29. štev.
V Ljubljani, dne 25. julija 1901.
XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati tS aro dni TIskarni'1 ▼ LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu ..Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Pred volitvami.
Govor pobI. dr, Ivana Tavčarja na shodu saupnih mož  narodno - napredne   stranke dne 18. julija t. 1.
Slavni abod! Kranjski deželni zbor do Slvel je predvčeranjim svojo smrtno uro, in ae mu bodo pisali in govorili nekrologi. Nadi politični nasprotniki, ki so v pokojnem deželnem zbora imeli vezane roinh bodo o njem prej kot ne prav slabo govorili. Pa je imel tudi svoje dobre strani ta deželni ibor! Moja naloga ni, da bi pri današnjem zboro vanju v tem pogleda spuščal se v podrobnosti, k tema prida čas, ko zborujejo volilni shodi. Danes pa naj Vam delovanje preminolega deželnega abora v splošnih potezah opišem, aH tadi te poteze jasno kažejo, da je imelo to delovanje mnogo za ljudstvo dobrega, in za nafio stranko godnega v sebi.
Glavni značaj zadnjega deželnega zbora
_ in to se mi vidi tako važno, da je moram
najprej naglasiti — kazal se je v tem, da so več ali manj vsi napredni elementi kot skala stali proti navalom takoimenovanega katoliškega narodajaštva; vslau t»ga se j« jasno pokazalo, da ljubi Bog tadi na Kranj-akem ne dopušča, da bi klerikalno trnje raslo do nebes! Zadnji deželni zbor je bil težka veriga tistemu slaboglasnemu kranj akema produkta, kojema pravimo »duhovnik politik*. Dragi prijatelji, duhovnik politik je sioer zase prav izvrsten gospodar, ali slab gospodar je za svojega bližnjega, in ako se mu posreči, dobiti v roke oeli narod, je tudi narodu najslabši gospodar, kar si jib misliti moremo. Molze ga, kakor molze kmetic sadnjo svojo krav i on, hoče imeti zadnjo kapljo mleka, če ne drugače pa s tem, da zlorablja vero in svete njene predpise v pohlepne namene svojega žepa! Tak je naš duhovnik politik, ali svoj spomin postavil si je v kamen, ki se je ravnokar blagoslovil sredi Aentvidskega polja nad Ljubljano. Ta kamen ležal bode vzlio božjemu blagoslova do sodnega dne slovenskemu naroda v ftelodoa, in ti ničvredni Škofovi zavodi ne bodo ničesar druzfga nego orjaška stiskalnica, ki naj stoletja in stoletja iztiska vse žulje iz našega bera-Šksga kmeta! Da,drsgl prijatelji, duhovnik politik je največja nesreča za našo deželo. In jaz pripisujem preminulemu deielmima »boru v največjo zaslugo, da je šest let neprestano pristrigel repetnioa tema nevarnemu tiču, tako da je končno duhovnik politik v našem deželnem zboru Metal okrog kot obstreljeo vrabeo. Tam ni jedel ▼sekl dan ocvrtih pišet, pač pa je moral ■obatl ovsenjak onemogle in nesposobne °pozlclje? Ostane pa resnica, da bi bila za deželo največja nesreča, de jo dobi v svoje t°ke duhovnik politik. Pod vtisom tega pre Pričanje morate stopiti v novi volilni boj!
Pri tem naj vas pa nikar ne plašijo viso-kodoneče besede o slogi in o Svatoplukovi metli. Svatoplukova metla, ki je navezana iz samih složnih tepcev, zlomi se lažje, nego preperela slama! Dobro organizovana inteligenca, ki se zaveda svojih nalog, je več vredna nego deset takih Svatoplukovih metelj, in naj je vsaka še posebej blagoslovljena, kakor je blagoslovljen kamen škofove dušne prisilne delavnice sredi šentvidskega polja!
Vzlio temu svojemu značaja pa je bil zadnji deželni zbor pred vsem prijatelj slo venskega kmeta. Prijatelj tega zaslepljenega reveža, ki tava za svojim duhovnikom-politikom kot ovca za pastirjem, meneč, da hodi po stezi proti nebesom. V resnici pa ničesar druzega ne dela, nego da zdihnje pod težkim bremenom vreč, katere nosi v farovške žitnice. Tega reveža, kojega so s strahom pred peklenskim požarom omamili, ter mu vzeli zadnjo iskro pameti, tega re veža ljubili smo v deželnem zbora. Ne-brojni vodovodi, nebrojne preložitve cest, odprave klancev, in drugi nebrojni darovi, katere smo pokladalinaoltardeželne kulture* pričajo o ti naši ljubezni do našega kmeta, ki je korenina in deblo slovenske naše prihodnosti.
