Glasilo delniške družbe Alpina
DELO
rit/*
LETNIK 39
"Ж
ZAJEC ALFONZ LOŠKA C. 56
l4)Stnlna plačana pri posti
4226 2IRl4226Žiri
Sejem v Rivi del Gardi pokazal, da smo za naslednjo pomladno poletno sezono pripravili dobro kolekcijo
Kot običajno se je Alpina tudi letos junija udeležila sejma v Rivi del Gardi. To je pomemben sejem, kjer dobimo prve vtise o tem, ali smo za naslednjo sezono pripravili pravo kolekcijo. Na njem zaznamo modni utrip oziroma ugotovimo, kaj ponuja naša konkurenca. Obiščejo nas vsi pomembnejši kupci in na sejmu potekajo prvi dogovori o izdelavi vzorcev, včasih pa tudi o okvirnih naročilih. Dogovori se sklepajo tudi na sejmu v Diisseldorfu, ki poteka meseca septembra. Tedaj mora biti kolekcija v celoti pripravljena. Sejem v Rivi del Gardi je tudi prilika, da ugotovimo, kako nam je uspelo v naše modele vgraditi svetovne smernice in da v poletnih mesecih naredimo še določene popravke ali nove modele.
Letos smo na sejmu predstavili osemdeset odstotkov predvidene kolekcije za pomlad poletje 2002. S ponosom lahko povem, da so kupci obutev lepo sprejeli in da so bili zadovoljni tako oni kot tudi mi. Vsi smo ugotavljali, da nam je uspelo pripraviti dobre modele. To se odraža tudi v velikem naročilu vzorcev.
Veliko pozornosti smo namenili razvoju kolekcije, saj se zavedamo, da je dobro pripravljena kolekcija osnova za nadaljnji uspeh. Poleg že uveljavljenih grup modnih
čevljev, smo na sejmu prestavili tudi nekaj novih skupin z novimi modnimi smernicami in tudi z njimi poželi lep uspeh. Modeli so bili narejeni v različnih barvah, kar je popestrilo naš razstavni prostor, ki je bil zaradi tega bolj razgiban. Če bodo naši kupci uspeli dobro prodati letošnjo pomladno poletno obutev, smo prepričani, da bo naročil za naslednjo sezono še več.
1л sezono pomlad poletje 2002 še zmeraj ostajajo kare (rezana) kopita. Pojavljajo se asimetrične linije na sprednjem delu čevlja, pete so bolj elegantne. Veliko je tako imenovane casual obutve (obutev bolj asimetričnih oblik za prosti čas). Barve naslednje sezone so beige, cuoio (barva kože), rdeča in modra.
Pogovarjali smo se tudi o brizgani obutvi in v letu 2003 nameravamo tu uvesti nekaj novosti, s katerimi bomo povečali prodajo te obutve.
Kupci so bili s kolekcijo za naslednjo pomladno poletno sezono zelo zadovoljni. Nekaj pripomb pa so imeli na kakovost letošnjih pomladno poletnih modelov. Preveč je reklamacij, ki jih seveda skušamo čim bolje rešiti (npr. slabo pritrjeni napet-niki), kar našim izdelkom seveda ni v ponos.
(nadaljevanje na str. 2)
2
t. 3
Tri reči so potrebne
Tri reči moram želeti sehi in drugim:
zdravje, prijatelje in veselje.
Tri reči moram obvladati:
svoje razpoloženje,
svoj jezik in svoje vedenje.
Tri reči moram izpolnjevati: pogum, dobroto in ljubezen do bližnjega.
Tri reči moram dajati: kar največ revnim, tolažbo žalostnim, pohvalo tistim, ki so jo zaslužili.
Treh reči se moram izogibati:
krutosti, domišljavosti in nehvaležnosti.
Tri reči moram občudovati: lepoto narave, otroke in stare ljudi.
Tri reči so potrebne - življenjska modrost, ki sem jo nekje prebrala. Izvor in avtor mi nista znana. Toda modrost mi je bila všeč in zapisala sem jo. Danes jo kot popotnico v poletje in za mnoge bližajoči se dopust, poklanjam vam.
Tri reči so potrebne -modrost, ki ji lahko posvetimo nekaj pozornosti tako v zasebnem kot v poklicnem življenju.
In če se vam bo ob njej utrnila še kakšna lepa misel, če boste začutili, da je v njej vsaj nekaj resnice, ki ji boste poskušali slediti, je modrost dosegla svoj namen. Preživite lepo poletje.
Jožica Kacin
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, svefa delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
(nadaljevanje s str. I) Sejem V Rivi del Gardi...
Težave se pojavljajo tudi zaradi zamud pri dobavah.
Pri snovanju kolekcije so nam v pomoč tudi nasveti kupcev, ki nas obiščejo. Vedno znova ugotavljamo, da imajo nekateri tuji kupci veliko koristih informacij in da znajo dobro oceniti modne smernice in tržišče za vnaprej. Na sejmu, ki traja pet dni, nas običajno obišče od trideset do štirideset kupcev. Nekateri pridejo samo na razgovore in ogled kolekcije. Če jim je naša obutev všeč, se dogovorimo za ponovna srečanja, ponavadi v njihovih podjetjih. V primeru, da s pripravljenim niso zadovoljni, pa imajo seveda veliko možnosti, da blago naročijo pri drugih proizvajalcih. So tudi taki, s katerimi se kar na sejmu dogovorimo za izdelavo določenih vzorcev, dobimo pa tudi nekatera redna naročila. Zato je izrednega pomena, kakšna je izdelana kolekcija, ki jo predstavljamo, saj je od tega v veliki meri odvisno naše nadaljnje delo. Seveda pa je v današnji hudi konkurenčni bitki izrednega pomena tudi cena obutve. Tu moramo pravilno presoditi in cene postaviti tako, da obutev tudi cenovno ustreza kakovosti in našemu položaju na trgu. Paziti pa moramo tudi, da imamo zaslužek tudi zase.
Eden izmed modelov za naslednjo sezono, s katerimi smo se predstavili na sejmu.
Na sejmu v Rivi del Gardi smo z angleškim podjetjem GRS - George Rye & Sons podpisali ekskluzivno pogodbo za prodajo naših izdelkov na angleškem in irskem trgu. S tem podjetjem delamo že pet ali šest sezon. Prvo leto smo v eni sezoni skupaj prodali tisoč parov obutve, številka se je letos povečala na 10.000 parov. Lastnik podjetja Michael Rye si zelo prizadeva, da bi bilo sodelovanje z Alpino in prodaja naše obutve čim boljša. Tako je izdelal tudi katalog modne obutve Simona Fashion v angleškem jeziku. Če bomo uspeli izdelati obutev ustrezne kakovosti in če nam bo uspelo zagotoviti tudi ostale pogoje, ki jih zahteva uspešna prodaja, računamo Se na nadaljnjo rast prodaje naše obutve na tem trgu.
Po prihodu iz sejma takoj pričenjamo z izdelavo naročenih vzorcev. Pripravimo še dodatne modele oziroma delamo razne popravke modelov. Več pozornosti letos namenjamo casual obutvi. Sem spada tako imenovana flex obutev mladostnega izgle-

ш
*
z angleškim partnerjem GRS - George Rye & Sons smo podpisali pogodbo o sodelovanju. Veseli obrazi ob pomembnem dogodku. In nazdravje za dobro sodelovanje.
da z lahkim podplatom in modema sandala za prosti čas. To obutev bomo, poleg ostale že na Gardi predstavljene obutve, predstavili še septembra na sejmu v Diisseldorfu.
Več pozornosti kot v preteklosti namenjamo tudi razvoju moške obutve. Ta se je v Sloveniji in v državah, kjer imamo svoje prodajalne, dokaj dobro uveljavila. Letno proizvedemo od 60.000 do 70.000 parov moške obutve. Naša želja je, da bi jo uspeli več prodati tudi na zahodne trge. Konkurenca pri tej obutvi je na zahodu zelo močna. Ti kupci nas bolj poznajo po modni ženski obutvi, zato prodor ne bo lahak.
Naredili smo plan obiskov kupcev, ki smo jih srečali na sejmu v Gardi. Za nami so že prve poti. Obiskali bomo našega največjega kupca Brantana v Belgiji. Od julija do oktobra bodo intenzivno potekale prodajne akcije.
V Belgiji prodamo v eni sezoni okrog 50.000 parov obutve. Naš distributer Brantano ima čez sto prodajaln po vsej Belgiji. Razveseljuje nas podatek, da je v Belgiji pred julijem oziroma pred sezonskim znižanjem prodano kar osemdeset odstotkov naše obutve.
Ko razvijamo kolekcijo je pomembno tudi, da poznamo kupca, da vemo, kakšne so njegove zahteve, želje in možnosti. Poleg modne klasike hočemo izdelovati tudi več modnih grup, vendar je prodor na to področje dokaj težak. Alpina je bolj, kot po visoko modni obutvi, poznana po klasiki. Mislim, da bodo naši rezultati tudi v bodoče boljši, če bomo več pozornosti namenjali tej zvrsti. Pri tej obutvi je večja zanesljivost za naš obstoj na trgu. Ugotavljamo tudi, da najboljše uspehe dosegamo prav pri udobni klasični obutvi s pridihom mode. Tako smo tudi na sejmu v Gardi predstavili novo grupo imenovano Lah, ki se odlikuje po modnem izgledu, vendar je zelo udobna. Kopita so širša, poudarek udobnosti pa daje še udobna steljka z mehkim vložkom. V tej skupini smo predstavili zaprto obutev ter
Tudi v Angliji se uveljavlja naša blagovna znamka. Podjetje GRS izdalo tudi svoj katalog.
sandale in prav tu pričakujemo še posebej ugoden odziv naših kupcev.
