Za boljši ženski vsakdan
V  povojni zagnanosti pri graditvi so-cialistične   samoupravne  družbe  smo med drugim sprejeli načelo, po katerem je   emancipaeija   žensk   sestavni   del emancipacije človeka-delavca. V skladu s lako usmeritvijo smo postopoma po-zabljali na spccifične probleme žensk, saj smo jih obravnavali le v okviru sve-lov pri občinskih in republiški konfe-renci   SZDL  za   družbeno  aktivnosi žensk.
Čas je pokazal, da se nain je pretrga-na nit množičnega poliličnega organizi-raiija žensk (ko smo ukinili aniišašistič-no fronto žensk, ne da bi jo nadomeslili z ustreznejSim, času priinernim organi-ziranjcm), poslopoma začela maščeva-li. Problemi žensk so se začeli ulapljali v širokem spcktru siceršnjih družbenih problemov, začeli smo potrošniško in socrealistično prosavljaii dosežene re-zullale pri osvobajanju in emancipaciji žensk, ne da bi veliko razniišljali o lem, da / doseženim ne smemo biti nikoli za-dovoljni. To velja še zlasli, ker se je pa-iriarhalno in moškosrediščno usmcrje-no družba še naprej obnavljala in insli-lucionirala. Ženske so se zadovoljile /e s lem, da so bile formalno enako plača-ne za enako delo z moškimi, da so si i/borile volilnu pravico. Ob tem so le kdaj pa kdaj pomislilc na to, da bi se morale bolj podvizati in družbo še odločnejc opozorili, da jc ircba ustvar-jati pogojc za odpravljanje feminizacije nckaterih poklicev (v katerih so delovna mcsta praviloma slabše plačana), da bi jih bilo več mcd vodilnimi dclavci in da bi imelc veC možnosli za svoje lasino izobra/evanje in izpopolnjevanje.
V   lakšnih okoliščinah ni naključje, da se je tudi mednarodni dan žensk — osmi marec — vse bolj spreminjal v pri-ložnost, da se moški in ženske poveseli-
]o, vsaj enkrat na leio pozabijo ali le na la način poudarijo, da ženska in maii podpira tri vogale pri hiši. Morda bo kdo rekel, da ni povsod lako, toda šc vedno je zelo malo takih družin, ki zmorejo plačevanje gospodinjske po-močnice, nabavo dragih gospodinjskih strojev.
Poudariti kaže, da so ves čas po voj-ni nekalereženskc opozarjale, da je pa-metneje naložiti denar namenjen pro-slavljanju osmega marca v trajnejše vrednoie v družbi. To je bilo očitnb še zlasii v zadnjih leiih, ko je gospodars-ivo začelo usihati. Denar se je zbiral za posamezne objektc in naprave, ki so nudile veOjo varnosi maleri, ženski in otrokom, bodisi v socialnem ali medi-cinskcm pomnu. Ženske so začclc ra-zrrušljali (podobno kol drugod po Evropi) o organiziranju posebnih žen-skih gibanj, ki bi dopolnjevala skrb uradnih institucij ali jih celo nadomc-ščale, pri varstvu žensk in olrok pred nasiljem v družini, ki bi pomagala no-sečnicam in tnladim materam, da bi se v stiski lahko kam zatekle.
Odprlih vprašanj je veliko, zaio žen-ske potrebujcjo svoj dan, če želijo, da bi posebej opozorile družbo na spccifič-na vprašanja žensk in družine. Pri tem ne kažc žc kar vnaprej odrivati pomoč moških, ki so pripravljeni pomagali. Naspromo, mdi sami naj pvispevajo k lemu, da bi bil ženski vsakdan (nc lc osmi marec) lepši, bolj srečen, /adovo-ljen. Vsc lelo in ne le ob osmem marcu naj bi razmišljaii o lcm, kaj bi bilo tre-ba postoriii, da bi bilo tako.
Jelena Gačeša