Deželni zbor bil je dalje prijatelj uči-teljstva. Stan je to, o kojim se mora z nova in z nova naglašati, da je našema ljudstvu vsaj tako potreben, kakor duhovski stan. Neka) smo za učiteljstvo dosegli, vsega pa nismo mogli doseči; kar se ni doseglo, doseže se v bodoče. Število Šol se je pomni žilo na vse strani. Ljudstvo sedaj zdihuje, ker so izdatki veliki. Kmalo pa bode tudi med narodom prodrla zavest, da je vsaka nova šola nov korak k napredku in blagostanju. Šole med nami so kakor lučioe, ki hrle* skozi temo, in mi, ki smo napredna stranka, le želimo, da bi se število teh lučič m ni žilo in množilo, tako da bi se ko nčno združile v mogočen pismen, ki obsije vse temne kote, katerih je ie toliko med našim ljudstvom.
Deželni zbor bil je tadi prijatelj trgovatva in obrtništva. V tem oziru stekel si je nevonljivih zaslug, da je neprenehoma pobijal katoliško gospodarsko organizacijo, ki so jo iz ekapenzarakih namenov v svet postavili nekateri tako imenovani katoliški odvetniki. Deželni zbor je deloval z vso vnemo na to, da se je ta organizacija tadi na zgoraj v pravi luči pokazala kot to, kar je, namreč kot — ne rečem — sleparski Izrodek sleparskih glav, — pač pa kot nevarna igračarija naška-šenih in nevednih, pri tem pa do neba ošabnih diletantov, katere bo poznejši rod še preklinjal, vzlio temu, da jih sedanji Šk< f Ljubljanski blagoslavlja!
Bil je deželni zbor pa tudi prijatelj mest, teh središč nepreštevilne slovenske inteligence. Prejšnji deželni zbori so naša mesta zanemarjali, prav po recepta duhovnika-politika, ki od veselja skače, če je napravil prepir mej kmetom in meščanom. Deželni zbor pa je svoje delovanje vrejal po načelu, da si interesi našega kmeta in našega meščana ne nasprotujejo, in da se, Če se jednemu pomaga, pomaga obema. Vodovodi v Novem mesta, v Postojni in v Kranja bodo še v poznih letih zgovornejše cd debelih knjig oznanjevali, kako pametno in pravično stališče je v tem pogleda zavzemal deželni zbor kranjski, in kako ne* spametno, pa vendar zlobno je postopanje naših duhovnikov-politikov, ki hočejo po vsi sili imeti vojsko med meščani in kmeti.
Deželni zbor pa je bil končno prijatelj celemu slovenskemu naroda. Kdo bo v letih poznejših hotel verjeti, da je minoli deželni zbor, ki so ga ob mejah in v središču toli zasramovali in v nič de* vali in v prah teptali, da je ravno ta deželni zbor, z blagoslovljeno svojo roko zasejal prvo seme,s kojega bo zraslo mogočno steblo bodoče Ljubljanske ani verze. Ravno ta deželni zbor dal je resno podlago ustanovitvi višje trgovske šole, ki bode v korist trgovstvu. Sprejela pa se je ta ustanovitev soglasno, kar daje upanje do splošnega premirja, koje želimo iz celega srca, ravno tako, kakor je žele naši bratje poMoravi in češki kraljevini.
Končno ustanovil je isti deželni zbor kmetijsko šolo za Gorenjsko, ki bode v korist našemu kmeta. Ta šola bode vsaj na Gorenjskem središče, s kojega se bode zasnovalo koristno zadružništvo po deželi. Tukaj bodi jedenkrat za vselej povedano, da naša stranka ni bila nikdar proti zadružništva, in da tudi danes ni. Zahteva pa, da se zadružništvo postavi na pametno in zdravo podlago, tako da ne bode spodjedalo drugih koristnih stanov, in da se ne bode ustanavljalo zgolj v namenu, da naj zadruge postanejo rezervoarji nekaterim advokatskim pisarnam. U zadrug naj zajemajo naši kmetje, ne pa naši kvasikatoliški odvetniki!
Tako je uspešno deloval zadnji dež. zbor. In zdaj pričakujemo njegovega naslednika ! Pred vsem pričakujemo, da bodo volilol gromonosno zaklioali duhovniku-politiku: proč od sklede! Bog varaj deželo kuge, lakote in drugih nadlog, pred vsem pa je varaj pred duhovnikom politikom f
Shod v Pristavi.
Shod, katerega je sklicalo v nedeljo »Slov. kmečko društvo za šmarski okraj« v našo mirno vas, obnesel se je nepričakovano dobro. Bil je sijajen dokaz, vzbujajoče se kmečke zavesti in odločen odgovor na vsa podla in lažnjiva obrekovanja, katera je pretrpelo naše vrlo društvo od svoje ustanovitve pa do današnjega, nobenemu udeležencu nepozabnega dne.
Crni gavrani v duhovski suknji skušali so Bicer shod onemogočiti, vendar so jim vse spletke izpodletele. Zibški in sveto-emski dušni pastir napovedala sta ravno v nedeljo popoldne jubilejno procesijo, meneč, da odvrneta s tem svoje župljane od shoda. Šentpeterski župnik pa se je odpravil na Sladko goro, kjer so imeli neko cerkveno slovesnost in seveda tudi pojedino. Prepustil je večernice svojemu namestniku, ki pa jih jc s tako naglico opravil, da so se mogli Šentpeterčani udeležiti sprejema zunanjih gostov in udeležencev.
