LETO VIII. 5 maj 1982 glasilo szdl občine logatec
■■■■
igaške
OVICE
Gospodarstvo moramo še bolj srditi
a?9ovor
s predsednikom SO Logatec Rudijem Lipovcem
S
novega predsednika 8S'Kql|C'ne občine Logatec nismo z8'|Wnnaiti dru9)e' kak°r med »fi-elSaroh     paP|rJi" na KLI. -To ni nič
' *' ^n'l Ki" '6 med raz9°vorom pripo-!ra 'o l j i ^Jub velil<i zaposlenosti je pri Sipl 'ori'n 3 Za do,Tiače Novice sprego t* J.J<*aj besed.
l8'' aiti be   Pa 'e prav' da vsaj v sk0 Jrertsp^6dan Predstavimo novega
r8SKnarnn'ka' čeprav 9a v Logatcu kakor t   tako z delovnin sestankov,
f ih bre    S CeSt6' k'er se izpod ,an" lc vedno najde nasmeh, ki je
Ne?i-
P l°iasnil' PorT1eni Pa tudl Previdno il-'Pover0' da >>denarJa pa ni«. Rudi
K k se je rodil 1926 leta v no
Jonča,°."J v bližini Kočevja, kjer je Be»dŠBi„ ' osnovno šolo Pozneje
II'
:° Pri
2a9rebu in končal ekonom
)l0^ Ljubljani. Med okupacijo
IG 1q —ij—"tjaiii. ivicu uruijauiju
neb       na Hrvaškem, kjer se je
lei
'ključil
med aktiviste, bil
rui je i a 2aPrt, po vojni pa ga je Ic.SlujJj 1949 Pripeljala v Loga-kerr, nriK°Val je na Kraievnem Ijud-latona oru v Dolenjem Logatcu, 4 "hd rJrn° v Gorenjem Logatcu, ... ketjjsk9lrT1 Je bl1 'udi računovodja v L* na J2adrugi, od 1966. leta pa
*:n;<r^0 u0'' ,0d 93 tUd' n;iibo't p0' tf' i    1950 ZV6Z' kornums1ov )e ocl
'*uPan!anie: Mislim. da ste prvi tožnik? 'e nekak Pr°fesionalni
Odgovor: Mislim, da res. To pravzaprav še bolj ob obvezuje, saj sem zaradi svoje strokovnosti na občini »prevzel« gospodarski del, seveda v sodelovanju z oddelkom za gospodarstvo.
Vprašanje: Kaj bo, po vašem mnenju, treba storiti v Logatcu v času vašega mandata?
Odgovor: Pomembno je, da gospodarstvo utrdimo na osnovah, ki smo jih postavili v prejšnjih letih. To pomeni ustvariti akumulacijo, še več združevati sredstva, komunalna dejavnost mora na nekaterih mestih dobiti prednost. Silno pomembno pa je bodoče zaposlovanje mladih, torej bo potrebno širiti kapacitete in mladim omogočati, da ostajajo doma. To seveda velja tudi za kmetijstvo, ki ga že sedaj podpiramo (morali ga bomo še bolj) in tudi tukaj moramo dati možnost, da se individualno kmetijstvo razvije, da mladi ostanejo doma, na svoji njivi. Morda nisem naštel vsega, toda družbeni plan občine je dovolj jasen in tega se moramo držati.
Vprašanje: Kaj mislite o razvoju gospodarstva v občini?
Odgovor: Izvoz je seveda še vedno eno najvažnejših dejstev, ki se ga moramo držati. Na KLI bomo tehnološko sodobneje opremili TOZD. ki je usmerjen v izvoz, rojeva se kovin ska tovarna v okviru iste delovne organizacije, tudi Valkarton se bo tehnološko razvijal, če omenim še Konfekcijo - bodočnost je v razširitvi dejavnosti, tako z ETO, kakor tudi
v okviru osnovne dejavnosti, kjer moramo "dati temu kolektivu vso podporo; potem Gradnik - bodočnost je v sodelovanju pri individualni gradnji In pa seveda prodor v širši slovenski ali jugoslovanski prostor, tu je še »komunala«, ki je, smatram, pri Gradniku v dobrih rokah. Gozdno gospodarstvo mora še naprej sodelovati doma, se še bolj povezovati, kmetijstvo - o tem sem že nekaj povedal, zdaj rtaj pritrdim prizadevanjem ob povezovanju preskrbe s kmetijsko zadrugo, kar naj bi v večji meri zadovoljevalo občane pri splošni preskrbi, predvsem pa z mesom. Poseben razvoj pa vidim v obrtni dejavnosti, kjer so možnosti za zaposlovanje še velike, mislim pa tudi na storitvene dejavnosti, ki jih v Logatcu še vedno ni dovolj.
Vprašanje: Pa krajevne skupnosti?
Odgovor: Tu moramo bolje razviti delegatski sistem, ljudem se moramo bolj približati s »splošno politiko«, torej več sodelovanja in skupnega razreševanja problemov, ki so seveda skrb nas vseh, •
Vprašanje: Vsi vemo, da vas različna društva v Logatcu nekako »izkoriščajo« za pomoč pri finančnem poslovanju, ste večkratni predsednik nadzornih odborov. Ali ostajate še naprej?
Odgovor: Res je, da pomagam. Ostal bom še v nadzornem odboru
pri Zvezi komunistov, pri društvu knjigovodij na Vrhniki, pri našem Kinu, pa morda še kje S časom bo bolj na tesno, saj veste, kako je.
Vprašanje: No, to se kar navezuje na to, kar sem mislil vprašati. Kako -bo s prostim časom?
Odgovor: Na žalost prostega časa skoraj ne poznam že nekaj let. Žena seveda protestira. Moj prosti čas je tudi delo. Naj povem, kot obvestilo občanom, da ob ponedeljkih in petkih »županujem« od 12. do 14. ure na občini, ob sredah pa od 13. do 16 ure. Seveda mi delo s KLI ostaja in ga moram nositi domov. Konjičkov torej ni, morda mi bo malo laže, ko bo minil mandat, saj takrat bom moral najti kaj več časa za družino in še za kakšno rekreacijo. Tudi zdaj ne morem vsega sam, to je jasno, v veliko pomoč so mi vodje oddelkov na občini, posebno še podpredsednika Roman Osterc in Tomaž Smrtnik. Mislim, da bo šlo, smo v časih, ko moramo vsi dati vse od sebe.
Razgovor bi še tekel, pa se je, kot nekakšen dokaz o prezaposlenosti, kazalec že nevarno približal dvanajsti uri in Rudi Lipovec je moral na sestanek. »Enega moram odpovedati, ker je ob isti uri«, je še dejal. No, toliko časa smo še našli, da smo spili kavo. »Moja edina pregreha«, je dejal klijevski župan in se erolflinov-sko nasmehnil,
Primož Sark
Pregled delovanja občinske skupščine v obdobju 1978-1982
V drugem delegatskem mandatu od aprila 1978 leta do aprila 1982. leta je bilo delovanje občinske skupščine še tesneje kot prej povezano z delovanjem samoupravnih organizacij in krajevnimi skupnostmi ter društvi še posebej pa so v vseh zborih skupščine organizirano delovale subjektivne sile z zvezo komunistov na čelu v borbi za uveljavljanje takih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in celotni družbi, kjer bodo delavci samoupravno združeni in povezani z drugimi delovnimi ljudmi v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, nosilci vseh odnosov in oblik socialistične samoupravne demokracije Delovanje zlasti organov in teles skupščine je bilo  usmerjeno v podružabljanje
vseh področij dela in odnosov med ljudmi in odločanje o tem po delegatski poti, to je poti, kjer ustvarjalci nove vrednosti tudi sami z osebnim izjavljanjem odločajo o njeni razporeditvi za svoje osebne potrebe za skupno in splošno porabo.
V kratkem ni možno opisati vsa delegatska pota, vse delegatske napore in odločitve ter prizadevanja za pravične odnose med delavci in občani in tudi ne dosežke, ki smo jih dosegali v preteklem štiriletnem obdobju.
Zakon o združenem delu, takoi-menovani delavski zakon, sprejet v novembru 1976 leta smo zaceli uresničevati ob koncu 1977. leta in je v obdobju 1978-1982 potekalo v spreminjanju in dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov v organizacijah združenega dela. V tem za-
Logaške
NOVICE
pletenem času smo v republiški in zvezni skupščini sprejemali na osnovah zakona o združenem delu tudi izvedbene zakone s področja svobodne menjave dela, ustvarjanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov, kakor tudi zajamčenega osebnega dohodka in končno zakona o razširjeni reprodukciji in minimalnem delu ter druge zakone.
Delegacije občinske skupščine, družbenopolitične organizacije ter skupine delegatov za republiške zbore so ustvarjalno sodelovali pri sprejemanju te zakonodaje, zavedajoč se potrebe po takih zakonih, ki bodo po eni strani omogočali možnosti celovitega odločanja delavcev, po drugi pa enotno družbeno usmerjali razreševanje nakopičenih družbenih in ekonomskih težav.
