojne s Španijo z nemško ladjo »Kamerun«.
PARIZ, 28. decembra. Kakor poročajo iz Bayone sta pred Bilbaom dve križarki baskiške vlade zaustavili hamburški parnik »Palos« (2000 ton) in ga prisilili, da je zaplul v bilbajski zaliv, kar se je zgodilo izven španskega vodovja. Parnik »Palos«, ki pripada oldenburško portugiški paroplovni družbi, se je nahajal na poti iz Hamburga preko Rotterdama v španske vode. Vest o tem je povzročila v Nemčiji veliko razburjenje.
HENDAYE, 28. decembra. Zastopniki baskiške vlade so danes zvečer izjavili, da križarji stalno pred biskajskim zalivom šest nemških vojnih ladij, ki so si hotele izsiliti pot v balkajsko pristanišče. Oblastva baskiške vlade zatrjujejo, da ima parnik »Palos« na krovu vojni material in življenske potrebščine. Med vojnim materialom so pretežno poljski telefoni, ki so namenjeni Francovim četam. Oblastva vztrajajo na tem, da ta okolnost zaplenitve na »Palosu« nahajajočega se materiala povsem opravičuje. V nemških krogih so mnenja, da predstavlja ta postopek na teritoriju »zven treh milj ilagrantno kršitev mednarodnega prava, pa naj si je vozil parnik karkoli.
BERLIN, .28. decembra. Havas poroča: Dobro poučeni inozemski krogi v Berlinu verujejo, da so nemške vojne ladje dobile povelje, da s polno paro krenejo v Bilbao v zvezi s postopkom z nemškim parnikom »Palos«. Nemški službeni krogi odklanjajo podrobna pojasnila glede tega. DNB poroča, da je ukrep bil potreben, da se navedeni nemški Darmk osvobodi. Neka visoka osebnost je izjavila, da bo incident verjetno zaključen, če bo parnik brez škode izročen, da se pa bo položaj poslabšal, če b] se parniku napravila kakšna škoda. Z druge strani se naglasa, da drži Nemčija svoje vojne ladje v španskih vodah izključno z namenom, da ščiti svoje državi iane in da se radi tega mora smatrati od-oošljatev nemških ladji na pomoč brodu »Palos« kot povsem normafnlo zadevo.
BARCELONA. 28. decembra. Havas poroča: Iz Taragone se doznava, da je neka podmornica skušala potopiti brod »Mangefanes« in sicer v času, ko je ta plul iz taragonske luke. Torpede, kj niso eksplodirali, so našli na obali kak. šnlh 1500 m od otoka v luko. Torpedi so dolgi 7 m in so italijanskega izvora. Neka druga podmornica pa je skušala pred Barcelono v neposredni bližini sve tilnika na ustju reke Lobregata torpedirati neki transportni brod. Ribiči so kasneje našli torpede, ki so, kakor se zatrjuje, takisto italijanski proizvod.
BERLIN, 28. decembra. Nemška vlada je v ostrem tonu poslala valencijski vlad* ultimat, v katerem zahteva takojšnjo izpustitev zaplenjenega nemškega parnika »Palos«.
PARIZ, 28. decembra. Šef franc.gener. štaba general Oamelin je sporočil voj. min. Da'adieru, da so radi povečani« nemške intervencije v Španiji nujno potrebi ukrepi na francosko nemški meji.
Honec kitmske konttdifa
LONDON. 28. decembra. Maršal Čaog-kajšek je bil, kakor poročajo iz Šanghaja, po maršalu Čangsulijanu izpuščen. —
Maršal Čangkejšek je bil ob prihodu v Nanking s svojo soprogo viharno sprejet od ogromne množice ljudi. Izjavil je. da so ima za svojo izpustitev zahvaliti hrabrosti in taktu svoje žene. Maršal Čatig* suljan je izjavil, da se je skesano podal v Nanking, da pričakuje zasluženo kazen.
Skokovita eksfdtmia m tdslcetn potniku,
VMetki
NOVA GENERALNA KONZULATA.
V	Jeruzalemu in San Franciscu sta u-stanovljena s ukazom kr. namestnikov dva nova jugoslov. gener. konzulata.
NAŠ NOVI POSLANIK PRI VATIKANU.
Za jugoslov. poslanika v Vatikanu je postavljen svetnik v zun. ministrstvu dr. Niko Miroševič-Sorgo.
NOVA LISTA.
Z novim letom prične v Skoplju izhajati novi dnevnik »Naš jug«. V Subotici pa je pričel izhajati tednik »Neven«, glasilo vojvod. Bunajevcev. List se bo boril proti akciji, da bi se Bunjevci priključili Mačkovemu pokretu.
PARIZ, 28. decembra. Havas poroča: »Petit Parisien« poroča iz ašnghaja, da bo maršal Čangsuljan pregnan iz Kitajske in da se bo vkrcal za pot v Evropo. Vojska, ki je poveljeval laršafčangsuljan, je bila stavljena pod poveljstvom generala Jenčičana. Čangkajšek pa se bo podal na daljši odmor v svoj rojstni kraj v pokrajini Čengjan.
KOŠAŠKA POLITIKA.
Tu>k. »Del. politika« poroča: »Razvajeni Košakarji. Od zadnjih volitev semKo-šakarji niso nič kaj zadovoljni. Prejšnji župan Cerinšek je vedno čepel v uradu, da si ga našel, kadar si hotel, novi pa prihaja bolj poredko, morajo pa zato tisti, ki ga iščejo, večkrat priti. Marsikdo pri tem nejevoljen vzdihuje: »Za tri leta smo ferdamani, da bo tako ostalo.«
RIM. 28. decembra, Strahovita eksplozija se je pripetila dne 23. decembra na brodu italijanskega potniškega parnika »Cesare Battisti«, ki se je nahajal v pristanišču Massaua. Po prvih poročilih je bilo 26 oseb usmrčenih in okoli 100 ranjenih, Od teh jih visi 20 med življenjem in smrtjo. Med mrtvimi so pretežno italijan-
ski delavci, ki so hoteli kot kolonisti v Abesinijo. Točni vzroki katastrofe niso znani. Je pa to že drugi slučaj slične eksplozije v zadnjem Času.
LONDON, 28. decembra. Pri Jamaikise je potopila ladja s 100 potniki. 20 ljudi je utonilo.
PROSTOVOLJCI.
V	španski državljanski vojni se bore, kakor je znano, prostovoljci gotovo iz vseh evropskih držav in pripadniki vseh evropskih narodov, na strani madridske vlade proti fašizmu. Govore, da jih je sedaj že okrog 50.000. Največ jih je prišlo iz Francije, Belgije, mnogo je tudi nemških emigrantov, da ne še posebej omenimo tudi italijanskih emigrantov. Vsi ti so si ustanovili samostojne edinice v povezanosti s španskimi oddelki. Tako ima jo Italijani svoje kolone. Nemci centurije itd. Iz Italije je ubežalo, kljub vsej kontroli precej antifašistov, ki so se šli borit v Španijo proti Francovim fašističnim četam, katere podpira Nemčija in Italija, Kar pa nas posebno zanima, je to, da se na podlagi vesti, ki se zadnje čase širijo, bori v italijanskih kolonah na madridski fronti in pri Huesci tudi mnogo Slovencev in Hrvatov iz Primorja. To se da lahko razbrati iz poročil, ki prihajajo z bojišč. Med drugimi je sodeloval pri napadu na Almudevar, važno železniško križišče med Saragosso in Huesco, kot telefonist »genialni in neutrudljivi Mahnič«. Napad je bil izvršen z uspehom, ker so italijanske kolone zavzele vse važnejše strategične točke tega mesta. V tem napadu je padlo 5 borcev. Ranjenih je bi-bo precej.^Po zadnjih informacijah, ki so prišle iz Španije, je padel pri bojih za Huesco tudi neki Vižintin iz Gorice za katerega pa neverno podrobnosti.
