459 Letnik 43 (2020), št. 2 Ključne besede: filmsk o ar hi v sk o gr adi v o, star ejši filmi, Slo v enski filmski ar hi v , Ar hi v R epublik e Slo v enije Key-words: Film ar chi v al mat erial, older films, Slo v ene Film Ar chi v es, Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia 1.04 Str ok o vni članek UDK 791(497.4)"1905/1940" 791.53:930.25(497.4Ljubljana) Pr ejet o: 7. 10. 2020 V glavni vlogi nastopa Lilian … Filmska ustvarjalnost na Slovenskem pred drugo svetovno vojno v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije s poudarkom na pridobitvah v obdobju od leta 1988 do leta 2020 L OJZ TR Š AN mag. zgodo vine, podsekr etar Ar hi v R epublik e Slo v enije, Slo v enski filmski ar hi v Z v ezdarsk a 1, 1000 Ljubljana e-pošta: alojzij.t ersan@go v .si Izvleček Filmsk o ar hi v sk o gr adi v o je lahk o eno izmed najatr akti vnejših odblesk o v načina ži v ljenja v pr et eklosti, d v ajset em st oletju in dalje. Slo v enski filmski ar hi v pri Ar hi vu R epublik e Slo v enije hr ani filme na najr azličnejših nosilcih, od filmskih tr ak o v do elektr onsk o digitalnih zapiso v , od najstar ejših filmo v dr . Kar ola Gr ossmanna iz leta 1905 in leta 1906 do današnjih dni. V letih 1986 in 1987 je izšla monogr afija V kraljestvu filma , v k at eri je pr edsta v ljena filmogr afija najstar ejših slo v enskih filmo v do k onca druge s v et o vne v ojne. Od t edaj je Slo v enski filmski ar hi v pri Ar hi vu R epublik e Slo v enije pridobil še filme iz najstar ejšeg a obdobja, opisane v t em člank u, in menimo, da bodo le - -ti dodatno pomag ali orisati utrip pr et eklosti in dopolniti slo v ensk o filmsk o zgodo vino. Abstract S T ARRING LILIAN … FILM CRE A TIVITY ON THE SL O VENIAN TERRIT OR Y BEF ORE THE SEC OND W ORLD W AR A T THE AR CHIVES OF THE REPUBLIC OF SL O VENIA WITH AN EMPHA SIS ON A C QUISITIONS IN THE PERIOD BETWEEN THE YE AR S 1988 AND 2020 Film ar chi v al mat erials can be one of the most attr act i v e r eflections of lif e in the past , in the 20 th century and further . The Slo v ene Film Ar chi v es at the Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia k eeps films on v arious carriers, fr om filmstrips t o electr onic digital r ecor ds, fr om the oldest films b y dr . Kar ol Gr ossmann fr om 1905 and 1906 until t oda y . In the y ears 1986 and 1987 a monogr aph entitled “In the Kingdom of Film ” w as published, w hich pr esent ed the filmogr aph y of the oldest Slo v ene films until the end of the Second W or ld W ar . Since then, the Slo v ene Film Ar chi v es at the Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia, acquir ed films fr om the oldest period, w hich ar e described in this paper . W e belie v e that the y will additionall y help t o portr a y the past and sup - plement the Slo v ene film hist ory . 460 Lojz T ršan: V g la vni v logi nast opa Lilian …, str . 459–472 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Dokumentarnost starejših slovenskih filmov 1 Film je bil že ob s v ojem nastank u dok umentar en, podobno k ot f ot ogr afija. Njego v osno vni namen je bil prik az časa, ljudi, dogodk a, ok olja, kr aja … T ak o sta že br ata Lumier e z giblj i vimi slik ami, s potujočimi kinemat ogr afi, bolje r e - čeno kino pr edsta v ami, očar ala množice, saj sta jim pok azala oddaljene kr aje in dežele, nena v adne ljudi, pomembne in v elik e dogodk e, v se v s v ojem času, času snemanja. V ed eti mor amo, da je bila v E vr opi in tudi drugje k onec de v etnajst eg a st oletja že močno r azvita železnišk a mr eža, na Slo v ensk em je pot ek al del južne železnice, ki je po v ezo v ala Dunaj s T rst om. In pr a v ugodne pr ometne po v eza v e so omogočile, da so se film in filmsk e pr edsta v e širili k ot požar , v dobr em pome - nu besede. Lumier o vi sodel a v ci so že let o po odkritju filma prir ejali pr edsta v e, najpr ej v Mariboru, pot em pa, k ot je pot ek ala železnica, v Celju in Ljubljani. Film je bil g lobalni poja v , t oda že zgodnji prik azo v alci so dodajali lok alno not o in v eč - kr at posneli tu di prizor e iz mest , da so poleg »filmo v iz širneg a s v eta« dodali še film o mestu, kjer so se takr at dog ajale pr edsta v e, s čimer so se g ledalci dejan - sk o lahk o pr epričali, da je film »r esničen«, saj je prik azo v al tudi t o, k ar so pozna - li, na primer ulice, po k at er ih so hodili, sta v be, kjer so stano v ali, gostilne, kjer so posedali, par k e, kjer so se spr ehajali … T ak o je leta 1898 prik azo v alec Johan Blaeser posne l film Razgledi Ljubljane , ki pa se ni ohr anil. Na Slo v ensk em so se za film začeli zanimati dok aj pr emožni in v edoželjni ljudje, pr ed v sem tisti, ki so se že ukv arjal i s f ot ogr afijo. Pričak o v ali bi, da bodo prvi posnetki nastali izpod r ok nek og a, ki prihaja iz v ečjeg a mesta. V endar niso. Zgodilo se je v Ljut omeru, kjer je od v etnik in ug leden meščan dr . Kar ol Gr ossman leta 1905 posnel, k ak o so v Ljut omeru odhajali od maše in sejem, čez let o dni pa še filmski posnet ek s v oje družine, noseče žene in d v eh otr ok. Filmski r azisk o v alci so t em prvim slo v en - skim filmskim posnetk om dodelili naslo v e Odhod od maše v Ljutomeru 2 , Sejem v Ljutomeru 3 in Na domačem vrtu. 4 Filme je Gr ossman posnel zat o, da bi »ohr anil tr enut ek«, hkr ati pa tudi zat o, da bi g a pr ed v ajal prijat eljem in znancem sk upaj s filmi, ki jih je k upil za prik azo v anje. T ak o k ot f ot ogr afija je tudi film, mor da še bolj, izvrst en vir za r azne družboslo vne znanosti, od zgodo vine, etnologije do domoznanstv a in drugih v ed. Ob t em v elja poudariti, da so bili filmi posneti na filmski tr ak s perf or a - cijo v sr edini in so bili ob pr azno v anju st oletnice slo v ensk eg a filma leta 2005 k ot prvi slo v enski filmi r esta vrir ani in digitalizir ani, v studiu Alf a in omeg a iz Münchna. Z r esta vr acijo in digitalizacijo smo lahk o na obno v ljenih filmih opazili nek at er e no v e podr obnosti, na primer , na sejmu gr e lesk o v o šibje »mimo okna«, s k at er eg a je Gr ossmann snemal, na domačem vrtu pa deklici odplešeta »rin - g ar aja« do k onca. V današnjem času se je er a snemanja na filmski tr ak, z r edki - mi izjemami, izt ekla. Na tr ak, r azličnih širin, se je snemalo v se od časo v br at o v Lumier e pa do začetk o v enaind v ajset eg a st oletja. T or ej je na tr ak u tak o r ek oč zapisana »ži v a« zgodo vina d v ajset eg a st oletja, ki so jo zaznamo v ali v eličastni dogodki, žal pa tudi d v e v eliki s v et o vni v ojni. Zapis na filmsk em tr ak u je nepr e - cenlji v »mat erial« za prik az pr et eklosti, za dok az o pr et eklosti. Z neslut enim r azv ojem no v e t ehnologije, ki omogoča v se bolj k ak o v ostno digitalizacijo in r e - sta vr acijo, pa »starim filmom« lahk o v dihnemo mladostno dušo, tak o da jih lah - k o g ledamo na no vih nosilcih, v visoki r esoluciji, s poudar k om na posameznih podr obnostih. Kljub t emu se ob t em por ajajo no v a vpr ašanja. Pr edposta v lja se, 1 V si filmi, omenjeni v t em član k u, so del f onda SI A S 1086 Zbir k a filmo v v Ar hi vu R epublik e Slo v enije, P odatki o filmih so v r ačunalniški digitalni obliki dost opni na spletni str ani Ar hi v a R epublik e Slo v enije: http://arsq.go v .si/Query/ar chi vplansuche.asp x (dost op 5. 