Novi odnosi v komunalnem sistemu niso sami od sebe zaživeli. Demokratične samoupravne spremembe so zahtevale analizo komunalnega sistema in delegatskih odnosov in na tej osnovi ukrepov, ki naj v praksi pomenijo zaokret od formalnega odločanja k temeljitim predhodnim razpravam v samoupravnih organizacijah in skupnostih in šele po tem uskladitev interesov v najvišjem organu občine, v njeni skupščini.
Temeljita analiza delovanja delegatskega sistema, ki smo jo sprejeli je pokazala na mnoge nedoslednosti v izvajanju delegatskih odnosov in tudi določila pota in predlagala ukrepe za zboljšanje stanja. V vsakdanjem življenju so se delegatski odnosi marsikje že spremenili na boljše, ne moremo pa trditi, da smo ugotovljene napake povsod že odstranili. Čaka nas še trdo delo, da spoznanja upoštevamo in izboljšamo metode dela skupščin ter organov skupnosti in samoupravnih organizacij.
Gospodarske in politične težave v svetu ter hitro si ponavljajoče gospodarske krize imajo močan vpliv tudi na našo, v svet odprto ekonomijo Gospodarska stabilizacija začeta 1979. leta, ki naj z boljšim delom, manjšimi stroški gospodarjenja, racionalno uporabo surovin in repromaterialov ter dobro organizacijo dela omogoči kljub vsem zunanjim in notranjim težavam hitrejši gospodarski in družbeni razvoj vsake organizacije združenega dela in skupnosti kot celote, še ni končana
Nobenega dvoma ni, da moramo marsikaj spremeniti Ne gre sicer za strateške spremembe, pa tudi ne za simbolične, da ne bi družbena preobrazba ostala le želja, ni sama sebi namen, ampak je potrebno poseči po takšnih metodah, sredstvih in oblikah gospodarske politike širše in v TOZD, ki bodo utrjevali družbeno ekonomski položaj delavcev in hkrati s tem odpravljale raznovrstne monopole in oblike pritiskov, ki nočejo upoštevati objektivnih ekonomskih zakonitosti družbene reprodukcije v razmerah socialističnega samoupravljanja
Upoštevanje objektivnih ekonomskih zakonitosti pa pomeni, da se je treba poglobiti v razmere na domačem in tujem trgu ter se podrediti potrebnim ukrepom, ki bodo orno-
gočili hitrejšo vključitev v mednarodno menjavo. Ne-le preprečevati, marveč zaustaviti je treba pritiske za povečanje dohodka, le na podlagi monopolnega zviševanja cen ali pa na račun zaostale in nesmotrne proizvodnje
V naši občini smo dokaj uspešno pravočasno usmerjali gospodarski razvoj, bogatili možnosti udejstvo-vanja mladih v novih progresivnih dejavnostih, prilagajali in približevali proizvodnjo delavcem in nismo me-galomansko, neupoštevajoč lastne moči in kadrovske možnosti, nesmotrno zadolževali delavce v posameznih kolektivih niti skupnosti kot celote.
Srednjeročni družbenoekonomski plan smo uresničili v celoti tako na gospodarskem, kot družbenem področju. Dograjevala se je infrastruktura v gospodarstvu, razširjale so se dejavnosti, začelo se je prestruk-tuiranje gospodarstva Gradnja je vse bolj načrtovana, novi komunalni objekti na področju oskrbe z vodo, kanalizacije, telefonije, električnega omrežja, asfaltiranja cest ter trgovine, so v tem obdobju omogočili pospešen pretok surovin in izdelkov ter storitev, informacij, energije in prebivalstva, kar daje trdne temelje urbanizacije in nadaljnjem razvoju naselja Logatca in vseh krajevnih skupnosti občine
V preteklem srednjeročnem obdobju so se delavci in občani Logatca zavestno odločali za izgradnjo in modernizacijo osnovnih šol v Hote-dršici, Tratah, Lazah ter Taboru s pripadajočimi objekti tako, da je možen prehod na celodnevno šolo Z izgradnjo otroških vrtcev v KS Naklo, ki je prvi novi vzgojnovarstveni zavod v naši občini, smo zgradili še oddelek otroškega varstva v Hote-dršici in v Rovtah ter tako okoli 40 % otrok usmerili v primerno varstvo in vzgojo najmlajših, da njihovi starši lahko brez skrbi za svoje otroke ustvarjajo v tovarnah
Referendum v novembru 1980 leta je začrtal nadaljnji razvoj Logatca, prioriteta je dana kulturi, telesni kulturi in množični rekreaciji po eni strani ter izgradnji in rekonstrukciji nekaterih cestnih povezav manjših krajev z Logatcem in drugimi centri Zaostreni pogoji pridobivanja kreditov za take namene bodo zmanjšali možnosti uresničitve vseh z programom referenduma določenih objektov, vendar sem prepričan, da bomo z združenimi močmi v bodoče tudi ta program izpeljali
Delavci v OZD so se odločili modernizirati in ustrezno razširiti tudi zdravstvene dejavnosti, ki naj omogočijo čimvečji zdravstveni nivo prebivalstva v občini Strateškega pomena danes ni več le moč orožja, ampak je zlasti energija in hrana, prav slednji smo v tem obdobju posvetili precejšnjo družbeno podporo, delavci so zavedajoč se nujnosti načrtnega usmerjanja v pridobivanje hrane, sprejeli samoupravni sporazum za združevanje sredstev v pospeševanje kmetijstva. Kmetijstvo je tudi za našo občino pomembna panoga in ga moramo tudi v bodoče še bolj smotrno in organizirano pospeševati in razvijati, da se čimpreje
rešimo odvisnosti od zunaj
Samoupravne odnose smo razvijali tudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Usposobljenost občanov za reševanje svojega osebnega ter družbenega premoženja in najdragocenejšega, to je življenja ter obrambo naše rodne zemlje, je zelo velika
Titova Jugoslavija je tudi po Titu močna in še močnejša kot kdajkoli prej, saj je prav on ustvarjal skupaj s tovarišem Edvardom Kardeljem in drugimi marksisti demokratično družbo samoupravljanja, kjer naj bo človek središče revolucionarnega delovanja in razvoja enotnih narodov in narodnosti Jugoslavije ter
Vsi v brigado
Kaj bi vi rekli o tem, da se je vaša najstnica odločila iti v brigado? Nezaslišano! In soseda, vir vaših informacij, vam je kot strogo zaupno povedala, kaj vse se v brigadi dogaja; lenarjenje, ljubezni ...
In zdaj sem tu pred vami, da vas prepričam o nasprotnem.
Postregla vam bom z nekaterimi drobnimi dokazi, vi pa se boste prepričali o njihovem pomenu:
1. v brigadi spoznaš praktičen pomen dveh pojmov: kramp in lopata
2 po nekajurni uporabi teh dveh pripomočkov se vam naredijo na rokah čudne kožne tvorbe - žulji
3 in nazadnje, ko se ozraš in vidiš za seboj nekaj narejenega, začutiš zadovoljstvo.
No, kaj pravite? A že vem, še ne-
Priznanja OF
Na proslavi obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda, ki je bila 26 aprila 1982 ob 19 00 uri v Narodnem domu v Logatcu, so bila podeljena tudi letošnja Priznanja OF
Srebrna (občinska) Priznanja OF so prejeli:
Viktor ŠEN, za večletno aktivnost na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- Fani KOGOVŠEK, za večletno aktivnost na področju amaterske kulturne dejavnosti;
- Matija LOGAR za večletno aktivnost na področju amaterske kulturne dejavnosti in
- Silvo TRATNIK za večletno aktivnost na področju samoupravljanja in delegatskega sistema.
Ob tej priliki so bila podeljena tudi bronasta (krajevna) Priznanja OF, ki jih je podelila KK SZDL Loga-tec-Naklc Ta priznanja so prejeli:
- Niko GLAVATOVIČ za večletno aktivnost pri utrjevanju skupščinskega sistema ter za delo na področju telesne kulture,
- Cveto MAČEK za dolgoletno delo na področju glasbe in zborovskega petja;
Loga
mirnega sožitja z drugimi deij stran od blokovskih pregrad' sprotij.
Živimo v času, polnem teža* tislovij in zapletov, kot pO« preteklosti in odraz sedanjih1* rešenih konfliktov v svetu in Veseli pa smo lahko, da vs*L zamegljuje zaupanja v vrednoj šega sistema, v naše cilje in dj čemer niso omajana načela samoupravljanja Kongresni in stališča so jasna usmeritev ga nadaljnjega družbenopoli'1* razvoja in garancija za razreS'P vseh problemov in težav P"! moupravni poti.