Naj zaključim z mislijo, da je pri prodaji vse odvisno od končnega kupca, to je od tistega, ki obutev kupi in jo uporablja. V Alpini želimo narediti kolekcijo, ki bi jo lahko prodajali povsod. Vemo pa, da se zahteve kupcev zelo razlikujejo. To velja tako glede izgleda obutve, oblike obutve, zaradi različne konstrukcije prebivalcev, do težav zaradi prenizkega življenjskega standarda in s tem manjše možnosti za nakup boljše obutve. Toda sejem v Rivi del Gardi je pokazal, da nam je za sezono pomlad poletje 2002 uspelo pripraviti kolekcijo, ki je v skladu s svetovnimi smernicami. Če nam bo uspelo to kolekcijo izdelati do predvidenih rokov in v ustrezni kakovosti, uspeh ne bi smel izostati.
Franci Kavčič
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata...
Poslovna etika - to je vedno najprej stvar posameznika, njegovih vrednot, pravil in obnašanja
Ne se bati dragi bralec, da te v tem članku čaka pridiga. Tega še otroci ne marajo, pa čeprav je marsikdaj koristno, če dobijo kak poduk.
Na to temo sem se odločil napisati nekaj besed, ker sem že velikokrat pri svojem odločanju in opazovanju vas okrog sebe opazil, da na to, kaj je »etično«, gledamo hudo različno. Nemalokrat me prav zbode, ko vidim, kako ravnamo s premoženjem, s katerim imamo možnost in dolžnost delati. Takrat se vprašam: »Ali ta tudi doma dela tako?«
Če osebo poznam in vem, daje uspela napraviti lep dom, kar je možno samo z varčevanjem in dobrim gospodarjenjem s svojim imetjem, avtomatično pridem do odgovora: »Ne, doma dela drugače.«
Tudi veliko primerov je, ko moram dobesedno ukazati nekaj, kar je vsakem otroku lahko jasno, kako in kaj je za podjetje koristno, pa se dela oziroma se hoče narediti drugače - za Alpino in nas vse skupaj slabše.
Kako je torej s tem? Kaj je tisto, kar ni nujno napisano v nekem zakonu ali tovarniškem predpisu, pa vseeno terja določeno ravnanje. To je etika, ki usmerja naše vedenje in ravnanje na vseh tistih področjih, ki niso urejena z zakoni. Etika je v najširšem smislu besede filozofska disciplina. Morala pa je seštevek vseh norm oziroma pravil za odločanje in ravnanje v skladu
z etiko. Moralne norme so torej tiste, ki »zapovedujejo, kaj je dobro in prepovedujejo, kar je zlo«. Etika je vedno najprej stvar posameznika
oziroma njegovih vrednot, pravil in obnašanja.
Nedavno sem nekje prebral, kako najenostavneje ugotovimo, če
je neko ravnanje etično. Odgovoriti si je preprosto treba na naslednja vprašanja:
• Ali koristi presegajo stroške?
•	Ali so upoštevane človekove pravice?
•	Ali so koristi in stroški pravično razporejeni?
Sedaj razumemo, zakaj nam tako velikokrat »spodrsne«. Mimogrede se namreč lahko zgodi, da pri nekem ravnanju sicer delujemo v skladu z enim ali dvema vprašanjema, a hudo v nasprotju s tretjim. Največkrat smo v konfliktu v zvezi s tretjim vprašanjem. Zgodi se namreč, da je nekaj za nekoga lahko osebno koristno, a ker to povzroča podjetju stroške, zaradi katerih vsi ostali dobimo manj, so »stroški nepravično porazdeljeni« in tako ravnanje ni etično.
V zadnjem desetletju na zahodu veliko pozornosti posvečajo tako imenovani poslovni etiki. V znanem ameriškem podjetju Johnson & Johnson so razvili kodeks etike podjetja, v katerem so v devetnajstih točkah opredelili svoje vrednote in merila, v skladu s katerimi se bodo vsi delavci podjetja poskušali odločati in v skladu s tem tudi ravnati. »Za pokušino« sem navedel nekaj tistih, za katere se mi zdi, da bi jih mimo lahko zapisali tudi kot Kodeks etike Alpine:
Čeprav je »moraliziranje« nehvaležna tema, menim da bi bilo za vse nas koristno, ko bi se v zgoraj navedeno vsaj malo poglobili in prav gotovo še bolje, ko bi si ob našem vsakdanjem delu in ravnanju večkrat postavili prej navedena vprašanja. Verjemite mi, jaz si jih mnogokrat.
Martin Kopač
1.	Naše podjetje čuti odgovornost do tistih, ki uporabljajo naše izdelke. Vse kar proizvajamo, mora biti na visoki kakovostni ravni, da zadovoljimo potrebe naših odjemalcev.
2.	Stalno si prizadevamo za to, da zmanjšamo stroške in s tem ohranjamo razumne cene naših izdelkov.
3.	Odgovorni smo vsem zaposlenim, ki delamo v Alpini, in tistim, ki za nas delajo po svetu.
4.	Vsakogar izmed njih obravnavamo kot individualno osebnost in ga cenimo kot posameznika. Spoštujemo njihovo osebno dostojanstvo in cenimo njihove zasluge. Vsem zaposlenim omogočamo, da občutijo zanesljivost zaposlitve v Alpini.
5.	Za delo mora vsak prejemati primemo plačo in delati mora v čistih in vamih okoliščinah.
6.	Vsi zaposleni morajo čutiti svobodno možnost za dajanje sugestij in predlogov, pa tudi za morebitne pritožbe.
7.	Vsi, ki imajo ustrezne kvalifikacije, imajo tudi enake možnosti za zaposlovanje, razvoj in napredovanje.
8.	Zagotoviti moramo sposobno vodstvo na vseh nivojih, njihove dejavnosti, ukrepi pa morajo biti pravični in etični.
9.	Odgovomi smo tudi lokalni družbeni skupnosti, v kateri delamo in živimo, in celo vsemu človeštvu.
10.Lastnino,	ki jo imamo v lasti oziroma uporabi, moramo čuvati in vzdrževati.
11.Prizadevati	si moramo za ohranitev naravnega okolja in vseh naravnih virov.
12.Uvajati	moramo nove zamisli, razvijati nove izdelke.
13.Vsi	skupaj smo odgovomi tudi delničarjem, katerih kapital uporabljamo. Ob skrbi za primerne plače bomo poskrbeli tudi za primeren donos na kapital.
Alpina tudi v BTC - Nova hala za prodajo obutve naj bi bila odprta septembra
v juniju smo skupaj s Pekom in Planiko podpisali pogodbo z BTC v Ljubljani. V tem znanem nakupovalnem središču bomo z omenjenimi podjetji in še nekaterimi manjšimi podjetji uredili prodajalne obutve.
Tako bo na enem mestu v prodajnem centru zbrana ponudba vseh najpomembnejših slovenskih, pa tudi dragih proizvajalcev obutve, usnjenih izdelkov in proizvodov za nego obutve. Hala je na ugodni lokaciji. Nosilec projekta je Peko, v Alpini pa smo se s pogod-
bo dogovorili, da v primeru, da bi Peko ne mogel izvesti investicije, vse pravice nosilca projekta preidejo na nas. Prevzeli smo tudi poroštvo za izvedbo te investicije.
Hala naj bi bila po predvidevanjih odprta že v sredini septembra, kar pomeni, da imamo zelo malo časa za ureditev. Tako smo takoj po podpisu pogodbe pričeli izdelovati načrte in potrebna gradbena dela.
Hala meri 2290 m^. Alpina bo imela svoja prodajna prostora na 350 kvadratnih metrih. Osnovna prodajalna bo na zelo dobrem
mestu v pritličju, v kleti pa bomo uredili diskontno oziroma industrijsko prodajalno. Podobno razporeditev bosta imela tudi Peko in Planika. Ostali proizvajalci bodo svoje prodajalne uredili v nadstropju hale.
Za Alpino bo ta prodajalna zopet velika pridobitev. Tu bo zbrana ponudba vseh pomembnejših slovenskih proizvajalcev obutve, kar bo, tako za nas, kot tudi ostale, nov izziv.
Aleš Dolenc
Alpina Yug v Srbiji vpisana v sodni register
Ustanovitev podjetja Alpina Yug je zaključena. Podjetje je vpisano v sodni register, vplačan je ustanovni delež. Na žalost srbska zakonodaja deluje nekoliko počasneje kot smo pričakovali, zato še vedno iščemo najbolj ugodno rešitev za poslovanje. Dejstvo pa je, da smo tako v Alpini kot tudi v Alpini Yug trdno odločeni, da bomo letošnjo jesen tudi v tej državi prodajali obutev Alpine.
Aleš Dolenc
kronika DOGODKOV
Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad...
Na področju elektronskega
poslovanja poskušamo slediti svetovnim trendom
Podjetja po celem svetu so danes soočena z izzivi, ki jih v poslovanje podjetg prinaša internet. Na področju E-poslovanja so najuspešnejše Združene države Amerike. V Alpini poskušamo slediti tem svetovnim trendom, zato pospešeno izvajamo več aktivnosti.