Najnovejše vesti iz Nemčije v zvezi s španskimi dogodki so precej razburljive. Kateri stiruji se Ivo priključil Hitler? Ka-
tera struja je v Berchtesgadenu zmagala? Ali je sploh katera od njih zmagala?
ŠPANSKA NAKUPOVALNA CENTRALA NA SUŠAKU.
Kakor poročajo iz Sušaka, je prispela tja iz Valencije posebna delegacija španskih gospodarskih ljudi. Delegacija namerava na Sušaku organizirati posebno nakupovalno in prodajno centralo za uvoz iz Jugoslavije v Španijo ter za spanski izvoz v Jugoslavijo, h Sušaka bi se izvažalo špansko sadje in drugi spanski pridelki v Avstrijo, Češkoslovaško, Madjarsko in Romunijo, iz J-ugosla-Vlje..pav.bi nova centrala uvažala zlasti les in živino. Istočasno z delagacijo je prišel na Sušak tudi naš parnik »Vis«, ki ie pripeljal 25.000 zabojev španskih pomaranč.
Mm&mke 'mMdzške Movite
Leteti pomeni vse!
Jadralno letalska skupina mariborskega aerokluba je imela včeraj predpoldne v dvorani Glasbene matice pri Unionu svoj letošnji redni članski' svet. Miren in stvaren potek, skrbno sešiavljeni in pripravljeni referati društvenih funkcionarjev, volja do dela in do letenja, to so odlike naše mladine, ki se tu udejstvuje in izživlja v svojih prizadevanjih za procvit in uspeh mariborske Jadralno letalske skupine.
Pred polnoštevilnim članstvom in zastopniki oblastev je otvoril letošnji članski svet podpredsednik gosp. Vales Roman, ter pozdravil navzočega predsednika oblastnega odbora vpok. ravnatelja dr. Tominška, mestnega poveljnika gosp. generala Miliutina Milenkoviča ter podpredsednika senata g. senatorja dr. Miroslava Ploja.
Po otvoritvi je s primernim nagovo-1 pokazal hvaležen teren zlasti na pobočjih rom razdelili dr. Tominšek diplome in'Pohorja, ki padajo proti Mislinja, značke vsem 15 letalcem, ki so v prete-' klem letu položili bodisi A, B ali C izpit, izražajoč zadovoljstvo nad tem, da je Maribor tudi na tem polju povsem samostojen. Z zalivalo g. generalu Milenkoviču za vso pažnjo in podporo vojaške oblasti, in s pozdravom senatnemu podpredsed. dr. M. Ploju ter očetoma mladih letalcev g. Vahtarju in ravnatelju Humeku, je označil preteklo leto kot eno najplodnejših let Jadralno letalske skupine v Mariboru. Zborovodeči g. Vales Roman je predlagal podelitev častnega Članstva ustanovitelj skupina inž. Borisu Cijanu in inž. Ivo Šošteriču, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Predsedniško poročilo je podal mesto odsotnega, zaslužnega predsednika Vahtarja Danila g. Košak Edgar, ki je očrtal delo mariborske skupine in njenih podružnic v Ptuju in Gor.
Radgoni ter uspeh, ki ga je dosegla razstava na letošnjem Mariborskem tednu in uspehe letov' na Pohorju. Tajniško poročilo, podano po g. Škofiču Milku in Klari Švarcevi, nam dokazuje vestno administrativno delo skupine, ki šteje danes 82 članov. Blagajniško poročilo je podal g.
Munda Drago. Blagajna izkazuje Din 31.799 dohodkov ter istotoliko izdatkov, medtem ko predstavlja imovina skupine po poročilu gospodarja Rojka F. 36.000
miliu in Kauranu v G. Cmureku, Koleri-ču v Apačah in še mnogim drugim dobrotnikom.
Božičnica v krčevinski šoli. Zadnji šolski dan v tem letu so se vsi šolarji ob 11. uri zbrali v primerno okrašenem razredu pred jaslicami in prav okusno okrašenim božičnim drevescem; formalno
Borba mariborskega športa za osamosvojitev
Din vrednosti. Sledili sta še poročili propagandnega odseka in tehničnega referenta, v katerih je zapopaden načrt za bodočo sezono, v kateri naj bi se zgradili še 2 letali in nabavila posebna avtomobilska priprava za prevoz letal. Poročilo učitelja letenja je podal mesto odsotnega
g. inž. Šošteriča g. Košak Edgar. To po- Nekako nenadno je športna javnost zaročilo se nanaša na jadralno-letalski te-j daje dnidoznala o akciji klubov teritori-čaj v Vukovju, kjer je bil po 15 članih ja, mariborsko-čakovečkega okrožja za o-izvedenih 700 startov. Ta tečaj je poka- J samosvojitev. Da bo javnost točno inpra zal živo potrebo organizacije meteorolo. vijn0 jnformarana, smatrajo odborniki O. ške službe na Pohorju. Prečitano je bilo' o. L. N. P. — istočasno zastopniki mari-tudi poročilo inž. Ciana, ki je preletel do-j bors-kih klubov v O. O., ki so s podporo sedaj z jadralnim letalom 14 ur in ki je | prav vseh klubov navedenega teritorija jugoslovanski rekorder. V Beogradu se‘to akcijo pokrenili, za potrebno, zadčvo je zadržal v zraku termično 59 minut, v, v kratkem sledeče pojasniti, parmstattu pa 5 ur in 19 minut. Zanimivo | Kdor je zasledoval razvoj nogometnega ie bilo poročilo o letenju na Pohorju, kjer' športa v Sloveniji, je mogel opaziti, da je bilo izvedenih 21 startov in kjer se je' so klubi teritorija sev. dela naše države
v zadnjih letih stalno resno ogrožali prvenstvo ljubljanskima vodilnima kluboma V preteklem letu se je rodila tudi za- j §k Iliriji in ASK Primorju, zadnje leto pa misel postavitve lastnega hangarja na SK Ljubljani. Bili so to najpreje Atletiki Pohorju, kar bi znatno pripomoglo k|jz Celja, Rapid, Maribor in v zadnjem
Vse pisarniške potrebščine, Soennecke« reprt-f-^torii i. t. d.
V. WEIXL, MARIBOR
slavnost so počastili tudi: predsednik občine Košaki g. Vesenjak, njegov blagajnik g. Inkret s soprogo, častni občan g.
vzgoji novih pilotov. Poročilo za podruž nico Ptuj, ki šteje 28 članov je poda! g. Pauko Drago za Gor. Radgono pa nadučitelj Burja R. Po nadzornem odboru predlagana razrešnica je bila soglasno sprejeta.
Sledile so volitve, ki so pravtako potekle v najlepšem soglasju. Izvoljen je bil za bodočo sezono sledeči odbor: predsednik starešinskega odbora, dr. Ploj Miroslav, podpredsednik ravnatelj Humek Drago, člani Miho Vahtar, ravnatelj Krcj-či in Peteln. V odbor pridejo: predsednik Vales Roman, tajnik I. Švare Klara, tajnik II. Mulej Zoran, blagajnik Grioni Con-cheta, gospodar Rojko Franjo, tehnični referent Dabinovič Božo, knjižničar Vales Oskar. Nadzorni odbor predsednik Košak Edgar, člani Kralj Tomo, dr. Cijan Davorin, Kos Franc, Škofič Marjan, učitelj letenja Humek Gojko.
Včerajšnji članski svet nam jamči, da je Jadralno letalska skupina v Mariboru na pravi poti in da pomeni zanjo včeraj-
šnji dan mejnik v njenem delovanju, naj vodi skupino do novih podvigov novih zmag.