Franc I
»h
tiri i
Od
kaj vas muči. Ne, saj ne reč-fl"1! 01 šen poljubček, ukraden zaj P noč, celo kak resnejši parčel<T0c
za vogalom domače hiše ner poljubljati? Ne verjamete, dajvj^
[/'.'"'i
ne. Morda pa vi mislite, da se1!
.   .... -jfrriei
brigadirji svojo moralo? in 1
govorite vi, ki se ves čas širOn ^ te o naši mladini, ki bo gradi'3 ( jutrišnji svet?
tiči
as bo
a "roda
ga še skrbno skrivate P°° J0v okriljem, ne bo, se ne bom iK 31
Če pa vaše hčerke (ali sii"j
Le žal mi bo zaradi lepin
iev0
živel z nami.
(iz glasila MLADI BRIGADIR. \|( šlo na lokalni delovni akcij1 = SVET 82)
kov, ki jih vaš miljenček ne^J6^ ingrad^ni
- - |#0ri! ji Ki
asipn K ni >a. in |toni 8,9«,
- Viktor GOSTIŠA za prstni pri razvijanju in ohranjanju r .9 % cionarnih tradicij;
- Matjaž KEK za dejavnj področju družbenega irrforfj ter za predano delo na pod^ moupravnih in delegatskih 0" Prir,
- Jože SKVARČA za zavz^ki na področju zdravstva in
- Čedomir VUČIĆ za prisPj izgradnji socialistične samo1*] skupnosti.
Na proslavi dne 27 aprila 1 je KK SZDL Logatec- Tabor P' bronasta Priznanja OF n3s' tovarišem:
- Alojzu MOLKU za dol«" delo na področju gasilstva,
Stanetu PARAPOTU za' letno aktivnost v družbonop" organizacijah, posebno v o<U ciji ZB ^j,
- Vinkotu PETKOVŠKU z»m letno aktivnost na področji ne samouprave in
Antonu ČUKU za delo  s podmladkom društva. Čestitamo!
dol«1 Ga«1'
Franc
OVICE
Pbetavni logaški rudnik
fk)' natin Dndobivanja peska (v ozadju) se umika novemu (Foto S Hod
,l<if od
Od |eta
y'5 sodl tudi pridobivanje peska med rudarske dejavnosti kopa ,.a. ,Udl doDro znani »pruh« Smolevec prerašča iz preprostega pes-
»k0
uq za Sod°bni obrat za pridobivanje kvalitetnega dolomitnega materia gđaitnega'Pa prek lskanega betonskega peska pa do izredno pogrešanega ne^enta Peska Gradnik je v ta namen pred leti uredil vso potrebno do-aiif "lotet 'ani Pa lzvedel Postavitev visokonapetostnega daljnovoda, ki i n6k drob iP0Se9al V 0ZraC'e Peskokopa, kaj kmalu pa bodo v Smolevcu o*1? rrialto ' n69a ml'na in seParaciJskin sit pridobivali različne vrste peska IjljfŽe Sed za De,on V zasip bo šel le za pesek neuporaben material
fitasno t' Gradnik v Smolevcu dobršno zalogo betonskega peska, •inf °o žpi ud' ka) rnale9a maltnega peska, z delovanjem nove separacije j sJrodajo       vrst Peskov dovolj
jemanje     a so Pr' Gradniku želeli še bolj približati kupcem, zato so po-redili tako, da kupec lahko kar v Smolevcu kupi pesek, naroči
frev
02 ter
/Veda ^lie do9°von 0 casu in kraJu dostave. Pri vsakem nakupu pa je,
0;
' p0rr|embna cena Zato naj navedemo cene za peske, ki so na vo-
»forislc- P6Sek " meSanica pePpe,Sek - nesanica asipni   ek ~ mešan
ca
0 16 mm 0- 8 mm 0- 4 mm
141,46 din/m' 170,75 din/m1 176.60 din/m' 112,82 din/m'
,KCd?nal
'in sic       cenam peskov je, seveda, treba prišteti še ceno naklada ion.l er 43?0 din za m' in 28,9 % prometnega davka Torej stane; 8,9  k'pesek 170,75 din
aklad Pronr davek 49,35 din
)e 43,70 din
63,fi0 , risteltn
1 din/m'
tiS?davek
176,60 din 51,03 din 43,70 din
jrC d
o*iprittierii
renski Pe     ',eh cen s cenami v drugih peskokopih pokaže, da je smo
ek ob vseh svojih kvalitetah po najbolj ugodnih cenah sp* L N
Bo letos drugače?
Spet se približuje brigadirsko poletje in z njim smeli brigadirski HO-RUK mladih iz vse naše domovine.
OK ZSMS Logatec bo letos s svojo brigado »Logaški bataljon« sodelovala na republiški mladinski delovni akciji »Goričko«, od 18. 7. - 8. 8. 1982.
Lansko poletje za nas ni bilo uspešno, saj smo na akcijo poslali nepopolno brigado, ki pa je dosegla odlične rezultate v delu na trasi in pri interesnih dejavnostih. Mnogo govora je bilo takrat o tem, od občinskih, do republiških organov, kajti lani je bil v celi Sloveniji prisoten problem popolnosti brigad. Tudi mi smo poiskali vzroke za tako stanje in na njihovi osnovi napravili program dela centra za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Resno smo se lotili dela in napeli vse sile; da bi aktivnosti potekale v dogovorjenih rokih
V naši občini mladinskega prostovoljnega dela nismo vnesli v planske dokumente, zato pa smo se uspeli na posvetu predstavnikov krajevnih skupnosti dogovoriti o lokalnih delovnih akcijah in njihovi izpeljavi, kar pomeni velik korak naprej v gledanju na mladinsko prostovoljno delo. Tudi financiranje prostovoljnega dela še vedno ni sistemsko rešeno, tako da imamo še vedno vpeljan sistem pokrovitelja. Kot možno rešitev smo že ponudili samoupravni sporazum, vendar združenemu delu za zdaj bolj ustreza prvo
Od lanskega poletja sem so nastali premiki predvsem v gledanju na mladinsko prostovoljno delo lies je, da ima besedico mladinsko v naslovu, vendar pa še zdaleč ni siiino stvar mladinske organizacije, kakor misli marsikdo To zdaj počasi prihaja v zavest ljudi, posamezni kov in organizacij, zato v letošnje brigadirsko poletje gledamo bolj optimistično
Mladinska organizacija je veliko skrb posvetila obveščanju in propagandi center za mladinske delovne iikcije je obiskal OO ZSMS, z mladimi v TOZD smo se dogovorili načelne stvari glede udeležbe, tudi lokalna delovna akcija NOVI SVET 82, je bila del priprav na republiško akcijo
Čudno se sliši, pa vendar je res, da je ob vseh teh težavah še ena velika: STARŠI! Ta beseda se vse pogosteje sliši pri mladih, ki bi želeli iti na mladinsko delovno akcijo pa ne najdejo skupnega jezika doma
Torej se bomo potrudili tudi na tem področju, pripravili bomo lokalne delovne akcije, ki bodo vsem dostopne, tako da si bo lahko vsak sam pogledal, kaj dela njegova hčerka ali sin.
Veseli bomo, če vsi ti napori ne bodo zaman Veliko se je že spremenilo; v mladih prostovoljno delo živi, ni nam žal žuljev, radi se spop-i imemo z nalogami; toda živeti mora tudi v vsakem občanu, v planskih dokumentih in našem vsakdanu
Branka Kum
9a Peska je v Smolevcu dovolj (Foto S Hodnik)
Zvezni zakon o osnovah varnosti v železniškem prometu (Ur. list SFRJ, št 62/77) in republiški zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa (Ur list SRS, št. 18/74) določata pogoje in me rila, ki jih morajo imeti cestni prehodi v istem nivoju križanja z železniško progo
Zakon določa, da se morata železniška transportna organizacija in organizacija združenega dela, ki uporablja določen-prehod dogovoriti glede vzdrževanja cestnega prehoda preko železniške proge.
Glede na to, da je uporabnik cestnega prehoda preko železniške proge delovna organizacija KLI Logatec, je leta dolžna sofinancirati stroške vzdrževanja tega prehoda in zato ni možno teh stroškov sofinanciranja prenašati na koga drugega
Skupščina občine Logatec prispeva iz proračuna občine v letu 1982 30 241,00 din za vzdrževanje treh železniških prehodov, ki so v javnem interesu. TOK Gozdarstvo Logatec sofinancira prehode preko železniške proge v tistih primerih, kjer gozdna cesta prečka železniško progo
Poleg stroškov sofinanciranja železniškega prehoda pri delovni organi zaciji KLI Logatec plačujejo določene stroške vzdrževanja drugih prehodov čez železniško progo vsi tisti, ki jih koristijo oziroma za potrebe javnega interesa pa občinska skupščina
IZVRŠNI SVET
Logaške
NOVICE
Novice iz kolektivov
Delovna organizacija KLI Logatec je 1. maja s kratkim kulturnim programom proslavila zaključek del pri izgradnji mehaniziranega skladišča za lupljenje hlodovine in prostorov za sekanje lesnih odpadkov
Delovni uspeh je rezultat skupnih vlaganj delavcev Kombinata lesne industrije Logatec, Gozdnega gospodarstva Ljubljana in Papirnice Vevče
Mehanizirano skladišče za lupljenje hlodovine predstavlja pomembno pridobitev za DO KLI Logatec, pa tudi za celotno gozdarstvo, saj s tem odpade zamudno in težavno lupljenje v gozdu Tehnološka rešitev je ugodna Celotno skladišče je postavljeno vzporedno s hlodiščem temeljne organizacije Žaga in tehnološko dopolnjuje nadaljnji proizvodni proces sortiranja in razreza hlodovine.