Izvajamo posodabljanje računalniške opreme; tako v centrali, kot v prodajalnah.
Izvedena je bila posodobitev priklopa na internet, kar omogoča večje hitrosti pri prenosu podatkov in večje število poštnih predalov.
Prodajalne se bodo lahko povezovale z internetom in s centralnim računalnikom. Kasneje bo priklop na centralni računalnik omogočen tudi ostalim poslovnim partnerjem. S tem bo prodajalnam in partnerjem zagotovljena boljša informira-
nost o naših kolekcijah, naročilih, zalogah itd., pa tudi kakovostnejše sodelovanje v poslovnem procesu. Zaposleni v Alpini lahko sedaj uporabljajo svojo elektronsko pošto tudi na potovanjih zunaj Alpine, ali od doma. Prej se morajo obrniti na računalniški center za dodelitev gesla.
Pomladi smo pričeli, jeseni pa bomo nadaljevali z izobraževanjem zaposlenih na področju računalništva. Osnova za načrtovanje tega izobraževanja je bila anketa o znanju zaposlenih na področju računalništva. Rezultati so bili pričakovani, vendar z veseljem ugotavljamo, da si zaposleni želijo tovrstnega izobraževanja.
Zgoraj našteto in obstoječa podatkovna baza na centralnem računalniku IBM AS/400 so temelji za bodoče E-poslovanje s kupci, dobavitelji, kooperanti, ostalimi partnerji podjetja in zaposlenimi v podjetju. Za resno nadaljnjo izgradnjo modela E-poslovanja s kupci nam ta trenutek manjka kakovostna centralizirana baza podatkov o kolekcijah. Podatki o tem, katere kolekcije so v pripravi in katere v fazi prodaje, so v podjetju razpršeni po posameznih službah in neustrezno organizirani. Zato bo ureditev teh podatkov ena prioritetnih kratkoročnih nalog.
Borut Oblak
Skupščina letos še odločala v okviru starih pristojnosti. V naslednjem letu nekatere spremembe
28. junija so se delničarji Alpine sestali že na deveti seji skupščine. Sprejeli so letno poročilo za leto 2000, sklep o razporeditvi dobička za leto 2000, imenovali revizorja za leto 2001 in izvolili nadomestnega člana nadzornega sveta - predstavnika delničarjev. Vsi sklepi so bili sprejeti s preko 90 odstotki večine prisotnih glasov, iz česar je moč гакЦи-čiti, da so delničarji z rezultati preteklega poslovnega leta zadovoljni.
Pristojnosti skupščine določa Zakon o gospodarskih družbah. Leta je bil od leta 1993, ko je bil sprejet, že večkrat spremenjen in dopolnjen. Najobšimejšo dopolnitev in spremembe pa je doživel letos z novelo Zakona o gospodarskih družbah, ki je začela veljati 22. junija. Namen sprememb in dopolnitev je bila uskladitev zakona z evropskim pravom družb, predvsem z direktivami s področja prava družb, ter notranja uskladitev in dopolnitev zakona. Tako novela prinaša povsem novo poglavje o delitvi kapitalskih družb, na novo ureja temeljna pravila o računovodenju in letnih poročilih, po novem je mogoča tudi ustanovitev delniške družbe z zgolj enim ustanoviteljem, itn.
Novela zakona prinaša tudi novosti, ki se nanašajo na pristojnosti skupščine delniške družbe. Tako je skupščina doslej odločala o letnem poročilu na predlog uprave in na podlagi mnenja nadzornega sveta. Po novi ureditvi skupščina odloča o sprejemu letnega poročila samo v primeru, če nadzorni svet letnega poročila ne potrdi ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejemu letnega poročila skupščini. Primarno pristojnost za sprejem letnega poročila ima po novem nadzorni svet.
Nov način sprejemanja letnega poročila povečuje vlogo in pomen uprave ter predvsem nadzornega sveta, saj nadzorni svet
s svojim soglasjem potrdi letno poročilo, ki se s tem šteje za sprejeto in se skupščina z njim le seznani. Večji pomen in pristojnosti pa za člane nadzornega sveta pomenijo tudi večjo odgovornost.
dr. Borut Bratina
Industrijska demokracija, številka 6-7, junij, julij 2001
Nekoliko je spremenjena tudi pristojnost skupščine v zvezi s sklepanjem o dobičku družbe. Doslej je zakon določal, da skupščina sklepa o delitvi dobička na predlog uprave in na podlagi mnenja nadzornega sveta. Po novem zakon določa, da skupščina sklepa o uporabi bilančnega dobička, to je dela čistega dobička, ki ostane po tem, ko se preostali del nameni za z zakonom določene namene. Če družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, ga mora najprej uporabiti za namene in po vrstnem redu kot jih določa zakon. O uporabi čistega dobička za te namene odloča že uprava, ko sestavi letno poročilo. O uporabi preostalega dela dobička - bilančnega dobička, pa odloča skupščina.
Nova pa je pristojnost skupščine, da sprejme sklep o podelitvi raz-rešnice članom uprave in nadzornega sveta, katerega skupščina sprejme hkrati s sklepom o uporabi bilančnega dobička. Podelitev razrešnice ne pomeni razrešitev članov uprave ali nadzornega sveta s funkcije, kot bi na prvi pogled lahko razumeli, temveč skupščina s tem potrdi in
Skupščina je potekala po načrtih in brez zapletov.
odobri delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu. Na ta način bodo delničarji tako vsaj enkrat letno vsebinsko in učinkovito ocenili delo uprave ter nadzornega sveta.
Nadejajmo se, da bo Alpina tudi poslovno leto 2001 uspešno
zaključila in bodo delničarji na skupščini prihodnje leto lahko odločali tudi o uporabi bilančnega dobička, upravi in nadzornemu svetu pa podelili razrešnico, torej potrdili in odobrili njihovo delo.
Mojca Gantar

s posameznimi točkami dnevnega reda je delničarje seznanil predsednik uprave mag. Martin Kopač, za zakonitost in potek skupščine je poskrbela notarka Erika Braniselj, skupščini pa je predsedovala Mojca Gantar.
kronika DOGODKOV
I« strokovnih služb in proizvodnih oddeilcov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.
Pred skupščino še združenje delničarjev - To je priložnost, da delničarji iz prve roke izvedo, kar jih zanima o poslovanju in načrtih družbe
Tudi letos so se pred zasedanjem skupščine sestali notranji delničarji. Sestaneli je namenjen predvsem obveščanju članov in oblikovanju stališč do predlogov sklepov uprave in nadzornega sveta, ki jih nato sprejema skupščina. In ne samo to. To je tudi priložnost, da iz prve roke izvemo vse, kar nas zanima o poslovanju in načrtih družbe, katere lastnik smo tudi sami.
Tako je predsednik uprave in generalni direktor mag. Martin Kopač na sestanku združenja, ki je bil 5, junija izčrpno prikazal ključne dogodke, ki so zaznamovali naše poslovanje v preteklem letu in katerih rezultat je tudi ustvarjen dobiček. Glede na to, da smo že skoraj na sredini tekočega poslovnega leta, je povzel tudi rezultate letošnjega poslovanja in spregovoril o načrtih in izzivih, ki nas še čakajo pri uresničitvi strategije našega razvoja. Namestnik predsednika nadzornega sveta Tone Eniko je poudaril, da nadzorni svet pozorno spremlja poslovanje skozi celo leto. Tako je

nadzorni svet dal pozitivno mnenje k poročilu uprave o poslovanju v preteklem letu in se strinjal s predlogom, da ustvarjen dobiček ostane v celoti nerazporejen. Vodja združenja Marko Kavčič pa je povedal, da bo pred zasedanjem skupščine, kot vsako leto, potekalo tudi zbiranje pooblastil za glasovanje na skupščini.
Za zasedanje skupščine je vrnjenih 1117 pooblastil, kar pomeni, da je pooblastila vrnilo več kot 90 odstotkov vseh članov združenja. Vodja združenja je na skupščini glasoval v skladu z navodili, kijih je dobil s prejetimi pooblastili.
Združenje je vodil predsednik Marko Kavčič, predsednik uprave pa je prisotne seznanil s poslovanjem podjetja, načrti za prihodnost in odgovarjal na vprašanja delničarjev.
Seveda pa so člane združenja zanimale tudi cene delnic, njihova predvidena rast, in uvrstitev na borzo. Glede na to, daje bilo v zadnjem času veliko govora o vključevanju Alpine v sanacijo Peka, je generalni direktor povedal, da razgovori še niso zaključeni, da smo za sodelovanje pripravljeni, vendar pod določenimi pogoji. Pri tem so nekateri člani združenja, glede na njihove izkušnje iz preteklosti, opozorili na premišljenost
in previdnost pri nadaljnjih pogajanjih.
Za konec, morda v razmislek še tole: Se ob ugotovitvah, da ne vemo kaj se v Alpini dogaja, kdaj pa kdaj tudi vprašamo, kaj smo sami storili za to, da bi bili bolj informirani? Če bi sodili po udeležbi na zadnjem sestanku združenja, se odgovor ponuja kar sam: Nič, ali kvečjemu skoraj nič.