Smrt je kosila preko praznikov. Na
Pobrežju je umrla v Gubčevi ulici 50 let stara zasebnica Marija Brunčičeva. Na Koroški cesti 31 je preminila v 54. letu svoje doba železničarjeva žena Marija Pongračič. V splošni bolnišnici je izdihnila 34 letna tkalka Marija Ponfenko. V splošni bolnišnici je umrla žena sedlarja državnih železnic Frančiška Pleteršek, stara 35 let. V 60. letu svoje dobe je preminil * v bolnišnici tesarski mojster Alojzij Pisnik. V Slovenski ulici 40 je umrl v častitljivi starosti 79 let zasebnik Ivan Glančnik. Žalujočim naše toplo sočutje.
Minimalna mezda je v smislu načelno
sprejete uredbe o minimalnih mezdah Din 2.50 na uro.
Vpokojitev. Vpokojena je učiteljica ročnih del Emilija Kranjc v Mariboru.
V nabito polnem gledališču je bila za Božič premiera operete »Visokost pleše«
času Železničar in Čakovečki. Vendar so vsi napori navedenih klubov bili zaman. Razlogov ne bomo navajali, ker so javnosti itak znani. Kvaliteta nogometa klubov našega teritorija je rasla, kar dokazuje najbolje to, da imamo na tem teritoriju 5 do 6 klubov skoro enakoveljavnih, kakor sta v Ljubljani komaj eden do dva kluba. Prišlo je še celo tako daleč, da je vodilni ljubi, klub moral po igralce v Maribor, da je mogel braniti svoj obstoj v ligah. Vse delo..., vsa sredstva, vsa sredstva, sploh vse je služilo v zadnjem času le Ljubljani, a enakovredni športni klubi severnega dela naše države so bili zapostavljeni, takorekoč pozabljeni. Z izjemo SK Železničarja, ki je sem ter tja vsako leto prišel ob priliki drž. prvenstva železničarskih klubov v stik tudi s predstavniki ostalih podsavezov, ni bilo predstavnikom nog. športa našega teritorija dano. da pokažejo svoje kvalitete uaprani drugim klubom v državi. Ostali večji športni. centri, — po velikosti še celo manjši in po jakosti za nami stoječi, so si pomagali z ustanovitvijo lastnih pod savezov, primer Banjaluka (Krajišnik), Petrovgrad (Oblič-Žak), Kragujevac (Ra-dički) itd. Njim so vodeči podsavezi širokogrudno šli na roke ter jim s tem dali možnost svobodnega razmaha.
Že pred dvema letoma se je v Mariboru zasnoval načrt za osamosvojitev. Toda takrat še ni bilo vse zrelo. Z ustanovitvijo SK Ljubljane in delitvijo L razre-
O predstavi poročamo v jutrišnji številki. j da ljubljanskega nog. podsaveza v dve Obdaritev siromašne obmejne mladme.
V nedeljo 20. t. m. se je vršila v Lopavcu pri Cmureku slavnostna božičnica, pri kateri je bilo poleg šolske mladine navzočih okrog 200 ljudi. Vsa šolska mladina je bila obdarovana. Zahvala gre predvsem CMD v Ljubljani, g. Tomažiču Iv., sres. šol. nadzorniku v p. za naklonjenost, trgovcem Macunu v Mariboru, Ro-
1 grupi pa je akcija za osamosvojitev med klubi našega okrožja zopet oživela.
Po zadnjem občnem zboru LNP je vsak klub moral v OOLNP a imenovati ozir. je imenoval LNP po dva zastopnika. Zastopniki klubov, ki smo bili v ta OO imenovani, nismo smatrali samo za svojo dolžnost, da vršimo dežurne službe pri tekmah, ampak da delamo tudi na propa-
gandi in za napredek nog. športa našega teritorija in njih klubov. Premotrili smo situacijo, prilike v ljubljanskem nogomet nem podsavezu in prišli do zaključka, da je upoštevanje in napredek nogometa pri nas mogoč le z osamosvojitvijo. Edini način, ki nam je bil mogoč po pravilih, je bil ta, da se obrnemo na naš najvišji pred postavljeni forum t. j. občni zbor Jug. Nogometnega Saveza, ki je tudi edini kompetenten odločati o spremembi pravil, (v predmetnem slučaju, ustanovite'-novega podsaveza).
Predno smo stavili ta predlog občnemu zboru, smo se informativno obrnili na vse klube mariborsko-čakovečkega in celjskega okrožja. Ko smo prejeli od skoro vseh klubov pozitivne odgovore, smo sta vili predlog občnemu zboru JNSa, še preje pa smo obvestili LNP o pokrenjeni akciji.
In kaj je sedaj tem sledilo? Prihod zastopnika ozir. predsednika LNP v Maribor, kjer je na seji 00 obljubil podpirati našo akcijo. Nato predaja vseh nas kazenskemu odboru LNP. Sledi! je ob priliki občnega zbora v Beogradu odločen nastop predsednika LNP in zastopnika klubov ljubljanskega teritorija proti našemu predlogu, radi česar je naš predlog tudi propadel. Razlike pri glasovanju je bilo samo 24 glasov. Sledilo je nato suspendiranje nekaterih odbornikov 00 ozir. zastopnikov klubov po uprav, odboru LNP, ukinitev Okrožnega odbora ter sod niške sekcije tukajšnega okrožja. Sledilo pa bo najbrže še kaznovanje. Toraj isti način kakor pri drugih športnih panogah.
Ne bomo se spuščali v kritiko, da-li je vse to na mestu, da-li je vse to pravilno, ker bi tudi radi tega mogli postati deležni kazni. Prepuščamo sportski javnosti zadevo v presojo, glede katere smatramo, da bo spoznala, da je naše stališče v dobrobit nogometnega športa ter dela naše države pravilno in koristno. Uver-jenei smo, da se simpatijo vse sportske javnosti in klubov ne samo našega okrožja, ampak vse države za nas. Ako nam ni uspelo to leto radi nerazumevanja merodajnih pri LNP-u, nam bo uspelo to drugo leto. Delo za napredek nogometnega športa našega območja bomo nadaljevali ter se ne oomo ozirali na razne kazni in persekucije onih, ki jim naš napredek ni mar.
V Mariboru, 28. XII. 1936.
Zastopniki klubov:
Šneler Ante. Franki Ernest, Konič Josip, Mozetič Milan, Jošti Evstahij, Vegan Mirko. Amon Avgust, Skrabar Berto Savinšek Milan.
7e curtjenja Ut sveta
iusett'* rwnf	T,^rrrrrwirii*Tr
Ljudje postajajo vedno večji in vitkejši
Ameriško zdravniško časopisje je razpisalo posebno anketo glede telesne višine posameznikov in i$v ugotovilo na podlagi posameznih sestavov in podatkov, da so ljudi© vedno višje postave ter vedno vitkejši.
V	zadnjih osemdesetih letih je na primer zrasla povprečna višina študentov hravarskega vseučilišča vsako leto približno za 0.08 centimetra, torej v 80 letih za 6.4 centimetra. Povprečna teža normalno razvitega človeka je ostala medtem nespremenjena. Iz tega sklepamo, da so današnji ljudje veliko vitkejši nego so bili njihovi predniki pred osemdesetimi leti. Povprečna višina Američanov je v zadnjih sto letih zrasla za 4.8 do 5.6 centimetrov. Da so pa dijaki havardskega vseučilišča zrasli več nego vsi ostali meščani, je pripisovati okoliščini, da so ti dijaki gojili največ športa iti je sistematično gojenje športa vplivalo istotako na njihovo rast.