Na griču nad sv. Petrom postavili so zavedni šentpeterski kmetje v pozdrav svojim tovarišem iz Ponikve, Sv. Vida in Šmarja ličen s trobojnicami okrašen slavolok z lepim napisom: čast zavodnim kmetom. Velika množica ljudij je pričakovala pri Blavoloku prihajajoče goste. Stoterni »Živio« zaori iz navdušenih src, ko dospejo željno pričakovani udeleženci in z nasprotnega griča zagrmijo topiči. Pot od slavoloka do Pristave bila jo pravzaprav nepretrgan slovesen shod. Ljudstvo je stalo ob cesti in veselo pozdravljalo prišodše, na hribu nad Pristavo pa so grmeli topiči, da je bilo vesolje poslušati.
Ti »nemirni olementicf, mislil si je marsikdo, ros no morejo ugajati gotovi gospodi. Kmet vstaja, a njih jo strah.
Kmalu se napolnijo vsi prostori Ve-hovarjeve gostilne. Našteli smo jih čez 250 v sobah in v veži, zunaj pa jih jo poslušalo tudi okoli sto.
Ob 4. uri otvori društveni predsednik Jakob Zdolšek shod, pozdravi mnogobrojne udeležence ter odda zahvalivši se za srčni sprejem besedo kmetu Jakobu Vrečkotu iz Ponikve. V priprostih, a jedrnatih bo-sedah je pojasnjeval govornik namen in pomen kmečkih društev, zavračal ob glasnem pritrjevanju lažnjive in žaljive napade na društvo, čoš, da je brozversko in cerkvi sovražno.
Društvo, dejal je govornik, se bavi le s kmečkimi zadevami, ogiba pa se verskih, kor se ne smatra za to poklicano, in ker nima za to nobenega povoda. Tudi ni politika v nobeni dejanski zvozi z vero, marveč je to dvoje različnih polj. Društvo pa tudi ni nasprotno duhovnikom, kakor ti trde, pač pa zahteva, da niso duhovniki zoper kmete in društva, katera si snujejo kmetje. Končujoč svoj govor poživlja svoje tovariše, naj bodo slo/ni, in naj postopajo povsod vzajemno, ker le od zavednosti, sloge, in vzajemnosti pričakovati je rešitve kmečkih potreb. Viharni »Živio« klici bili so odgovor na njegove poučne in spodbudne besedo
Kot dodatek svojega govora predlaga kmet Vrečko dve resoluciji, kateri sta bili po primernem utemeljevanju soglasno in med burnim pritrjevanjem sprejeti. V prvi resoluciji obsodijo na shodu zbrani kmetje in voliloi najstrožje abstinenco slov. itaj. dež. poslancev
ter jih pozivljejo resno, da se vrnejo v deželni zbor, kateremu so se le iz bojazljivosti in zlož-nosti odtegnili. Izrečejo se nadalje zoper nameravani shod zaupnih mož v Mariboru, na katerem bi imeli odločilno besedo le duhovniki in advokati, ki pa zlasti pri sedanji bistveno izpreme-njeni politični konstelaciji nikakor ne predstavljajo mase ljudstva, to je kmečkega stanu.
Na shodu seje nadalje sestavila resolucija, mereča na uve-denje splošne direktne, in tajne volilne pravice.
Društveni tajnik g. Malus govori na to o živinoreji, o vinogradništvu ter o umnem gospodarstvu sploh in predlaga resolucijo, v kateri se zahteva ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom s sedežem v Šmarj u.