10. 2020). Is - k anje se lahk o izv aja po naslo vih filmo v . 2 SI A S 1086/2 37 Odhod od maš e v Ljut omeru 3 SI A S 1086/1 320 Sejem v Ljut omeru 4 SI A S 1086/9 06 Na domačem vrtu 461 Letnik 43 (2020), št. 2 da imajo posnetki na »starih filmih«, ki se v ečinoma hr anijo v filmskih ar hi vih in kinot ek ah, nepr ecenlji v o vr ednost , saj je v v ečini primer o v »dogodek prik azan samo na t em posnetk u in nikjer drugje«. T or ej, če se filmsk a k opija izgubi, »t eg a dogodk a ne bomo videli nik oli v eč«. Če se od krije k ak šna no v a k opija »star eg a filma«, čepr a v je t o že pr a v a r ed - k ost , je t o »pr aznik«, v elik a pridobit e v , s k at er o se lahk o člo v ek, ki jo je odkril, z v eseljem poh v ali. P o Gr os smannu je drugi najstar ejši ohr anjeni film, posnet na Slo v ensk em, Ljubljana 1909, 5 ki g a je posnel Sal v at or e Spina iz T rsta. Spina je posnel v elik o slo v esnost obletnice ljubljansk eg a pe v sk eg a društv a Sla v ec iz Ljubljane, ki so se g a udeležili tudi gostje iz št e vilnih drugih mest a v str o-ogrsk e monar hije in po mestu so pripr a vili v eličast en spr e v od, na k oncu pa še v eselico v par k u Z v ezd a. Domne v amo lahk o, da je ta film nar očil or g anizat or . Sicer pa ne g lede na t o, ali so t o posnetki »domačih« ali drugih snemalce v , imajo za zgodo - vino in druge v ede enak o vr ednost . T o je najstar ejši film s posnetki slo v ensk e pr est olnice in ob st oletnici filma je Slo v enski filmski ar hi v pri Ar hi vu R epublik e Slo v enije (dalje Slo v enski filmski ar hi v) pripr a vil v d v or ani slo v ensk e kinot ek e posebno pr ojek cijo, da bi opozoril na vr ednost t eh edinstv enih »ži vih slik«. K o smo že pri t eh najstar ejših filmih na Slo v ensk em, mor am poudariti, da je v eli - k a v eči na le-t eh, sk or aj v si, shr anjenih v Slo v ensk em filmsk em ar hi vu, ki je bil ustano v ljen leta 1968. Zgodnja ustano vit e v filmsk eg a ar hi v a, ki je pokri v al v es slo v enski pr os t or , je botr o v ala t emu, da so se lahk o zelo kmalu pos v etili zbir anju star ejših filmo v , v času, k o jih je bilo v eč, k o so bili še ohr anjeni. V edeti mor amo, da so ohr anjeni podatki o filmih, ki so bili posneti, poznamo v sebino, k er so bili og laše v ani in prik azo v ani, a se niso ohr anili. Pri t em naj spet omenim Gr os - smanno v e filme, ki so bili odkriti šele po drugi s v et o vni v ojni, leta 1947, k o je h Gr ossmanno v emu sinu Vladimirju, ki je bil tudi od v etnik, prišel, zar adi pr a v dnih zade v , filmski zgodo vinar F r ance Br enk, beseda je dala besedo in prišla sta do odkritja, da Vladimir hr ani filme s v ojeg a očeta Kar ola. Zat o so Gr ossmanno vi fil - mi pr e vzeli v odilno v logo med slo v enskimi filmi, Ljubljana 1909 pa pr edsta v lja najstar ejši ohr anjeni film, ki so g a v Slo v eniji posneli tuji snemalci. Od Bleda do Bleda Domne v a se, da je bil ist eg a leta posnet film Postojna z okolico , 6 ki prik azu - je prihod v lak a, gr ad Planina in v hod v P ost ojnsk o jamo, ki g a je Slo v enski film - ski ar hi v pridobil od Notr anjsk eg a muzeja, tak o k ot film Postojnska jama 7 iz leta 1926, ki pr edsta v lja prvi film, sneman v podzemnem s v etu. Slo v enski filmski ar - hi v se je po osamos v ojitvi Slo v enije v ključil v FIAF in vzposta vil odlične odnose, pr ed v sem s sosednjimi filmskimi ar hi vi. Pridobi v anje le-t eh ni bilo samoume v - no, t o je bila posledica str ok o vnih r azisk a v . Zah v aljujoč v semu t emu sta bila iz a v strijsk eg a filmsk eg a ar hi v a pridobljena film Razrušena Gorica 8 /Das Zerstoerte Goerz, iz leta 1916, ki prik azuje r azrušeno mest o, k ot posledico boje v na soški fr onti, in film z naslo v om Slike z Bleda 9 /Bilder aus Veldes , iz leta 1930, ki prik a - zuje Bled, njego v e znamenit osti in zdr a v ljenje ozir oma dopust v zdr a vilišču, ki g a je osno v al Arnold Rikli, začetnik turizma v t em gor enjsk em kr aju. Od hrv ašk e - g a filmsk eg a ar hi v a so bili pridobljeni štirje star ejši filmi: Ormož, Jugoslovanski Gallspach, 10 iz leta 1930, ki prik azuje turistične znamenit osti mesta Ormož, zdr a - vilišče Otmarja Majeriča s hot elom in k opališčem pa tudi kmetijstv o, k onjer ejo, 5 SI A S 1086/5 Ljubljana 1909 6 SI A S 1086/2 709 P ost ojna z ok olico 7 SI A S 1086/2 710 P ost ojnsk a ja ma 8 SI A S 1086/2 397 R azrušena Gorica 9 SI A S 1086/1 807 Slik e z Bleda 10 SI A S 1086/1 587 Ormož, Jugo slo v anski Gallspach 462 Lojz T ršan: V g la vni v logi nast opa Lilian …, str . 459–472 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections vinogr adništv o, k osce, v eselico, mline na Muri. Iz leta 1934 je film Poletni sivi sokol , 11 /Oj, ljetni sivi sokole , ki se nanaša na Bled, in sicer na taborjenje Sok olo v na Bledu. Film Radenci 12 iz leta 1937 ima podobno v sebino k ot film o Ormožu, v endar s poudar k om na polnilnici miner alne v ode R adensk a. Pridobljen je bil še film Evharistični kongres leta 1935 na stadionu v Ljubljani. 