V	letu 1924 je bil v Nemčiji 141etni deček visok povprečno 146 cm, medtem ko se je v letu 1933 dvignil že na 152.7 cm. Pri rekrutaciji novincev v Norveški so konstatirali, da so imeli novinci leta 1925 povprečno 3 centimetre višjo postavo nego v letu 1878. V Švedski je zrasla telesna višina v toku 70 let kar za 4.5 cm, v Italiji in Danski pa celo za 6.37 cm povprečne višine. Največjo višino so pa dosegli Švicarji, ki so se v zadnjih 80 letih »raztegnili« kar za 9.54 cm.
Ki© naj iščemo vzroke vsesplošnega dviganja rasti posameznih narodov? Razlogov za to je več. Predvsem moramo ugotoviti, da je v zadnjih 80 letih zboljšano zdravstveno skrbstvo širokih narodnih plasti več ali manj pri vseh narodih. Koliko pozornosti posvečamo v tem pogledu danes mladini! S kakšno ljubeznijo in zaskrbljenostjo gledamo n. pr. v današnji dobi na novorojenčke, na de-co in na mladeniče. Telesna vzgoja se od dneva v dan spopolnjuje, goji se šport. Vse bolezni, ki se pojavljajo, se zatirajo že v kali. Verjetno je tudi, da vplivajo na rast človeka kl'matske in meteorološke razmere. Ko opazujemo to dviganje človeške rasti, se moramo na
drugi strani vprašati, dali je to iz zdravstvenega gledišča dobro ali slabo in ali ne bo morda človeštvo plačalo te rasti z računom, ki pojde na škodo človeškega organizma. Bodočnost nam bo pokazala, kdo ima prav in na čigavo škodo se dviga rast ljudi, ki zaznamuje osobito v zadnjem stoletju vidno napredovanje. Želeti bi bilo, da bi se ljudje tudi duhovno dvigali in izpopolnjevali ter postajali veliki. Marsikaj bi bilo potem na svetu drugače, nego je sedaj.
Rokavice že pred 3000 leti
Nošnja rokavic jc znana že 3000 let, že izza Homerjevih časov. Odisejev oče Laert je nosil rokavice pri delu in to v namenu, da bi ohranil roke nepoškodovane in Čiste. Že za časa starih Rimljanov in še prav posebno ob času razpada rimskega cesarstva so se nosile rokavice, dasiravno so prvotno smatrali, da nosijo rokavice samo mehkužni ljudje. Od Rimljanov je prešla ta navada na Germane in Galce. Takrat so pa nosili rokavice, ki so imele samo palec, medtem ko jfi bila za vse ostale prste seška
samo skupna odprtina. V srednjem veku so nosili vitezi železne rokavice tako v bitki kakor tudi na lovu. Te rokavice so bile na notranji strani podložene bodisi z kožuhovino ali pa tkanino. V Franciji so v 17. in 18. stoletju smatrali rokavice za poseben luksuz, ki sc je prav posebno odražal na raznih dvorskih prireditvah. Rokavice so bile okrašene z dragocenim kamenjem. Z rokavicami so se moški skušali prikupili damam. Znano jc, da jc bilo ob neki priliki poklonjenih kraljici Mariji inedicijski kar šest parov rokavic z namenom osvojitve ničnega srca. Takšne rokavice pa niso bile samo nekaj dragocenega, temveč tudi nekaj zelo nevarnega. Za časa Borgijc so take vrste rokavic znali prav na spreten način zastrupiti, tako da je oni, ki bi te rokavice oblekel, moral kmalu umreti, ker se je z rokavicami ranil in obenem zastrupil. Rokavice so torej po njihovi zgodovini bile znak ali mehkužnosti, ali bojevitosti ali neobičajnega luksuza, pg tudi past za vse one, ki so bili komurkoli na poti. Danes pa uporabljamo rokavice kot obrambno sredstvo proti mrazu, da očuvamo kožo pred ozeblinami.
SSEJE*-« *>wm
Božični sejem Kana rčkov-vrvivčkov
nam jc, kako morajo biti kletke zgraje-
tra, ne pomislijo, da jc to hudo trpinčenje živali. Piredstojništvo mestne policije v
bi lahko imenovali I. razstavo, ki jo je priredilo Društvo rejcev malih živali v Mariboru za božične praznike dne 25., 26. in 27. decembra v pritličju vogalne hiše Vetrinjske in Tattenbachove ulice. Prva tovrstna razstava jc zbudila precejšnje zanimanje, tako da je bilo v razstavnem prostoru vse tri dni živahno vrvenje številnih obiskovalcev. Razstava je bila otvorjena prvi božični praznik ob 10. uri dopoldne. Uvodne in pozdravne besede je spregovoril predsednik DRMZ g. Uršič, ki je zlasti toplo pozdravil pokrovitelja razstave, narodnega poslanca g. dr. Jančiča ter predstavnika mestne občine mag. ravnatelja g. Rodoška kakor tudi vse navzoče. Zatem jc povzel besedo g. dr. Jančič, ki je v izčrpnem govoru povdaril veliko iniciativnost Maribora tudi v tej stosnodarski panogi, nesebično in požrtvovalno delovanje Društva rejcev malih živali, ki je v svojem dveletnem delovanju pokazalo vidne sadove svojega dela.
Razstava kanarčkov vrvivčkov je II. razstava tega društva in obenem prva tovrstna razstava v Mariboru. V obe razstavi ie bilo vloženega mnogo truda, ki je pa kronan z usnehi. Skrb za pravilno odgoio malih živali, zlasti pa kanarčkov, jc tiri nas še v povojih, vendar pa kažejo že prvi nočetki sistematskega dela svoie prve vidnejše uspehe in so izgledi za bodoče delovanje prav povoljni. Po izvršeni oficielni otvoritvi so si navzoči ogledali razstavo kanarčkov vrvivčkov vseh vrst in vseh barv. Uslužni predsednik nas ie vodil od kletke do kletke ter nam razkazal nad. 100 kanarčkov, razstavljenih po 13 razstavlialcih ter pojasnjeval, da teh pevcev ne ločimo po barvi, temveč po načinu petja. Objasnil
Schaffer, celokupni učiteljski zbor, upok. upravitelj g. Cvetko in nekateri starši. Novi šol. upravitelj g. Stanko Lavrič je božičnico otvoril s pozdravom do vseh prisotnih, poudarjajoč, da je socialna beda med prebivalstvom šol. občine res velika in je pomoč ubogi šolski deci nujno potrebna, kar je upošteval leta in leta že njegov prednik ter se je za dobro stvar mnogo brigal. Za njim je imel prisrčen božični nagovor g. veroučitelj o. Rupert Suhač, nato pa sta podala svoji poročili: učiteljica ga. Furstova kot blagajničarka in razdeljevalka obleke in čevljev ter g. Cvetko kot nabiratelj prispevkov v gotovim in v blagu. Ga. Fiirstova je poročala, da se je od zač. novembra do danes zaporedoma razdelilo 108 parov čevljev, 25 sukenj, 30 hlač, 38 dekliških oblek in drugih oblačil. To še ni vse, mnogi potrebni ubogi še pridejo na vrsto v januarju: velik del zasluge za nabiranje prispevkov pa pripada prejšnjemu upravitelju. Popolnoma oblečenihjc doslej 112 ubogih šolarjev. G. Cvetko je poročal, da so darovali za božičnico v gotovini: ga. S t i c k 1 e r Ida 1000, obč. uprava Košaki 1500, gda. Kiffmann in Schaffer 1000, o-pekarna Košaki 200, »Mirim« 200, PaltauF Marija 200. Marib. posojilnica 200, Girst-inayr 100, Pogrebi«) društvo v Krčevini 100, dr. Hojnik Franjo 100, tvornica Bat’a 100, Pinter - Lettard 100, ga. Dervušek 