Nato izpregovori besedo društveni podpredsednik in župan šentpeterski, veleposestnik Jože Kregar. V priprostom, domačem narečju je govoril o načinu, kako se je kmeta doslej zlasti ob volitvah izrabljalo, kako 8e mu je vse mogoče obetalo, ne da bi se bilo količkaj res storilo. Poslanci, je dejal, so bili ali duhovniki ali advokatje. Loti so ljudje, vsokakor so drugje in imajo najprej k sebi obrnjene roke. Naravno tedaj, da skrbe v prvi vrsti za sebe in potem šole — če jih je sploh volja — za kmeta, ki jim je poveril zastopništvo svojih koristij. Sicer jim tega ne smemo preveč v zlo šteti, kajti nihče ne moro dvema goBpo-doma služiti. Niti Bog no more vsem ljudem ustreči, saj vidimo, pravi, da prosi eden za lepo vreme, drugi pa ob istem času za dež. Kako naj torej človeku poslanec stori dobro za Bebe in za druge? Oe hočemo imeti pravega svojega zastopnika, vzeti si ga moramo iz svoje srede, voliti moramo kmetje kmeta za poslanca. Zalo pa je treba zložnega postopanja vseh kmetov na Spod. Štajarskem. V ta namen pa predlaga govornik resolucijo, v katerej Be zadostno pozdravlja misel, da bo skliče v kratkem shod v s o h slov. kmetov, na katerem se sestavi program snujoče se agrarne stranke. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Isti govornik stavi predlog, »bIov. kmečko društvo za šmarski okraj« stori vse potrebne korake, da se nastavi za šmarski okraj poseben živinozdravnik, ki ho vešč tudi slovenskega jezika, kajti, pravi, imeli smo ga pred leti, pa je bil trden Nemec, in morali smo v potrebi preskrbeti so pred vsem s tolmačem. Okrajni zastop šmarski se jo že vočkrat potegoval za uameščenje živmozdravnika, dovolil je celo (KX) kron s svoje strani, beračil od Poncija do Pilata, ne da bi bil uslišan. Deželni odbor nam ni pravičen, on se bržčas hoji Slovenca nastaviti. Predlog je bil enoglasno sprejet, in se bodo v tej zadevi storili potrebni koraki
Na predlog kmeta Vrečkota sklene se nadalje tudi, zahtevati od pristojne oblasti, da se uvedejo pri c. kr. okr. sodišču v Šmarju dvojezični napisi in pečati, ter da občujejo sodniki s strankami tudi pismeno slovenski.
Shod je bil rea vsestranski zanimiv, in upamo tudi koristen.   Pretresavala tO
se razna vprašanja, tičoča se kmetijstva posebno v šmarskem okraju. Pazno so poslušali kmetje vse govornike, in videti je bilo, da je sleherni govornik govoril od srca do sroa.
Predno se je prišlo k zadnji točki dnevnega reda, vpisovanja udov, spregovoril je društveni podpredsednik še prav primerne besede. Potrjal je morebitne pomisleke proti vstopu, in dejal, da še doslej ni prišel sv. duh nad društvo in njegove člane, da pa upa, da bo hodilo vedno tisto pot, ki bo kmetu najbolj pripravna. Naj nasprotniki le zabavljajo in slikajo društvo kot brezversko. Mogoče da so baš ti bolj slaboverni, kot katerikoli član. Uspeh njegovih besed je bil, da so na shodu zbrani kmetje uvidevši na eni strani važnost in potrebo kmečkih društev, na drugi pa nasprotovanje s strani gotove gospode, sklenili resolucijo, v kateri se obsojajo oni slov. časniki, ki tako podlo pišejo o društvu in njega članih, in da je pristopilo okoli 30 novih udov, med katerimi so bili celo taki, ki so bili poslani, da bi razgrajali, ki pa so uvideli hudobije nasprotnikov in jim s pristopom obrnili hrbet. Tako je prav.
Shod v Pristavi je bil pomenljiv. Da so bili navzoči naši prvaki, slišali bi bili marsikaj, o čemer se jim niti ne sanja, česar pa so potrebni.
Kmalu se vidimo drugje. Kogar je veseljo, sledi nam.
Politični pregled.
Deželni zbori so večinoma šli *° na počitnice, zborujejo samo še nekateri. SolnograŠki jo sklenil, upeljati neposredne volitve v kmetskih občinah. Na Štajerskem to ne bo mogoče, ker so nemški klerikalci nasprotni nasvetovani premembi volilnega reda in hočejo sklepanje o volilnem redu preprečiti.
Avstrija In Rusija. Po listih kroži vost, da jo Avstrija sklenila z Kumunsko pogodbo, vsled katere mora Kumunska Avstriji pomagali, ako bi prišlo do vojne z Rusijo. No, ta imenitna pomoč no bo dosti zalegla.
Vojna v juinl Afriki. Angleži upajo, da bodo v kratkem uničili zadnje ostanke burske armade. Za zdaj se Lun le pr*T krepko gibljejo. Skoro vsak dan se poroča o kakem večjem ali manjšem boju, |A navadno so godi v teh bojih Angležu* slabšo kakor Durom.
Dopisi.