13 Od Jugoslo v an - sk e kinot ek e iz Beogr ada smo pridobili film Kliče vas Jugoslavija 14 /Jugoslavija vas zove iz leta 1939, ki se začne s prihodom v lak a na Gor enjsk o, nat o na Bled, v Bohinj in Ljubljano z znamenit ostmi in spektaklom na k opališču Ilirija, k o so se k opalci ob r obu bazena držali za g ležnje in v erižno v lok u sk očili v bazen. Iz leta 1933 je film Filmski reporter št. 5 15 s podnaslo v om Kmečki praznik z izvirnim naslo v om Filmski reporter br. 5/Kmetski praznik , neznaneg a a vt orja in pr oducenta, po naslo vu sode č v erjetno s Hrv ašk e, ki se nanaša na Bled in se zač - ne s panor amo z jezer om, ot ok om, gr adom in hot eli na obali, nat o so prik azani gostje v r esta vr aciji ob jezeru, pr omenada ob jezeru pod hot elom T oplice, odse v lune v jezeru, r azsta v a ži vine, po v or k a slo v enskih nar od nih noš, godbe, kmečkih v ozo v in zapr a v lji v čk o v , tudi z otr oki in planšarji do osr ednjeg a prir editv eneg a pr ost or a na stadionu na Bledu, kjer so bile ob v ečtisočg la vi množici k onjsk e dir - k e, posamične in z v ozo vi. Med filmi, ki jih niso posneli slo v enski snemalci o izseljencih v Združenih drža v ah Amer ik e, a so pomembni za Slo v ence, so filmi Škof Jeglič 16 iz leta 1930/ Confirmation of St. Barbaras' Parish Administrated by Bishop Jeglič , July 1926 Bridgeville PA USA iz leta 19 26, o birmi ljubljansk eg a šk of a Ant ona Bona v entu - r e Je g liča v Bridge villu v P ensil v aniji, t er filma, ki so jima pozna v alci naknadno dodelili naslo v a Slovenski izseljenci v Združenih državah Amerike iz let 1929 do 1935: 35. obletnica Kranjske slovenske podporne jednote in vseslovenski katoliški kongres v Jolietu Illinois 17 in 36. obletnica Kranjske slovenske podporne jednote v Detroitu, ZDA. 18 Iz leta 193 5 so filmi Prvi vseslovenski kongres v Clevelandu , v ZDA 19 , Slovesnost ob odkritju spomenika škofu Frideriku Baragi v Clevelandu 20 in Kulturni vrt v Clevelandu. 21 Dok umentarnost star ejših slo v enskih filmo v za nobeneg a pozna v alca ni sporna. T o naj bi v eljalo tak o za filme, ki so jih snemali slo v enski snemalci, k ot tudi za tist e, ki so jih na slo v ensk em ozemlju posneli drugi snemalci iz sosednjih območij. V erjetno tudi zar adi t eg a, k er sta tudi prv a slo v ensk a celo v ečerna fil - ma, tak o V Kraljestvu Zlatoroga 22 k ot tudi Triglavske strmine, 23 opr edeljena k ot igr ano dok umentarna, s podobno v sebino ozir oma v saj k ončnim ciljem, vzpo - nom na T rig la v . Zak aj podnaslo v od Bleda do Bleda? K o je bil Božidar Jak ac v obdobju med obema s v et o vnima v ojnama v Ameriki, je v kinu doži v el pr esenečenje, ki g a je g anilo. P o dolgem času, k o je bil zdoma, je v enem izmed pr edfilmo v , žurnalo v F o x zag ledal pr esenečenje, r eportažo z Bleda. V endar bodimo iskr eni, Bled je bil k ot slik a z izr edno lepot o, ok olico in k ot mondeno let o višče eden izmed naj v eč - kr at posnetih kr aje v na Slo v ensk em. 11 SI A S 1086/3 466 P oletni si vi sok ol 12 SI A S 1086/1 956 R adenci 13 SI A S 1086/4 78 E v haristični k ongr es leta 1935 na stadionu v Lj ubljani 14 SI A S 1086/6 779 Kliče v as Jugosla vija 15 SI A S 1086/7 909 Filmski r eport er št . 5 s podnaslo v om Kmečki p r aznik 16 SI A S 1086/3 808 Šk of Jeg lič 17 SI A S 1086/7 24 35. obletnica Kr anjsk e slo v ensk e podporne jednot e in v seslo v enski k at oliški k ongr es v Jolietu Illinois 18 SI A S 1086/1 114 36. obletnica Kr anjsk e slo v ensk e podporne jed not e v Detr oitu, ZD A 19 SI A S 1086/9 27 Prvi v seslo v enski k ongr es v Cle v elandu , v ZD A 20 SI A S 1086/7 10 Slo v esnost ob odkritju spomenik a šk ofu F rideri k u Bar agi v Cle v elandu 21 SI A S 1086/2 757 K ulturni vrt v Cle v elandu 22 SI A S 1086/2 2 V Kr aljestvu Zla t or og a 23 SI A S 1086/5 7 T rig la v sk e strmine 463 Letnik 43 (2020), št. 2 Zgodovinska slika V bistvu me je v edno zanimalo, ali lahk o iz ohr anjenih »starih filmo v « do druge s v et o vne v ojne sesta vimo »pr emik ajočo se zgodo vinsk o fr esk o«. T eža v e bi lahk o nast opile pri »kr aje vni det erminir anosti«, k ajti tudi nek at eri »v eliki kr aji«, k ot na primer Maribor , niso imeli v elik o posne tk o v . S posnetki je naj - bolj zast opana Ljubljana, zat em Gor enjsk a, Bela kr ajina in Dolenjsk a, pr ed v sem po zaslugi Božidarja Jak ca. Se v eda tudi ni v elik o» int erjerja«, notr anjih posnet - k o v , in sicer zar adi občutlji v osti filma, ki zar adi pomanjk anja s v etlobe ne bi dal ustr eznih r ezultat o v ali k er se snemalcem »notr anje ži v ljenje« ni zdelo posebej pomembno, z izjemo nek at erih družinskih filmo v , pr ed v sem dr . Alojzija K unsta. V sebino filmo v lahk o r azde limo v v ečje sklope in med njimi sta naj v ečja ja vne prir editv e in družinski filmi. Prir editv e so r azno vrstne, otv oritv e spomenik o v , spominskih pl ošč, ja vnih sta v b, t ombole, blagoslo vit e v jadr alnih letal, množični zbori, mladinski dne vi t er e v haristični in g asilski k ongr esi pa tudi pogr ebi zna - nih oseb, obletnice k ulturni h institucij, zbori bor ce v prv e s v et o vne v ojne, v t o k at egorijo lahk o št ejemo tu di cer kv ene slo v esnosti s pr ocesijami t er množične t elo v adne, pr ed v sem sok olsk e prir editv e in zbor e dela v stv a. V seriji družinskih filmo v se lahk o skri v a v se mogoče, od »nasta v ljanja k amer am« na domačem d v orišču in pri k opanju do posnetk o v s pot o v anj in izlet o v po bližnji in daljni ok olici, pa tudi z ladjami po Sr edozemlju. P ogosta k at egorija so filmi o mestih in tu rističnih sr ediščih, po zaslugi Božidarja Jak ca med t e sodijo tudi amerišk a mesta, Ber lin pa po zaslugi Maria F oerst erja. Glede na bog at o smučarsk o tr adi - cijo so filmi o smučarskih sk okih in Planici jasno opr ed eljena sk upina. P osebna k at egorija naj bi bili tudi filmi o športu, npr . a vt omobilizmu in k olesarstvu, t e - lo v adnih nast opih, zat em o sejmih in r azsta v ah, v elikih gr adnjah, nat o gorniški filmi, etnološki filmi, filmi o kmetijstvu in gozdarstvu, v ključno s kmetijskima šolama in kmečkimi shodi z r azsta v ami ži vine in k onjskimi dir k ami, o izseljen - cih v Ameriki, filmi o nesr ečah, modi, lepotnih t ekmo v anjih, r eklame, filmi o ži v alstvu, šolstvu. Filmi prik azujejo tak o podeželje k ot mest o, dela v ce in kmet e pa tudi int eligenco, slo v esnosti in prir editv e, zaba v o, pot o v anja. Iz v seg a t eg a je r es mogoče izluščiti odblesk ži v ljenja med obema s v et o v - nima v ojnama na Slo v ensk em. »Novi stari filmi« Leta 19 88 je izšla bog ata monogr afija z naslo v om V kraljestvu filma , s podnaslo v om Fotozgodovina slovenskega filma , filmografija 1905–1945 . P oleg odličnih člank o v Sil v ana F ur lana, Zdenk a V r dlo v ca, Bojana Ka v čiča in St ojana P elk a o »per cepciji« posameznih filmo v iz star ejšeg a obdobja je v njej tudi Fil - mogr afija slo v ensk eg a filma, ki jo je pripr a vila Lilijana Nedič, filmsk a zgodo vi - nar k a in dolgoletna sodela v k a Slo v ensk eg a g ledališk eg a in filmsk eg a muzeja, k asneje, po osamos v ojitvi filmsk eg a dela in ustano vitvi Slo v ensk e kinot ek e, pa v odja muzejsk eg a oddelk a v t ej no v oustano v ljeni instituciji. Nediče v a je zbr ala podatk e o v seh filmih star ejšeg a obdobja, ki so jih snemali slo v enski a vt orji in so bili hr anjeni v r azličnih slo v enskih institucijah, naj v eč v Ar hi vu R epublik e, pa tudi na R adiot ele viziji Ljubl jana in Muzeju NOB v Ljubljani. V si ti podatki držijo in pr edsta v lja jo »klasični nabor« najstar ejše slo v ensk e filmsk e dediščine«, naj - star ejšeg a filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a, ki so g a posneli slo v enski snemalci. Ob t em v elja omeniti, da sta pr ed leti T ele vizija Slo v enija in Muzej no v ejše zgodo vi - ne dala v se star ejše filme, ki so opisani v omenjeni monogr afiji, v hr ambo Ar hi - vu R epublik e Slo v enije, Slo v ensk emu filmsk emu ar hi vu (SF A), tak o da imajo ti filmi »s k upen dom« na enem mestu, v nacionalnem filmsk em ar hi vu. V t ej pu - blik aciji je 121 filmo v iz obdobja 1905–1941. Nek at er e med njimi so mojstrsk o, tak o k ot do sedaj še ne, analizir ali Sil v an F ur lan, Zdenk o V r dlo v ec, Bojan Ka v čič 464 Lojz T ršan: V g la vni v logi nast opa Lilian …, str . 459–472 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections in St ojan P elk o. Čas pa t eče. Leta 2005 je Slo v enija pr azno v ala st oletnico filma, po v ezano z Gr ossmannom in takr at je bil v Ljubljani tudi k ongr es FIAF , s v et o v - ne or g anizacije filmskih ar hi v o v in kinot ek, ki sta g a sk upaj or g anizir ala Ar hi v R epublik e Slo v enije/Slo v enski filmski ar hi v in Slo v ensk a kinot ek a. Zamisel, da bi pot ek al k ongr es ob st oletnici slo v ensk eg a filma v Ljubljani, se je por odila leta 2000 na k ongr esu FIAF v Londonu, k o s v a se o t em pogo v arjala s takr atnim dir ekt orjem Slo v ensk e kinot ek e Sil v anom F ur lanom. Ob st oletnici slo v ensk eg a filma sta bili izv edeni tudi prv a r esta vr acija in digitalizacija slo v enskih filmo v , Gr ossmanno vih se v eda. Do leta 2020 je Slo v enski filmski ar hi v pridobil k ar ne - k aj filmo v , ki pr edsta v ljajo pomembno dopolnit e v obst oječe zbir k e »star ejših filmo v «, k ar bo mor ebiti pripomog lo k no v emu dojem anju slo v ensk eg a filma v njego v em zgodnjem obdobju. E dina »spr ememba« med filmi, na v edenimi v publik aciji V kraljestvu filma, je ena spr ememba naslo v a. P o najdbi začetk a gor - lji v eg a, nitr atneg a dela filmsk eg a tr ak u in og ledu le-t eg a je bilo ugot o v ljeno, da je prv otni nasl o v filma, ki je bil poznan pod naslo v om Pogreb Judenburških žrtev pr a vzapr a v Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino. 24 No v o pridobljeni »stari filmi« v Slo v ensk em filmsk em ar hi vu so pr ed v sem družinski filmi, v ključno s posnetki z izlet o v in pot o v anj, ja vnih prir edit e v in športnih t ekmo v anj, pr edsta vit e v posameznih mest , pot o v anj, pa tudi r eklamni in izobr aže v alni filmi. Ob no vih odkr itjih lahk o začnemo z Božidarjem Jak cem, enim izmed naj - bolj znanih filmskih snemalce v pr ed drugo s v et o vno v ojno. Ar hi v R epublik e Slo v enije je leta 1989, t or ej let o po izidu monogr afije V kraljestvu filma, izdal knjigo filmsk eg a ar hi vista in v odje SF A Iv ana Nemaniča z naslo v om Filmski za- pisi Božidarja Jakca , kjer so podr obneje opisani v si do t edaj znani Jak če vi filmi. T oda pozneje so sodela v ci Slo v ensk eg a filmsk eg a ar hi v a pri Jak če vi v do vi T atja - 24 SI A S 1086/2 8 Zadnja pot nar odnih mučenik o v v domo vino Filmski kolut, foto Roman Marinko, Arhiv Republike Slovenije 465 Letnik 43 (2020), št. 2 ni odkr ili še enajst njego vih filmo v , ki jih je posnel pr ed drugo s v et o vno v ojno, leta 1930, in sicer so t o: Ameriška parada, 25 z godbo, v ozo vi s prik azom mlek ar - stv a in indijansk e v asi, policisti na k onjih, žensk ami z zasta v ami in mašk ar ami na hoduljah; Detroit, 26 kjer prik azuje v ožnjo z a vt omobilom pr oti mestu, indu - strijsk o pr edm estje in mestni vrv ež z nebotičniki in s v etlobnimi r eklamami; Pittsburgh , 27 s panor amo mesta ob v ožnji z v lak om, v ožnjo z a vt omobilom sk ozi pr edor , gr adnjo nebotičnik a, pr odajalci časopiso v , cer kvijo, snežnim met ežem, z božič nimi okr aski, s s v etl ečimi r eklamnimi napisi; San Francisco, 28 z vrstni - mi hišami v pr edmestju, z lok ali slo v enskih izseljence v; San Francisco Golden Gate 29 je film z morsk o obalo in domom najstar ejšeg a slo v ensk eg a naseljenca Judnicha, pr ed elom, ki se zar adi št e vilnih slo v enskih naseljence v imenuje k ar Kr anjski hrib, nar odnim domom in sk upinsk o slik o slo v enskih izseljence v; Wa- shington D. C., 30 ki prik azuje v ožnjo z a vt omobilom po mestu, ži v alski vr t , sta v bo Kapit ola, otr ok e v par k u, ognjemet; Anny Kiki 31 je Kiki P oženel v modni obleki na Č e v ljarsk em mostu v Ljubljani, ki prik azuje g asilski a vt o v No v em mestu in An y Sir k iz Pr age, ki obišče slik arsk o r azsta v o B. Jak ca; Znanci Božidarja Jakca v Združenih državah Amerike, 32 kjer Jak ac ob hiši pri jezeru portr etir a žensk o, gr e sk upaj z njimi v mest o, plesk ar pa pr ena v lja stano v anje; Božidar Jakac na obisku pri prijateljih v Združenih državah Amerike, 33 kjer se je peljal sk ozi manjša mesta in podeželje k družini, kjer je bil na k osilu in nar edil v eč sk upinskih filmskih portr et o v , kjer »se je ujel« tudi sam …, in d v a filma iz leta 1940: Planica, 34 kjer je Jak ac posne l r omarsk o s v etišče Br ezje, pogr eb, mošk e, ki gr edo v gostilno, za - t em pa v ožnjo v lak a pr oti Je senicam mimo St ola, izst opanje potnik o v s smučmi, panor amo sk ak alnice in smučarskih sk ok o v; Družinski film Božidarja Jakca, 35 posnet v Ti v oliju, kjer se otr oci sank ajo, smučajo in igr ajo hok ej, tam sta tudi Jak če v oče in žena T atjana z otr ok om. Drugi v eliki a vt or , prvi slo v enski šolani filmski dela v ec, od k at er eg a je Slo v enski filmski ar hi v pridobil filme iz med v ojneg a obdobja, je Mario F oer - st er , s serijo filmo v iz obdobja, k o se je šolal v Ber linu leta 1935 in ti filmi so: Priključitev Posarja, 36 o nacističnih zbor o v anjih v Ber linu ob priključitvi, zat em Skozi razstave v Berlinu, 37 ki prik azuje a vt omobilski salon, Berlinska reporta- ža 38 o utripu v elemesta, kjer je prik azano »v se«, a vt omobilski pr omet , k ulturne znamenit osti, ar hit ektur a, pr odajalne, letališče, železn ica, r ečni pr omet …, do Ber lina ponoči, v ključno z v ariet e plesalk ami, Skladanovsky bioskop 39 o pionir - jih nemšk eg a filma, Jugoslovanska delegacija v zapuščenem Harbinu, 40 Letalski miting v Berlinu, 41 Mednarodni filmski kongres v Berlinu, 42 Otvoritev avtoceste Frankfurt Darmstadt 43 in film z naslo v om Posebni dogodki, 44 kjer prik azuje me - 25 SI A S 1086/3 541 Amerišk a pa r ada 26 SI A S 1086/3 539 Detr oit 27 SI A S 1086/3 540 Pittsbur g h 28 SI A S 1086/5 37 San F r ancisco 29 SI A S 1086/3 538 San F r ancisco Golden Gat e 30 SI A S 1086/3 535 W ashingt on D . C. 31 SI A S 1086/3 636 Ann y Kiki 32 SI A S 1086/3 542 Znanci Božid arja Jak ca v Združenih drža v ah Amerik e 33 SI A S 1086/3 637 Božidar Jak ac na obisk u pri prijat eljih v Združ enih drža v ah Amerik e 34 SI A S 1086/3 548 Planica 35 SI A S 1086/3 552 Družinski fil m Božidarja Jak ca 36 SI A S 1086/2 538 Priključit e v P osarja 37 SI A S 1086/2 536 Sk ozi r azsta v e v Ber linu 38 SI A S 1086/2 531 Ber linsk a r eportaža 39 SI A S 1086/2 541 Skladano v sky biosk op 40 SI A S 1086/2 534 Jugoslo v ansk a deleg acija v zapuščenem Har binu 41 SI A S 1086/2 539 Letalski miting v Ber linu 42 SI A S 1086/2 535 Mednar odni filmski k ongr es v Ber linu 43 SI A S 1086/2 533 Otv orit e v a vt ocest e F r ankfurt Darmstadt 44 SI A S 1086/2 532 P osebni dog odki 466 Lojz T ršan: V g la vni v logi nast opa Lilian …, str . 459–472 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections st o in ži v ljenje v Ber linu, otv orit e v a vt ocest e, Leipzig in Hambur g. Dv e leti po - zneje, k o je bil že v Slo v eniji, je posnel še klasični družin ski film Spomini na lepše dni 45 o gr adnji prizidk a pri njiho vi hiši v Ljubljani in kl asični Družinski film 46 o ži v ljenju na njiho v em vrtu, počitnicah v T rstu in a vt omobilski dir ki v Ljubljani. Leta 1940 je posnel tudi film Naše železnice. 47 Prvi v odja Slo v ensk eg a filmsk eg a ar hi v a Iv an Nemanič je pri V alentinu Hv ali odkril tri filme Met oda Badjur e o Kr anju, in sicer so t o filmi Proslava ob 70. letnici Kranjske mestne čitalnice 48 in Odkritje spomenika kralja Petra Prvega osvoboditelja v Kranju, 49 oba iz leta 1926, t er Lepotno tekmovanje za Miss Kranja 1930, 50 ki je pot ek alo na t er asi r esta vr acije E vr opa. K ot je bilo že omenjeno, je Notr anjski muzej iz P ost ojne dal Slo v ensk emu filmsk emu ar hi vu v hr ambo d v a pomembna filma Postojna z okolico , ki prik azu - je tu di prihod v lak a in g a datir amo v let o 1909, in film Postojnska jama iz leta 1926, ki pr edsta v lja prv o snemanje v podzemnem s v etu. Iz leta 1930 je film Kmetijska šola na Grmu, 51 ki g a je nar očila Kmečka knjiga in kjer prik azujejo plemensk e bik e, osuše v anja močvirja z geodetskimi deli, sejanje, sajenje in ok opa v anje pridelk o v na posk usnem polju, čr edo kr a v na visok ogors k em pašnik u, ru v anje št or o v pri pripr a vi pašnik o v in gr adnjo k a - mnitih ogr aj. P osebej obsež en je ciklus filmo v z naslo v om Družinski film Merku, 52 ki ob - seg a v eč k ot trideset manjših k olut o v od leta 1929 do let a 1935 v T rstu. V filmih, ki jih je posnel Pietr o Mer k u, so prik azani počitnice t er obiski sor odnik o v in prijat elje v v T omaju, Pustriški dolini, Opčinah nad T rs t om, Gorici, Ajdo v ščini, Di v ači, K or oški, birme P etr a t er njego vih br atr ance v in sestričen, ki jih opr a v lja - ta šk of a Luigi F og ar in Ant onio Sancin, pust o v anja, igr anje violine, igr e v nar a vi in pr ed hišo, posnetki burje v T rstu, izleti z ladjo … Film Spomini iz mladosti Borčićevih, 53 ki je sesta v ljen iz v eč filmo v in g a je posnel Jak o v Bor čić, obseg a obdobje od leta 1931 do leta 1933. V ečina posnet - k o v je z izlet o v , na Gor enjsk o, v Med v ode, na Šmarno gor o, V eleso v o in v višje hribo vje, tudi na T rig la v , pot o v anje z ladjo po Sr edozem lju, od Benetk, Libije do Gr čije. Sokolski nastop v Ljubljani 54 neznaneg a snemalca je iz leta 1933 in je po - s v ečen sedemdesetletnici Ljubljansk eg a sok ola. Nadalje so tu še filmi iz leta 1934, pr a v tak o neznaneg a snemalca, ki jih je ar hi vu izr očil Jože Hausman z Bleda, in sicer: Sokolske manifestacije v Sofiji , 55 kjer so bili tudi slo v enski obisk o v alci, v saj sodeč po nar odnih nošah, Konjske dir- ke na Bledu, 56 tudi z v ozo vi zapr a v lji v čki, kjer je bila tudi jugoslo v ansk a kr aljica Marija s s v ojimi tr emi sino vi, in film Planica , s posnetki sk ok o v in padce v , ki pa je žal slabe k ak o v osti in je pr aktično neg ledlji v . Film Zapiski gozdarja, 57 ki g a je ar hi vu izr očil Igr Smolej, je iz leta 1935. T o je eden izmed najboljših med v ojnih izobr aže v alnih filmo v , neznaneg a sne - malca, pomemben zlasti za Štajersk o in Pr ekmurje, saj prik azuje dr e v esnice v Murski Soboti, R adečah pri Zidanem Mostu in R ačah pri Mariboru, vzgojo sadik 45 SI A S 1086/2 550 Spomini na lepše dni 46 SI A S 1086/2 549 Družinski fil m 47 SI A S1086/25 56 Naše železnic e 48 SI A S 1086/1 852 Pr osla v a ob 70. letnici Kr anjsk e mestne čitalni ce 49 SI A S 1086/1 850 Odkritje spo menik a kr alja P etr a Prv eg a os v obodit elja v Kr anju 50 SI A S 1086/1 853 Lepotno t ekmo v anje za Miss Kr anja 1930 51 SI A S 1086/1 900 Kmetijsk a šola na Grmu 52 SI A S 1086/5 905 Družinski fil m Mer k u 53 SI A S 1086/5 144 Spomini iz m ladosti Bor čiće vih 54 SI A S 1086/7 Sok olski nast op v Ljubljani 55 SI A S 1086/1 1705 Sok olsk e manif estacije v Sofiji 56 SI A S 1086/1 1704 K onjsk e dir k e na Bledu 57 SI A S 1086/1 0790 Zapiski goz darja 467 Letnik 43 (2020), št. 2 gozdneg a dr e vja, od semen do godnih sadik za pogozdo v anje, plantažne nasade t opola, ja v orja, jelše, bor a, macesna, črneg a or eha, dug la zije, amerišk eg a jesena, gozdno poljedelsk o gospodarjenje, kjer v mladih gozdn ih nasadih med dr e v esi gojijo še k oruzo in druge poljščine, nat o goliča v e in pogozdo v anje na P ohorju, kjer so v ospr edju otr oci pri »dečjem dne vu za pogozdo v anje«. E dini ohr anjeni film Vilk a Mazija je Ljubljana iz leta 1935, ki prik azuje znamenit osti Ljubljane med v ožnjo s tr am v ajem, gr adnjo Nebotičnik a, r egulaci - jo Ljub ljanice z dela v ci s k ompr esorji in pri minir anju t er z v lak om z v agončki v suhi strugi Ljubljanice in gr adnjo šk arpe. Iz leta 1936 je film Planica 58 C v eta Š vig lja s prik azom v ožnje v lak a pr oti Gor enjski, do postaje R at eče, kjer izst opajo s smučmi pr oti Planici, t er ase pri domu sk ak alneg a doma Ilirija, pripr a v na t ekmo, ogr odja sk ak alnice, obna v lja - nja napisa Planica na letalni mizi, k onstrukt orja sk ak aln ice Stank a Bloudk a, pa - nor amsk eg a pog leda, pog leda z vr ha sk ak alnice, tr eningo v sk ak alce v , g ledalce v in st ojnic, sk ok a Seppa Br adla, ki je prvi na s v etu s smučmi pr esk očil 100 me - tr o v , t očneje 101 met er … Film je Slo v enski filmski ar hi v pridobil s pomočjo Slo v ensk e kinot ek e. R udi Omota je leta 1940 posnel film Praznik Marije Pomočnice na Rakov- niku. 59 Jank o Balantič je ist eg a leta posnel film Krst prvega jadralnega letala 6. oktobra 1940 v Kranju, 60 ki g a je odkril Iv an Nemanič pri V alentinu Hv ali, sk upaj s tr emi drugimi filmi o Kr anju, k ot je bilo že omenjeno. Iz obdobja med obema s v et o vnima v ojnama, med leti 1935 in 1940, je tudi r eklamni film ESVE nogavice Vidmar, 61 ki prik azuje tr go vino v sr edišču Lju - bljane, ob Magistr atu, oblačenje ženskih s vilenih nog a vic in animir ani posnet ek, k o ptici r azt egujeta blago, pri čemer je prik azana priznana blago vna znamk a. Film je odkril Janez Meg lič in g a zaupal ar hi vu. V elik je tudi opus družinskih filmo v dr . Boža Šk er lja, 16 filmo v , ki so pr e - sneti, še zlasti pomembno za zgodo vino je dejstv o, da je v se filme k omentir ala hčer k a dr . Šk er lja, Dagmar Slek o v ec. V ečina filmo v ima ugot o v ljene letnice, za druge pa imamo podat ek, da so bili posneti v obdobju med obema v ojnama. Naj na v edem naslo v e in letnice: Potovanje na Golnik, 62 1938, Norveška, 1932, Smučarski skoki v Planici , 1940, Počitnice na Češkem, 1933–1934, Izpopolnje- vanje na visoki šoli za telesno kulturo CIWF v Varšavi , 1935, Dunaj , 63 1938, V Ljubljani in Tivoliju , 64 1935, Družinski prazniki družine Škerlj, 65 1932–1940, t er filmi br ez ugot o v ljenih letnic: Na počitnicah v Sukošanu, 66 Škerlj s sodelavci v Pragi, 67 Letalstvo , 68 V Brežicah, 69 Na dvorišču Resljeve 13, 70 Na drsališču, 71 Pri Katr ci 72 in Nedelja družine Škerlj. 73 Filmi so bili pridobljeni s pomočjo Slo v en - sk e kinot ek e. 58 SI A S 1086/3 75 Planica 59 SI A S 1086/2 348 Pr aznik Mar ije P omočnice na R ak o vnik u 60 SI A S 1086/1 854 Krst prv eg a jadr alneg a letala 6. okt obr a 1940 v Kr anju 61 SI A S 1086/6 734 ES VE nog a vice Vidmar 62 SI A S 1086/2 946 P ot o v anje na Golnik 63 SI A S 1086/2 951 Dunaj 64 SI A S 1086/2 952 V Ljubljani in Ti v oliju 65 SI A S 1086/2 956 Družinski pr azniki družine Šk er lj 66 SI A S 1086/2 954 Na počitnicah v Suk ošanu 67 SI A S 1086/2 955 Šk er lj s sodela v ci v Pr agi 68 SI A S 1086/7 769 Letalstv o 69 SI A S 1086/7 770 V Br ežicah 70 SI A S 1086/2 958 Na d v orišču R eslje v e 13 71 SI A S 1086/7 771 Na drsališču 72 SI A S 1086/7 772 Pri Katr ci 73 SI A S 1086/7 773 Nedelja druž ine Šk er lj 468 Lojz T ršan: V g la vni v logi nast opa Lilian …, str . 459–472 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Janez K or enčan je v letih od 1939 do 1940 posnel Družinski film, 74 na ka- t er em so posnetki T ržiča, vzpon na planino in k očo na K of cah, obisk pri Tišlerju v K o v orju in na t em filmu je celo t elo v adba, »bod y building« v gor ah. Od Igorja Ha v ličk a je bil pridobljen film Birma Jelke in Vere Lapajne 75 iz leta 1941, ki prik azuje pr ed v sem pripr a v o družine na ta dogodek. Zgodo vinski ar hi v Celje je odkril barvni film Rogaška Slatina , ki izvir a iz obdobja med obema v ojnama in prik azuje hot ele, par k in spr ehajalce. Dedič Jank a R a vnik arja, Mat ej R a vnik, je Ar hi vu R epublik e Slo v enije zau - pal v hr ambo film Pogreb Antona Maleja v Bohinju 76 iz leta 1930 in še tri druge filme iz med v ojneg a obdobja z naslo vi Hrastnik , Trbovlje in Planica , ki so v neg a - ti vu in še niso str ok o vno obdelani. Bolnišnica Golnik je med dr ugim Ar hi vu zaupala v hr ambo tudi d v a pr ed - v ojna filma z naslo v oma Sličice iz sanatorija na Golniku 77 in Torokalne operacije na Golniku. 78 T or ej la hk o r ečemo, da je bilo po letu 1988 odkritih 100 filmo v slo v enskih a vt orje v do obdobja druge s v et o vne v ojne, ki so bili posneti na r azličnih film - skih tr ak o vih, od amat ersk eg a 8 mm do pr of esionalneg a 35 mm tr ak u. Ob v sem napisanem o filmih, ki so bili na no v o pridobljeni, v elja omeniti tudi v ečjo zbir k o filmo v Iv ana Bolleta, ki je na no v o odkrita t er je v zasebni lasti in je Slo v ensk emu filmsk emu ar hi vu ni uspelo pridobiti. Filmi dr. Alojza Kunsta, kronska pridobitev zadnjega časa P o mojem osebnem mnenju so ena izmed naj v ečjih pridobit e v Slo v ensk e - g a filmsk eg a ar hi v a v zadnjem času Družinski filmi dr . Alojzija K unsta, 79 posneti od leta 1929 do leta 1936. Filme smo pridobili leta 201 8. V hr ambo nam jih je zaupala Lidija Dolg an, pot em k o jih je na elektr onski digitalni nosilec, na D VD , s filmsk eg a tr ak u pr esnel Janez Meg lič, ki je Dolg ano vim tudi pr edlag al, naj jih shr anijo v ar hi vu. Zar adi izr edne po v ednosti in dok umentarnosti sem se odločil, da jih podr obneje opišem in podam s v oj k omentar . P omembni so tudi zar adi t eg a, k er jih je posnel znameniti Slo v enec. K ot lahk o pr eber emo na Wikipediji, se je se dr . K unst r odil na P olzeli 3. aprila 1890. Medicino je študir al v Pr agi. K o se je odločil za r adiologijo, se je izpopolnje v al na Dunaju, v Ber linu, F r ankfurtu in H ambur gu. V Slo v eniji, v Ljubljani, je bil začetnik r adiologije, primarij in pr edst ojnik R ent genološk eg a inštituta za Slo v enijo in Istr o, od leta 1938 do leta 1940 pa je bil tudi pr edsednik Slo v ensk eg a zdr a vnišk eg a društv a. Doži v el je lepo star ost . Umr l je v Ljubljani 31. maja 1970. Ohr anjenih filmo v je pet in so bog at o dok umentir ani, tak o r ek oč je ob v sak em posnetk u tudi besedilo, kje in k daj se dog aja. A vt or je imel že na začetk u jasen načrt za snemanje, k ar izv emo iz zapisa: Film iz ži v ljenja dr . K unsta, njego v e žene A de in hčer k e Lilian. V edelo se je: v g la vni v logi igr a Lilian, r ojena 22. maja 1928, zat o se zgodba začne na d v orišču, k o je bila hčer k a star a trinajst mesece v , z mamo A do in še nek aj njeni - mi prijat eljicami. T o je bil poseben dogodek, saj se igr a z majhno srnico, nat o še ist o poletje, leta 1929, sledi k opanje na k opališču na Sori v Šk ofji Loki, kjer Lili - an z mamo v es elo čof ota, k opalci sedijo na obali k opališča, tam se igr a s k osma - tim psičk om in oče jo ponos no drži v nar očju. V se k aže, da so si že k upili mot or prik oličar , saj se z očet om pelje z d v orišča in na njem v eselo pozir a z mamo. Mogoče so šli z njim na Bled, saj Lilian opr a vi prvi sk ok v jezer o pri petnajstih 74 SI A S 1086/8 932 Družinski fil m Janeza K or enčana 75 SI A S 1086/1 2350 Birma Jelk e in V er e Lapajne 76 SI A S 1086/1 1963 P ogr eb Ant ona Maleja v Bohinju 77 SI A S 1086/8 442 Sličice iz san at orija na Golnik u 78 SI A S 1086/8 441 T or ok alne op er acije na Golnik u 79 SI A S 1086/1 2362 Družinski f ilmi Alojzija K unsta 469 Letnik 43 (2020), št. 2 mesecih, k ot je zapisano v k omentarju. Se v eda jo pri sk ok u v v odo ujame mama A da. P osneti so tudi množica k opalce v na tamk ajšnjem k opali - šču, pogumni sk ak alec s st olpa in ljudje pri čol - narjenju. Lilian se tudi igr a, in sicer v pesk u ob jezeru. Sledi kr at ek posnet ek letala, ki vzleta. T udi oče je bil ponosen nase, saj se je z v eseljem posnel na balk onu s v oje hiše. Železnišk e zapor - nice se d vigujejo, mama A da pa gr e z Lilianinim dedom in hčer k o na sr edi v eselo, br ezskr bno po ulici. Le ta 193 0 je bila Liliana, star a d v e leti, po - sneta v malem bazenu na k opališču Ilirija v Lju - bljani, kjer se igr a s k ang lico. Iz Splita se je ohr a - nil posnet ek, k ak o se dr . K unst v eselo k opa in sonči na mors ki obali z ženo A do. Dv e leti k asne - je, na v elik o noč, je posnel hčer k o v plaščk u in s plet eno t or bico na obali blejsk eg a jezer a, pod tamk ajšnjo cer kvijo, kjer se A da pogo v arja z d v e - ma znank ama . Na Bledu je napr a vil tudi sk upin - sk o slik o, on je na sr edini, na le vi sta ženski, na desni pa Lilian z mamo. Nat o sledi znameniti po - snet ek, na k at er em tri deklice plešejo v kr ogu »ring ar aja«, nat o ena izmed njih st oji pri miru na sr edini, strmi v k amer o, drugi d v e pa plešeta ok oli nje. Prizor spominja na Gr ossmanno v film Na domačem vrtu . Sledi posnet ek z mamo in ba - bico na izletu nad Begunjam i. T am je nastala za - nimi v a slik a, k o so se v si z obr azi nagnetli ob le - sen okvir v ogr aji. P ozimi 1932 so bili v Kr anjski Gori, kjer je mama A da smučala nad v asjo, k o je sk upina smučarje v šla čez majhen hrib. Pr esene - tlji vi so tudi posnetki med nar odne smučarsk e t ekme, ne v Pla nici, t em v eč v Kr anjski Gori. Ist eg a leta so šli z v lak om (meseca mar ca!) na smučar - ski izlet na Ble d, kjer so smučali k ar po zasneženi cesti, pod hot elom P ar k s pog ledom na zasneže - no jeze r o iz r esta vr acije nad njim. Naslednji po - snet ek prik azuje sk upino, v erjetno zdr a vnik o v , ki odhajajo iz sta v be. Mama A da in Lilian sta na za - sneženi ulici, naspr oti slaščičarne P etriček na Cank arje vi ulici v Ljubljani. Sledi posnet ek v hoda v Okr ožni ur ad za za v ar o v anje dela v ce v na Mi - klošiče vi ulici v Ljubljani. Nedeljski izlet na Go - r enjsk o se začne z v ožnjo a vt omobila iz g ar aže. Iz njeg a iz st opita dr . K unst in Lilian t er se ponosno posta vita pr ed v ozilo. A da in Lilian se spr ehajata na tr a vnik u nad naseljem, spodaj je cer k e v , v da - lja vi pa še ena. T a prizor je bil mogoče posnet kje v ok olici Kam nik a. Dr . K unst je postal član A vt o - mobilsk eg a kl uba in bil z dr užino na Jezersk em, kjer sta a v gusta 1932 pot ek ala druženje a vt omo - bilist o v in blagoslo v klubsk eg a pr apor a. Dr . K unst je ob t ej priložnosti napr a vil še posnet ek s v ojih deklet na tr a vi in hčer k e na jasi, med vršaci. Sledi serija posnetk o v sk ok o v s st olpa v v odo. Sept em - br a 193 2 so šli na izlet A vt omobilsk eg a kluba na Mala Lilian s srnico, slika iz filma SI AS 1086/ 12362 Družinski film dr. Alojz Kunst 1929–1932 Lilian s svojima prijateljicama, slika iz filma SI AS 1086/12362 Družinski film dr. Alojz Kunst 1929–1932 470 Lojz T ršan: V g la vni v logi nast opa Lilian …, str . 459–472 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Lisco, kjer so imeli pr a v o zaba v o, kjer jih je zaba - v ala harmonik arica in so napr a vili k ak o v ostno sk upinsk o f ot ogr afijo pod s v ojim pr apor om. Z a vt om so se peljali po Ljubljani in snemali, od Ba - v arsk eg a d v or a, kjer vidim o tirnice in tr am v aj, k onjsk e vpr ege, par kir ane a vt omobile, napr ej pr oti Nebotičnik u, Pr ešern o v emu spomenik u, čez T r omost o vje, do Magistr ata, kjer je še stal spomenik jugoslo v ansk emu kr alju P etru Prv emu Zedinit elju. T u se v ožnja k onča. P ot em sledijo še »normalni« posnetki ulice pr ed Glasbeno matico, Dr amo in K ongr esnim tr gom, kjer se k amer a naj - pr ej približa Nebotičnik u, se obrne pr oti Uršulin - ski cer kvi in na k oncu pr oti Filharmoniji z gr a - dom v ozadju. Sledi prizor z Lilian in Hank o v Ti v oliju, star o štiri leta in pol: na pr omenadi, po - t em t ečeta po par k u, se igr ata in plešeta »ring a - r aja«. P ot em sta še d v a, zelo r edk a in dr agocena posnetk a druž insk eg a ži v ljenja, »znotr aj«, v hiši, kjer mama A da ber e časopis , pot em hčer ki Lilian v nar očju ber e iz slik anice, hčer k a nat o sama spleza v st olček in je iz kr ožnik a, nat o jo mama da spat in zapr e post eljo s pr egr ado, Lilian pa sk ače po post elji k ot v sak r azposajen otr ok. Dr . K unst s starima staršema s v oje hčer k e igr a domi - ne, žena A da pa igr a na kla vir . E den izmed daljših posnetk o v nosi pr epr ost naslo v Iz potovanja po Sredozemlju . S potnišk o ladjo Kr aljica Marija so odpluli pr oti Krfu, kjer so si og ledali kip star ogr - šk eg a junak a in med plutje m tudi tr dnja v o. Na ladji so se sončili, igr ali igr o, k o čez mr ežo eden drugemu mečejo kr oge, igr ali šah, se k opali v ba - zenu in ena iz med k opalk je imela celo poseben napihlji v »šlauf« v podobi stilizir aneg a k onjiča. Pr eden pridejo v Bar celono, je prik azana še mno - žica g al ebo v . V mestu so si og ledali pristanišče z množico potniških ladij, dr . K unst je posnel tudi k apitana in mornarje, spomenik e, mestni vrv ež, zobat o železn ico, še zlasti so g a zanimale bik o - bor be. Slik e iz Alžir a in T unisa v filmu so r es sli - k e: por tr eti posameznih domačino v v njiho vih značilnih dolgih oblačilih, s tur bani in f esi, žensk z zakritim obr azom, prizor o v s tržnice, posame - znih zanimi vih sta v b. P ot em se spet pr eselijo na deželo, v erjetno v ok olico No v eg a mesta, kjer se star ejši spr ehajajo po polju in med kmečkimi hi - šami. Nat o vidimo dr . K unsta pri pla v anju. Videti je, da so dobili no v a vt o, v oz i g a žena A da pa tudi dr . K unst , pog ledat g a pride tudi star ejša žensk a. Spet sledi pla v anje v bazenu, v se družine. Na do - mačem vrtu A da leži na ležalnik u, Lilian se v ozi s k olesom, g a tudi čisti in zali v a r ože t er dela st oje na tr at i, z oče t om čistita a vt o, mama g a pot em v ozi. T ak o k ot Potovanje po Sredozemlju je daljši film tu di z naslo v om Zimska zabava na Vršiču . Očitno so se pozimi z a vt omobilom odpr a vili na Dr. Alojz Kunst na balkonu svoje hiše, slika iz filma SI AS 1086/12362 Družinski film dr. Alojz Kunst 1929–1932 Lilian z mamo Ado na motorju, slika iz filma SI AS 1086/12362 Družinski film dr. Alojz Kunst 1929–1932 471 Letnik 43 (2020), št. 2 hrib, na posnetk u je k omentar: Sneg in ledena cesta prisili k onjsk e sile, da se usta vijo in zmrznejo. Sledi prizor , na k at er em odk opa v ajo a vt o iz sneg a in g a posk usijo odpeljati s k onjem, nat o sledi k omentar: Obrnjen, a že v plank ah. P o - t em so najeli d v a k onja, možaki potisk ajo a vt o in šele nat o jim g a uspe r ešiti, k ar je pospr emljeno s k omentarjem: P o šesturnem delu je bil a vt o spet na tr dnih tleh v Kr anjski Gori. Zaključek filmo v je barv en in prik azuje k arne v alsk o po v or - k o v Ljubljani , z godbo, pustnimi v ozo vi in na k oncu celo z v elik ansk o ribo (ali letalom), v bistvu z v elik o o v alno stv arjo. Obstaja tudi posnet ek tr am v aja, mno - žice in dr . K unsta v a vtu, na k at er em je napis F ot o kino. Zadnji prizor na filmu prik azuje, k ak o A da doma r eže vrtnice, se usede na plet en st ol na d v orišču, ber e časopis Jutr o, oče iz g ar aže pripelje a vt o, Lilian pa se s prijat eljico s k olesom v ozi po d v orišču. T o naj bi bil podr oben opis filma, pripr a v ljen tudi z namenom, da dou - memo, k olik o inf ormacij iz ži v ljenja v določenem obdobju se lahk o skri v a na dr agocenih »starih filmskih posnetkih«. ARHIVSKI VIRI • SI A S 10 86 Zbir k a filmo v: http://arsq.go v .si/Query/ar chi vplansuche.asp x (do - st op: 5. 10. 2020). LITERATURA Nedič, Lilijana: Filmogr afija 1905–1945. V : V kr aljestvu filma (ur . Sil v an F ur lan). Ljubljana: Založil Slo v enski g ledališki in filmski muzej, 1986/87, str . 66–77. Stibilj, T atjana R ezec, Sunčič, Vladimir , T ršan, Lojz: Filmsk o gr adi v o Slo v ensk eg a filmsk eg a ar hi v a pri Ar hi vu R epublik e Slo v enije. Ljubljana: Založil Ar hi v R epublik e Slo - v enije, 2002. https://sl.wikipedia.or g/wiki/Alojz_K unst (dost op: 5. 10. 2020). S T ARRING LILIAN … FILM CRE A TIVITY ON THE SL O VENIAN TERRIT OR Y BEF ORE THE SEC OND W ORLD W AR A T THE AR CHIVES OF THE REPUBLIC OF SL O VENIA WITH AN EMPHA SIS ON A C QUISITIONS IN THE PERIOD BETWEEN THE YE AR S 1988 AND 2020 Since their cr eation in 1895, w hen the Lumier e br others or g anized the first film sho w in P aris, mo ving pictur es ha v e e x cit ed the human imagination and fundamentall y mar k ed the 20 th century . The Slo v enes w er e not f ar behind. In 1905 and 1906, dr . Kar ol Gr ossmann, a la wy er fr om Ljut omer , shot the first thr ee films Dismissal from Mass in Ljutomer , In the Family Garden and The Lju- tomer Fair . In 1968 the Slo v ene Film Ar chi v es w as established and still func - tions in the fr amew or k of the Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia, w her e it col - lects and pr ot ects the Slo v enian film ar chi v al mat erial. Thank s t o the r elati v el y ear l y establishment of the Slo v enian Film Ar chi v es, mor e that 90% of Slo v enian films ha v e been pr eserv ed. In the y ears 1986 and 1987, a monogr aph entitled “In the Kingdom of Film ” w as published, w hich pr esent ed the filmogr aph y fr om VIRI IN LITERA TURA SUMMAR Y 472 Lojz T ršan: V g la vni v logi nast opa Lilian …, str . 459–472 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections 1905 until the end of the Second W or ld W ar . All these films ar e k ept at the Ar - chi v es of the R epublic of Sl o v enia, in the Slo v ene Film Ar chi v es sect or , in the f onds SI A S 10 86 Collection of films. Inf ormation about a film, title, carrier , time of cr eation, scope and short cont ent ar e r ecor ded in digital f orm and a v ailable at http ://arsq.go v .si/Query/ar chi vplansuche.asp x. Since 1988 , the emplo y ees managed t o acquir e a hundr ed “new old films” fr om the period betw een the both w or ld w ars. Those ar e mostl y f amil y films, including r ecor dings fr om e x - cursions, tr a v els, public and sport e v ents, pr esentation of t o wns. Also ad v ertise - ments and educational films ar e pr eserv ed. An anal y sis of cont ent sho w s that Slo v enian films fr om the mentioned period, as in moder n times, co v er all la y ers of the social lif e, fr om economic, cultur al, sport , r eligion t o f amil y . The ear l y film had the same purpose as t oda y , namel y , t o mostl y doc ument but at the same time t o cr eat e, educat e and ent ertain. The goal of the pr esent paper is t o pr esent inf ormation on the new l y acquir ed films fr om the oldest period in one place and w hich can be used b y ar chi vist and users of film ar chi v es. As an e x ample of the richness of inf ormation and pictur es, w hich can be deri v ed fr om these v ast ma - t erials, I pr esent ed films b y dr . Alojzij K unst , the pioneer of Slo v ene r adiology , w ho, in 1929, with his daug ht er Lilian ’s first st eps, beg an t o r ecor d the lif e of his f amil y , w hich li v ed in Ljubljana. These document ed r eco r ds, fr om classical f am - il y r ecor dings t o tr a v els ar ound Slo v enia and cruises in the Medit err anean on the Queen Maria ship, sho w the lif esty le of a w ell- off, but not rich f amil y fr om Ljubljana, a city , w hich w as an e x cellent scene of those happ y times betw een the both w or ld w ars.