100, Ifaibartli Valter 'lOO, župni urad Sv. Marije v Mariboru 90. Rajšp Ida 50, ga. Tavčar 50, Bernhard Adolf 50. Berhard Gustav 50, Ljudska samopomoč 50, Lichtenvvallncr Viki 50. Rciser Ana 50, Plemelj los. 50, Gracli Ivan 50. Heric Matko 50. J. Laufer 50. notar Ašič 50, hranilnica dravske banovine 50, Marib. kred. zavod 50, Spodnještaj. ljudska pos. 50, Celjska posojilnica 50. Janžekovič Andrej 30, Abt Viljem 30, dr. Marin Vilko 30, Jugosl. udruž. banka 25, L.iublj. kred. banka 25, Prva hrv. Štedionica 25. Voši-nek Vaclav 21, ga. Tischler 20. ravnatelj l.osehnig 20, radio Starkel 20. Baum-kircher 10), Kiffmann Anton 10; ohe. odbor R. križa pa jc prispeval 5206 Dim — A' blagu pa so podprli božičnico: J. Hutter Družba sv. Cirila in Metoda. V. Frcutul (Kttappek). J. Piricb. Nabavlj. zadruga, Zlatorog. Franz in sinovi, družba Union, Detker. Docktor in drug, Ehrlich in dimki; so še nekateri, ki še na prošnjo niso Poslali obljubljenih daril, a jih bodo. — Posebe moramo omeniti g. Fr. E h r 1 i-e h a, posestnika v Peklu (Košaki), ki jc daroval za božičnico vrečo jabolk, kar je deci storilo veliko veselje. Otroci so prav Prisrčno s svojem predbožičnem razpolo
ne, kako moramo kanarčka vrvivčka ločiti od take okolice, ki bo ogrožala način njegove po naravi dodeljene mu pesmi, kako ga moramo hraniti in kako skrbeti za njegovi naravi primerno »udobnost«. Ustavimo sc pri razstavljenih pevcih g. Keniča, ki je eden izmed prvimi pionirji reje kanarčkov vrvivčkov ki ima na tej razstavi razstavljenih največ kanarčkov in čigar razstavni prostor dičijo diplome ter zlate in srebrile kolajne, s katerimi je bil odlikovan na tovrstnih razstavah v Zagrebu. Razstava sama je izpopolnjena s posebnima oddelkoma, kjer je razstavljena ptičja krma vseh vrst semen, nadalje vsa ona zdravilna sredstva, ki jih ljubitelji kanarčkov uporabljajo bodisi pri ušivosti ali pa pri boleznih. Poseben oddelek nam kaže literaturo o ptičjereji, tu najdemo tudi našo dosedanjo najpopolnejšo strokovno revijo »Rejec malih živali in mnoge druge ilustrirane nemške brošure.
Kakor smo že prej omenili, je bila razstava vse tri dni dobro obiskana in je bilo povpraševanje po kanarčkih vrvivčkov vsestransko veliko, sklenjenih je bilo tudi nekaj kupčij, tako d4 lahko trdimo,*da jc razstava v Mariboru žela prodoren uspeh in bomo v najbližji bodočnosti, če poide delo po tej poti naprej, kmalu sledili ostalim državam, ki tudi te važne gospodarske panoge ne podcenjujejo, temveč ji posvečajo vso pažnjo. Tudi v tem odtenku našega narodnega gospodarstva prihaja do izraza težnja po osamosvojitvi in po lastnem zarodu kanarčkov vrvivčkov. Razstava naj zopet poživi staro tradicijo božičnega obdarovanja s kanarčki.
ženju deklamirali božične pesnitve ter -pod vodstvom učitelja gda. Šalda zapeli pesmi »Sveta noč« in »Pri 'jaslicah*. Kakor iz enega grla so vsem svojim dobrotnikom izrekli zahvalo, gosp. predsednik občine Košaki pa jih je še opozoril, naj spoštujejo starše in svoje učitelje ter skrbe, da si nabere) v šoli za življenje potrebno znanje in omiko. Nato jo g. šol. upravitelj zaključil lepo uspelo božičnico svoje šole.
Smrtna kosa. V Krčevini na Aleksandrovi cesti 14 ie v 75. letu svoje dobe umrla viničarka Jožefa Breznikova. Žalujočim naše toplo sočutje!
Tepežkarji. Danes na dan nedolžnih otrok je mariborska mladež, kakor vsako leto, oblegala trgovine in navaljevala na poedince v živahnih tepežkarskih težnjah. Mnogi mariborski trgovci so mlade, vztrajne tepežkarje izdatno obdarovali.
Himen! V zadnjem času so sc v Mariboru poročili:	Anton	Pristovnik,	predi-
lec, Studenci, in Marija Bračko pletilja, Studenci. Frane Zupanec, pomožni delavec. Pobrežje, in Frančiška Krašovic, po strežnica. Pobrežje. Jožef Drofenik, mesarski mojster. Studenci, in Ljudmila Lc-derhas. blagajničarka. Studenci. Bilo srečno!
Študijska knjižnica v Mariboru. Knjižnica in čitalnica poslujeta vsak delavnik od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 15. do 17. ure. — V četrtek 31. decembra popoldne bo knjižnica zaprta.
Kako je Maribor praznoval Božič. Ma riborčani smo praznovali božične praznike v znamenju tradicionalnega božičnega obhajanja. Potekli so brez posebnih dogodkov in senzacij, katerih sicer v Ma riboru ni malo. Lepo, naravnost idealno vreme, ie mnoge, zlasti na Štefanovo in včeraj na Janževo, izvabilo v okoliške postojanke. Nekateri vneti planinci so ob haiali praznike na pohorskih vrhovih, prevneli smučarji pa so šli iskat sreče na Peco in drugam. Mestni avtobusi so z uuspehoni napravil razne izlete, med drugim na Kanzelhohc na Koroškem. Povsod je bilo videti praznično razpoloženje, ki ga vsaj v Jeli treh prazničnih dneh ni motila skrb za vsakdanji kruh.
Razglas o silvestrskih prešičkih. V zadnjih letih se je razpasla v Mariboru pri raznih prireditvah, posebno na Silvestrov večer, navada, da prireditelji ob teli prilikah uporabljajo malega prošička, ki naj bi zbranim gostom prinesel srečo iti novoletna voščila. S to živalico uganjajo gostje dostikrat neslane šale do ranega ju-
Mariboru opozarja radi tega vse prireditelje zabav in lastnike lokalov, da bode proti vsem onim, ki bi na ta način živali trpinčili, najstrožje postopalo. Predstojnik mestne policije.
Avto v hidrant. Na Štefanovo zve er je -neki osebni avto zavozil v hidrant na vogalu Frankopanove in Dvoršak ovc ceste ter ga podrl. V naslednjem trenotku je bila vsa cesta pod vodo. Avto je z vso naglico izginil, vendar se je policiji posrečilo ugotoviti krivca, ki je pri zaslišanju dejal, da je bil vinjen in da se sploh ne more spominjati dogodka. Škoda radi podrtega hidranta znaša okoli 3000 Din.
Ob zimski suknji sta prišla v neki gostilni na Koroški cesti brivski pomočnik Štefan Grabar in ključavničarski pomočnik Ernest Gostinčnik. Za tatovi poizveduje sedaj policija.
Silvestrovanje Sokola v Narodnem domu. Tistim, ki doslej še niso Obiskali silvestrovanje Sokola v Narodnem domu, izdamo, da se bodo vršili tudi letos v okviru pestrega sporeda razni humoristični nastopi, ki na originalen način predstavljajo parodijo in satiro na vse aktualnejše svetovne dogodke, kar vsako ieto v veliki meri doprinaša k že popularnemu sijajnemu razpoloženju na tej najbolj priljubljeni Silvestrovi prireditvi. Prijatelje zdravega humorja in neprisiljene zabave opozarjamo, da si vstopnice pravočasno nabavijo v predprodaji pri Burošu v Vetrinjski ulici.