Marinka Tušek
Sprememba osebnih podatkov v delniški knjigi je mogoča le preko klirinško depotne družbe
Pri zbiranju pooblastil za glasovanje na zadnjem zasedanju skupščine, so nas nekateri delničarji opozorili na spremembo osebnih podatkov. Ker je večina delničarjev prepričana, da te podatke lahko v delniški knjigi spremenimo sami v Alpini ali, da so celo povezani s spremembo podatkov v kadrovski službi, dajemo naslednje pojasnilo: Za spremembo osebnih podatkov v delniški knjigi je pooblaščena
le Klirinško-depotna družba (KDD) v Ljubljani, ki vodi centralni register vrednostnih papirjev. V Alpini teh podatkov ne moremo in ne smemo spreminjati.
Če so se vaši osebni podatki spremenili (npr. zaradi poroke ali selitve), izvrši KDD spremembo na podlagi vaše pismene vloge. Za vlogo je predpisan poseben obrazec, ki ga izpolnite, mu predložite čitljivo fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s fotografijo (osebna iz-
Struktura osnovnega kapitala po vrsti lastništva in številu delnic
Bivši zaposleni 4,21 %
Zaposleni v podjetju 28,21 %
Upokojeni delavci 12,6 %
Ostali delničarji 54,98 %
St/adi pooblaščene investicijske druihe ter druge pravne in fizične osebe
kaznica ali potni list ali vozniško dovoljenje), iz katerega je razvidna sprememba stalnega prebivališča ali priimka. Izpolnjen obrazec skupaj z dokumentom pošljete na naslov. Vloge dobite na istem naslovu, lahko pa obrazec dobite tudi v naši pravni službi.
V primeru, da delnice podedujete, morate vlogi za preknjižbo delnic (izpolnjen posebni obrazec) priložiti še originalni in pravnomočni sklep o dedovanju (z žigom sodišča o pravnomočnosti) ali notarsko overjeno kopijo. Ko prejme KDD popolno zahtevo, pošlje dedičem račun za plačilo stroškov preknjižbe. Po prejemu plačila, opravi preknjižbo na dediče in jih o tem pisno obvesti. Pisno obvestilo velja kot dokazilo o lastništvu.
Vsem delničarjem svetujemo, da morebitne spremembe osebnih podatkov uredijo, saj prodaja delnic in morebitno izplačilo dividend ni možno, dokler osebni podatki v delniški knjigi niso usklajeni z osebnimi dokumenti, le-ti pa z dejanskim stanjem.
Obrazce vlog dobite na Klirinško depoUii družbi Ljubljana, Trg Republike 3, I (XX) Ljubljana.
Izpolnjene obrazce skupaj z dokumenti pošljite na isti naslov.
Obrazce vlog lahko dobite tudi v naši pravni službi, kjer vam nudimo tudi pomoč pri izpolnjevanju obrazcev in smo vam na razpolago tudi vse dodatne informacije.
Marinka Tušek
Prisotnost na skupščini in rezultate glasovanja o posameznih sklepih sta ugotavljala Marinka Tušek in Milan Sovine.
kronika DOGODKOV
Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad...
Obnovljena še ena prodajalna Alpina v Žireh
19. maja smo v Žireh dobili še eno sodobno prodajalno. Odprta je bila prenovljena prodajalna Alpina dve kot jo imenujemo oziroma športna prodajalna Alpine na Lošiti cesti. Že pred odprtjem smo včasih malo pokukali skozi okna in že tedaj smo ugotavljali, kakšna sprememba nastane, če se prostor na novo preuredi. Seveda pa je bila prava podoba vidna šele v soboto, ko je bilo vse pripravljeno in ko so se v izložbi pojavile tiste lepe, za Alpino že kar nekako domače, modre vrtnice. Obiskovalcev je bilo veliko in zato ni imelo smisla, da bi zapirali vrata. Tako so se ta odprla že pred deveto, ko naj bi prodajalna ta dan začela z delom.
Prodajalna je obnovljena. Prodajalci so postavljeni pred nov izziv; prodati čim več in upravičiti prenovo. Na sliki: Nevenka Šinkovec, Igor Bačnar in Nataša Žižek.

Na prvi izbrani par ni bilo treba dolgo čakati. Saša, Maša in mamica Martina Grošelj, so se odločile, da si bodo privoščile nekaj novega.
Tudi na prvega kupca ni bilo treba dolgo čakati. Grošelj Martina je pripeljala svoji dve hčerki Mašo in Sašo in ni se jim bilo težko odločiti in izbrati. Maša, ki se je prva odločila za nakup, je izbrala ro-lerje. »Dobili smo asfalt, sedaj pa moramo kupiti še rolerje,« je povedala in dodala, da sedaj še ni vešča v tem športu, a se bo naučila. Dekleta pa niso ostale le pri tem. Kupile so še sandale in superge. Mami Martina je povedala; »Po radiu smo slišale, da bo Alpina odprla prodajalno, pa smo prišle. Večkrat kupujemo tu, ker je prodajalna najbolj pri roki. Sedaj je prodajalna zelo lepa; tako svetla in pregledna. Zanimivo, kako se spremeni, » je dodala: »Prej je prodajni prostor dajal občutek majhnosti in utesnjenosti, česar ni več,« je bila navdušena. Prvi par je bil izbran in vesela dekleta so odšla preizkušat nakup-Ijena obuvala. Naj jim služijo čim bolje.
Peter Oblak je kupil planinske čevlje.
Eden izmed kupcev je bil tudi Peter Oblak iz Golega Vrha. »Šel sem mimo, pa sem kupil planinske čevlje,« je povedal. »Že lani sem si ene kupil, pa so mi bili premajhni,« je razložil ter na moje vprašanje povedal, da bo imel to obutev za delo. Zaposlen je namreč na žagi v Gorenji vasi in rabi dobre čevlje. To soboto je imel ravno izpit iz varstva pri delu, pa je šel domov skozi Žiri in se ustavil v Alpini. Drugače pa je povedal, da ne obrabi veliko čevljev. »Res pa je, da obutev večkrat kupujem v Alpini, če ne zase, pa za svojo družino,« je še dejal.
Prodaja je dobro tekla in vsi trije zaposleni v prodajalni so komaj zmogli ustreči vsem, ki so želeli pomeriti to in ono. Tako smo tudi težko našli čas za skupno fotografijo. Pogovor pa smo preložili za naslednji delovni dan.
Kaj so torej povedali Igor, Nataša in Nevenka?
Igor Bačnar je poslovodja te prodajalne od leta 1989, prej pa je bil nekaj časa prodajalec. Na vprašanje, če se je v teh dobrih desetih letih kaj spremenilo je
Prodajalna je povsem spremenila svojo podobo.
Takole pa je bilo v prodajalni na večer (fotografija posneta nekaj čez dvaindvajseto uro) pred odprtjem.
In takle je bil pogled s približno istega mesta, kot na zgornji sliki, - med prvomajskimi prazniki.
kronika DOGODKOV
z strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad...
povedal: »Kupci so vedno zahtevnejši. Bolje so seznanjeni in tudi od prodajalca zahtevajo več informacij o izdelku, ki ga kupujejo. Tudi ponudbe je vedno več. Veliko ljudi kupuje v večjih mestnih središčih. Zato je danes teže prodajati kot v preteklosti.« Seveda pa Igor ne trdi, da se dobro izbrano blago in seveda tudi kanček prijaznosti in trud prodajalcev ne obrestuje. Promet v tej prodajalni že vsa leta raste, kar je sicer dobro, lahko pa se pojavi težava, ker pričakujejo, da bodo sedaj, ko je prodajalna obnovljena, prodali še več. »Spet smo pred novo preizkušnjo in po svojih močeh se bomo trudili. Dejstvo pa je, da je laže in lepše delo v lepi prodajalni,« se je razgovoril Igor in nadaljeval: »V lepo urejeni prodajalni, kjer so izdelki tudi primemo razstavljeni ima tudi kupec boljši občutek. Še tako dober izdelek v neurejeni in zastareli prodajalni v očeh kupca izgubi vrednost. Tako bo s tega stališča sedaj laže. Prodajalna je zelo svetla, res je velika razlika. Lepa prodajalna privabi kupca. Nekdo, ki se le pelje mimo in vidi lepo urejeno in razsvetljeno prodajalno, se ustavi, pogleda in ni rečeno, da tudi kaj ne izbere, »je bil razlagal. »Tudi klasičen način strežbe, ki smo ga obdržali, se mi zdi bolj primeren. Velikokrat je stik s kupcem zelo pomemben. Če je samoizbira, ta ni tako pristen. Mnogokrat je tako, da kupec blago ogleduje in dokler ga prodajalec ne nagovori in ne v postav i stika, ne izbere ničesar. S^ele neposreden stik, pogovor, nasvet, kupcu pripomore, da se res odloči,« je pripovedoval Igor.
V prodajalni kupujejo Žirovci, veliko pa je tudi takih iz drugih krajev. Igor ima na to trditev odMvor: »Kupci pričakujejo, da bo v Zireh, kjer je tudi tovarna, ponudba boljša. Ta pričakovanja se bomo trudili tudi izpolnjevati. Trudili se bomo,
Igor Bačnar, poslovodja
da bomo zares imeli na zalogi vse modele športne obutve sezone, v vseh številkah.«
V prodajalni kot dopolnilo prodajajo tudi tekstil in športno opremo. Poslovodja je povedal, da je tudi v tej ponudbi zelo pomembno, da je blago kakovostno in da kupci raje segajo po nekoliko dražjemu in boljšemu blagu, kar naj bi bila usmeritev tudi v bodoče.