Iz Kostanjevloe.   No bi sicer si"1 trali za potrebno, odgovarjati na zadnj dopis v »Domoljubu«, a kor nas izzive D-dopisun, bodi mu odločen odgovor. ZadnJ »Kodoljub«  je odločno zanikal,   da J° kedaj Globočnik in bodisi kvaterni P° dnljek  javno   molil   angoljako čošč^lr' pripomnil pa je, da  ni nikakoršna p mota, če bi to tudi Olobočnik storil. S te"1 je bil 1). dopisun javno postavljen na * kakor so zdi, pa nima on nobenega ara ^. v sebi, izvijati se začne, kakor ti«41' zagovarja   neresnico  in  si upa  ■ 11 to laž trditi. To Je ute več nego polit*fi^ tolovajatvo, ki dovolj slika dopisuna Nesramen Jo pa tudi dovolj dopisun • meljubov«, ki je toli predrzen, da ai W tajiti, do so plačali za en gle* ,<:ib*r
h gld. ter odločno zahtevali pojasnila. No naj vam bo, da vas svet še bolj spozna, tla je edino vaše orodje laž, zavijanje resnice in sramotenje bližnjega. Za vašo etranko je pri zadnjih državnozborskih volitvah agitiral nek Janez Tomic iz Kostanjevice. Ta je kot agitator vaše stranke izplačal volivcu Kranjcu iz Ko-«tanjevice5 reci pet gld. pod pogojem, -da voli vašega Elberta. Ali še kaj več zahtevate? Kdor pozna vašega agitatorja, kdor ve, da ima veliko na svojem rovašu, kar mu ne šteje v čast, kdor ve, da nima nobenega stalnega zaslužka in nobenega premoženja, ta tudi dobro ve, da Janez Tomic ni dal petaka iz svojega žepa, ter <da ga je dobil od Vas! Ako bodete to tudi utajili, dopisune, dobro; če bode aodnija to stvar zasledovala, dokazali bodemo to okolnost, katero pa Kranjc sam ne taji, tudi še s pričami. — Da ste si ga za svojega agitatorja ravno tega človeka izbrali, ki se je moral pred sodiščem zarad motenja vere zagovarjati, to slika vašo stranko, ki se poslužuje tako podlago orodja pri volitvah, da kupuje glasove! — Ali Vas ni prav nič sram? In pri vsem ste še toliko predrzni, da nas izzivate, ko imate maslo na glavi? Sedaj pa vidite, kdo ima kožo ali mi, ki resnico trdimo, ali Vi, ki hočete oprati zamorca? Končno bo Bpod-tikujete nad občinskimi volitvami. Jako mlad morate še biti Domoljubov dopisune in še mokri za ušeBi, ako Bte zahtevali •ali domnevali, da bode napredna stranka Vaše podrepnike volila v občinski zastop. — Vam to ni po volji, to mi razumemo. Možje so si hoteli pomagati, in pomagali »o si s tem, da nekaterih mož niso več volili. Grda laž pa je, da je šel marsikateri volileo domov, ker je videl, da bo voli po liberalnem načelu, ali pa da bo Blišijo zaničevanja, ne da bi volil ... Le počasi dopisune. če bi ljubili resnico, povejte raj si, da zategadelj svojih ljudi j nisto opravili na volišče, ker ste dobro vodoli, da boste pošteno propali. Sicer pa bi se gotovo pritožili zoper volitve, da sto imeli povod k tem. Laž ima vedno kratke nogo m lo tudi tedaj, če se je poslužuje človek, kakor ste Vi, ki bi moral pred Rogom in svetom edino lo zastopati resnico!
Iz Ornovrske občine. Dr. Drejo v Ljubljani jo našel nov vir zaslužka. Po-atal je izdelovalec »popravkov«. Tako je »krpal tudi naslednji popravek: Sklicujoč ho na § 19. tisk. zakona zahtevam, da glodo na dopis niz črnovrške občine«, objavljen v Vašem listu /. dne 11. julija t. 1. št. 27 ponatisnete nastopni popravek: Ni rea, da sem pretočeno jesen za časa volitve državnega poslanca ljudstvo toro-riziral. Ni rea, da mi je na dan volitve •išla duša neke stare ženice brez poslednje tolažbe pred večnega sodnika, rea je aamo to, da ml je na dan volitve gospodar dotične ženske šele ob pol 12. uri povedal, da je ženska bolna, in da jo bo treba prevideti, da pa jo bila ženska Že ob 11. uri mrtva Ni res, da že nad pol leta na prižnici s svojimi puhlimi govori raz lagani le politične ntvari; tudi ni rea, da sem pri občinskih volitvah ves teden lazil okrog volilcev, res pa je, da aotn bil vea teden doma. Ni ros, da som jo že mod Volitvijo pobral v gostilno in tudi ni res, da sem po dokončani volitvi za podobčino peljal svojih 17 mož za pogrnjeno mizo; nasprotno je pa res, da sem so še med
volitvijo ob pol 11. uri odpeljal in sem se vrnil šele ob 1. uri ter me tedaj tudi pri kosilu ni bilo. črni vrh, 20. julija 1901. Josip Sever kaplan. — Kaplan Sever seveda laže. Kar smo mi pisali, to smo pripravljeni vsak čas dokazati pred s o d n i j o. Tožite nas, če ste pošteni; kaj so vredni taki ljudje, ki v popravkih lažejo, tožiti se pa ne upajo, ve vsakdo. Mi nikogar ne primemo, ako nimamo prič za to, kar pišemo. To vedo tudi duhovniki, zato pa nas ne tožijo. Vložili so sicer že veliko tožba pa pred obravnavo vsako umaknili, ker so se ustrašili naših dokazov. Mi nismo bili še nikoli obsojeni, duhovniški časopisi »Slovenec« »SI. List«, »Domoljub«, »Slovenski Gospodar« pa so bili radi obrekovanja in častikraježeneštevilno-krat obsojeni na globo in na zapor, kar pač najbolje kaže, kateri listi so pošteni. Torej le s tožbami na dan, kdor ima pogum, mi se pravice ne bojimo, kdor pa mesto, da bi tožil in resnico pred sodnijo dokazal, pošilja popravke, katere mora vsak list sprejeti, naj so tudi skoz in skoz lažnjiva, tisti je že obsojen!