Na Kalvariji gori! Takšna vest se .ie raznesla na Štefanovo popoldne po mestu. Ni pa bilo tako hudo. Nekateri otroci so sc namreč igrali na hribu med Kalvarijo in Racerjevim dvorom in pri tem zažgali dračje in suho travo. Ogenj pa se je nenadoma razširil s tako naglico, da je zajel že površino okoli 1002. Ker je obstojala nevarnost, da bi ognjeni zublji zajeli tudi gozd, so bili alarmirani gasilci, ki so v kratkem času odstranili požarno nevarnost. Škoda je k sreči le neznatna.
Članski sestanek Društva jug. akademikov bo v torek 29. t. m, v društvenem lokalu.
Prijavite se pravočasno za Potnikov
izlet z avtokaroin v Graz. Odhod iz Maribora 31. decembra ob 16. uri izpred hotela »Orel«. Povratek iz Graza 1. januarja 1937. ob 18. uri izpred hotela »Šteirer-liof«.
Konec leta 19.36. in srečen začetek Novega leta 1937. Silvestrov spored v Veliki kavarni.
Opozarjamo na 16. akademski ples, ki
bo 5. I. 1937 v unionski dvorani. Vstop je z vabilom! Reklamacije v trgovini Sax na Grajskem trgu. Tov. akademikom in ■srednješolcem ne pošiljamo vabil! Člani društva imajo prost vstop. Natančnejši pogoji so razvidni z oglasne deske v društvenem lokalu. — Društvo jug. akademikov.
Kedaj ne sine goreti? Mariborski gasilci pozivajo meščane, da ja v Silvestrovi ne nastane najmanjši požar. Niti saje naj se ne vnamejo! Vsaj enkrat v letu ne sme goreti! Ali zato naj zaplapola in naj nas objame plamen hvalež-nosti in ljubezni:
Goreči ogenj iz plamena r meščanskih srrili naj gori Ga bodo pogasile gasilskih deklic črne oči.	»
Še stari panj. plamenček slaroletni naj se vname.
Ga bodo pogasile gasilske lepe dame!
RokomavhI, meso in klobase. V mesnico Rogine Klaričeve na Spodnji Radvanjski cesti 6 so vlonnli tatovi ter odnesli za okoli 900 dinarjev prekajenega mesa in klobas. V zvezi z vlomom so orožniki aretirali tri osumljence, ki so bili oddani v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
ffiscffdfto giubiiSfc
REPERTOAR:
Ponedeljek, 28. decembra. Zaprto.
Torek, 29. decembra ob 20. uri »Božji človek«. Znižane cene. Zadnjič.
Sreda, 30. decembra. Zaprto.
Četrtek, 31. decembra ob 21, uri »Ples v Savoyu«.
»Ples v Savoyu« — silvestrska predstava. Druga letošnja uprizoritev izredno lepe Abrahamove operete »Ples v Savo-vu« bo na Silvestrovo, 31. t. m. ob 21. (9.) uri. Pri tej predstavi nastopi prvič kot
Naš nova romam
Obljubljenega romana >>Pod Borgijci• s 1. januarjem 1937 ne moremo objaviti. Radi tega pričnemo v ponedeljek, dne 4. januarja 1937 z objavljanjem novega romana, ki je prepoln dinamičnih ete-mentov in napetih dogajanj. Novi roman nosi naslov
Pon Juan
V. njegovem središču sla visoki ruski častnik, pravi Don Juan. ki vrši v času rusko-turške vojne, ki se zaključi letu 1878 s svetoštefanskim mirom, važno spionažno in propagandno službo r prid Rusije, in angleški mornariški častnik, ki ima tudi važno špionsko nalogo, da prepreči gotove diplomatične uspehe Rusije na škodo poražene Turčije. Ta neugnani ruski Don Juan najde v me-teža in obilici dramatičnih dogodkov, potem ko se reši iz diha smrtif svoji* spomirjenje. Angleški častnik-špejon pa se v slikoviti carigrajski druščini znajde, v okolju, ki ga vodi v življenjsko srečo.
Novi roman, v katerem se razodeva ves globoki riziko živčno napetih špion-skih poslov, preveva prisrčna toplota src, iz katerih plamti mržnja in ljubezen. priznanje in zavračanje. Čitatcljem našega lista priporočamo, da se naročijo na »Večernih . da si poleni lahko izrezujejo posamezna nadaljevanju romu-nu. ki ga bomo po možnosti opremili s slikami.
Hm
■E3BEBZ5*
Rbo Union, Do vključno srede >Y carstvu lutk, (Štajerska srca). Magda Sehneider, Wolf Aibach Retiv, Paul lidr-biger.
Madeleine Jelka Igliče v a. Rezervirajte pravočasno vstopnice. (Tel. 23-82)! Kakor vsako leto. čuka naše občinstvo tudi letos ob nastopu novega ieta prijetno presenečenje.
»Božji čtovek« po znižanih cenah. V torek, 29. t. m. ponovi dramo »Božji človek« po znižanih cenah. F tem zelo učinkovitih in literarno mnogo vrednim delom si je odlični hrvatski dramatik M. Begovič osvojil največje evropske iti ameriške odre.
Nameščenskt kotiček
Tovariši: Tomo. Slavko, Rado in Bine v sredo točno ob 20., uri v domenjenem lokalu, sestanek z novimi tovariši-! DZAN Maribor.
Nameščenci IV. mestni okraj: Vaša lepa udeležba na zadnjem sestanku jamči, da so boste marljivo udeleževali tudi tečaja v smislu naše okrožnice z dne 20. decembra poslov, št. 330/36. DZAN Maribor.
fadbfe ieiefamm vesii
Velika Francova ofenzive; v polnem jeku in teku
P>RIZ, 28. decembra. Včeraj zjutraj st je pričela velika po generalu Francu skozi več tednov pripravljena in na predvečer božičnih praznikov napovedana ofenziva na vseh frontah. Glavni napad sc je pričel istočasno na vseh sektorjih. General Franco je vrgel v borbo vse razpoložljivo čete in je nemške prostovoljce ter nemške častnike razporedil na najnevarnejših točkah. Tudi topništvo je dobilo ojačenja v zadnjih dneh na moštvu, lopovih in muuiciji. Topniško obstreljevanje je bilo tako močno, kakor ga od pričetka španske državljanske vbjne ni pomniti. Najljutejše borbe so se razvile v madridski vseučiliški četrti. Nemške bojevnike je bilo takoj razločiti, ker so nosili uniformo španske nacionalne legije in imajo na rokavih kljukasti križ. Nemci tvorijo tri divizije. Francova letala so tudi posegla v borbo, vendar so se morala pred protinapadi ponovno umakniti. Borbe so trajale pozno v noč in so se ob nastopajoči zori nadaljeval«" ;• vso .nlitn ijo. Odločitev še ni padle. V „]„ |, taborili beležijo veliko število mrtvili in ranjcnifi.