»Kupec pride v prodajalno, da bi kupil planinske čevlje. Ko si le-te izbere, mu ponudimo še ostalo opremo kot so: nahrbtnik, nogavice, pohodne palice in večkrat se odloči za dodaten nakup,« je povedal poslovodja.
Nataša Žižek pravi: »Prodajalna je enkratna. Šele danes drugi dan prodaje, ko se počasi vse umirja, ugotavljamo, kako je. Delo je veliko laže. Prej je bilo razstavljeno blago veliko manj pregledno, vse je delovalo bolj neurejeno «
Nataša je prej delala v prodajalni v Šentvidu v Ljubljani, potem pa se je preselila v bližino Žirov in se zaposlila tu. To pomeni, da je iz prodajalne, kjer so prodajali modno obutev, prišla na športni oddelek.
Na vprašanje, če je med prodajanjem modne in športne obutve kakšna razlika je povedala; »Razlika je. Pri modnem programu je veliko različnih modelov in preden se kupec odloči traja kar nekaj časa. Pri športni obutvi je modelov sicer manj, kupec se v tem pogledu odloča laže, vendar pa pri športni obutvi želi več informacij o blagu. Tako mora biti prodajalec športne obutve bolje seznanjen tudi z materiali, ki so vgrajeni v čevelj, z funkcijami izdelka, namestitvijo in podobnim.
Ker je prej prodajala v Ljubljani, me je tudi zanimalo, če je opazila razlike med kupci. Po kratkem premisleku je Nataša povedala; »Kakšnih posebnih razlik ni. Tu in tam so različni ljudje, ki imajo različne želje in poglede. Nekateri so zelo zahtevni in pred nakupom sprašujejo vse mogoče. Seveda je lepo, če jim znamo odgovoriti. Če odgovora ni, se kupec tudi teže odloči za izdelek. Razlika v Žireh je mogoče tudi v tem, daje tu več stalnih kupcev. Veliko jih že poznam in mogoče je potem stik lažji. V Ljubljani je več takšnih, ki pridejo le enkrat ali občasno.«
Na sploh pa Nataša pravi, da ni pomembno ali kupce pozna ali ne. »Rada sem z ljudmi, rada imam to delo,« je zaključila najin razgovor.
Nevenka Šinkovec je prav tako navdušena. »Dolgo smo čakali, končno pa smo le dobili prodajalno, ki je zares lepa in skupaj s kupci se veselimo te pridobitve.« Upa, da bo tudi prodaja sedaj lažja, saj so izdelki tako lepo pregledno razporejeni. Nevenka je v Alpini štiri leta. Prej je prodajala tekstil. Pravi, da je med prodajo tekstila in čevljev razlika, vendar je tudi v tej prodajalni vsega po malem. Sicer pa raje prodaja športno obutev in opremo. »Tudi sama sem bolj športno usmerjena. Rada imam šport, smučam, plani-
narim in tako tudi zaradi lastnih izkušenj laže svetujem kupcem,« pripoveduje.
Na vprašanje, kako da je postala prodajalka Nevenka pove; »Rada sem z ljudmi. Že med osnovno šolo sem se odločila za ta poklic in ni mi žal. Svojega dela ne bi zamenjala za kakšno drugo, saj se pri njem dobro počutim. Seveda pride dan, ko človek ni tako razpoložen, vendar je treba tedaj nekoliko stisniti pesti in biti prijazen naprej. Včasih se pojavi tudi bolj neprijeten kupec, toda z dobro voljo, se da rešiti marsikaj,« pripoveduje Nevenka. »Včasih se tudi zgodi, da v prodajalno pride mnogo ljudi, vendar iščejo le informacije in se ne morejo takoj odločiti za nakup. Tudi pri takih velja, da s prijazno besedo in danimi odgovori na vprašanja, velikokrat dosežemo, da se pozneje vrnejo. Vedno sem vesela, če vidim, da seje kupec vrnil, saj vem, daje prijazna beseda našla svoje mesto.«
Nevenka je tudi povedala, da so se trudili biti čim boljši prej in se bodo tudi v bodoče. Povedala je, da tudi kupci, ki prihajajo v prodajalno pravijo, da je lepo. Že prej so večkrat spraševali, kdaj bo prodajalna prenovljena. Obiskovalci velikokrat pritrdijo, da so veseli, da se obnavlja tudi v Žireh. Prodajalna je blizu tovarne in zato tako Žirovci kot tudi tisti, ki pridejo v naš kraj, pričakujejo lepo in dobro ponudbo.
Res je. Veseli smo, da imamo v Žireh dve obnovljeni prodajalni. Vsaka ima svoj čar, vsaka nudi nekaj, eni raje zahajajo v to, drugi v drugo, nekateri pa v tretjo. Sicer pa to ni pomembno.
Vse tri so Alpina in vsaka zase in vse skupaj delajo za isti cilj.
Naj bo čim bolje izpolnjen. Mnogo uspeha in vsak dan mnogo zadovoljnih kupcev.
Jožica Kacin
Prvi skener na testiranju v Alpini
Večina vas je verjetno že slišala za skener, in pod to besedo si predstavljamo napravo za zajemanje in shranjevanje teksta ter dvodimenzionalnih slik v računalnik. Pred kratkim pa smo v test dobili malce drugačen skener Canfit-Plus Yeti 3D Foot Scanner.
To je skener za zajemanje tridimenzionalne oblike stopala. Deluje na principu laserskega žarka, ki se projecira na merjeno stopalo. Laserski žarek potuje po celem stopalu od prstov do pete in se uklanja na površini stopala, od strani pa ga pod določenim kotom snema osem video kamer. Iz uklona žarka se
da izračunati tri dimenzionalno obliko stopala. Poleg omenjenega skenerja smo v test dobili tudi programsko opremo za izdelavo kopit na podlagi skeni-ranih stopal.
Yeti skener je proizvod kanadskega podjetja Vorum Research Corporation, ki iz-
(nadaljevanje na sir. H)
z novim skenerjem izmerimo obliko stopala. Foto; Klemen Možina
kronika DOGODKOV
Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.
(nadaljevanje s str. 7)
Prvi skener na testinarnju ...
deluje CAD/CAM opremo za protetiko, ortotiko in ortopedi-jo in so na tem področju številka ena v svetu. Yeti skener uporabljajo ortopedi po vsem svetu za izdelavo ortopedske obutve. Pacientu poskenirajo stopalo, s pomočjo računalnika izdelajo kopito in s takim kopitom izdelajo ortopedske čevlje.
V Vorumu razvijajo skener, ki bo cenejši in manj zmogljiv od Yetija, namenjen pa bo za
prodajalne z obutvijo. Kupci si bodo lahko poskenirali stopalo, računalniški program pa jim bo določil, kateri čevelj se bo najbolj prilegal njihovim stopalom. V Alpini želimo biti vodilni na tem področju, zato smo prvi v Sloveniji dobili skener za ske-niranje stopal. Želimo si vzpostaviti čim več podatkov, zato bomo v kratkem organizirali skeniranje stopal vseh delavcev Alpine, nato pa bomo skener postavili še v večja trgovska središča.
Aleš Jurca
M

i
če želimo izdelati obutev, ki se bo lepo prilegala nogi, moramo imeti čim več podatkov o tem, kakšna so naša stopala. Zato bomo najprej v podjetju, nato pa še v nekaterih večjih prodajalnah, ob sodelovanju zaposlenih in kupcev. Izmerili obliko in velikost stopal. Foto: Klemen Možina
Vzorčna delavnica - vzorcev je vedno več, pa tudi zahtevnost je večja
v vzorčni delavnici so trije oddelki. Razdeljena je na modni, brizgani in športni program. V vseh treh oddelkih je zaposlenih devetintrideset delavcev. Mitar Peric vodja oddelka je povedal, da na modnem programu izdelujejo čevlje od začetka do konca; to je od krojenja, šivanja do montaže, medtem ko pri brizganem programu le krojijo in šivajo, brizganje pa opravijo delavci na des-mi. Prav tako pri športni obutvi, izdelajo le zgornje dele, spodnje pa v montaži.
»V našem oddelku izdelujemo prototipe, ali kot bi lahko rekel, ideja o modelu dobi fizično upodobitev,« je pojasnil Mitar Perič. »Poleg tega izdelujemo tudi poskusno proizvodnjo, ki je osnova tehnologom in modelirjem za izdelavo sekalnih nožev, preverjanje tehnološkega postopka in časovnih normativov. Tukaj prihaja do tesnega sodelovanja vzorčne delavnice tehnologov in modelirjev,« je pripovedoval Mitar. To sem tudi sama opazila, saj sem v času, ko sem bila v oddelku srečala mnogo takih, ki sicer ne delajo tu. Prišli so tehnologi, normirci, vodja proizvodnje, razvoja, oblikovalka; skratka, bilo je živahno, a ne živčno, kar je tudi razveseljujoče.
»Tehnologi in modelirji vsak dan večkrat prihajajo v oddelek,« je povedal Mitar. »Modelir oblikuje model, mi ga izdelamo. In pri tem pride do raznih težav. Večkrat pri izdelavi ugotovimo določene pomanjkljivosti. Naši delavci na to opozorijo in ponavadi skupaj dobimo določeno rešitev.«
Sodelovanje je dobro. Težava je le v tem, ker je ogromno vzorcev in
1
WI
Mitar Perič, vodja oddelka vzorčne delavnice
Aleš Gantar, vodja športnega dela vzorčne delavnice
Tanja Žakelj
Raj ko Kosmač
Janja Šubic, Branka Poljanšek in Irena Možina
Cilka Sovine
različnih modelov, s tem pa tudi dela, tako da težko sledimo zastavljenim rokom. Včasih se ti tudi prekrivajo oziroma prihaja do nujnih stvari, ki jih je potrebno izdelati prej,« je pripovedoval vodja oddelka.
Povedal je tudi, da imajo običajno dve konici. To je maj, junij, julij in nato Se december, januar in februar. Toda zadnje čase je tudi izven konic dela več kot dovolj, tako da je težko oziroma skoraj nemogoče izkoristiti višek ur, ki jih delavci opravijo, ko je dela največ.
Znano je, da so tu kar nekaj časa delali tudi v torek in četrtek popoldne, prav tako ob sobotah. Sedaj skušajo to reševati na drug način. Na pomoč so jim priskočili tudi v šivalnicah, nekaj v montaži.
To je po Mitrovem prepričanju možno za modele, kjer se bo izdelovalo vsaj deset ali dvajset enakih parov. Modele v manjših količinah bo potrebno še vedno izdelovati v vzorčni delavnici. Tu so delavci usposobljeni oziroma imajo pogoje za tak način dela.
Pri izdelavi posameznih parov delavec skoraj sam izdela celoten model oziroma več delovnih postopkov, za vsak par je potrebno priskrbeti nov material, pripraviti delovne priprave itd.
Tudi tega, da bi bilo dela v vzorčni manj, se Mitar ne nadeja. »Širimo sodelovanje. Vedno več je kooperantov in dogaja se, da moramo v vedno krajšem času pripraviti vedno več modelov. Tudi na kakšno večjo širitev oddelka ne računa. »Problem je tudi pomanjkanje ustreznega kadra - čevljarjev,« pravi vodja oddelka. »Vsi niso priprav-
kronika DOGODKOV
Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovaci|, ukrepov, razpisi nagrad.
Vročega julijskega dopoldneva sem se dogovorila z vodjem oddelka vzorčne delavnice Mitrom Peričem. Že dolgo je, odkar je v časopisu pisalo o tem oddelku, tako da nekaj pozornosti vsekakor zaslužijo. Pa še nekaj je, kar govori v prid, da moramo reči kako besedo. Že dolgo vemo, da se količina dela v tem oddelku povečuje, daje vzorcev vedno več, da so vedno bolj zahtevni. In da so konice, ko je hočeš nočeš potrebno narediti začrtano. To pa pomeni, da je treba marsikdaj tudi potegniti delavnik v popoldanske ure ali na sobote, ko je večina doma.
Toda tako pač je. Delavci se med mojim obiskom, glede tega niti niso ne vem kako pritoževali, čeprav bi seveda raje, da bi bilo drugače. A tudi to se nekoliko izboljšuje, kar so mi prav tako povedali. Nekaj njihovega dela opravijo v šivalnici. Prav ob mojem obisku je bila pri njih tudi Kristina Pečelin, ki usklajuje delo med šivalnico in vzorčno delavnico. »Sedaj, ko je glavna konica, smo tudi v šivalnici prevzeli nekaj dela. Delo opravljajo izkušene delavke, ki poznajo postopke in načine izdelave, zato ni kakšnih večjih težav,« je povedala Kristina.
V pogovorih, tako z vodjem oddelka kot tudi delavci, sem ugotovila, da morajo biti tisti, ki delajo tu, usposobljeni za opravljanje več delovnih postopkov. Biti morajo kreativni, sami morajo znati in opraviti marsikaj. Ne sme jim manjkati natančnosti in zbranosti. Vzorci, ki jih izdelajo, so po večini osnova za naročila kupcev. Kako naj se kupec odloči za model, ki je izdelan površno, ki ni lepega izgleda, ali pa ima druge pomanjkljivosti.
Zato sem ugotovila tudi skupno značilnost tako rekoč vseh delavcev v oddelku. Vsi so v Alpini že vsaj nekaj let in preizkusili so se že v drugih oddelkih. Ob pogovoru so naštevali vse mogoča dela, ki so jih opravljali in mislim si, da so morali biti pri tem uspešni in da premestitev v vzorčno delavnico ni kazen, temveč nagrada. Gotovo se tudi delavci s tem strinjajo, nekoliko pa so potožili, da če je to nagrada, da bi se moralo več poznati tudi v žepu.
Pa še nekaj ne smem pozabiti, čeprav sem to temo, tudi v oddelku, prihranila čisto za konec.
Mitra poznam že dolgo in spomnim se, ko so s skupino fantov prišli v Žiri. Bili so resni, marljivi, željni znanja. To so po večini tudi dokazali, saj jih je kar nekaj končalo višjo šolo. Mitar je vodja oddelka. Vodje pa ponavadi niso priljubljeni. In zato sem malo v šali, malo zares vprašala tudi, kako kaj »šef«. »Ste zadovoljni z njim?« Odgovor je bil sicer pričakovan, toda kljub temu je lepo slišati pohvale, ki so kar deževale. Seveda pa je tudi za vodjo laže, če ima ob sebi dobre delavce. In mogoče združeno eno z drugim, sem dobila take le odgovore: »Takega »šefa« ni, kot ga imamo tu. Mitar je pa res dedec, malo je takih. Vse nam uredi, kar je v njegovi moči. Tisto, kar bi mi najraje, to je boljše plače, to pa seveda ni v njegovi pristojnosti,« je bila tudi ena izmed pripomb.
»Za vsako delo poprime. Lepo nam pripravi delo. Malo je takih. Z njim se da pogovoriti o marsikateri stvari. Kar je res, je res,« so se razgovorih, Mitar, pa je že ob tem, ko je slišal moje vprašanje, odšel s pripombo, da s svojo prisotnostjo, ne sme motiti pri takih pogovorih.
Jerica Čefarin, Marija Tinauer in Melita Malovašič
Ijeni opravljati teh del. Tu je treba znati nekaj več, tu je delavec tudi malo tehnologa. Biti mora samostojen, pripravljen sodelovati z drugimi, svoje mnenje in izkušnje deliti z njimi, natančen ...« razlaga.
Glede strojnega parka je Mitar kar zadovoljen. Strojev je dovolj. Ozko grlo se pojavi včasih le pri vodnem rezalniku. »Kljub temu, da delajo delavci na njem na tri izmene, ne moremo narediti vsega. Občasno imamo tudi težave z njegovim delovanjem. Zgodilo se je tudi, da se je pokvaril in potem smo čakali na rezervne dele,« je povedal znano resnico.
V oddelku so v začetku julija izdelovali tako imenovano potniško kolekcijo. To so vzorci za kupce, ki so jih le ti naročili na sejmu v Rivi del Gardi. Roki izdelave so konec julija. Nato pa bo tudi za delavce v vzorčni delavnici nastopil težko pričakovani in zasluženi dopust. Po vrnitvi pa jih čaka izdelava vzorcev za jesensko poslovodsko konferen-
Rajko Kosmač kot v starih časih, ročno reže dele za obutev. »Ob konicah je zelo veliko dela,« pove, »vendar je sedaj, odkar je vodni rezalnik malo boljše,« pristavi. V Alpini je že osemintrideset let, na tem delovnem mestu pa od leta 1988. Prej je bil v prikrojevalnici. Je zadovoljen. Naporno je le, ker je delo stoječe. Če je pri modelih več različnih materialov, ki se različno raztezajo in krčijo, je za dober izdelek, potrebno še več pazljivosti,« je povedal.
Tanja Žakelj žigosa, tanjša sestavne dele za obutev. »Ko se delavec tega navadi, kar gre,« je povedala. Nekaj več kot pet let je že v vzorčni delavnici, prej je podobna dela opravljala v prikrojevalnici. Še nekaj meje zanimalo. Tanja je v nedeljo zastopala tudi žirovske Selane na tekmovanju čevljarjev in dosegla prvo mesto. »Bilo je osem tekmovalcev iz različni krajev - Sel. Ročno smo odrezali, zlepili, naredili luknjice in zavezali zgornji del
(nadaljevanje na Sir. 12)
01
s®
Ernest Gantar in Miha Starman
Cirila Bogataj in Marica Jenko
osrednja TEMA
Rozgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Kriipin Obutnik.
Fabrika obuće i galanterije Sarajevo -sestavni del poslovnega sistema Alpine
Po petih letih ponovne oživitve kooperacije na področju BiH se je sočasno s procesom privatizacije (ki ima pri določenih podjetjih tudi za nas lahko slabe rešitve) in z večanjem obsega dela v kooperaciji, pred nas postavilo vprašanje smiselnosti vlaganja v eno izmed podjetij s tega področja. Zadnje obdobje stalno sodelujemo s privatnimi podjetji (Škrebič company, Thema) in z večjimi »kombinati« (Fortuna Grača-nica, KTK Visoko), ki v proces privatizacije še kar nekaj časa ne bodo resneje vstopili, občasno pa tudi s še nekaj manjšimi družbenimi podjetji (FOT Teslič, Sloga Tešanj).
Sodobna proizvodna hala Foto: Peter Močnik
Razgovori predstavnikov Alpine z direktorjem FOGS a Senadom Selmanovićem Foto: Peter Močnik
S Fabriko obuće i galanterije Sarajevo (FOGS) smo pričeli resneje sodelovati pred približno enim letom. Prva sezona je bila kar uspešna, v pretekli sezoni pa smo naleteli na težave, ki so logična posledica vojnega in povojnega obdobja. Rezultat vsega skupaj je bil viden tako v finančni situaciji, kot tudi v produktivnosti in kakovosti izdelkov. Prav zadnje je bil v preteklosti največji »adut« omenjenega podjetja. Jasno je, da seje z nezadovoljstvom zaposlenih, vse skupaj dramatično poslabšalo.
Prav v tem času pa se je odvijal tudi javni razpis za nakup večinskega paketa delnic omenjene tovarne, ki gaje vodila Kantonalna agencija za privatizacijo Sarajevo pod »pa-tronatom« mednarodne skupnosti, ki ima v BiH še vedno pomembno besedo. Ocenili smo, da je glede na velikost podjetja, lokacijo in ostalo, prijava na javni razpis smiselna. Po vse prej kot na lahek način, smo kot edini kandidat uspeli.
19. aprila je bila podpisana kupoprodajna pogodba o nakupu se-deminšestdesetih odstotkov delnic. S tem smo postali večinski lastnik. Ostalih triintrideset odstotkov delnic je bilo zamenjanih za certifikate. Tudi ta proces je že zaključen, tako da bo po dopustu v celoti znana lastniška struktura in podjetje bo lahko v celoti začelo delovati kot delniška družba.
Alpina je na ta način postala večinski lastnik in to prvega proizvodnega podjetja v tujini. Pri tem se nehote spomnim na dejstvo, da je bila tudi prva prodajalna ob ustanovitvi Alpinine maloprodajne mreže odprta prav v Sarajevu.
In kakšni so naši načrti?
V prvi vrsti proizvodnja 1600 parov ženske in moške lepljene obutve na dan. S proizvodnjo smo pričeli v sredini maja in temu cilju smo se skoraj že približali. Redno izplačilo plač je pripomoglo tudi k izboljšanju zadovoljstva zaposlenih in k vrnitvi na kakovostni nivo, na
katerem so bili pred nastopom težav. Produktivnost še ni optimalna, vendar jo bomo sočasno s prenosom organizacijskih in tehničnih rešitev ter z vzpostavitvijo kompatibilnega informacijskega sistema ter s posodobitvijo strojne opreme izboljšali tako na proizvodnem, kot tudi na režijskem delu. Na tem področju je poleg denarja (podjetje ga mora samo zaslužiti) potreben tudi čas.
Drugo področje je izdelava se-kalnih nožev za naše potrebe pri ostalih kooperantih. FOGS ima najnujnejšo opremo in usposobljene delavce tudi za izvajanje tega dela. Na ta način bomo deloma razbremenili izdelovalce sekalnih nožev v Žireh.
Tretje področje je izdelava torbic, kot dopolnilnega programa za maloprodajno mrežo. In to torbic, ki bodo dopolnilo izbranim modelom Alpinine kolekcije. To je nekaj novega.
Dosedanja dejavnost FOGS-a je bila tudi maloprodaja, ki pa jo bomo ukinili, saj imamo v BiH podjetje Alpina BH. Podvajanje ne bi bilo smiselno.
Z vstopom v FOGS smo pridobili tudi precej poslovnih prostorov, ki jih bomo v prvi vrsti izkoristili za potrebe Alpine BH (skladišče, morebiti poslovne prostore,...) ali pa oddali v najem. Tudi del pripadajočega zemljišča je potencialno zelo zanimiv, saj je v neposredni bližini centra mesta. In Sarajevo je bilo mesto in ostaja mesto.
Jasno pa je, da je osnovni cilj organizacija podjetja, ki posluje z dobičkom. Glede na sedanje stanje (majhna proizvodnja v zadnjih letih, finančna situacija...) predvidevamo, da bo FOGS pod okriljem Alpine sposoben ustvariti dobiček v obdobju dveh do treh let in takrat se bo začela investicija vračati. Za Alpino pa to že takoj pomeni, da smo pridobili zanesljivega sodelavca, ki postaja »več« kot kooperant. Na ta način smo zmanjšali nevarnost glede predvidljive in nepred-
vidljive usode procesa privatizacije, ki lahko povzroči tudi propad nekaterih podjetij.
FOGS je torej vključen v poslovanje Alpine, zato bomo v naslednjem obdobju poleg ureditve proizvodnega dela več časa namenili tudi urejanju področja financ in ostale administracije. Pri tem bo potrebno vpeljevati »naše standarde«, po drugi strani pa upoštevati zakone in razmere, ki veljajo v BiH. Bistvenega pomena pri vsem tem bo tudi prenos informacijskega sistema. Seveda pa ne smemo pozabiti na premagovanje razlik v najširšem pomenu besede, ki se pojavljajo med nami in zaposlenimi v FOGS-u. Siceršnje razlike med obema prostoroma je močno povečala
vojna, katere posledice bodo prisotne še dolgo.
Sodelovanje pod novimi pogoji v zadnjih dveh mesecih ocenjujem kot zadovoljivo. Alpina je vstopila v sodelovanje z resnimi nameni in tudi prvi odmevi v javnosti so ugodni. FOGS je bilo celo eno izmed prvih podjetij, ki se je privatiziralo na osnovi mednarodnega natečaja, zato je bilo vse skupaj deležno še večje pozornosti. Naslednji dve do tri leta bosta za stabilizacijo podjetja zelo pomembni (vračilo dolgov, posodobitev opreme,...), vendar se ob realizaciji predvidenega obsega proizvodnje z gotovostjo lahko nadejamo dobrih rezultatov.
Janko Rejc
osrednja TEMA
Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Kriipin Obutnik...
Alpina kupila FOGS (Fabriku obuće i galanterije Sarajevo). Ta stavek je bil udarna vest v Sarajevu, takoj
za tem pa po vsej Bosni
Privatizacijski postopek v BIH traja dve leti, a nobena transkaci-ja ni bila tako opažena kot prav nakup oziroma prodaja Fabrike obuce u Sarajevu. Kaj je vzrok taki pozornosti?
FOGS je podjetje, ki posluje že polnih šestinpeldeset let. Spada med najstarejša podjetja v državi. V svoji dolgoletni zgodovini je prešlo skozi več faz. Najprej je poslovalo pod imenom »Novitet«. V času, ko je bilo moderno ustanavljanje tako imenovanih Sestavljenih organizacij združenega dela, se je združila s KTK Visoko. Takrat je podjetje nazadovalo, zato so izstopili iz tega sistema. V tem času je bilo to prvo podjetje, ki je naredilo tak korak, kar je izzvalo razne obsodbe in negodovanja. Nadaljnji potek doga-
rešitvah je bila kandidirana za nagrado za najboljšo arhitektonsko rešitev na območju bivše Jugoslavije.
Nadaljnji razvoj je bil osnova za novo investicijo. V stari zgradbi se ni več delalo, zato so jo povsem porušili in na istem mestu zgradili novo. Ta meri kar 2100 Dela so se končala leta 1987. Tedaj so pričeli s proizvodnjo zgornjih delov obutve (krojenje in šivanje) in dnevno izdelali okrog 2000 parov zgornjih delov.
Nova tovarna je imela 8100 m^ zaprtega prostora z okrog 13000 kvadratnih metrov zemljišča. S svojo ugodno lokacijo in lepim izgledom je vedno vzbujala veliko pozornost v javnosti.
Podjetje je imelo svojo ambulanto z zdravnikom in medicinsko sestro ter vso potrebno opremo.
Tovarna ima sodobno opremo in prostore, delavci pa so usposobljeni tudi za zahtevna dela. Foto: Peter Močnik
Stavba FOGS-a je bila po načinu izvedbe in tehničnih rešitvah kandidirana za nagrado za najboljšo arhitektonsko rešitev na območju bivše Jugoslavije. Foto: Peter Močnik
Pogovor dveh direktorjev. Na levi direktor FOGS-a Senad Selmanovic, na desni pa generalni direktor Alpine mag. Martin Kopač. Foto: Peter Močnik
Janj je pokazal, da je bila to dobra poteza. Prišlo je do hitrega razvoja podjetja. Izvažali so tudi na evropsko in ameriško tržišče. Veliko pozornosti so posvečali kakovosti. Naročila so bila iz leta v leto večja.
Tak razvoj je povzročil, da so se odločili, da bodo podjetje posodobili in razširili predvsem v razvojnem smislu.
Prostori, v katerih so delali, so bili utesnjeni in neprimerni. Odločili so se za izgradnjo nove tovarne. Leta 1983 se je pričela gradnja, ki se je končala v rekordnem času. Proizvodnja se je že leta 1985 selila v nove prostore.
Novo zgrajena stavba je imela 600 m^ pokritega, zaprtega prostora. Po načinu in izvedbi ter tehničnih
Imelo je tudi svoje prostore za varstvo otrok delavcev. Kar pa je najpomembnejše; imelo je blagovno znamko, zaradi katere je bila poznana tako v Evropi kot v Ameriki.
Število zaposlenih je bilo okoli devetsto. Dnevna proizvodnja se je gibala okoli dva tisoč štiristo parov čevljev in dva tisoč parov zgornjih delov.
In ob vsem tem je, kot v vsaki dobri zgodi, prišlo do težav. Težka in dolga vojna je prizadela Sarajevo ter Bosno in Hercegovino z vso močjo. Podjetje kot pomembna točka na tem prostoru je bila preko stokrat zadeta z najtežjimi artilerijskimi projektih. Vsak dan je bila bolj porušena in uničena tako zgradba kot oprema.