Rodoljubi!
Pripravljajte se za ilcželnozbor-hkc volitve«
Vaše geslo bodi: Kmet 8 kmetom, goNiiod z goHpedom«
Domače in razne novioe.
Volitve v kranjski deželni zbor se razpišejo v kratkem in se bodo vršile sredi meseca septembra. Za agitacijo torej ne bo dosti Časa, a vsaj ta čas, kar ga bo na razpolaganje, se mora dobro izkoristiti.
Shod zaupnih mož napredne narodne stranke se jo vršil dne 18. t. m. v Ljubljani. Na tem shodu se je sklonilo, kar je bilo potrebno glede priprav za volitve v dež. zbor. Govor, ki ga je imel na tem shodu dr. Tavčar prijavljamo na prvem mestu, program, ki ga je shod odobril, pa priobčimo prihodnjič.
Razgnan klerikalen shod. Minolo nedeljo so nekateri duhovniki napravili v Dolcu na Goriškem Bhod, na katerega so privlekli nekaj pijanih fantov in pa kranjskega hujskača dr. Kreka. Pa godilo se jim je slabo. Vladni zastopnik jih je razpodil, na kar so v istem prostoru napravili zavedni kmetje svoj shod, ki so je sijajno obnesel in obsodil zdražbarsko politiko goriških duhovnikov.
lire no viške de v i carice pred sodiščem. Znano je, kako so hrenoviške de-vifarice, nedavno tega, pred cerkvijo napadle in preteplo klerikalnega agitatorja Rustjo, ker je prišel v nasprotje a kaplanom. Te katoliške amazonke so 18. t. m. stale pred sodiščem. Obsojena je bila L Novak na 10 dni zapora, drugih šest pa na manjši zapor. Sodna obsodba ni hrenoviškim devičaricam prav nič pokvarila dobre volje, zakaj domov grede so po vseh vaseh prepevalo in vriskale.
Lov na testamente. Svoj čas jo ikof duhovščini naravnost priporočal, naj na umirajoče ljudi vpliva, da za njegove ne-* potrebne zavode   kaj   zapuste. Nekateri
duhovniki so se temu z navdušenjem odzvali. Tako je pred kratkim v Mošnjah umrl kmet, ki je imel pol grunta. Mož je imel dve hčeri in jednega sina. V svojem testamentu je jedno hčer popolnoma prezrl, pač pa je volil za škofove zavode. Ko je prezrta hči j okaje vpraševala, zakaj ji ni oče ničesar zapustil, jo je duhovnik tolažil: Boš pa otroke v zavod dala! Očitno je, da se je v tem slučaju priprostoga človeka strah pred smrtjo zopet izkoristil za nenasitno duhovniško bisago. Ta bisaga je tako požrešna, da odjeda celo lastnim otrokom zapustnikov pripadajoči delež zapuščine.
Duhovnikov strah — vzrok javnemu nasilstvu. Lesni trgovec g. Anton Levstik, vulgo Sazbina iz Grebene, hišna št. 4. je šel — 8 konjičem — po opravkih proti Igu.   Dne 14. t. m. je prišel na Ku-rešček, kjer je videl Mlejnika v pogovoru z dvema ženskama.  Župnik je tujca koj začel izpraševati, kdo da je, od kod da je in kam da gre. Gospod Levstik je na vse po pravici odgovoril in potem šel proti Zapotoku. Mej potom je zapazil, da tečeta neki moški in neka ženska iz Kureščeka v Zapotok. Ko je prišel g. Levstik do Zapo-toka, naskočila ga je tam cela armada. Za-potočani so tujega moža začeli neusmiljeno pretepati in se nanj dreti: »Ti ravbar; ti špijon; ti si prišel, da bi »Gospoda« umoril, kje so še drugi štirje ravbarji?« Zapo-točani so g. Levstika pretepli, da je bil ves krvav. Morda bi ga bile te zverine še ubile, da ni prišel občinski svetovalec, po domače  Rihtar,  in   pretepanju naredil konec.   Dasi se je g. Levstik popolnoma legitimiral, mu ni nič pomagalo. Povedalo se mu je, da je župnik s Kureščeka poslal hlapca in deklo v vas, naj ga primejo, ker hoče župnika umoriti. Tudi se mu je povedalo, da je župnik prej služboval na Notranjskem, in da so mu Kraševci zagrozili, da ga ubijejo, vsled česar je v vednem Btrahu. G. Levstik se je, kakor rečeno, sicer legitimiral, a vzlic temu so ga Zapotočani svojevoljno zaprli in ga imeli zaprtega do druzega dne, ko 80 ga z Iga došli orožniki rešili iz zapora in mu dali svobodo.  Stvar bo je naznanila sodišču.  Upati je, da zadene zaslužena kazen  tako zapotoške   tolovaje, kakor tistega  zabitega  popa  s Kureščeka, ki mora imeti lepih grehov na vesti, ker se tako boji vsacega tujca. Ta slučaj nam jasno kaže, kakšna je javna varnost ponekod na deželi.
Zopet obsojen. Te dni je bil »Slovenski List« zopet prod sodiščem. Na tožbo g. Cirila Pirca iz Kranja je bil slamorezni redakter »Slovenskega Lista« Jakopič radi časti k rajo obsojen na globo 40 K. Treba bo o priliki sestaviti statističen izkaz o obsodbah, katere so že zadele »Slovenca« in »Slovenski List« zaradi Častikraje. Svet bo strmel, toliko je teh obsodb.
Slovensko planinsko društvo je napravila na Dogunjici svojo kočo, ki aa otvori 28. julija.
Ogenj. Dne 20. t. m. je pogorela v Slivcah pri Rakeku hiša Janeza Stržaja. Pri tej priliki se je pokazalo, kako potrebna bi bila v Rakeku požarna bramba.
Nezgoda.   Na železniškem prehodu iz Slavine na cesto, ki vodi v Reko, je 1H. t. m. vlak povozil necega 11 letnega dečka. Kriva nesreče je umazanost južna železnico.
Štrajk v Št. Jan žil. Poroča so nam, da je pri premogokopu v Št. Janžu na Dolenjskem nastal Štrajk.
Narodna slavnost v Trstu. Minolo nedeljo se je v Trstu vršilo razvitje zastave slovenskega pevskega društva »Kolo«. Ta slavnost se je znamenito obnesla. Udeležilo se je slavno sti kacih 8000 ljudi, kar pač kaže, kako živa narodna zavednost vlada mej tržaškimi de lavci in okoličanskimi kmetovalci.
Soprogo ustrelil. Nedavno je v Zo-Ijanah na Hrvatskem pregledaval podjetnik gozdnih del, Dragutin Svjetličić, svoj revolver v sobi, v kateri je bila tudi njegova žena Eva. Nakrat Be je revolver sprožil, in žena se je zgrudila mrtva na tla.
Odvetnik umoril deklico. V Rimu je živel odvetnik Alfano že dve leti z lepim, mladim dekletom. Dekletu pa ni bilo dosti zanj; nekega dne se je odločilo, da ostavi svojega ljubimca. Ubežala je res, a odvetnik jo je dotekel na cesti ter jo ustrelil.
Loterijske srečke.
Oradeo, 2. julija.
Brno, 10. julija. Dunaj, 20 julija. Lino, 13. julija. Praga, 17. julija. Trst, 13. julija.
88, 12, 22, 82, 51.
82, 84, 51, 55, 18.
81, 89, 21, 8, 73
13, 87, 30, 55, 28.
9, 76, 13, 85, 52.
24, 62, 4t 38, 30.
®
~». S   rr )>**<
'J  *    3     , \ Vi
/>.^2. o   :" \ al
Preobleke., ^ -vjPopravila.
E
L Mikusch
tovarna dežnikov
l juhljinj. Mestni trg.
fi. Sušnik
trgovina s špecerijo in železnino
v Ziji&hljasbi
Zaloška casta (Udmat) štev, 15.
Tri poročam  bvojo veliko
raxlićnoga orodja
za podjetnike, kovače, klučarje in mizarje.
Za stavbe: trsverse, portland In roman cement, železo za vezi, storjo, okove za vrata in okna, Štedilnike ^Sparhorde).
Za poljedelce: najboljšega izdelka mlatilnica, slamoremice, gepeljne, pluge, sesalke, oevl za vodovode, stiskalnice za sadje. Nagrobne krizo, kotle, Jeklo, tehtnice, utež«, morsko travo
lu kuhinjsko opravo
l»o najnižjih cenah*
Tržne cene v Ljubljani
20. julija 1901.
Pšenica, 100 kg
Ječmen, Oves, Ajda, Proso, Koruza, Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, Speh svež,
lit.
kgr.
16 60 J14 80 14-15 60
!l3|-1680 1280
; 360
-lao
-32 1-124 ' 2 40 1 40 1 28
Špeh povojen, kgr. . Surovo maalo, „ . . Jajce, jedno, . . , Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kostrunovo „ „
Piščanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama, „    „ ,  , . Drva trda, klftr. . . „ metka,   „   . .
1P
i ty fi—20}
1281 1 20 160 -74 1 l
4 «0 420i 7 50
•M
■L tm «1*
«1» »1» *!• rl> «1» •!* wli +Lt *1* *X* »1» «1*
Red Star Line, Antvverpen
j 1 Veliko denarja! j
do IOOO kron nt* mci«
lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
Več se izve pod „Keell 118" po iiiioticiil plinarni JE. KrlHtorak, liiiiHorurk. PoStno predalo 36 (847-27)
f
S
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, % WiedWr Gurtol, na Dunaji
ali (1115-5)
Ant. Robok. konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
•
aJja *|u «j* »*>• *** t^t
|i« *) U m*m *M* *M» «J|U t*m  iflj tJU
©l©l©l®l©|©|©|©|©|©|®|®|©|©|©|?)