7 Mariboru, dne 28. XII. 1936.
■—BBagnaaisre^*'	^'^^r:yf>?^,i-«BgzcaE3ei«ai
Use se sfttetfmja itc veudat ostajama pti stotem
DikUUuta mode: od mode de&dosii da mode suhosti, od tu-ladskiU ft&utij do shufievoHttiU di$et
Na svetu se vse obnavlja. Lepota, ide-jv, moda; vse je samo odraz časa, v katerem živimo. Pojmi o tem in onem se spreminjajo in nosijo vedno na sebi pečat one dobe, v kateri so bili ustvarjeni. Še celo pojem lepote je podvržen večnemu spreminjanju. Pascal pravi: »To, kar imenujemo lepoto, zavisi navadno od mode in dotične pokrajine, za katero gre.« Znano je, da si v prejšnjih časih ugledne osebnosti, sploh niso mogli predstavljati, ne da bi ista imela na sebi salonske suknje in cilindra. Gospod, ki se je stel res med gospode, je moral imeti vse svoje obleke tako lepo podložene in »natlačene«, da je bilo po zahtevah mode vse na njem polno iii lepo izoblikovano. Ramena lepo oblikovana in polna, noge okrogle, oprsje polno in okroglo, kakor da bi bilo vlito. Če bi se pojavili na današnjih zabavah ljudje iz prejšnjih stoletji, bi izzvali kvečjemu posmeh.
Tej modi debelosti je sledila zopet moda »suhih«.
Slike Van Dongena iz te dobe nam kažejo izredno suhe dame, na katerih ni ničesar drugega kot kost in koža. Pojem ženske lepote je različen, kakor so različna razdobja, ki so ga ustvarjala. Kar je bilo nekdaj lepo, danes ni več lepo, kar je danes lepo, pa nekdaj niso smatrali za lepo.
Ideja je samo toliko časa ideja, dokler se je ne nasitimo in naveličamo. Ko zastari, jo imenujemo navadno »mnenje«. Lepo zveneče ime »ideja« obdržimo navadno samo toliko časa, dokler je še prav v bližini našega srca. Dokler ima človek v svojem srcu ideje, je pripravljen zanje tudi umreti. Če je posamezniku dano dolgo živeti, da postane tudi v presojanju zrel, se mu vsi njegovi pojmi o idejah razjasnijo in pride do prepričanja, da vse to, kar je smatral za idejo, res ni bila ideja, temveč samo skromno mnenje.
Mnogi mislijo, da v hrani in kuhinjskih spretnostih ne ukazuje moda. Kljub temu, da je želodec bil in je še vedno isti, vidimo, da se tudi želodec pusti vzgajati prilagodujoč se vsem kapricam časa. Evropejci se na primer ne morejo privaditi onim jedem, ki veljajo pri Indijcih, Kitajcih ali drugih narodih kot specialitete. Kdo izmed nas bi se navadil na jelo ptič-
Danes je na primer moda, da malo ješ, v prejšnjih stoletjih pa so bile v modi takozvane »požrtije«.
Kuharska umetnost je iznašla »menu-je«, ki vsebujejo mešano hrano, vsakega malo. Danes imamo tudi takozvano predpisano zdravniško dijeto, ki priporoča nesoljene jedi, zelenjavo in jedi iz testa.
Kakor vidimo, je segla moda, če jo smemo tako imenovati, res na vsa področja in si je pod pritiskom razmer utrla pot celo v literaturo. Nemogoče je, da bi danes dva človeka mislila enako o gotovem duševnem proizvodu, ki ga pre-čitata. Mnenja so tu popolnoma različna, tako o delu samem, kakor tudi o avtorju, ki ga je spisal. Prišli smo že tako daleč, da zavisi danes sloves posameznikov bolj od mode kakor obleka od veličine strokovne usposobljenosti krojača, ki jo je izdelal. Čestokrat slišimo o tem ali onem pisatelju, da je staromoden ali pa da ni več modern.	.
Kljub temu, da si je moda utirala svojo
jih gnezd kakor to delajo Kitajci? Tudi pot tudi tja, kjer bi pravzaprav ne bila na amerikanski način pripravljeni pra- j potrebna, vidimo iz vsega razvoja, da ženi riž nam ne diši! Če bi pregledali (nam ista moda, ki obsoja vse prejšnje, seznam onih jedil, ki so se servirale na' donaša čestokrat stvari, ki smo jih lahko pojedinah za časa Ludovika XIV. in ki opazovali pri naših prednikih. To opaža-
jih je pripravil za burgundske vojvode, se bi nam prav gotovo obrnil želodec. Vino, ki so ga smatrali Rimljani kot de-
mo zlasti v oblekah in naravno tudi v idejah. Nikjer nič novega, temveč samo obnavljanje starega v duhu časa primer-
likateso, bi naši vinski bratci prav sigur- ni obliki. Vse se spreminja in vendar no odklonili.	ostajamo	pri	starem.
Rdeči križ je sporazumno s šolsko u-pravo na Pobrežju priredil dne 22. t. m. v osnovni šoli božičnico revnim šolarjem in je bilo obdarovanih 154 revnih šolarjev s perilom, obleko in obutvijo. Da je bila dana možnost za obdaritev tako visokega števila revnih šolarjev, so k temu znatno pripomogle tvrdke Hutter in drug, Doctor in drug in Štern v blagu, tvrdka. Thoma in Bat’a Borovo ter občina Pobrežje v denarju; nadalje Nabav-ljalna zadruga drž. nameščencev v Mariboru v blagu ter g. Jerausch Maks Din 100 in g. Simonič Josip, posestnik Din 50. Še nekoliko Pobrežanov je darovalo za uboge šolarje manjše zneske. Vsem, ki so pripomogli, da smo obdarili našo revno deco se odbor RK in uprava šole na Pobrežju najsirčneje zahvaljujeta, posebno pa tvrdkama Hutter in Thoma.
Rdeči križ v Studencih. S požrtvoval-nil delom odbornice g. Rantaša se je 12. t. m. vršil pravi družabni večer, pri katerem sta bila navzoča g. sreski načelnik Šiška in g. dr. Zorjan. Po dvomesečnem samarijanskem tečaju, ki sta ga vodila g. dr. Korenčan in g. dr. Stopar, 2000, dr. Juvan Alojzij 1000, Tscheligi Jo-
se je vršil 13. t. m. na svečan način izpit. Izpit je položilo trideset oseb in se je s tem pomnožil kader Samarijanov in sa-marijank v Studencih, s katerimi se bo lahko vršila služba na postaji prve pomoči Rdečega križa. Društvo Rdečega križa pa še vrši drugo nalogo iti to da skrbi za revne šoloobiskujoče otroke obel> studenških šol. Tako se je 19. t. m. v deški šoli vršila obdaritev, s katero se je malčkom napravilo veselje in zbudil spomin božičnih praznikov. Obdarovanih je bilo 63 otrok z obutvijo, 115 otrok z obleko in 82 otrok s perilom ter je dobil vsak otrok košček kruha, skupno deklic in dečkov 260, to je če>z 50% studenških šolo-obiskujočih otrok. Društvo Rdečega križa je imelo izdatkov čez 9000 Din, kar pa presega letni dohodek in so bo mogel kriti iz .rezerve. G. upravitelj deške šole Kontler je v izbranih besedah razložil pomen obdaritve otrokom ter se je v imenu otrok zahvalil društvu R. K., požrtvovalnim delavcem za obdaritev, odbornicam ge. Rantaša in ge. Mikek ter tajniku Kri-stoviču in blagajniku Wošniku.
Za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora so med drugim prispevali: Jugosl. P. Beiersdort" & Co. 3000.— Din, Elektrarna Fala - Maribor 3000, Na-bavljalna zadruga drž. uslužbencev 3000, Bratje Biidefeldt 3000, »Unio« družba
sip 1000, Benko Josip 1000, Pirimer Julij 1000. Tiskarna sv. Cirila 1000, Suppanz Tea 1000, Spodnje štajerska ljudska posojilnica 1000, Posojilnica v Mariboru 1000, Ko_gej Jakob 745, Frangeš Marija 500, Trpin Ivan 500, Inž. Pengg Ivan 500, Neger Franc in sin 500, Meinel & He-rold 500. dr. Robič Hugon in Anica 500, VoStnek Vaclav 500, Mariborski kreditni zavod 500, dr. Polil Mario 500, Plemelj losip 400, Prva lirvatska štedionica, podružnica 300, Celjska posojilnica 300, Ogrizek Josipina 300, Ljubljanska kreditna banka, podružnica 300, Stickler Ida 300, Vielhaber E. 300 Din.