V dosedanji obdelavi je bilo zlasti zamudno lupljenje v gozdu in nemalokrat je hlodovina ležala dalj časa kot je to dovoljeno Z mehaniziranim lupljenjem je omogočeno, da se hlodivina pripelje na hlodišče takoj po poseku in s takojšnjim lupljenjem ter nadaljnim razrezom dobimo kva litetnejše deske
Izgradnja samega skladišča za mehanizirano lupljenje se je sicer zavlekla, saj v sedanjih pogojih gospodarjenja ni bilo možno predvidenih načrtov uresničiti brez medsebojnega sodelovanja med tujimi in domačimi proizvajalci strojev in opreme Skupna predračunska vrednost za izgradnjo mehaniziranega skladišča znaša cca 34 mio din.
Nič manj pomembna ni tudi pridobitev sekalnega stroja v temeljni or-
ganizaciji Stavbno pohištvo Doslej je večina jelovih odpadkov končala v pečeh in na smetišču ter ni imela ustrezne cene, čeprav vemo, da je poraba lesa za ivernate plošče stalno naraščala Z izgradnjo prostorov in dokončno montažo sekalnega stroja pa se pričakuje boljši ekonomski učinek. Ceno sekancev ni mogoče primerjati s ceno jelovih odpadkov, še zlasti pa z neizkoriščenimi možnostmi predelave drobnih jelovih odpadkov Skupna predračunska vrednost celotne sekalni-ce znaša cca 11 mio din.
Vsa dela zlasti pa dela pri montaži opreme so potekala pospešeno in le resnični zavzetosti delavcev Energetsko strojnih obratov in nadzornemu ing. Marjanu Jerini lahko prisodimo zaslugo, da je bil zaključek del resnično pripravljen prav za delavski praznik 1. maj
V kulturnem sporedu so nastopili pevci Logaškega okteta, Pihalni orkester Logatec in recitatorji Osnovne šole 8 talcev Logatec. Zbranim delavcem in gostom pa je poleg pozdravnih besed direktorja Franca Godine spregovoril novi predsednik Občinske skupščine Rudi Lipovec. V svojem govoru je poudaril prav uspešnost skupnih vlaganj ter začrtal tudi smernice bodočih prizadevanj v skladu z realnimi finančnimi možnostmi delovnih organizacij in občine Področje dejavnosti delovnih organizacij in novih vlaganj morajo sloneti na produktivnosti in akumulativni sposobnosti gospodarstva. Tako bomo omogočili zaposlitev mladini in z načrtnim delom dosegli ter utrdili zavest povezanosti in sodelovanja v nadaljnjem delu
A. C.
Končno - urbanistični načrt Logatca
Izvršni svet skupščine občine Logatec je v prostoru ekspoziture Ljubljanske banke v Logatcu razgrnil predlog urbanističnega načrta Logatca, ki so ga pod vodstvom izrednega profesorja Andreja Pogačnika izdelali na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Načrt je razgrnjen od 15. maja do 15. junija 1982. Načrt vsebuje grafični in tekstualni del
Občane Logatca obveščamo, da si lahko v omenjenem času vsak dan ogledajo razgrnjeni urbanistični načrt ter v knjigo pripomb, ki je v prostoru banke, vpišejo svoja mnenja in pripombe
Načrt pa si je možno ogledati tudi na komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje skupščine občine Logatec Tudi tu je na razpolago knjiga pripomb
Predlog je na sredini PRILOGE. Izvršni svet SO Logatec
Mladinska delovna akcija v Novem svetu
Logaška mladina seje v povezavi s Kmetijsko zadrugo, občinskima odboroma za ljudsko obrambo in ljudsko obrambo, gozdnim gospodarstvom, krajevno skupnostjo Ho-tedršica odpravila na prvo spomladansko delovno akcijo v Novi svet To je nekakšna »vaja« za letošnjo udeležbo na akciji GORIČKO 82, kamor misli logaška ZSMS tudi poslati delovne moči V Novem svetu se jih je zbralo 35, mladih, zagnanih, nasmejanih. Čeprav jih je močil dež Opremljenost, če lahko tako rečemo, je bila odlična Od strokovne pomoči vseh zgoraj naštetih, do radijske postaje, ki jih je povezovala s centrom, do pravega vojaškega sodelovanja s teritorialci Usposabljajo opuščena zemljišča, postavili so ograje in električnega pastirja za
bodočo vzrejo ovac Zemlji^8 namreč pomembna tako za v' ovac, kakor tudi za ustvarjanje! gojev, v katerih si občina Lo8* pridobiva zaloge hrane. To je] membno tako z mirnodobnega kor z vojnega stališča, pravijo oddelku za ljudsko obrambo delu naj zapišemo še to, da f» pogrešajo, ker njihove akcije ' še zajete v srednjeročnem na' občine. ZSMS pripravlja dodat« načrtu občine: pripravljeni so P0' gati pri nadaljnjem usposablj8 kmetijskih površin, postavljanji lefonskih kablov proti oddalji krajevnim skupnostim, radi pa stavili tudi taborniško taboriš'1 uredili trim stezo v gozdu Vsek8 pametna dopolnitev srednjero* ga načrta
Primož Sfi
Nove knjige v logaški knjižnici
STROKOVNE KNJIGE i dvard Kardelj O komuni
lložidar Debenjak: Vstop v marksistično filozofijo Dejavnost sovražnih in protirevolur.ionarnih sil na Kosovu Vojni leksikon Poljska
flerta Golob Žive besede Marjan Rožanc Iz krvi in mesa
LEPOSLOVJE
Vlado Kozak: Kozaška pričevanja Jože Felc: Osamelci lernei Vilfan Znamenja Anton Ingolič: Nemir mladostnika Sandra Paretti Odmev tvojega glasu Norman Mailer: Krvnikova pesem (t 4) .ludith Krantz: Princesa Daisy 1 dmund Hillarv: Ni zmage brez tveganja August Strindberg: Zagovor blazneža Marko Pavček Z vsako pesmijo me je manj Jože Smit Eden izmed vas i.tano Kosovel: Zrcala
KNJIGE ZA OTROKE Vitan Mal: Vanda
tone Partljič: Hotel sem prijeti sonce Ivo Zorman Deklica iz Mihovega mlina L idija Osterc Slonček Športnik Milena Batič Drugo polletje na šolskem odru i ranz Hohler: Ćipo llona Borska: Komu zlata drsalka' VVilliam Judson Mrzla reka Hifat Kukaj Peteronogt zajec
Obnovili »štirno« na Čevici
Pri
aPn|,
»h, °bčn Ske s dotei
Na Ok
*V0|
Ru *o
To De
Ka Ro Jai Jai Vi, Ms No
Pri H, tianc
2a atn,
%
No
nost, les za ostrešje in opaž jel j arilo Gozdno gospodarstvo, %f^. kovno zidarsko delo pa je oPT„ ( bližnji sosed s pomočniki-Pr<l '* voljci; le mladina, ki je obljubi"! ^h delovanje s prostovoljnim del"!* < kot po nenapisanem logašken'fCje vilu - manjkala; zidarski posio^.' je še kako pogrešal pomoč "p' ocje malavarskih rok « j
Vodnjak, zgradili so ga leta 1' bflf,
furlanskem slogu, bo ponovno
namenu, posebno pa bi koris
jemnih razmerah, če bi bili
drj
pitne vode uničeni ali poškodb Tudi staro črpalko je prenovi
°dr, va
Etnografsko zanimiv vodnjak -«štirno pri Jožefu« so obnovili njeni marljivi sosedje. Za obnovo je dala pobudo občinska kulturna skup-
il'0dr,
po stan »folK'f- F
krajan, vsi skupaj pa upajo, T^i
bodo zlikovci
navadi - izničili dela požrtvo' t>te| ljudi. .^nil
5,
novice
Preprečujmo požare j
vost lahko povzroči požar, lahko primerjamo s poročilom požarnega varstva v KLI Logatec Ta naša največja delovna organizacija ima svojo industrijsko gasilsko društvo in dežurnega gasilca, pa je kljub temu 14 krat zagorelo na območju delovne organizacije. Oglejmo si le nekaj možnosti, ki se lahko primerjajo tudi drugod zlasti v delovnih organizacijah
Svet za ljudsko obrambo in družbo samozaščito pri predsedstvu *K SZDL Slovenije je že v letu 1978 dal Poseben poudarek pomenu po-Zarie varnosti in aktivnosti gasilskih 0r9anizacij ter zavzel stališče, da sta aktivnost in delo gasilskih orga n'zaoij sestavni del družbene samo-ZaJoite S takšno funkcijo požarne *arnosti so v našem družbenem sis-e"iu dane vsem ljudem možnosti, da vplivajo na razvoj in vlogo ter po-^ te dejavnosti Čeprav je v delu 9a&'lskih društev društev vključeno v%o število ljudi, pa je vendarle Prav. da ob vsakem tudi najmanjšem letnem
požaru primerno ukrepanj" ll tako preprečimo možnosti za P°*ar m družbeno škodo Z današ-10 številko pričenjamo z objavlja-lem različnega gradiva iz področja farnega varstva z željo, da tudi 9as'lska društva sodelujejo, opozar-
jajo in pomagajo pri vzgoji nas vseh.
V naslednjih številkah bomo torej poizkušali prikazati delo gasilskih društev in sploh zanimivosti s področja dela in življenja v društvih ter požarnovarnostne vzgoje Zlasti pričakujemo, da se bodo oglasili tudi mladi dopisniki iz osnovnih šol. zlasti pa pričakujemo, da bomo na ta način osveščali vse naše ljudi k previdnemu ravnanju z ognjem.
Drobne zanimivosti gasilskih društev:
Kako nujna je usposobljenost ljudi, zlasti gasilcev, običajno ne vemo Pri začetnih požarih pa ne moremo pričakovati, da na vsakem količkaj nevarnem mestu stoji gasilec in čaka na začtek požara Zato je nemalokrat naključna prisotnost in učinkovito ukrepanje vredno celo, več kot če moramo v resnici klicati gasilce. Kako že majhna nepazlji-
20. 2. 1961
Zagorel je viličar
Vzrok: neprevidnost pri varjenju
19. 3. 1981:
Začetni požar pri sekalnem stroju v
prirezovalnici
Vzrok: trenje iveri
20. 3. 1981:
V strojnem oddelku je prišlo do kratkega stika v elektromotorju. Vzrok: čiščenje in vzdrževanje stroja ni bilo redno
11. 4. 1981:
Začetni požar pri kovinskih sušilcih v prirezovalnici DP. Vzrok: tretnje, klinasti jermeni za pogon ventilatorja so drsali
29. 6. 1981:
Ob 11.20. uri začetni požar v stari kompresorski postaji (lopa).
Vzrok: zaradi nerednega vzdrževanja kompresorja ter neprimernega
prostora.
29. 6. 1981:
Ob 21 00 začetni požar na strehi nove kotlovnice.
Vzrok: iskre iz kurišča ter neočiščena streha.
10. 7. 1981:
Ob 5 55 uri začetni požar v umivalnici TO DP.
Vzrok: cigaretni ogorek v smeteh 5. 10. 1981:
Ob 1,40 uri je v komandnem hodniku v sušilnici zagorela elektro razdelilna omara.
Vzrok: vsled vlage je prišlo do kratkega stika.
To je del primerov, ki lahko pogojujejo, da začetni požar v primeru večje nepazljivosti povzroči materialno škodo.
Vsa gasilska društva v Logatcu so že imela svoje redne letne občne zbore, ter sprejela programe dela Iz njihovih programov bomo objavili najzanimivejše akcije.
Občinska gasilska zveza je po končanih zborih svojih društev tudi imela svojo redni letni občni zbor Kot eno izmed predvidenih akcij boste v mesecu juniju lahko gledali tekmovanje za pokal Matevža Ha-ceta.
A. Č.
^žarna varnost - naša Vsakdanja skrb
Clan,e cesče zasledimo v časopisih ke ** "gorela hiša, zaradi človeški arnos,i! Otroški igri sledil nega Z9°rel gozd zaradi ničvred-i faaretnega ogorka!« Kaj nam posi0v' nič ne povedo? ;iaravnarl vse D0|J pogosto uničujejo
%prb°gastva. Podatki zgovor-litiu-la'0, da Je skoraj zmeraj vmes
malomarnost Kajti vsak
človek h
stane °' se moral zavedati, koliko obiekt, ki je bil uničen v poža-
Witekt Plečnik - rojak iz Iršice
ru in kakšna praznina nastane, ko zgori gozd Predvsem moramo požare zatirati z večjo pazljivostjo Vse bolj bi se človek moral učiti osnove požarne varnosti, predvsem bi se to moralo začeti že pri otrocih Resda je požarna varnost vprašanje današnjega dne, toda še zmeraj se pojavijo majhne ničvredne napake, ki pa so potem glavni krivci požara. Seveda, se je v požarni varnostni že veliko naredilo, toda še se bo moralo,
da bi bilo požarov čim manj. V občinah seustanavljajo pionirske gasilske brigade, ki se urijo v osnovnih gasilskih veščinah Vse več je tudi predavanj v šolah o zaščiti okolja pred požari Toda kaj, ko se teh predavanj le malokdo udeleži, izjema je samo takrat, ko je to obvezno." Ko bi se vsak človek predavanj udeležil, bi na koncu le spoznal, kako pomembna je požarna varnost
Zato naj končam z naslednjo mislijo: »Ko bo vsak človek spoznal, kaj lahko povzroči še tako majhna nepazljivost, bo tudi naš vsakdanjik minil brez strahu pred požari in brez strahotnih uničenj narave
Robert SMREKAR 7a OŠ »8 talcev« Logatec
Sic b pnnodnjih številk Logaških Krn °m° obJavi(i zapis o zname-t>lecnjk,°laku " arhitektu Jožetu HCe g Potomcu družine iz Hote-ela tega velikega Slovenca
in človekoljuba, ki je ustvarjal v samo njemu lastnem slogu, imamo tudi v naši ožji krajini.
Uredništvo Logaških novic vabi vse občane - posebno pa starejše krajane iz Hotedršice - da pošljejo zapisane spomine na Plečnika ali pa sporoče še neobjavljena dejstva iz njegove bogate arhitekturne zakladnice in osebnega življenja (anekdote, misli) na uredništvo LN v Logatec, Notranjska 14, tudi osebno ali prek telefona na številko: 741-443 Verjetno so med tjudmi še ustna izročila, ki govore o Plečniku in njegovih delih.
Na sliki: arhitekt Jože Plečnik, kot ga je videla in upodobila akad. kiparka Vladimira Bratoževa Kip velikega ustvarjalca in opremljevalca kulturne krajine, čigar ime in dela poznajo v tujini bolj kot doma, hranijo v Ahitektumem muzeju v Ljublja-nl I. Škrlj
ZAHVALA
Ob nenadni in prezgodnji izgubi naših staršev
VALENTINA
in
ROZALIJE GANTAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prija teljem, ki so jima darovali cvet je in ju pospremili na njuni za dnji poti
Posebno pa se zahvaljujemo sosedom, ki so nam priskočili v pomoč v teh težkih in bolečih trenutkih
Žalujoči otroci z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega do brega moža, skrbnega ata in starega ata
JOŽETA NAGODETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh žalostnih dneh pomagali in nam lajšali bolečino z izrazom globokega soža-Ija, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremenili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene mame. babice in prababice
FRANČIŠKE LESKOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prija teljem, ki ste nam izrazili soža Ije, darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti Posebno se zahvaljujemo tov Ivanki Meze in tov. Rudiju Ciga-letu za organizacijo pogreba, tov Francki Sever za poslovilne besede, tov Mariji Istenič ZZB. društvu upokojencev, logaški pihalni godbi in pevske mu zboru.
Vsi njeni
LogaSke
NOVICE
i
Te bo doseglo moje pisanje, N N ...?
- Ogledalo onesnaževalca - sem zapisal pod sliko, ki sem jo posnel na začetku meseca maja tik za železniškim nasipom na odcepu avto ceste blizu Loma v Logatcu.
Si mar res tako podivjal, da ne znaš več osnovnih pravil o lepem vedenju? To, kar počenjaš zadnje čase, je skrajno neomikano Ali veš, da žagaš vejo na kateri živiš? Prepričan si, da ti sokrajani dovoljujemo vse. kar bi rad počenjal v skupni srenji? Predstavljaj si, kakšno bo zaradi tebe okolje čez dve, pet ali deset let; boš res gledal v lepšo prihodnost -skozi, ali pa čez kup smeti? To pisanje naslavljam nate, N N, kot odprto pismo (če ga boš sploh prebral?!), da bi vsa| enkrat premišljal o toliko opevani odgovornosti in zavesti; z njima mahaš vsak dan, kot z obrabljenimi gesli, na poti v bližnje, enaindvajseto stoletje
Od tvoje »hišice v cvetju« do ceste si očistil in posul z deviško belim peskom - le svojo potko; cesta te že več ne briga, praviš, da je občinska Ali ni vse, tudi tvoja ulica, kra-
jevna skupnost? To, nerad slišiš, ker paziš samo to, da imaš v dnevni sobi najnovejše pohištvo in na policah knjige v ustrezni barvi, da imaš vsako leto nov avtomobil, drugačen in dražji kot je sosedov.