Mate Hafner
c. kr. notar (i620) uljudno naznanja, da je otvoril dne 17. julija t. 1.
svojo notarsko pisarno v Senožečah.
ol©|©|©i©i©!©l©l<?)|tf>l©|©l©l©l©l^
Doktorja pl. Trnk6czyja
ie mnogo let izvrntno prcHkn&ena zdravila, rrdilna in dieteticna sredutva, priporočena v stotinah zalmtlnic, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko,
Najceneje ho dobivajo, i1« no naroča po poŠti v toj lekarni, odkoder ae ta zdravila vank dan tnkoj pošiljajo mi vso struni Hvela h povratno noAto a po* t ni ni poviri jem. tudi celo -.muh m komad /. natančnim rušilnim navodilom.
Za štedljivo gospodinjo, dojenčke, otroko, norvozne, okrevajoče, slabotnožo, malokrvno, blo-dično, za vsakega bolnika, sploh za vsakega, ho namesto brozmučno, razdražujočo kavo in
ruskega čaja )>r. pl. Ti nkoozvjev
hranilno
_____________________ jbino) 40 h,
14 zavojčkov samo
KaLrnn clarlni č*n\ l'riporo<\i k..t točno, krepllno, adravo in najceneje ,x< IUI"   ^aJ »rodMtvo. Holjo k,.L uladna kava. Zavojček (' , kilo vm«l
jamo D K.
Daljo RO priporoča: Doktorja pl. Trnk6ezyja
Ž©lodfif^nA kapljico. Izborno aredatvo za želodec. Dolnjo pomirjujočo, krepilno, bolest ^ utoAujočo, tok vzbujajoče, čisti eelodoo in pospešuje prebavo. Stoklonica To h, pol lurau ~ K.
Krnp-Iirp odvajalno, irlodor riHtllno Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to ivi V5"v*0| tokrat pripeti pri drugih kr.athcah. Ubranjuiočs |o to arodatv . r.»yyT U>-
lo/.tn, ki motojo iuiMtai.1 vnlr.l /„,[,, },.-. |.ui),i itd. ftkatla 42 li, uo:it okatlic 2 K 10 h.
— Pociikron« kroKliio. ftkatla 8t> h, tri ftkatle 2 K.
Preni pUvesJ iS kaiMet Rok ali zell*enl nlmp, prirojnn a lahko raztvarljivitu apnonlm ' 1 žolezom, utoftujo kaRelj, raztvarja sllz, lajna bol In kašelj, vsbuja tok in tv-.ri kri.
Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. (24 II)
Hranilni ali nf,,,v cVHt (<ilt"ljtK«'',Ht) priporoCtjlv Je kot boli utoaujočo, lajlaloče drgnonlo i g mi Ml v kri?u   r<«kah in nogah, Kot. novo poživljajočo drguenjo po dolgom hudu in tr?.ki:m"dolu. Steklenica l K, fcont stoklomc. 4 K W> h.
Tinktura za kurja očesa, 1;^°?^'^!
braduvi« ;no, roZonici, žuljem in oznblmani Ima to veliko prednost, da je treba r priloSenitn Čopičem bolno moato ugolj namazati. Steklenica Ho h, sest steklenic 3 K 50 h.
Ki v ju vedo« «krh n. n nkonomov, poljr.lrl*. \ , / i \ i nor.'j« <«v Ud  ohrnjma na v/.di/ov»nj« nlrav« 1» krepko ilvlne, opo-na doktorja pl. Trnk6ciyjs rmlim«
V*rtiT*na inimki. pripravke sa iivlno
r.iiijuiiMi  intn poMobtio
Doktorja pl. Trnk0oay]a
iuin^Ul redllni afalafc r* notranjo rabo pri kravah, volih in 1 VllIbM Runjt|,   2iO blizu ftO b't r ii.i|bol|ftJm uspehom uporab-
linvun, kiolar krave nočejo Irsti, in da ae abolj& i > mleko zavojček ■ navodilom gledo uporabe 1 K, pet aavojčkov samo 4 K.
PraŠIčil n,li,m ta krmilni pimsek, Varstveno In dietetlčno 1 J   sredstvo »» prašiče. Za notranj" rabo, hIuIi sa tvorbo
moaa m tolače. Zavojček 50 h, pot aavojčkov Ramo 2 K.
Poaort Zeli kdo samo etlon koa od teh sreda te v, torej se tudi omenjeni odon kos, takoj poatnim povaetjoin poRljo.
Odgovorni nrednik Valentin Kopitar.
Lnutjuna in tiaek .Narodne liakarne" ▼ LJubljani-