Kavice & Hhitskepa ntc£»s&
mmmmmmmmmmmmmmmmmm/miimmu mHiiii« ti
Narodni poslanec Avgust Lukačič v bolnišnici. Narodni poslanec na ljuto-mereski srez g. Avgust Lukačič se je v nedeljo pred prazniki vračal s Sokolskega doma pri Mali Nedelji, kjer je bil na seji Sokola. Ko je prišel že domov, se mu je na domačem dvorišču na poledici, spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo v gležnju, nakar so ga odpravili v ormoško bolnico, kjer mu je dr. Hrovat dal nogo v gips, nahaja se v domači oskrbi pri Mali Nedelji. Priljubljenemu našemu poslancu in javnem delavcu želimo njegovi prijatelji, znanci in vsi njegovi volilci, da bi čimpreje o-kreval, da bi zopet lahko prišel med nas, saj je bil vedno med nami.
Ribolovi in cene. Ribiči, ki love letos v Muri ribe, pravijo, da jih je to leto izredno mnogo in to vseh vrst. med katerimi prednjačijo zlasti ščuke, ki so jih letos dobili že mnogo velikih eksemplarov. Cene: črne ribe od 6—8 Din za kg, bele ribe 4—5 Din za kg.
Piuiske Movite
Senzacionalni Silvestrov program, kakor ga v Ptuju še niso videli, pripravlja hotel Osterberger pod novim vodstvom.
Razstava sokolskega tiska na gimnaziji
Otvoritev je bila v soboto dne 26. dec., ob 9. uri dopoldne. Odprta je bila tudi 27. decembra in bo še 1. in 3. januarja, vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne. Prijatelji Sokolstva vabljeni! Vstop prost.
Sejem za prešiče, ki se je vršil v sredo 23. t. m., je bil slabo založen. Prignali so 64 ščetinarjev, od teh so prodali 27 komadov in je bila kupčija tudi slaba. Cene so ostale nespremenjene; pršutarji 5.75 do 6 Din, mastne svinje 6.50 Din, plemenske svinje 5 do 5.50 Din za kg žive teže. Prasce za rejo stare 6 do 12 tednov so prodajali od 80 do 170 Din komad.
Pred sodiščem.
Sodnik zaslišuje zakonca, ki se uai--*;-ravata ločiti.
Žena: »Vztrajam pri ločitvi od mize in postelje!«
Mož:	Tudi jaz vztrajam pri tem in
sem za ločitev sporazumen.«
Sodnik: >'Sedaj pa vaju res ne razumem. Čemu hočeta narazen, če sta pa oba istih misli. Vajine izjave so mi najboljši dokaz, da se dobro razumeta in da je vajin zakon res idealen!«
Mali oglasi
dobre strapaciie kvalitete preprog v vseh širinah in barvah
r
„Weka“
Aleksandrova 15
Razno
Za
ostilno iščem DRUŽABNICO.
Naslov v upravi lista.
6581
Spomnite se CMD!
S
Kompletno opremo za neveste dobavlja
„W£KA“
Maribor, Aleksandrova 15
5**25
Telefon
Da, prijatelji, kako bi vam to povedal, oni dan sem dobil telefon. V naših nemirnih časih je človek brez telefona kakor brez rok. Mar ni človek primoran pokramljati po telefonu s tem ali onim prijateljem ali pozvoniti kam?
Seveda, pozvoniti nimam kain, kar je res, je res. Toda na drugi strani, če pomislim gmotno, zdaj ni devetnajsto leto. To je treba razumeti.
Da, v devetnajstem letu se je še dalo nekako živeti brez telefona. Lačni smo sedeli, pa nam ni nič manjkalo.
Zdaj pa recimo — za pet rubljev ti o-besijo aparat. Sam bog se nas usmili!
Če hočeš, govori po njem, če nočeš, pa ni treba. Nihče se ne bo jezil nate. Samoj plačaj denarce.
Seveda, sosedje niso vajeni, pa so bili užaljeni.
-	Morda, so dejali, bo zvonik) tudi ponoči. Pustite raje to stvar.
Toda ta reč ue samo da ne zvoni ponoči, temveč tudi podnevi ni nič z njo.
Vsem znancem sem dal seveda številko svojega telefona s prošnjo, naj mi telefonirajo. Pa se je izkazalo, da ni med njimi nihče v stranki. Telefona niti v roke ne vzamejo.
Toda plačevati denarce kar tako za prazn nič za aparat se človeku tudi noče. Tako so me oni dan poklicali v neki važni in sila nujni zadevi.
Sedim vam pri zidu in gledani, kako to originalno visi. In kar naenkrat ti pozvoni. Ni zvonilo, ves čas ni zvonilo, zdaj ti pa naenkrat zapoje. Kar prestrašil sem se.
Križ božji, sem pomislil koliko zvonjenja za te bore pare!
Previdno dvignem slušalko.
— Halo — vprašam, — od kod pa zvoni?
— No, — pravijo, — kliče vas telefon.
— Kaj se jo pa zgodilo, — vprašani, — in kdo je pri telefonu?
— Pri telefonu je vaš znanec, — mi odgovore — pridite, pravijo, v nujni zadevi v krčmo na vogalu Posadske ulice.
— Glej no glej, si mislim, kako udob-
no je to. Da ni telefona, kaj bi počel moj znanec? Moral bi se zibati in prerivati v tramvaju.
— Halo, pravim, — kdo je ta znanec in kaj bi rad?
Kar ti v telefonu molče in na moje vprašanje ne odgovarjajo več.
V	krčmi se bo vse to pojasnilo, si mislim.
Že sem oblečen in hitim doli.
Prihitel sein v krčmo. Ljudi, čeprav je bil še dan, je kar mrgolelo v nji. In sami neznanci.
— Tovariši, — pravim. -- povejte mi no, kdo mi je pravkar telefoniral in kaj je hotel?
Toda gostje molče in ne odgovarjajo.
Evo jih, si mislim, telefonirali so in zdaj ni nikogar.
Sedem za mizo in naročim dva vrčka piva.
Posedim malo, si mislim, morda bo pa kdo prišel, čudne šale so to, si mislim.
Popil sem dva vrčka piva, prigriznil malo in odšel domov.
Doma je pa vse narobe. Okraden sem.
Sobo odda
LEPO SOBO
v. vso oskrbo oddam upokojencu Naslov v upravi.
058-1
Ukradena mi je siva obleka in dve odeji.
Skočim k telefonu in hitro pozvonim.
— Halo! — zakličem, — gospodična, odredite nemudoma kazensko preiskavo, okraden sem, temeljito okraden. V to svrho so me nalašč izvabili v krčmo po telefonu:
Gospodična pa pravi:
— Oprostite, zasedeno!
Pozvonim pozneje. Gospodična pravi."
Gumb električnega zvonca ne deluje, oprostite.
Oblečem se in hitim doli. Brž na tram vaj in hajdi na kriminalno policijo.
Tam napišem prijavo.
Pravijo mi: Preiskali bomo to stvar.
Jaz jim pa pravim: — Preiščite to in obvestite me po telefonu.
Oni pa pravijo: Nimamo kdaj zvoniti, mi bomo to preiskali tudi brez telefoniranja, spoštovani tovariš.
Kako sc bo vse to končalo, ne vem* Nihče več mi ni telefoniral. Aparat pa visi.
Izdaja koazoECij »Juita« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d*
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru