Poštnina plaiaaa ▼ geteviei
Naše
-•-'-:ag255šeasa.

Leto IV. — štev. 7 Krško, 21. maja 1951
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
ŽIVEL TOVARIŠ TITO —
------ VODITELJ
JUGOSLOVANSKIH
NARODOV!
Naša srca so vztrepetala v nemem pričakovanju, ko smo zvedeli, da se je moral podvreči nevarni operaciji. Z nestrpnostjo smo pričakovali poročil in vzdih olajšanja -se nam je izvil iz prsi, ko smo slišali, da je operacija uspela in da je njegovo življenje izven nevarnosti. V tisočih pisem so mu naši delovni ljudje izražali svoje čestitke in željo za čimprejšnje popolno okrevanje, milijoni takih čestitk in želja pa so bili nemo izrečeni v srcih in mislih vseh Jugoslovanov.
Te dni pa mu bodo štafete iz vseh pokrajin naše širne domovine ponesle čestitke k njegovemu 59. rojstnemu dnevu. Ob tej priliki mu bomo zopet povedali, da iga ljubimo in spoštujemo in da je naša najgloblja želja, da bi nas še dolgo vodil v borbi za boljšo bodočnost, da bi nas privedel do končne zmage.
Da, ljubimo in spoštujemo ga, kajti on je naša poosebljena borba za svobodo in enakopravnost, za boljše življenje, za socializem.
V preprosti kmečki hiši, neznatne vasice v zelenem Zagorju je zagledal luč sveta in v preprosti, majhni zibelki, ki jo lahk-0 vidimo še danes so potekali prvi dnevi njegovega življenja. Domačija mu ni mogla nuditi vsakdanjega kruha, zato je kot delavec odšel v svet. Že v zgodnji mladosti je občutil vso težo življenja v pomanjkanju. Spoznal je na lastni koži vse krivice, ki jih je moral delovni človek prenašati zato, da bi se nekaterim izvoljencem dobro godilo. To spoznanje ga je privedlo v vrste borcev za pravice — postal je komunist. Življenje ga je kovalo, Partija ga je oborožila in ojeklenila — on pa je gradil Partijo in jo usposobil za težko borbo.
In ko je pred 10. leti nastopil čas najtežje preizkušnje za naše narode, je Partija pod njegovim vodstvom visoko dvignila prapor svobode — prapor upora. Ljudstvo je razumelo ta klic in se mu je odzvalo. Svet je z občudovanjem sledil tej gigantski borbi na življenje in smrt. Ni mogel razumeti, kako si upa to majhno goloroko ljudstvo v neenako borbo proti stokrat večji, -skoraj nepremagljivi sili. Nas. pa je navdajala zavest, da »manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi«. Zato je šlo v borbo vedno več herojev, ki -se niso bali 'smrti. Iz vsake kaplje prelite krvi je zrasel nov junak. Tito pa je vodil to vo jsko junakov skozi nepopisno trpljenje do končne zmage.
Kako je bilo to mogoče ?
Tito je oborožil svojo vojsko z najmočnejšim orožjem, z Resnico in boril se je za Pravico. Ti dve pa sta. nepremagljivi in zato je zmagal. Ime Tito, ime tega legendarnega junaka je postalo simbol naše borbe za Svobodo. Pa ne samo to. Tudi po vsem ostalem svetu so vsi ponižani in zatirani z zaupanjem izgovarjali to ime.
Zmaga je bila izbojevana, vojska pa se ni razšla. Puško im bombo je zamenja-
K 59. ROJSTNEMU DNEVU
MARŠALA TITA
la za kramp in lopato in Tito jo je povedel v novo borbo, v borbo za svobodo in gospodarsko osamosvojitev.
In -ko smo bili sredi najintenzivnejšega dela, smo doživeli nov udarec. Tisti, od katerih bi morali kot graditelji scoiali-zma pričakovati največje pomoči so si nas hoteli podrediti in nas vpreči v svoj jarem. Toda Tito jim je na poti in zato so ga hoteli odstraniti. Prišla so pisma in resolucija Infornibiroja in proglasili so ga za izdajalca socializma. Toda ljudstvo svojega voditelja ni zapustilo. Še tesneje smo se ga oklenili i-n sprejeli ponujeno borbo. Zopet svet' ni mogel razumeti, da se Jugoslavija ni pokorila silnemu -pritisku.
Spoznanje resnice o Titovi Jugoslaviji pa prodira mezadržano v, svet, tudi skozi »železno zaveso«.
Voditelji prve socialistične države na svetu, ki jo je ustvaril veliki Lenin, trdijo, da so edini »nezmotljivi« tolmači naukov Marxa in Lenina. V resnici pa so te nauke popolnoma izmaličili, onemogočili sleherno svobodno izražanje misli in zatrli vsako sled demokracije ter vzpostavili najhujšo birokratsko diktaturo in teror. S tem pa so postali sami to, ka so očitali Titu, namreč izdajalci socializma. Danes pa se morajo v svoji lastni in v sebi podrejenih zemljah boriti proti »titoizmu« in »titoisitomc. Dosledno izvajanje marksizma, leninizma in prilagajanje tega nauka novim razmeram in danim življenjskim pogojem imenujejo »titoizem« in vsakdo, ki se noče brezpogojno ukloniti njihovim nezmotljivim diktatorskim poveljem, je za njih »titoist«.
In takih ljudi je v svetu vedno več.
Nove železnice in ceste, nove tovarne i-n elektrarne, povečana produkcija, ljudska oblast, zbori volivcev, sveti državljanov, delavski sveti in upravni odbori v gospodarskih podjetjih, zadruge — to so dosedanji rezultati naše borbe za izgradnjo socializma. Tito pa je simbol te naše borbe, ki jo svet vedno bolj spoznava, jo občuduje in ji poizkuša slediti.
Pa še več!
Kakor se je nekoč Lenin boril proti revizionistom v vrstah II. Internacionale in zmagal, ker je bila resnica na njegovi stra.ni, tako se danes Tito bori za čistost Marxovega ‘in Leninovega nauka proti revizionizmu gospode iz Kremlja in njihovih vazalov. Ta borba je in bo zmagovita. V času. ko sta Informbiro in sovjetski imperializem povzročila v vrstah revolucionarnega delavskega gibanja najhujšo zmedo, je Tito visoko dvignil prapor socializma in tako postal prvoboritelj za pravice vseh tlačenih in izkoriščanih, za popolno enakopravnost vseh ljudi in narodov.
Ponosni smo nanj in nase, ki smo njegovi borci!
Zato pa mu kličemo iz vsega srca:.
Naj še dolgo živi naš dragi tovariš Tito!
Med najboljšimi
(KDZ v Leskovcu -pri Krškem je prejela diplomo)
Kmečka delovna zadruga v Leskovcu pri Krškem ima zelo dobre izglede za svojo utrditev in uspešni razvoj. Sicer jo 70 °d poletja 1949, ko je bila ustanovljena, pa do danes spremlja problem delovne sne, kajti 15 ljudem je treba res dobro prijeti za delo, če hočejo imeti uspeh na 104 ha zemlje. Zato so morali zadružniki dosedaj že marsikateri dan podaljšati na račun noči in spanja, do čim so nekatera dela kot na primer lanskoletna mlačev y celoti opravljena ponoči. V zadnjem času so si tudi najnujnejše stroje že nabavili. Aktivnost zadružnikov pa se najbolj odraža v dohodku trudodneva. Medlem, ko je v letu 1949 znašal trudodan komaj 88 dinarjev, se je v letu 1950 ta znesek dvignil že na 127,85 dinarjev neto za trudodan. V kolikor pa ne bi za-
druga isto leto odvedla 15% dohodka v zadružne sklade in izplačala zadružnikom velik delež za živi inventar, bi že tedaj dobili za trudodan okrog 200 dinarjev. To je seveda že kar lepo, toda zadružniki v Leskovcu se s tem še nočejo zadovoljiti. Za leto 1951 predvidevajo za vsak trudodan preko 200 dinarjev, ali 280 do 500 dinarjev bruto. Njihova požrtvovalnost in zalaganje v dosedanjem delu jim je najboljši porok, da to tudi dosežejo. Setveni plan so izvršili 100% žč med prvimi v okraju. Sedaj z marljivim delom zagotavljajo, da bo tudi plan pridelkov dosežen, ali kakor poudarjajo sami — presežen. Pridelali bodo: 12.140 kg belih žit, 10.500 kg ostalih žitaric, 64.000 kg krompirja, 218.000 kg krmnih rastlin, 5800 kg sadja, 6000 litrov vina, 9000 litrov mleka j itd. Za 15 delovnih ljudi vse to dejansko ! ni majhen plan in treba bo še mnogo - vztrajnega dela, a uspeli jim je skoraj
zagotovo!jen, ker se drže gesla: »V skupnosti je moč.«
Večina zadružnikov mi je dala enako izjavo: »Če bomo imeli v zadrugi manj takšnih, kot je Svet ec Pavle, ki ima letos komaj 8 (osem) trudodni, a či-m več takšnih, kot so naši najboljši zadružniki: Kerin Alojz, Pirc Alojz, Strgar Franc, Vidmar Pavla itd., potem nam gospodarski plan za leto 1951 ne bo -delal posebnih težav.«
V preteklem letu je Kerin Alojz, ki je istočasno tudi predsednik zadruge, imel 420 trudodni, takoj za njim je bil Pirc Alojz s 510 trudodnevi, a Vidmar Pavla, ki se je vključila v zadrugo šele sredi marca, je v dobrih devetih mesecih napravila 542 trudodni. Tudi v letošnjem prvem četrtletju na grafikonu iziršenih trudodni vodijo isti kot najboljši Vsak od njih zel-o nerad govori sam o sebi, a zavedajoč se, da le zadružno delo rodi lepe uspehe, so ponosni na svojo zadrugo.
Zadružnica Pavla mi je med drugim dejala: »Glavno je, da sem zdrava. Rada
in z veseljem vedno delam, žal mi je ed-ino to, da nisem že prej šla v zadrugo. Tu smo vsi kot ena družina na malo večji kmetiji. Tudi predsednika imamo zelo razumnega in dobrega, pri vsakem delu je prvi zraven in zasluženo velja pri nas za najbolj delavnega in vestnega zadružnika. Ako njega enkrat izgubimo, tudi naša zadruga kmalu ne bo mnogo boljša od tiste na Gorici.«
»Zakaj mislite, da je zadruga na Gorici slaba?« sem jo vprašal.
»Kako naj ne bo slaba, če pa smo lani dobili za trudodan komaj nekaj okoli 70 dinarjev, a še te so nam bolj težko izplačali. Naša zadruga pa se je uvrstila med najboljše v okraju.«
Zadruga v Leskovcu je torej zaslužila diplomo, ki jo je prejela v znak priznanja za dosežene uspehe v prvem četrtletju'. Njeni zadružniki bodo diplomo branili ter bodo z vztrajnim delom brez dvoma dosegli, da jo bodo še za naprej obdržali.
KS
TITOVA ŠTAFETA
oclraz naše ljubezni do maršala Tita
Kakor vsako leto bo tudi letos naše ljudstvo izrazilo svoja voščila tovarišu TITU za njegov 59. rojstni dan preko štafet, ki bodo iz vseh krajev naše domovine prispele 25. maja v Beograd. Letošnja štafeta bo še bolj množična kot so bile dosedanje, saj bo v njej predvidoma sodelovalo v celi državi preko milijon fizkulturnikov, mladine, pripadnikov Jugoslovanske armade in ostalih.
Štafete z vseh krajev Slovenije, Koroške in Trsta so se dne 22. maja združile v Ljubljani, odkoder bo šla republiška štafeta preko Dolenjske do Samobora, kjer bo predana fizkulturnikom LR Hr-vatske. Republiška štafeta bo prispela v
i Kostanjevico dne 23. maja ob 11,44 uri, v Brežice pa ob 12,32 uri. V Brežicah se bodo združile okrajne šafete, ki bodo prinesle pozdrave iz Zabukovja, Lisce, Boštanja, Podsrede, Vel. Kamna, Zdol in Bučke in bodo zajele vse predele našega okraja. Okrajne štafete bodo pretekle 152 kilometrov. V štafeti bodo sodelovala vsa telovadna in športna društva, mladinski aktivi, centri predvojaške vzgoje, gasilci in ostali.
Sodelovanje v Titovi štafeti je velika čast za vsakega državljana. Na ta način bomo ponovno manifestirali ljubezen do našega naj večjega voditelja in učitelja i maršala TITA.
Sevnlčanl so prvi tudi v akciji za zbiranje prispevkov za slovenski kulturni dom v Trstu
Po vsej Sloveniji zadnje čase zbirajo prostovoljne denarne prispevke za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Trstu. Slovenci v Trstu so tak dom že imeli, pa so jim ga fašisti zažgali. V letih tlačenja slovenskega življa pod fašistično okupacijo seveda niso mogli misliti, da bi si kultftrni dom obnovili. Tudi sedaj jim tega ne bo mogoče, če jih mi v domovini ne bomo gmotno podprli. In ravno zaradi tega j c slovensko ljudstvo začelo z zbiranjem prispevkov. Tudi pri nas smo se obrnili na vse delovne ljudi in člane OF, da naj vsak po svojih močeh pomaga. Akcija je v polnem teku.
Prvi podatki so pokazali, da so v Sevnici zopet na prvem mestu. To je razumljivo. Tam, kjer so člani OF zavedni, so zavedni v vsaki stvari. Posebno pa sedaj, ko vsak vidi, da gre njegov prispevek res v potrebne namene. Sevničani so zbrali že 30.000 dinarjev ter z zbiranjem še nadal ju jejo.	V
Drugod so bolj skromni. V Čatežu imajo zbranih 2275 dinarjev, člani sindikata uslužbencev na OL0 v Krškem so prispevali 4665 dinarjev. Sindikalna podružnica OZKZ je dala 5660 dinarjev, okrajna pošta 1650 dinarjev, sindikat v Čateških toplicah pa 5435 dinarjev. Odzivajo se tudi posamezni vaški odbori OF s svojimi prispevki. Tako so na Bizeljskem že zbrali 3728 dinarjev, na Pokleku 1200 dinarjev, v Župeči vasi pa 1040 dinarjev. Zbirajo tudi na šolah in so v Senovem na gimnaziji nabrali 800 dinarjev, v Krškem na gimnaziji 1150 dinarjev, v Leskovcu pa 900 dinarjev. Odzvali so se tudi člani sindikata podjetja za odkup živine in pa DOZ z večjimi zneski.
še nadalje bomo zbirali te prispevke, ki gredo za delo, ki bo koristilo tistim Slovencem, ki so še ostali izven meja naše domovine. Osvobodilna fronta vabi vsakega, ki more, naj pomaga, da bodo v Trstu videli, da nismo pozabili na svoje brate in sestre.