Dokler boš malomeščansko mislil in delal, boš živel v lastnem gnoju; saj navsezadnje tjakaj tudi sodiš -snob potrošniški.
In, ljudje, ki bi morali skrbeti za snažnost logaškega okolja - te dolžnosti so opisane v pravilnikih kot njihove naloge in opravila -zatiskajo nosove, da jim smetišča ne smrde, oči, da jih ne gledajo, ali pa smetišča hote spregledajo Plačana odgovornost varstvenikov okolja - od inšpekcijskih, komunalnih, zdravstvenih in ostalih služb, je, milo rečeno, zgražanja vredna; vsem ostalim pa: to pisanje v temeljit premislek.
P. S Odgovori mi N N, če misliš, da sem kaj napak zapisal! (Vse podčrtal J. Š.)
JANEZ ŠKRLJ
Oseminosemdeset tnic za Tita
vr-
Po zvočniku smo zaslišali obvestilo: »Učenci, med odmorom se zberite pred novo šolo ob vodometu!«
Tomaž nam je prebral govor potem pa je predsednik šolske skupnosti vsadil prvo vrtnico, ostale pa so posadili člani vrtnarskega krožka. To je bil za nas velik dogodek, saj so te vrtnice za Tita, velikega misleca in revolucionarja, človeka, ki ga pozna in ljubi ves svet Sedaj, ko imamo novo šolo in vodomet z lepo urejeno okolico in gredami ter v njih oseminosemdeset vrtnic, imamo dva velika spomenika. Prvi je doprsni kip tovariša Edvarda Kardelja, ki stoji pred šolo, drugi spomenik pa so vrtnice, ki nas spominjajo na Tita.
Marko Cigale 6. b OŠ Edvard Kardelj
Vojaki garnizona
Mi, vojaki garnizona v Logatcu, smo bili izredno zadovoljni z letošnjo kurirčkovo pošto. Sami smo so-
delovali na pohodu, ki je imel namen obuditi spomine na nekdanja kuri kurirsko pot.
Moramo priznati, da smo bili nemalo presenečeni ob izredno gostoljubnem sprejemu, ki so nam ga pripravili pionirji in učitelji osnov, šole. Zato bi se ob tej priliki radi zahvalili vsem, ki so nam nudili gostoljubnost, še posebno po tovarišu Dolencu, ki nas je seznanil z nekaterimi značilnostmi partizanstva v teh krajih.
Učenci OŠ E. Kardelja
Letošnja kurirčkova torbica
Zahvala vojakom
Pionirji OŠ E. Kardelja se javno zahvaljujemo vojakom logaškega garnizona za vso pomoč pri prenašanju »kurirčkove torbe«. Vso pot so nas spremljali, v neki dolini pa pripravili napad iz zasede Na voljo so nam dali tudi avtobus
Zahvaljujemo se tudi tov. Dolencu, ki nam je zanimivo pripovedoval o svojih doživetjih med NOS.
O kurirčkovi torbi so povedali: tovariš Franc Dolenc - Peter
Tovariš Franc Dolenc-Peter
Kurirčkova pošta 1982 v Logatcu je bila izredno načrtovana m še zlasti lepo ni uspešno izpeljana. Vodila je delno po pravi partizanski kurirski poti od Židanka čez Laze do Šenčurjevega mlina v Žibršah. Prijetno je bilo obuditi pionirjem spomine na prvo partizansko /avko pri Fištrovi bajti na Lazah. Zares pravo partizansko in tovanško doživetje, ki bo ostalo v spominu meni in pionirjem. Tovrstna prireditev je pravo obujanje spominov iz NOB in ohranja nekatere vrednote, ki bodo dragocenost mlajšim rodovom. Tradicijo je treba nadaljevati.
Pogozdovanje
(spis)
Ko smo izvedeli, da bomo pogozdovali, smo bili zelo veseli. Vedeli smo, da bomo tako zaslužili denar za izlet. Zvečer smo dali namočiti krampe, da se ne bi drugi dan pri delu sneli. Zjutraj smo polni delovne vneme razpravljali v šoli o tem, koliko smrečic bomo posadili.
Sadili smo jih na Ženčku v sončni pripeki. Posadili smo skoraj 2000 smrečic. Že drugi dan so nas prekosili sedmi razredi. Nismo se jim pustili. Skoraj 3000 smrečic smo posadili v naslednji akciji. Hiteli smo predvsem zato. da ne bi bili sed-marji boljši. Med tretjo akcijo smo posadili 22000 smrečic. Krampi so bili že kar presneto težki, zemlja pa ilovnata in polna kamenja. Komaj sem čakal malico, da bi se vsaj odžejal. No, pa je vsa stvar le stekla tako, kot je treba.
Učenci šestih, sedmih, in osmih razredov smo v akcijah posadili 10.000 smrečic na Ženčku in v Hru-šici.
Milan Možina, 8. a OŠ E. Kardelj
Zbiralna akcija
V mesecu aprilu smo zbirali star papir. V tej akciji je naša oddelčna skupnost zbrala 659 kg starega pa-
pirja. V vseh razredih pa smo v treh akcijah osem ton odpad"* papirja. Bili smo drugi v sk upni "I titvi.
Za to akcijo smo se pripravim dolgo časa. Z našo ra/icdni&4 smo se o tem pogovarjali P'^M redni uri. Vsak učenec bi morali nesti vsaj 10 kg papirja. Vsi s/U zelo potrudili. Nekateri učeflM so prinesli veliko več kakor <A Tudi jaz sem se pridno pripravlja akcijo. Papir sem dobil ddrrtB tudi pri sosedih. Neka/ pa ml I prinesel tudi oči. Papir sta l*H tovarišici pred staro šolo. kje<^ kontejner Jaz sam sem /bral® starega papirja. Pred tehtnico^1' vlekla dolga vrsta učencev. kis° prinesli papir. Nam se je z9° tudi manjša nezgoda. Nekaj P$ se nam je tudi raztreslo.
Bili smo veseli, da smo zbral1 liko papirja. Tako smo ohranil* veliko dreves. Dobljeni den# bomo porabili za na izlet.
Sli Pt bi sv ni' in
jrr sk sc 9c
Bojan Skvarta OŠ E. Ka">"i
Prvomajski utrinki
(spis)
Kot vsako leto za prvi maj s"!, letos zagoreli kresovi. Že v pe'T bilo vse praznično. Tako lantief dekleta so se pripravljali na pieJ, vanje in še zadnji dan pridno <h kresove.
Jaz sem prvomajske pfaZ([ preživel lepo. V petek sem s*^ ^
I
iz šole. Na mizi me je že čakal0
s/7o. Po kosilu sem napisal Ob pol treh sem šel pred šolo lovadnici so me že čakali šoti in se pripravljali za tekmo s 0° ^ logačani. Po končani tekmi s«1 telovadnice odšli s sklonjenih ^ vami, saj smo izgubili za ose"1■ ' Ko sem se oblekel, smo odšli" ^ njak, najvišji vrh v Logatcu, kjel t? ci vsako leto kurijo kresove. ' j u.' b/7o zelo lepo. Pekli smo meS\ djr je bila ura polnoč, smo odšli o° ^ Zjutraj pa smo se s prijatelji o ^ vili v Tončkov dom. (I t\j8
To leto je bilo praznovanje lepo. Jaz pa želim tudi še "'^ Ce ljudem po svetu, da tako PraZ"i 2a ta delavski praznik in da bi ffl enake pravice do življenja.
Jure Rup"[ ^ OŠ E. n-8 ie\ Pr,
lai
SSitir^
Očka Drioravlia drva Dušan .
6. b, OŠ. E. K«"
Logaške
SOVICE
' Rebrna lesarska pesem
t      pesem 81
stvom Tomaža Tozona se je razlegala srebrna lesarska pesem.
skih "k0 aprila letos Je bjl° v Mariboru že sedmič tekmovanje pev-PrerJt ov Slovenije Če so različne pevske revije predvsem bienal priložnosti za posamezne zbore, je mariborsko
svoje n° tekrr,ovanje priložnost, ko zbori tekmovalno preizkušajo nirrij ?evske m°či pred množičnim poslušalstvom, pred tankočut-žirjji 9ast,enimi kritiki in ostroslušnimi strokovnjaki v ocenjevalni
toejo'jS Zb0ri' ki na tem tekmovanju dosežejo nad 90 % točk, pre-skUpjn Plaketo mesta Maribor, se uvrstijo v I. kakovostno sorjei ° Pevsk'n zborov in si s tem pridobijo prednostno pravico 9ost^°Van'a na mednarodnih tekmovanjih in festivalih oz. pravico
°vanj v ^m. Maš
kulturna kronika
"A UPRIZORITEV HOTENSKIH GLEDALIŠČNIKOV. - Režiser
">    Udi Čam
$ skupJno M6rnik Je v letošnji sezoni pripravil z mlado hotensko gledališko t ^ornedi evo vese'ol9ro v 3 dejanjih: Poročil se bom s svojo ženo
Pen: ni jo J6 bNa naP'sana v petdesetih letih in je doživela neverjeten us-ioK Vsezab lo gledališke skupine na Slovenskem, da se ne bi lotila te nad-:0 nestrpnoV"e '9re Zgodba je dokaj preprosta: iz plitke naveličanosti, rahle tii! Gorice komal omembe vrednih nesporazumov pride med mladima rfll Staršem ma d° loCi,ve, ki je pa očitno uspešno zgrešena, zato tudi ni težko ",: Veda Pri"1 Pn'a,e'Jem spraviti »ločenca« spet skupaj Kopica dovtipov, se-'/ ie dobr0P?more' da se Se na)bo'i zakrknjen resnobnež zahahlja - Režiser r# biserje besedilu, nekateri igralci pa so nekoliko uhajali avtorjevi in s"'f žalske" Zamisli Pravo odkritje v igralski posadki je bil Jože Logar v vlogi to" dir,)a Mar9al°ćeta' d°Pad')|V0 so tolmačili vloge tudi preračunljiva gospoji letnik i »   Skvarta. »ljubezniva« mamica Marinka Vavken in šlevasti
Pri sicer      Na9ode Nekoliko več sproščenosti smo gledalci pogrešali
Sorje '9ralsko uglejani Zvonki in Anici Leskovec, medtem ko je Silvo ■  V ce|0,reenos,ransko uhajal iz samega sebe.
°6li M0)r 1 pa ie predstava navduševala polne dvorane obiskovalcev po J *a naprejan,Skl ln ,0 ie prav gotovo uspeh in vzpodbuda gledališki skupini
fj ^ p5ajske PROSLAVE.
ni skupilV- t.as, ob'etnice OF in praznika dela; najprej 26 aorila v kra-
V dneh pred 1 majem sta bili v Logatcu
1 Predsedn       Nak'° Tu 'e bi,a slavnos,na govornica Metka Rupnik, pod rH, do'03 °K SZDL L°9atec. V kulturnem programu so nastopili reci-?esta n-,T13^' Moški pevski zbor, Dekliški pevski zbor (za katerega ni bilo v skri in lo9aSkl Pihalni orkester. Med kulturnim sporedom so
Srebrna n'Vncs,nem mraku pred 1 vrsto v dvorani podeljena bronasta in Na „„;nznanJa OF
v no i, ki
)nov|jener dneva OF pa so se zbrali krajani krajevne skupnosti Tabor a2riiCnoerri kulturnem domu, da bi proslavili praznične dni. Resničr l?aP08tat- d'hal° ,a večer vse v sve,li in udobno opremljeni dvorani,
I'*a domi ' hram redne9a kulturnega družbenega in družabnega življenja at)inCe Se'n° obl|kovano sceno so nastopili mladi recitatorji (za starejše r0|'stka pS? Se yedno rezervirane nepotrebne in moteče mape!), kitarista, er° za i   'n mladlnski Pevski zbor osnovne šole »Edvard Kardelj«, 'užnih krajanov je prejelo bronasto priznanje OF.
• ^«liAS!K 2 N°VIMI DOSEŽKI.
•naj
svoj
Delavci KLI so nadvse dostojno po-
delavski praznik: množici delavcev in gostov, ki so se zbrali
j, ---iyiatrim. iniiu^lLl UClavocv ur yt_»oii-'», rvi w —----
ornik ie     je sPregovoril novi predsednik SO Logatec Rudi Lipovec Poudaril pomembnost dveh na novo zgrajenih obratov: meha-
Zbori, ki dosežejo nad 80 % točk, prejmejo srebrno plaketo, se
uvrstijo v II. kakovostno skupino in si tako pridobijo prednostno pravico sodelovanja za zveznih in medrepubliških tekmovanjih in festivalih oz pravico do medrepubliških gostovanj.
Zbori, ki dosežejo nad 70 % točk, prejmejo bronasto plaketo, se uvrstijo v III. kakovostno skupino in si pridobijo prednostno pravico sodelovanja na osrednjih slovenskih prireditvah in gostovanjih po Sloveniii.
Zbori, ki dosežejo manj kot 70 % točk, prejmejo priznanje za sodelovanje.
Letos je svoje pevske moči pomeril v mariborski unionski dvorani tudi moški pevski zbor »LESARJI« Slovenije, ki mu v vse večjo uspešnost utira pot dirigent Tomaž Tozon. Med trideeseterico tekmovalnih zborov je bilo 5 ženskih, 13 mešanih in 12 moških zborov. Zlato plaketo sta osvojila mešana zbora: »France Prešeren« iz Kranja in »Consortium musicum« iz Ljubljane ter ženski zbor prav tako ljubljanskega »Consortiuma«. Med moškimi zbori se nobeden ni dospel do zlate plakete. Pet moških zborov je prejelo za svoj nastop srebrno plaketo, med njimi tudi zbor »Lesarjev« ki je v svojo kategorijo kot edini novinec vnesel opazno ustvarjalno osvežitev, nabral si je pa 83,87 % točk. Izjemnega uspeha tega zbora so bili veseli Korošci, Štajerci, Gorenjci, Primorci in Notranjci, vse tam, kajpak, od koder so doma lesarski okteti, ki sestavljajo silen zbor, zdaj že močno uveljavljen na Slovenskem.
Mimo srebrnega odličja velja tu omeniti še laskavo priznanje predsednika ocenjevalne žirije prof. Janeza Boleta, ki je sodil, da so »Lesarji« edini odpeli obvezno skladbo (neobvezne glede na določnost avtorja so bile še tri pesmi) Janka Ravnika za »zlato«. - Kompliment nenarejenih vrednot! Tudi veliko priznanje zboru in njegovemu umetniškemu oblikovalcu Tomažu Tozonu za nadaljnje delo, ki naj pelje »Lesarje« navzgor; saj do »zlata« niti ni tako daleč. Nekako tako menijo tudi okteti »Lesarjev«; »TRO« s Prevalj, »Javor« s Pivke, »Jelovica« iz Škofje Loke, »Lesna« iz Slovenj Gradca, »Marles« iz Maribora in »KLI« iz Logatca, skratka, okteti, ki so vsak v sebi in skupaj pripomogli k srebrnemu lesku.
nične lupilnice lesa in sekalnice. Ob otvoritvi obeh obratov je bila izrečena zahvala tudi vsem sodelavcem, ki so pomagali pri izvedbenih delih Med kulturnim programom, v katerem so sodelovali šolski recitatorji, Logaški oktet in Pihalni orkester, so bila podaljena priznanja občinskega sindikalnega sveta Po kulturnem sporedu so delavci pognali obe napravi in dokazali uspešnost oboje proizvodnje Nato so se vsi prisotni sprehodili skozi vse proizvodne prostore te naše največje gospodarske dejavnosti v Logat-
cu Maš
PARTIZANSKI MITING. - Na dan zmage, 9, maja, je organizirala OK ZRVS s krajevnimi organizacijami in mladinci orientacijski pohod iz Rovt, Hotedršice in Logatca v Žibrše. Ob koncu uspešne akcije so se vsi udeleženci zbrali na mitingu pod kozolcem pri Molku Vsem zbranim je o par tizanskem delovanju v Žibršah spregovoril polkovnik Jože Dolenc. V kulturnem programu pa so nastopili mladi recitatorji, harmonikarji, orgličar in priročno oblikovan partizanski pevski zbor; uspešno in veselo je bilo.
LETNI KONCERT. Moški pevski zbor Dolenji Logatec je na dan zmage odpel svoj letni koncert Tokrat v sodelovanju z Zborom aktiva kmečkih žena iz Rovt. Polna dvorana poslušalcev v podlipski šoli je toplo sprejela oba zbora.
Moškemu zboru se je krepko poznala odsotnost polovice basistov - vojaške vaje so jih zadržale - sicer pa je še kar zbrano predstavil svoj letošnji program. Ženskam se pozna, da redno vadijo, tudi kadrovske spremembe v zadnjih mesecih niso zavrle napredka. Zborovodkinja Brigita Treven bo s tem ansamblom lahko še nadaljevala v kakovostni rasti.
Program je povezoval, in vmes kakšno okroglo zarobil, domačin, ljudski umetnik Ivan Malavašič.
Ob koncu je bilo slišati kot povabilo na ponovno jesensko snidenje v Podlipi. Jago
LEPOTE PRIDNIH ROK. - Nekoliko pozno se oglašamo s poročilom o prvi razstavi v prostorih KLI, ki je bila po skorajda dveh desetletjih na ogled delavcem. Kakih tristo obiskovalcev si je ogledalo gobeline in vezenine, ki jih je na ogled dalo devet Klijevk
Razstava je bila poskus presekati mrtvilo, ki je dolgo živelo za tovarniškimi zidovi in so mu botrovale različne okolnosti: nobenega primernega prostora za razstave, izmensko delo, pa še kup bi jih našli, vendar je bilo treba storiti pravzaprav tako malo, da se je stvar premaknila! Upamo, da ni bil to osamljen poskus, ki ne bi našel naslednika naslednjih dvajset let!
Razstavljale so: Pavla Ivančič, Danica Škrubej, Majda Frankovič, Vida Markovič, Ladi Gostiša, Tatjana Štirn, Elka Moljk, Stazi Rožmanec, Julka Puc in Savka Jungič. Razstavljalkam se zahvaljujemo, vse delavke pa vabimo, da se na prihodnjih razstavah smeleje odzovejo vabilom za sodelovanje.
Jago
nhim vas
LE POGUM, BEŽIMO je prvi film, francoska komedija z lepotico Catherine Deneuve, ki spremeni bojazljivca v junaka s svojo ljubeznijo. V vlogi »dedno obremenjenega« bojazljivca nastopa šar-mer francoskega filma Jean Rochefort, ki se ga boste morda spomnili iz nekaterih podobnih komedij.
POLICIJA PROTI GANGSTERJEM prihaja iz Italije, kjer je po nekaterih uspehih našel svoje filmsko življenje angleški igralec Thomas Millian. Naslov je dovolj zgovoren, povem naj le, da se zgodba odvija v New Yorku, kjer imajo tako ali tako italijanski gangsterji veliko vlogo še danes.
POROČILO IZ SAINT PAULIJA je iz serije zahodno nemških filmov o erotiki današnjega časa. Saint Pauli je zloglasni predel Hamburga, kler z erotiko služijo velike denarje, kjer je doma kriminal in dno družbe. FIlm je pravzaprav nekakšen poskus dokumentarca.
EROGENA ZONA je domač film z vrsto znanih igralcev. V lanski Puli je doživel izjemen uspeh pri občinstvu. Naslov tokrat v prenesenem pomenu ponazarja občutljivost človeka ob vklapljanju v družbo. Način, s katerim režiser obravnavo vključevanja mladeniča v današnji čas, bi lahko poimenovali resna komedija.
INDIJANSKI POGLAVAR TECUMSEH je seveda namenjen mlajšim gledalcem, ki se radi preselijo v čas divjega zahoda. Priča bodo zgodbi enega najslavnejših indijanskih poglavarjev. V filmu nastopa Gojko Mitič, ki je svojo pot na filmu nadaljeval v DDR.
STALNO DEKLE je nadaljevanje izjemno uspelega izraelskega filma LIMONIN SLADOLED, ki smo ga gledali lani. Tudi zdaj smo v času mladeniškega dozorevanja, junak je dobil stalno dekle. Z izrednim posluhom za pubertetniško doživljanje je režiser prikazal skozi humor najbočutljivejše obdobje v življenju.
MLADOST NOROST s svojim naslovom sprva daje vtis, da gre za podoben film, kot prej, vendar je to film, ki pripoveduje o dozorevanju dveh mladih iz nekega šolskega zavoda v Franciji, kamor z okrutnimi koraki vstopi vojna. Razdeljena spričevala ob koncu leta pomenijo kaj drugačno zrelost.
MORILCI NA MOTORJIH je zgodba o pokvarjenosti v svetu moto crossa. Vendar, kot se za take zgodbe spodobi, dva poštenjaka motorista razkrinkata vse.
AMITYVILLE - HIŠA GROZE je posnet po resnični zgodbi, v kateri je precej »nadnaravnega«. Gre za pošasten umor cele družine, za kar naj bi bile krive skrivnostne sile hiše groze. Film je za odlične živce.
SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL? Se spominjate tega filma? To je prvi film mladega režiserja Kusturice, vendar je posnet tako profesionalno dobro, da v jugoslovanskih kinematografiji že dolgo nismo videli tako odlično narejenega filma. Zgodba je idilična pripoved o ljubezni, čas dogajanja pa so šestdeseta leta, ko smo se navduševali nad Patom Boonom, Plattersi in podobno sentimentalnostjo. Film resnično priporočam vsem.
PAZI, DA NE BO PREPIRA je sicer nekoliko okoren naslov, zgodba, v kateri imenitno prednjačita Bud Spencer in Terence H/7/, pa razgibana na način, s katerim sta igralca osvojila ves svet. Gre za tekmovanje v poziranju klobas, nagrada pa je znameniti avto buggy. Smeha na pretek.
TEREZINO TELO je sicer erotični film znamenitega italijanske režiserja Pasquala Feste Campanila, vendar je zgodba dovolj poučna. Gre za mlado dekle, ki jo hoče neki zdravnik izkoristiti, pa sam postane žrtev svoje nebrzdane strasti.
NOČNE IGRE je eden zadnjih filmov Rogera Vadima, v katerem skuša v svet filma pripeljati mlado Cindy Pickett, kakor mu je že uspelo z Brigitte Bardot, Catherine Deneuve in Jane Fonda. Zgodba filma je tragediji mlade deklice, ki zaradi posilstva v mladosti ne more več občutiti prav ljubezni. Istočasno pretresljiv in precej verjeten film današnjega časa.
Tako. O vsakem filmu nekaj. Upam, da boste našli kaj zanimivega tudi zase. V prihodnji številki Logaških novic pa spet po starem, posebno še, ker bo treba predstaviti filmski program kar za dva meseca. Primož Sark
■ i i t i i i i i i i
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov
Filmski spored za junij
1 francoska komedija LE POGUM, BEŽIMO, režija Y. Robert, glavne vloge C Deneuve, J. Rochefort. R. VVebber
4- 6   italijanska kriminalka POLICIJA PROTI GANG-
STERJEM, r. B. Corbucci, gl. vi. T. Millian, E. Ca-navale
5- 6.   zah. nemški erotični POROČILO IZ SAINT PAU-
LIJA, r. J, Roland, gl. vi. H. Vita, G. Jorschke, H. Putz
8 jugoslovanska komedija EROGENA ZONA, r. D-Karakljajić, gl. vi. M Gutović, M. Urbane, D. Že-garac, B. Živojinović, B. Stojkovič
1 "1.-13. vzh. nemški vvestern INDIJANSKI POGLAVAR TECUMSEH, r H Kratzert, gl. vi G. Mitić, R Ro-mer, A Burger
12.-13.   izraelska komedija STALNO DEKLE, r. B. David-son, gl. vi. Katzur, y. Michaels, Z. Noy 15.   francoski ljubezenski MLADOST NOROST, r. B. Revon, gl vi B Brieux, T. ChabroJ, P. Rocard
18. -20   italijanski avanturistični MORILCI NA MOTOR-
JIH, r S Masi, gl. vi. F. Testi, V. Mezzogiorno, D, Pogi
19. -20.   ameriška grozljivka AMITYVILLE - HIŠA GRO-
ZE, r. S. Rosenberg, gl vi J. Brolin, M. Kidder, R Steiger, D. Stroud 22.  jugoslovanska  komedija  SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL?, r. E. Kusturica gl. vl. S. ŠtimaC S. Aligrudić, P. Vujisić, L. Blagojevic
25. -27.   italijanski avanturistični PAZI, DA NE BO PREPI-
RA, r. M. Fondatto, gl. vl. Bud Spencer in Teren-5 ce Hill
26. -27.   italijanski erotični TEREZINO TELO, r P. F. Carn-
penile, gl. vl. Lilli, E. M Salerno 29.   ameriška drama NOČNE IGRE, r. Roger Vadim, gl. vl. C. Pickett, B. Primus, J. Cassidv
POPRAVEK
V 4 številki Logaških novic je v Kulturni kroniki v zapisu Delavke KLI so praznovale pomotoma navedeno, da so se v kulturnem programu »zvrstile plesalke ritmične skupine iz glasbene«; namesto »iz glasbene šole« se besedilo pravilno glasi: »iz Društva mladih glasbenikov«.
Maš
bo.
4*1 h l<ei di
9ib
le i
Nasvet
Če kdo želi uspeti na orientacijskem pohodu rezervni!1 vojaških starešin, da ne bo zgrešil katere od kontrolnih ^'
javk, naj ne gre na pot z logaškim lovcem ali gozdarjem'
Ma5
tor
Planinski KVIZ Sp
Oni dan so na seji izvršnega odbora planinskega društva ^ Logatec govorili, da bo na enem od planinskih srečanj na- ^ vzoč tudi KVIZ.
Ob negodovanju nekaterih prisotnih, češ čemu bodo P0' trebne planincem ugankarske igrice, je bilo šele pojasnje' no, da ta KVIZ pomeni kratice za komisijo za vzgojo in izobraževanje.
Maš
'0( ion ai »t,
M^,Q