Zbiranje odpadkov — važen izvor surovin za industrijo
Zbiranje odpadkov predstavlja za našo industrijo važen izvor surovin, ki bi jih sicer morali uvoziti. Zbiranje odpadlih surovin se ne vrši samo v naši državi, ampak tudi v industrijsko razvitih državah kot so Anglija, Amerika in druge. Za nas je zbiranje odpadkov toliko važnejše, ker moramo letno dati ogromne vsote deviz za uvožene surovine. Za tono uvožene volne moramo plačati 250.000 deviznih dinarjev, do čim nas stane samo 94.000 din a ko jo proizvedemo iz odpadlih surovin. Zbiranje surovin je posebno v današnjem času izredno važno, ker so cene surovinam na svetovnem trgu zadnje leto ogromno porastle.
V dosedanji akciji zbiranja starih surovin niso bili doseženi zadovoljivi uspehi in to predvsem zaradi podcenjevanja važnosti akcije, kakor tudi nizkih odkupnih cen in visokih prevoznih stroškov. Novi ukrepi v tem pogledu (nova uredba o cenah) bodo te slabosti odklonili in dvignili interes vsakega poedinca za to akcijo.
Zbiranje odpadkov je v prihodnjih mesecih važna naloga vseh množičnih organizacij. Mladinska organizacija že zbira odpadke od 10. maja do 3. junija. V tem času bodo aktivi, medsebojno tekmovali, kdo bo zbral več surovin. Na sestankih aktivov se čimprej pogovorite o tej važni akciji in napravite načrt svojega dela. Na podstrešjih je še dovolj starih krp, stekla, papirja, a po jarkih,
dvoriščih in drugod dovolj starega železa, gum in tudi kosti. Potrebne so samo pridne roke, ki bodo material zbrale.
Zbiranje odpadkov bo obenem tudi važen vir finančnih dohodkov za mladinske aktive. Denar od surovin prejme aktiv za svoje potrebe, kot je nabava fiz-kulturnih rekvizitov (žog, mrež) kakor tudi za organiziranje kulturno zabavnega dela aktiva.
Navajamo vrste odpadkov, ki se zbirajo in pa približne cene za surovine:
volnene krpe bombažne krpe ostale krpe star. papir kosti
stara guma staro steklo staro železo star odliv barvani metali
6,— do 48,— din za kg 6,— do 26,— din za kg 5,— do 13,—din za kg 3,60 do 7,— din za kg
2,	— do 3,50 din za kg
3,	— do 13,76 din za kg 2,— do 5,— din za kg 3,50 do 7,— din za kg 5,— do 10,— din za kg 5,— do 23,— din za kg
Ker se zavedamo velike važnosti zbiranja starega materiala bodo mladinske organizacije, kakor tudi druge množične organizacije in sploh vsi sigurno izpolnili svojo dolžnost. V današnjem času je to zelo potrebno. Prihodnjič pa bomo objavili podatke, koliko so po posameznih krajih vzeli zbiranje odpadkov za resno stvar in bomo videli, kakšne uspehe smo dosegli. Zavedajmo se, da z zbiranjem odpadnega materiala pomagamo naši skupnosti!
Priznavanje semen v letu 1951
v
Če proučimo faktorje, ki vplivajo na povečanje pridelkov, tedaj pridemo do zaključka, da je prav od dobrega semena največ, odvisno, kakšni bodo pridelki. Zastonj je ves trud z obdelavo zemlje, zastonj je gnojenje, pletev in okopavanje, če v posejanem semenu niso zbrane vse tiste lastnosti, ki ustvarjajo izenačene in bujne posevke ter zanesljivo bogate pridelke.
Setev dobrega semena je pri današnji borbi za povečanje hektarskih donosov zelo važna, ker ne podražuje pridelovalnih stroškov, dviga pa pridelke pri žitu za 15—30%, pri krompirju za 30—60%. Iz navedenega je razvidno, da je priznavanje žit in ostalih semen zelo važna kmetijska naloga, ki bi morala biti pravočasno in pravilno izvedena na vseh sektorjih lastništva.
Da bi bilo vsakemu razumljivo, kaj je priznavanje semen, bi na kratko opisal to strokovno delo. Priznavanje ali odbira semen je delo, ki ga opravljamo v času vegetacijske dobe, ko so rastline zelene barve. V tem času najlaže opazimo na rastlinah glivične in virosne bolezni, ki na rastlinah kot paraziti delajo ogromno gospodarsko škodo. Priznavanje je najvažnejši postopek za preskrbo kvalitetnega semena. S priznavanjem odberemo in določimo iz večjega števila posejanih posevkov v poediuih okoliših le one za seme ki obetajo po svojih značilnih zunanjih znakih bogate in zdrave pridelke.
Za priznavanje posevkov bo določena okrajna priznavalna komisija, ki bo priznavala posevke belili žit in krompirja. Na državnem in zadružnem sektorju je priznavanje posevkov v semenske svrhe obvezno, dočim je v privatnem sektorju prostovoljno. Vsled tega bomo kmetovalce seznanili s prednostmi, ki nam jih nudi obiranje rastlin za semena in jim bomo priporočali, da se takoj prijavijo in zaprosijo komisijo, da se oglasi pri njih. Zaradi izrojevania in slabih donosov po-edinili sort žita lcnkor tudi zaradi skrčenja sort bo komisija priznavala samo naslednje sorte: Ozimna pšenica: Ul, Bavarska kraljica. Bet, 831 in Avstrobankut; ozimna rž: Oreger. Grotenhof in Losdorf; ozimni ječmen: Beltinski, Peragis in Ver-ter; oves: Zlati dež in Smrekar.
Pri odkupu semenskih žit bodo izplačane vsem pridelovalcem denarne premije in to 2 do 4 din za kg, pri krompirju pa z ozirom na doseženo kvaliteto največ do 6 din za kg. Zraven izplačanih premij bodo vsi pridelovalci semenskih žit in krmnih semen dobili prioritetno umetna gnojilu in to potom nakaznic OLO poverjeništva za kmetijstvo po nižjih enotnih cenah. Ker predstavljajo določene premije precejšnjo prednost za proizvajalce semen, je treba prikazati ta finančni efekt in druge ugodnosti v čim večjem obsegu vsem proizvajalcem kvalitetnih semen.
Ob dnevu
čuvarjev našega neba
Naša domovina praznuje 21. maja Dan letalstva. To je spomin na dan, ko je prvikrat med narodnoosvobodilno vojno poseglo v boje proti okupatorjem tudi letalstvo na strani partizanske vojske. Pozneje se je moč naše aviacije večala ter je bilo njeno sodelovanje v skupni borbi proti sovražniku pomembno. Spominjamo se še vsakodnevnih napadov" letal, ki smo jih imenovali »titovci« na Zidani most, Sevnico in druge kraje v bližnji okolici.
Kot vsa Jugoslovanska armada, tako je tudi naše letalstvo zraslo iz ljudstva. Z lastnimi sredstvi smo dosegli, ,da. imamo svoje letalstvo. Čuvarji našega xneba ne stojijo pripravljeni za napad, stojijo pa pripravljeni za obrambo naše svobode,
naše neodvisnosti. Že ta kratek čas po osvoboditvi so večkrat dokazali, da bodo to svojo dolžnost storili proti vsakemu, ki bi se upal vmešavati v naše zadeve. In so tudi v bodoče pripravljeni, da to storijo.
Naši delovni ljudje so vedno stali ob strani naše Armade. Tako -so tudi za letalstvo izdelali že doma letala, ki sedaj krožijo po našem nebu. To so izdelki naših lastnih tovarn. Tudi na tem področju nam je uspelo zlomiti blokado naših sovražnikov. To nam je v veliki meri uspelo prav zaradi tega, ker je -pri nas Armada in ljudstvo eno in isto.
Čestitamo našim hrabrim letalcem k njihovim uspehom!
Naj živi Vrhovni komandant Jugoslovanske armade maršal TITO!
Frontne organizacije
in zbori volivcev'
Živinorejci na novi poti
(Kako je v Artičah?)
Iz dosedanjih zborov volivcev v krškem okraju smo lahko ugotovili, da se naše frontne organizacije pa tudi volivci vse premalo zavedajo pomena nalog in dolžnosti zbora volivcev, ki že po Zakonu o ljudskih odborih predstavlja najvišji upravno politični forum v kraju, prav tako kot ga predstavlja ljudska skupščina LRS v republiškem merilu ali pa ljudska skupščina FLRJ v zveznem merilu. Tega se pa naši volivci mnogo premalo zavedajo. Na prste lahko preštejemo dosedanje zbore volivcev, ki so bili sklepčni, to je, da je bilo navzočih nad polovico volivcev v kraju, da so njihovi sklepi mogli postati v krajevnem merilu zakon.
O tem vprašanju so tudi same frontne organizacije vodile mnogo premalo pažnje, kar je bila krivda v tem, da posamezni vaški odbori niso reševali ta vprašanja na svojih sestankih, da v nekaterih primerih še vedno nimamo postavljenih niti krajevnih odborov OF. Zato se tudi ne moremo čuditi, da nam frontno delo v zvezi z nalogami krajevnih ljudskih odborov in zborov volivcev ne gre tako, kot bi moralo iti. Po vaseh je mnogo kritike nad razrezom davkov, odkupov itd. Ali pa smo se vsaj enkrat vprašali, ali >mo upravičeni kritizirati? Lahko rečemo, da se nismo. Ko so posamezni ljudski odbori in vaški odbori OF pozivali ljudi na vaške masovne sestanke, jih ni bilo. Kritizirali pa so nad nepravilnimi davčnimi in odkupnimi razrezi in dolžili za to predsednika in tajnika KLO ali pa posamezne okrajne funkcionarje.
Ko so bile zadnje volitve v vaške frontne odbore, je bilo ob tej priliki sprejetih mnogo obveznosti za izboljšanje frontnega dela na vasi. Ako pa pogledamo rezultate teh obljub, moramo ugotoviti, da te obljube niso bile izpolnjene. Naši volivci so v večini primerov zaman pričakovali, da jih bo nekdo povabil na masovni sestanek, na katerem se bodo morali teme-Ijivo pogovoriti o vseh problemih in vpra-
šanjih, ki težijo našega človeka. Na drugi strani pa tudi ne smemo pozabiti, da so posamezni vaški odbori OF storili svojo dolžnost, ni pa bilo na sestanek volivcev. Poglejmo samo k nam v Artiče. Pred kratkim bi moral biti zbor volivcev, na katerem bi se obravnavala važna gospodarska vprašanja. Po zatrjevanju naših funkcionarjev je bil zbor, volivcev pravilno sklican in ljudje so bili o tem tudi obveščeni. Na ta zbor volivcev pa sta prišla, reci in piši, le dva volivca. Ali se potem Artičani morejo pritoževati nad različnimi gospodarskimi ukrepi, ko sami ne kažejo volje do sodelovanja pri teh vprašanjih?
1 akšni in podobni primeri so tudi drugod in ne samo v Artičah. V zadnjem času so bili sklicani zbori volivcev menda v vsem okraju, pa še nismo prejeli poročila, če so bili sklepčni, kakor je po zakonu predpisano.
Pri vsem tem pa ne moremo vse krivde' vreči le na volivce, na posamezne vaške frontne organizacije in KLO-je. Vprašati se moramo, kaj pa delajo posamezni odborniki KL,0-jev. Tudi od njih še nismo prejeli nobenega poročila, da bi v svoji volilni enoti sklicali zbor volivcev in tako reševali krajevno problematiko. Kaj je Ližje kot to, da posamezni odbornik KLO skliče v svoji volilni enoti zbor volivcev in tako reši vsa pereča vprašanja odkupov ali davkov.
Tovariši volivci, ko ste na volitvah izkazali zaupanje posameznim kandidatom, zahtevajte od njih, da bodo čim bolj pogosto prihajali med vas, da vas bodo seznanjali o vseh tekočih gospodarskih in upravnih vprašanjih, da bomo skupno z nji™j razpravljali o teh naših nalogah, ki se tičejo našega kraja ali pa naše vasi. Na ta način bomo odpravili mnogo dosedanjih napak, ki bi jih že davno lahko ne bilo, če bi bilo med nami več sodelovanja in dobre volje.
To smo napisali iz Artič in bi radi vedeli, če je tudi drugod tako mrtvilo, kar se zborov volivcev tiče.
Ali ie pri Iv. Duhu vse v redu?
Ce si ogledamo delo krajevnega ljudskega odbora — s predsednikom na čelu — bi se na prvi pogled zdelo, da je tam vse v redu. Govorjenje tovariša predsednika sc sklada s »paragafi«, čeprav tu in tam rad katerega preskoči, tu in tam pa rad sam katerega prida. To velja posebno za finančno poslovanje, ker ima pri raznih naročilih ali pa pri plačilu raznih uslug in storitev svoje svojstvene nazore.
Oglejmo si samo tale primer njegovega delovanja:
Uprava šole je naprosila tovariša predsednika. da naj naroči za šolo časopis Ljudska pravica«, plačilo 7>a naj izvrši po virmanu. Čakali smo precej časa, upali smo. da bomo časopis vendarle še dobili. Sredi aprila nam je pošlo potrpljenje. Vprašali smo na upravo časopisa v Ljubljani. pa smo izvedeli, da naročilo sploh ni bilo izvršeno, časopis ni bil plačan...
no, potem pa se res nismo več čudili, zakaj smo -pričakovali vsak dan zaman. Zaradi lepšega smo pa še vprašali tovariša predsednika, če ni morda le nekako pozabil. No, to smo lepo naleteli!
»Kajpak, poslal sem denar, poslal! Lahko dokažem na podlagi finančne knjige!« tako nam je odgovoril.	«
Res je dokazal. V finančni knjigi je imel vpisano plačilo, dinarjev 540.— za. časopis za šolo, toda tozadevnega potrdila ni mogel pokazati. Tudi za KLO je bilo vpisano plačilo naročnine, pa je hotel to potrdilo uveljaviti za naročnino za šolo, pa smo ga seveda poučili, da je »v zmoti«. Šele, ko ni mogel niti naprej niti nazaj, je priznal, da ni plačal in da bo to storil »takoj jutri«.
Mi pa čakamo, čakamo, čakamo ... časopisa pa le od nikoder ni.
Ali ne bi bilo prav, če bi tovariš predsednik kaj dočakal?
V zadnjih letih je opažati, da je šlo sicer precej telet v zakol, vendar ni najti utemeljenega vzroka, ki bi utemeljeval tako nizek stalež živine in predvsem telet. Večina živinorejcev navaja, da je temu kriva obvezna oddaja živiine za klanje, ki je predvsem pri malih kmetih s šablonskimi zadolžitvami pobrala vsa teleta. Mali kmetje pri tem niso iskali drugega izhoda, običajno vsled brezbrižnosti do lastnega gospodarstva, da bi kako drugače zadostili obvezni oddaji in še z viškom prejeli nazaj dobro plemensko živino, predvsem mlado živinče. Tako je cesto lepa mlada živina čakala v depojih in je bila končno brez obzira pobita v klavnicah. Neki razgledan kmet in dober živinorejec je dejal, da so si živinorejci s takim načinom »žagali vejo, na kateri so sedeli«.
Toda, to je le nekako »opravičilo« v lastno uteho. Vsi pa so molčali o domačih »črnih zakolih«. To izpričuje in potrjuje malo število mlade živine, ki bi morala ostati na kmetijah, če bi od rojstev odšteli odkupljeno mlado živino. Ta razlika je ogromna ne le pri teletih, ampak tudi pri veliki živini, n. pr. volih in kravah (KLO Zdole, Pečice itd.).
Pustimo za seboj razmišljanja o vzrokih padca goveje živine. Poglejmo v oči stvarnosti, ki jo je prinesla Uredba o ukinitvi obvezne oddaje mesa in izkoristimo sleherno možnost za večji donos živinoreje. Že svojčas je torej uredba prepovedala zakol mlade plemenske živine in poudarjala, da je dajati v zakol le manj donosno živino. Napake, ki iso jih zagrešili razni organi oblasti, so odpravljene. Treba je pristopiti takoj k intenzivni reji1 goveje živine, predvsem mlade živine, ki najhitreje prirašča in dobiva največ na teži, zraven tega pa bo sčasoma zamenjala slabo in nerentabilno staro živino. Saj vemo iz prakse, da stare krave dajo manj mleka in navadno tudi slabša teleta. Pri starih volih, če jih ne pitamo, ni prirastka. Če živinorejec nima dobre mlade živine v svojem hlevu, jo bo dobil z zamenjavo, nakupom ali z doplačilom. Danes se že kažejo te posledice in namesto, da bi bilo dovolj dobre mlade plemenske živine po naših hlevih, je nasprotno nastalo povpraševanje po nakupu, nakup sam pa je močno otežkočen, ker takšne živine tržišče ne nudi.
Kakšne naloge nas torej čakajo?
Vzrejati bomo začeli čimveč telet za pleme. S tem moramo pričeti takoj, kajti odlašanje tako važne naloge ‘bi imelo še hujše posledice za živinorejo. Vsak kmet, ki bo imel teleta v svojem hlevu, naj ga vzreja, pa naj bo to bikec ali telička, seveda če ima vse vzrejne predpogoje. Teleta, ki jih rejec vsled kakršnega koli vzroka ne more rediti, je prav tako rešiti pred zakolom in ga zamenjati oziroma prodati tistemu rejcu, ki ima za pleme manj primerno žival.
S tem delom izboljšujemo kakovost živine. Rediti moramo tudi veliko telet rodovniških 1 in dobrih krav, ki imajo dobra svojstva. To je izredne važnosti, kajti takšna odbira nam bo prinesla daljno-
sežne uspehe. Povsod pa je potrebna doslednost in temeljitost.
Tudi ostalo staro živino, kakor vole in krave, kjer ni prirastka, bo čimprej zamenjati z mladimi junci, ki dajejo dober prirastek.
Velike in važne naloge imajo pri po-vzdigi živinoreje živinorejski odseki kme-tjskili zadrug. Njihovo delo ni le delo na papirju, ampak je označeno s selekcijo živine (sprejemanje krav v rodovnik, molzna kontrola, molzni zaključki, pregled z ozirom na sterilnost, na TBC). Razen tega je z zamenjavo potom splošnih kmetijskih zadrug možno zadovoljivo izvršiti.
Da bi krave, telice in bike očuvali pred okužbami, je nujno dokončno organizirati plemenilne krožke in se disciplinirano držati tozadevnih navodil. Tako bomo s pomočjo ljudske oblasti, KZ in živinorejcev spet kmalu na »zeleni veji« in lahko z zadovoljstvom gledali na uspehe težkega, vztrajnega toda koristnega dela.
Pripravimo se
na obračun
s koloradskim hroščem
Krompir smo posadili in že vidimo po njivah, kako poganjajo njegovi listi iz zemlje. Vsak kmetovalec in vsak človek je vesel njegove rasti. Če nam vreme ne bo preveč nagajalo, lahko pričakujemo dobro letino..
Obenem s krompirjem pa leze iz zemlje njegov največji sovražnik: koloradski hrošč. Ta zalega je največji škodljivec, ki grozi našemu kmetijstvu. Z uspešno borbo zadnjih dveh let smo uspeli, da smo ga precej omejili. Z dosedanjimi izkušnjami lahko dokažemo, da je bil način naše borbe proti koloradskemu hrošču pravilen. Poleg kemijskih sredstev je največ pripomoglo k temu, da smo koloradskega hrošča prisilili v defenzivo s sodelovanjem vsega ljudstva. Množični pregledi krompirjevih nasadov bodo torej tudi letos oblika našega dela pri zatiranju in uničevanju tega škodljivca, ki ga pri nas v okraju pozna sedaj že vsakdo.
Sodelovanje vseh bo torej potrebno. Nihče ne bo smel stati ob strani. Množične 'organizacije bodo temu vprašanju posvetilo vso svojo pozornost' ter bodo v soglasju s krajevnimi ljudskimi odbori z načrtnim delom takoj začele. Najprej bomo izvolili vaškega in krajevne vodje preiskovalnih ekip. V vsaki vasi bomo izbrali zanesljivega človeka, ki bo prevzel vodstvo zatiralne akcije. Za vsak krajevni ljudski odbor pa bo odgovarjal za organizacijo dela krajevni vodja.
Z delom pa bo treba pričeti takoj, ker bi se nam zavlačevanje pozneje maščevalo. Najlažje najdemo hrošča sedaj, ko so nasadi še majhni. Tudi eventuelno poškodovanje nasadov je sedaj najmanj možno. Zaradi tega naj bo geslo vsakega gospodarja, vsakega frontovca, vsakega državljana:
Letos bomo uničili koloradskega hrošča!
Ing. Perovšek.
Premalo zemlje in preveč
se pred nekaj meseci so vzdihovali Poljanci pred volitvami:
Da. ko bi ne bilo obvezne oddaje, potem bi že slo!« Tako so vzdihovali, zraven pa mislili, da vzdihujejo čisto zastonj, kajti aktivisti so prav toliko trmoglavi, kakor oni sami, in ne bodo odnehali. Mislili so še več, da bi se moralo spremeniti ne vem kaj, preden bi prišlo do take spremembe. Toda prav nobenega potresa ni doživel svet, časopisi pa so vseeno prinesli debelo novico:	o
»Obvezna oddaja mesa, mleka, krompirja je odpravljena!«
Tudi Repičevo in Drajkslerfa je ta novica pretresla jn ogrela. Kdo bi si mislil, da se ptegne kaj takšnega talko brž doživeti. Njuna zemlja pa je v zadrugi. Res neprijetna stvar! še pred dobrim letom sta mislila oba, kako je bilo prav, da sta se skrila v zadrugo. Saj jima ni bilo do zadruge, samo zemlje sta imela veliko preveč, da nista vedela, kam bi z njo. Repičina polja so bila že pred vojno bolj zanemarjena kakor obdelana — po vojni Pa še celo. Seveda — posestvo je bilo veliko in iz odkupa so kar naprej zahtevali.	i^e
»Daj, pa daj, pa daj!«
Salament! Ni kazalo drugega, kakor iti v zadrugo. Pa ne da bi, Bog nas obvaruj, v zadugi res garali in se še pretegnili za socializem! Figo, če hočejo! Glavno je, da se človek napravi čisto majhnega, kakor da nič nima. Kako neprijetna stvar je to, ko zraven imena pišejo:
»Račič — veliki kmet, Drajksler — veliki kmet iz Griča.«
Ko pa stopiš v zadrugo, najprej poskrbiš tako kakor Repičeva, da se z ohišnico nabrekne kakor kranjska klobasa na poldrugi hektar, potem pa živiš kot mali kmet pod zaščito zadružnega ostrešja. Drajksler je bil v začetku celo predsednik zadruge in je vse dobro kazalo. Njegova sestra Repičeva je tudi bolj mirno gledala okoli sebe. Potem pa se je vse skupaj zapletlo, tako da Drajksler ni hotel ostati več v zadrugi in je izstopil. Pravi, da je izstopil, drugi pa zopet pravijo. da so ga zadružniki izključili. Naj ho že kakor koli, Drajkslerjeva zemlja je ostala v zadrugi, Drajksler pa zunaj zadruge. Bil je čisto zadovoljen in niti malo ni vzdihoval po zemlji, ki mu je napravila toliko sitnosti pri odkupih. Sicer
mu je pa ostalo zemlje dovolj. Nekaj od svoje ohišnice, nekaj od sorodnikov, razkropljenih 7)o službah, tako da je bilo liosestvece kaj pripravno za malega kmeta. Tega imena — mali kmet — se je pred oblastjo čvrsto držal, pa čeprav je bila njegova last še tudi tista zemlja, ki jo je dal za tri leta iz svojih rok. Raje je pozabil na veliki grunt.
Prišel pa je na Grič na sestanek zadružnikov neki inženir ali kako mu že pravijo in je Repičevi oponesel, da ima ohišnico veliko preko pravil. Ravno za toliko preko, kolikor je bilo paše ob poti pod vasjo. Ali Repičeva se je za trdno odločila, da ne bo odstopila. Kaj so njej mar zadružna pravila. Saj ni mislila biti nikoli prava zadružnica. Pustijo naj ji to zemljo in še nekaj dodajo, pa bo pri hiši sveti mir in se ne bo več brigala za nič. Inženir pa se je obrnil do drugih in jim govoril o zadrugi in da je prepričan, da bo tudi zadruga na Griču in Velikem logu vse bolje uspevala. Repičevi je jeza prekipela. Kaj bo govoril — in je vsekala na glas: »Nikoli ne bo uspevala zadruga! Nikoli ne bo uspevala.«
»Če bi odločali vi, potem res ne bi nikoli!« ji je odvrnil.
Potem se nanjo ni več oziral, čeprav se je sprla z Vidojkičem in hotela dokazati, kako je bilo njeno polje rodovitno.
. »Kaj boš govorila!« se je jezno dvignil Vidojkič s klopi. »Sama piriha in plevel jo rasla po tvojih njivah. Jaz vem, koliko srofl se namučili, predno smo jih spravili v red.«
In to jc bila resnica, kajti, njive ki se dajejo yV najem se bolj izkoriščajo kakor gnojijo in z ljubeznijo obdelujejo. Repi-čeva pa ni hotela zmanjšati ohišnice, ampak je pohitela in zasejala sama.
Toda!
Toda to še ni vse! Obvezna oddaja je skoraj v celoti odpravljena! Salament, ali ne bi bilo bolje, da sploh ne bi šla v zadrugo? O, zdaj bi bilo dobro vzeti zemljo nazaj, Ali takoj ni mogoče. Šele spomladi leta 1952! Ali bo sedaj Drajksler zadovoljen z imenom mali kmet? Ali bo tudi on hotel vse nazaj? Samo da se ne bi do drugega leta spet kaj spremenilo. Ali pa bodo zadružniki še kaj sitnarili, ko so betonirali njegova hleva, jih popravili in pozidali. Nazadnje bodo hoteli še kakšno odškodnino, ker so izboljšali zemljo! Take misli in gonje se pletejo na Griču pri sovražnikih zadruge. Toda mnogi zadružniki šo se zakleli, da bodo zadruge uspevale! In ti ljudje imajo mnogo mnogo „več kremenite volje in vztrajnosti kakor Drajksler in Repičeva. Zavedajo se svoje poti in pripravljeni so na tem delati dolga leta. In uspeli bodo. Zmaga bo na njihovi strani!
Tekmujmo za 22.
V tekmovanju za deseto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije so mladinski aktivi dosegli lepe uspehe. Poživelo se je predvsem kulturnoprosvetno in zabavno delo, kar je prišlo do izraza tudi ob proslavah desete obletnice. Doseženi uspehi v tem tekmovanju naj nam bodo vzpodbuda k novemu tekmovanju.
Okrajni komite Ljudske mladine Krško paziva vse mladinske aktive na tekmovanje v čast 22. julija — dneva oborožene vstaje slovenskega ljudstva.
Tekmovanje naj bi zajelo predvsem sledeče oblike dela:
1.	Kateri aktiv bo organiziral več kvalitetnih predavanj o NOB, kmetijstvu, higijeni, veterinastvu, poljudnoznanstvena iz politične situacije in na predavanja privabil večje število mladine.
2.	Kateri aktiv bo vključil v obstoječa kultu rnoumetniška društva širši krog mladine in v okviru društva organiziral več sekcij, priredil več nastopov, akademij in organiziral turnirje. V krajih, kjer ni društev, naj aktiv sam organizira kulturnoprosvetno delo.
3.	Kateri aktiv bo organiziral boljšo zabavo za mladino, priredil več izletov, partizanskih pohodov, družabnih večerov, mladinskih plesov, tabornih ognjev, kmečkih praznikov.
4.	Kateri aktiv bo vključil v TD, ŠD, klube in društva LT, strelstvo, kolesarstvo več mladine, organiziral več tekmovanj, dvobojev, turnirjev in skrbel za pestro delo teh organizacij in društev.
5.	Kateri aktiv bo sprejel v organizacijo večje število mladine in imel na svojem področju najmanjše število neorganizirane mladine.
6.	Kateri aktiv bo bolje izvršil agitacijo za MDB in zbral več prijavljencev za iste ali organiziral dopisovanje z mladinci iz MDB in napisal več parol.
7.	Kateri aktiv bo boljše izvedel akcijo zbiranja starega materiala in nabral več Starega materiala in bolje organiziral zbirni center.
8.	Kateri aktiv bo zbral več prispevkov za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Trstu.
9.	Kateri aktiv bo boljše organiziral Titovo štafeto in v kateri bo sodelovalo večje število mladine, kakor tudi boljše organiziral proslave 25. maja, rojstnega dne maršala Tita.
10.	Kateri aktiv bo nudil več pomoči pri gospodarskih akcijah, zatiranju kolo-
■ Sliši ^an oborožene vstaje JUliJ slovenskega ljudstva
radskega hrošča, pri gradnji zadružnih domov, pomoč KDZ, popravilu cest, in pri tem dal več prostovoljnih delovnih ur.
Mladinski aktivi — dostojno proslavimo 22. julij, dan oborožene vstaje slovenskega ljudstva! Okrajni komite bo mesečno pohvalil najboljše aktive in tudi podeljeval prehodno zastavico najboljšemu aktivu. Sledite zgledu najboljših aktivov, ki so se tekmovanju že odzvali!
B@rha proti bramor!®!
Vrtičkarji pa tudi kmečki ljudje že sedaj sprašujejo, kako zatirati bramorje, ki so predvsem na rahli zemlji vrtov in njiv kaj huda nadlega. Te velike žuželke, ki dosegajo 5 cm in več dolžine s krepkimi sprednjimi nogami rijejo po zemlji in ugonabljajo podzemne dele rastlin, sočne koreninice in gomolje, često celo kaličke in mlado listje. Po vrtovih delajo za prst širok rov, ki je plitvo pod zeml jo. Poškodovane rastline venejo in se suše.
Samica bramorja napravi v juniju kot jajce veliko gnezdo in vanj položi 200 do 300 jajčec, ki imajo približno velikost konopljinega zrna.
Kako zatiramo bramorje? Najbolje je, da iščemo gnezda in uničimo jajčeca. Gnezdo sledimo po rovu in tam, kjer se neha, je običajno gnezdo. Z lopato dvignemo jajčeca in jih uničimo.
Tudi zalitje navpičnega rova oziroma gnezda z malo vode, nato š kakšnim oljem (n. pr. terpentinovim) in spet z nekaj več vode povzroča, da se škodljivec zaduši ali pa prileze na površje, kjer ga lahko uničimo.
Kemična sredstva so precej zanesljiva, kakor n. pr. cinkov fosfid ali pa bari je v fluorsilikat, tudi hudičev prah imenovan. Na en kilogram koruznega zdroba damo 0.25 litra vode. nato pa primešamo 0,05 kg cinkovega fosfida ali pa 0,10 kg hudičevega prahu. To dobro zmešamo in postavimo vabo na površini vrta. Najbolje je postavljati vabo po dežju, ker po dežju se škodljivec pojavi predvsem ponoči na površju.
Dobro sredstvo je tudi gnojenje z apnenim dušikom.
Ker nam kmetovalcem sprostitev obveznega odkupa daje vzpodbudo za večjo proizvodnjo kmetijskih pridelkov, bomo morali tudi vprašanju zatiranja poljskih škodljivcev, med katerimi je prav bramor zelo škodljiv, zastaviti vso svojo voljo in strokovno znanje, da ga uničimo.
MLADINCI — MLADINKE!
PRVEGA JULIJA ODHAJA NA GRADNJO PROGE DOBOJ —BANJA LUKA KRŠKA MLADINSKA DELOVNA ČETA. NAŠ OKRAJ BO DAL 50 MLADINCEV. ODZOVITE SE TEJ VAŽNI AKCIJI! MLADINSKA PROGA KLIČE NOVE BRIGADIRJE!
Drobne novice iz KDZ
KDZ Boštanj je dokončala pomladansko setev. Začeli so s košnjo inkarnatke, ki so jo spravili pod streho že poldrugi hektar. Posebno pažn jo zasluži njihova drevesnica in preko pol hektarja malinovega nasada. Zadružnik Sotlar Stanko je prevzel skrb nad povrtninami in toplimi gredami. Vrtnarstvo ima najlepše pogoje za razvoj.
KDZ Leskovec je nasadila hektar breskev. Z delom na polju prehitevajo privatnike. Uvedli so kontrolo molznosti krav.
KDZ št. Peter je nedavno vzorno uredila hleve in svinjake ter jih opremila s prostornimi izpusti. Živinoreja je v tej zadrugi na visoki stopnji.
KDZ Bizeljsko ima v letošnjem planu obnovo vinogradov na 3 ha površine. Rigolanje bodo izvršili s traktorjem.
Silosi so mnogo ublažili pomanjkanje krme v KDZ Boštanj, Gorica, Bizeljsko in Log. Povsod je silaža odlično uspela brez kvarjenja. Živina jo je rada uživala. Letos je prav zato v planu izgradnja nadaljnjih 8 betonskih silosov po 50 kubičnih metrov.
Nekatere KDZ bodo letos posadile podzemni ameriški oreh (Arahis hipogsa), ki zelo dobro uspeva v Makedoniji. O uspehu bomo poročali.
V drugi polovici avgusta 'bodo zadruge razstavljale svoje proizvode na kmetijski razstavi v Krškem. V ta namen bodo že preko leta zbirali najlepše pridelke — zlasti pa klasje najbolje uspelega žita.
Tekmovalna komisija daje naslednje podatke izida tekmovanja iz prvega tro-
mesečja:
1.	mesto	Bizeljsko	230	točk
2.	mesto Boštanj .	218 točk
3.	mesto	Št. Peter	214	točk
4.	mesto	Leskovec	174	točk
5.	mesto	Stara vas	165	točk
6.	mesto Podlog	124	točk
7.	mesto'Bučka	108	točk
8.	mesto Log	95	točk
Naše kmečke delovne zadruge imajo
torej lepe uspehe.
SENOVŠKA MLADINA ŠE NI IZVOLILA SEKRETARJA KOMITEJA
Člani mladinske organizacije na Senovem nikakor ne pridejo z delom na zeleno vejo. Izvolili so sicer svoj komite mladine, pa kaj ko je ostal le na papirju. Ko skličemo sejo komiteja, prideta po največkrat na sejo le dva člana, ostali so pa na kak način »zadržani«. In to se ponavlja iz dneva v dan, iz tedna v teden in iz meseca v mesec. Vse je lepo ostalo pri starem, napredka ni nobenega. Tudi komite še ni mogel izvoliti sekretarja, ker jih ni nikoli dovolj na sejo. Potem pa si lahko mislite, kakšno je stanje v mladinski organizaciji. Če hočeš videtix številčno stanje senovške mladinske organizacije, ali pa, če bi želel kaj vedeti o njenem delu, potem nikdar ne hodi okoli članov komiteja mladine ali pa sekretarjev aktivov, potem se bi moral podati lepo v šolsko dvorano na ples.
NA SENOVEM SO ZAKLJUČILI SANITETNI TEČAJ PAZ
Pred kratkim so bili na Senovem izpiti za poslušalce sanitetnega tečaja protiletalske! zaščite. Tečaj je trajal sicer precej dolgo zaradi začetne nediscipline obveznikov, vendar so potem svoje delo znatno izboljšali ter so uspehi prav zadovoljivi. Tečaj je vodil primarij tov. dr. Murgelj, ki je v to delo vložil veliko truda. Uspehi so prav zadovoljivi. 62% tečajnikov je opravilo izpit s prav dobrim uspehom, 58% pa z dobrim uspehom.
ŠE NEKAJ POROČIL O NASTOPU KUL-TURNO-UMETNIŠKIH SKUPIN IN ZBOROV V BREŽICAH
V zadnji številki našega lista smo pomotoma izpustili j>oročilo o nastopu in uspehih še nekaterih zborov in skupin na nastopu v Brežicah.	i
Med drugimi pevskimi zbori, ki so nastopili na nastopu kulturno-umetniških društev v Brežicah v čast proslave desete obletnice ustanovitve OF, se je posebno odlikoval tudi pevski zbor iz Sv. Križa. Njegov uspeh je toliko bolj pomemben, ker je bil- to prvi -nastop tega zbora. Tudi pevski zbor iz Kostanjevice je žel mnogo odobravanja ter je pokazal zelo lep razvoj.
Omeniti je treba, da je godba iz Kapel toliko napredovala, da ji je bilo prisojeno prvo mesto ter so tako ostali Senov-čani za kapelsko godbo. Kvalitetni dvig kapelske godbe je treba še prav7 posebej povdariti in oceniti, poleg tega pa tudi veliko zanimanje in samoiniciativnost godbenikov7. Tako je prav, da je bilo prvo mesto (poleg senovškim pionirjem) priznano pogumnim Ka-pela-nom.
Krška godba je bila sicer po kvaliteti slabša, vendar se opaža dvig njene kvalitete ter je bila množica poslušalcev z njenim nastopom prav zadovoljna.
Vse to nam ponovno dokazuje, da smo v pogledu kulturnega dela na pravi poti.
ALI ZAPOSTAVLJANJA SENOVŠKIH RUDARJEV ŠE NE BO KONEC?
Talko se sprašujemo na Senovem že dalj časa. Predvsem pa takrat, ko vidimo, da nas v preskrbi kjer se le da zapostav-I jajo. Čudno se vidi človeku in skoro neverjetno, da hodijo ljudje kupovat fižol na jamske karte v Ljubljano. Tam ga namreč delijo, na Senovem pa ne. Pa smo le radovedni, kako da je v Ljubljani več. rudarjev kakor na Senovem. Pa ne samo fižol, še marsikaj drugega se lahko kupi v Ljubljani na jamske karte. Kar poglejmo dnevno časopisje, pa nam bo takoj jasno.	_
Maščobe za mesec maj smo dobili šele pred dnevi. Človek bi to nekako razumel, če ne bi lahko kupil na karte mast v Loki ali na Bregu ali pa v Radečah. Pa ne samo na jamske karte, tudi na karte nižje kategorije. Ali se to res ne da rar zameti, da je tako početje nepravilno? V neki Vasi kupiš živila kadar hočeš, zato ker je ta vas v drugem okraju, rudar pa si tega, kar mu po vsej pravici pripada, ne, more pravočasno dobaviti. Isto je z mesom, upamo pa, da bo sedaj to odpadlo, ker bo meso v prosti prodaji. Fižol si lahko kupil v železniškem magazinu v Sevnici na jamske karte. Zakaj pa spet to? Samo zaradi tega, ker dobiva •živila iz Ljubljane. Na krški okraj se pa ni nihče spomnil.
Odgovorni ljudje pa okraju so bili na tako stanje že večkrat opozorjeni, pa je ostalo le vse pri starem.
Kako dolgo pa bo še ostalo, tega menda nihče ne ye, ker se za to nihče resno ne zanima.
FIZKULTURA
Na praznik- 10. obletnice OF dne 27. aprila 1951 se je pod pokroviteljstvom Okrajnega OF v Krškem odigral nogometni brzoturnir na stadionu Matije Gubca v Krškem.
Nastopilo je pet moštev in to Razlag Brežice. Rdeča Zvezda Senovo, TD Sevnica, LM Triglav iz Krškega in TD Krško.
V	prvi tekmi sta nastopila Triglav m Senovo. Po enakovredni igri je zmagal Triglav z rezultatom 3 : 2 (1 : 2).
V	drugi tekmi Razlag : Sevnica je po avtogolu Sevnice zmagal Razlag, ki se je plasiral v finale.
Nato se je odigrala tekma med Krško : Triglav. Krško je premočno premagalo Triglav z rezultatom 4 : 0. Gole so dali Anžiček in Bence po enega in Mlakar dva gola. S tem se je Krško plasiralo v finale.
V	tolažilni tekmi je Senovo premagalo po boljši in kombinacijski igri Sevnico z rezultatom 2 : 0.
Finale, ki je prinesel malo več žive igre, se je odigral med starima rivaloma Krško : Razlag. Zmagalo je moštvo Krško z rezultatom 2 : 0. Gole sta dala Anžiček T. enega in Bizjak T. enega.
Pred 200 gledalci je vodil tekme sodnik tov. Istenič.
V	nedeljo 29. aprila 1951. je gostovalo v Krškem sindikalno moštvo CRD Trbovlje, ki je odneslo zelo dober vtis.
Igra se je začela s hitrimi napadi domačinov, ki so v presledku nekaj minut dosegli dva gola. Po krivdi krilcev so gostje izenačili tako, da je polčas končal neodločeno 2 : 2.
V	drugem polčasu so domačini prevladovali ter pokazali nekaj lepih potez ter dosegli še tri gole in postavili končni Rezultat 5 : 2. Gole so dosegli: Anžiček T. tri, Anžiček F. enega in Preskar Marjan enega.
Zanimanje za nogomet se vidno opaža in je vedno več ljubiteljev te igre na stadionu.
Tekmo je sodil objektivno tov. Istenič.
I
TD KRŠKO IGRA V PRVENSTVENEM TEKMOVANJU POVERJENIŠTVA TRBOVLJE
V prvenstvu poverjeništva Trbovlje je lilo izžrebano tudi TD Krško in to:
6. maja Krško : Litija v Krškem,
13. maja Krško : Proletarec .v Krškem, 20. maja Rudar : Krško v Trbovljah, 27. maja Krško : Bratstvo (Hrastnik v Krškem,
Timi to SvoKnrln : Krško v Zatror in.
V I. KOLU DNE 6. MAJA JE GOSTOVALO MOŠTVO LITIJE V KRŠKEM
Preko 250 gledalcev je težko pričakovalo začetek tekme in prvi nastop Krškega v prvenstveni tekmi. Vsi so cenili moč nasprotnika in ugibali kakšen bo izid.
Točno ob 16. uri je dal sodnik znak za pričetek. Domačini so takoj pritisnili nasprotnika v obrambo in že v 8. minuti je
iz hitrega napada obsedel prvi gol v mreži. Dosegel ga je Bizjak. Tri minute pozneje je bil uspešen Mlakar. Isti igralec je v 14. minuti zabil gol tako, da je Krško vodilo s 3 : 0. V 16. minuti je vodil žogo po levem krilu Preskar, nasprotni branilec ga je v zaletu namerno zrušil v 16 m prostoru ter s tem zagrešil grob prestopek. Prisojeno 11 metrovko je Anžiček spremenil v gol. Nasprotnik je začel po tem golu surovo igrati in ugovarjati sonik-ovim odločitvam. V velikem poletu so domačini še potresli mrežo v 25., 33.. 57. in 43 minuti. V 44. minuti je levi krilec Litije zagrešil grobo napako nad' levo zvezo, ko je ta že oddal žogo, ga je namreč od zadaj udaril v nogo. ‘Le-ta mu je v razburjenosti nešportno vrnil. Oba je sodnik izključil iz igre. Tekma je bila v tej minuti prekinjena. Moštvo Litije je na nešporten način zapustilo igrišče. Z bojaznijo pred katastrofalnim porazom so že takoj, ko so prejeli 3. gol iskali vzrok, da zapuste igrišče.
Moštvo Litije se je pokazalo kot -skrajno nedisciplinirano v igri, pokazali so le malo športa ampak samo grobost.
Končno besedo bo imelo poverjeništvo v Trbovljah.
Rezultat prvega polčasa je ostal 8 : 0. Ker je moštvo Litije odstopilo od nadalj-ne igre je sodnik odžvižgal konec.
OBVESTILO NAROČNIKOM
Vsi e d podražitve papirja smo primorani zvišati naročnino našemu listu in sicer od 1. maja. To so storili že vsi drugi listi in je to splošen pojav. Od 1. maja stane posamezna številka »Našega dela« 6 din. Naročniki bodo prejeli v kratkem položnice. Prosimo tiste, ki so z naročnino v zaostanku, da jo čimprej poravnajo.
Uprava »Našega dela«
KINO KRŠKO PREDVAJA
Dne 18. 19. in 20. maja
RDEČI ČEVELJČKI
angleški barvan film Dne 26. in 27. maja ČAROBNI MEČ
jugoslov. pravljična risanka
Dne 2 in 3. iuniia
MLIN NA PADU
ameriški film
Dne 9. in 10. iuniia
ANDV HARDV JE ZALJUBLJEN
ameriški film
JAVNA ZAHVALA .
Tem potom se najprisrčneje zahvaljujem tovarišu dr. Glušičn v Brežicah, ki je v najtežjih okoliščinah zdravil mojega brata v brežiški bolnišnici ter ga je ozdravil. Zahvaljujem se tudi obema bolniškima sestrama za trud in nego.
Kasteuc Katarina, Curnovec.