Kljub temu je podjetje delalo v kletnih prostorih. Konec vojne je pričakalo v delovnem ritmu. Vse zaloge repromateriala so bile porabljene. Ni bilo sredstev za nadaljevanje proizvodnje. Podjetje je bilo prisiljeno vzeti drage kredite, ki so kasneje postali največji problem poslovanja. Izguba je rasla. Vsa sredstva so usmerjali v obnovo objekta in strojev in počasi se je začenjala vzpostavljati nova proizvodnja. V takih razmerah je bil objavljen razpis za privatizacijo, za katero so se zanimali partnerji iz Nemčije, Hong Konga in Slovenije.
Alpina Žiri se je pogajala najbolje; najbolj uporno in najbolj spretno. Rezultat tega je bil nakup FOGS-a in 19. aprila je bila pod-
pisana kupoprodajna pogodba, s katero je Alpina postala večinski lastnik s šestinsedemdeset odstotki lastniškega kapitala.
Od tega trenutka do danes so se dogajale dramatične spremembe v organizaciji dela, tehnologiji in produktivnosti.
Čas bo pokazal, kaj bo to prineslo Alpini in kaj za zaposlene v FOGS-u. Moja predvidevanja in prvi pokazatelji kažejo, da je to odlična poslovna poteza, ki bo zaposlenim in obema podjetjema prinesla napredek in nadaljnjo rast in razvoj. Seveda ta pot ne bo lahka, niti hitra, gotovo pa bo ostala zabeležena kot pomemben dan za prihodnost Alpine iz Žirov.
Senad SelmanovU
kronika DOGODKOV
I strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad...
(nadaljevanje s str. 9}
Vzorčna delavnica...
čevlja. Dosegla sem prvo mesto in dobila tudi praktično nagrado Alpine - torbo,« je povedala.
Pri vodnem rezalniku sem srečala mlajši del oddelka. To seje čutilo tudi po razigranosti in pripravljenosti na lahkoten klepet. In iz tega smo izluščili le drobce.
Miha Starman dela v Alpini tretje leto. Bil je že v več oddelkih, sedaj pa je na vodnem rezalniku. »Če je dela veliko, delamo na tri izmene,« je povedal. »Delo je razgibano, zanimivo,« seje nasmehnil in povedal še nekaj veselih na račun rezalnika, sodelavcev in še kaj.
Aleš Gantar je kot inženir za usnjarsko predelovalno tehnologijo vodja športnega dela vzorčne delavnice. Ob delu obiskuje še visoko šolo za kemijsko tehnologijo. Ob mojem obisku je bil ob računalniku. »Delo v oddelku je zanimivo, ker ni enolično,« je razložil ter povedal, da trenutno zaradi obilice dela, poprime tudi na vodnem rezalniku.
Janja Šubic je v Alpino prišla pred desetimi leti. Najprej je bila v šivalnici, nato je bila nekaj časa v vzorčni delavnici, šla v montažo, sedaj je spet tu. »Delo je razgibano. Če je treba delamo tudi nadure,« je povedala.
Ob tem se je oglasila Branka Poljanšek, ki je nekoliko kritično pripomnila, da delavke na športni za opravljene nadure niso dobile stimulacije. Res je, da so lani imele manj dodatnih ur kot sodelavke, toda pogoji dela in tempo je bil tudi zanje dokaj obremenjujoč.
Irena Možina je povedala, da trenutno nekaj vzorcev izdelujejo tudi v šivalnici, tako da ni take gneče. »Enkrat je ogromno dela, drugič pa malo manj,« je razlagala. »Če dopušča čas, ure lahko izkoristimo, kar je tudi prednost. Všeč mi je, ker ob konicah sodelavke lepo sodelujemo in skupaj opravimo potrebno, pa naj bo v rednem, ali izven rednega delovnega časa.«
Marija Tinauer je, preden je prišla v vzorčno, delala že v različnih oddelkih po podjetju. »Dobro, daje Mari prišla, ker je med nas prinesla malo življenja in smeha,« se je oglasila sodelavka in nadaljevala: »Včasih se malo pošalimo in zasmejimo in življenje gre laže naprej.« Tudi Marija je kar zadovoljna, da je tu. »Najtežje je bilo v šivalnici, kjer sem bila kar deset let,« je potamala. Tam je potrebno delati tako in to, kar naročijo drugi, v vzorčni delavnici pa je delo bolj kreativno.
Melita Malovašič je prav tako ena izmed tistih, ki je usposobljena za več delovnih postopkov. »Model odrežejo in stanjšajo drugi, me pa ga potem zašijemo in zgornji del pripravimo za brizganje. »Delo je razgibano, obvladati je potrebno več delovnih postopkov,« je povedala in dodala, da je vzorcev vedno več in so vedno bolj zahtevni. Včasih zmanjka materiala, včasih pride do drugih težav. Poleti je vroče, pa še dela je tedaj veliko,« je kar med delom razlagala Melita.
Jerico Cefarin večina pozna kot Ireno. Zakaj je tako ni znala povedati. V rojstnem listu piše Jerica. Kaj naj napišem v časopis? Jerica - Irena je kolebala. Predlagala sem oboje in tako je ostalo. Naj se ve, nekateri imajo tudi po dva ali več imen. Za vsak primer, včasih v breme, drugič v zabavo ali rešitev. Povedala je, daje zanjo najtežje, kadar je treba narediti samo en čevelj. Take modele imenujejo »samčki«. Veliko časa porabi za pripravo in usklajevanje, potem pa sledi drug postopek in priprave za drug par.
Cirila Bogataj se je pošalila: »Vse povsod sem že bila, samo v pisarni še ne. Pa me to tudi ne veseli. Jaz rada delam to delo. Je razgibano, natančno in to mi je všeč. Samo plača mislim, da je, glede na zahtevno delo, premajhna,« je nekoliko potožila. Tudi s šivalnimi stroji ni najbolj zadovoljna. Pravi, da imajo stare stroje. Ker je zelo pomembno, da so vzorci narejeni kar najlepše in natančno, bi bilo delo z boljšimi stroji lažje. »Z mode-lirji in tehnologi lepo sodelujemo, vendar pa bi bilo bolje, če bi bili tudi prostorsko bliže skupaj, » je še pripomnila.
Marica Jenko je v Alpini dva-intrideset let. »Zadovoljna sem, ker sem tu in opravljam to delo,« je dejala. Prej sem bila v šivalnici. Tu je lažje. Malo sedim, malo stojim. Tudi s sodelavkami se dobro razumemo.«
Devet let bo, odkar je Karla Vehar v Alpini. »Delo je v redu. Sedaj pa sploh, ker je manj nadur,« seje nasmehnila. Povedala je še, da sedaj ob konici, hodijo na delo ob šesti uri, kar pomeni, na dan devet delovnih ur. »Pri tem delu moramo biti zbrani, toda ko se naučimo postopkov, ni težko,« je menila.
Darinka Čadež pravi, da za razliko od nekaterih drugih, najraje dela tako imenovane »samčke«. Tu je največ kreativnega dela. Pri teh modelih lahko predlaga izboljšave, naredi kaj po svoje, npr. izbere drug sukanec. O raznih pomanjkljivostih
ni
Karla Vehar, Lidija Benedik in Darinka Čadež
Marija Tratnik, Kristina Pečelin in Silva Malovašič

Branko Mlakar in Ramiz Huremović
.Ж': ;
Karla Jereb in Irma Kavčič
kronika DOGODKOV
ih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad...
in morebitnih izboljšavah se nato posvetuje z modelirji. »Pri takem delu ura zelo hitro mine,« je dejala, ko sem jo vprašala, kakšen je čas izdelave takega »samčka«. »Seveda pa je veliko odvisno od modela, ki ga izdelujem, » je razložila in za primer pokazala model natikača in zahtevnejše sandale z jermenčki.
Marija Tratnik je v Alpini triintrideset let, na pripravi pa osem let. »Delava skupaj s Silvo in se zelo lepo razumeva in povezujeva. Prav lepo sodelujemo s tehnologi, modelirji. Če se pri izdelavi pokažejo kakršnekoli težave, jih pokličemo, da skupaj najdemo rešitev,« je pripovedovala. Pohvalila je tudi sodelovanje s šivalnico, še posebej s Kristino, ki usklajuje delo sedaj, ko tudi v šivalnici nekaj deklet dela za vzorčno delavnico.
Cilita Sovine je v vzorčni delavnici eno leto. Prej je bila v šivalnici. O svojih prvih vtisih v tem oddelku pravi; »Od začetka nisem imela najboljšega občutka in bi najraje kar ušla. Nisem bila vajena takega dela. Toliko priprave, različnih modelov... V vzorčni delavnici moramo delati sami, brez pomoči drugih. Saj so mi sodelavke ob prihodu rade pokazale, kako naj naredim, toda veliko je bilo treba vložiti v to, da sem se privadila,« je razlagala. Toda v enem letu se človek veliko nauči in tudi Cilka je odslej zadovoljna. »Vsak čevelj je nekaj novega in nikdar se ne moreš naveličati enoličnega dela,« je dejala. Glede nadur je povedala, da jih je bilo res precej. V takih primerih zaradi utrujenosti pride včasih tudi do napetosti. Kot delavko, ki se še dobro spominja, kako je bilo v šivalnici, sem jo vprašala po razliki med tem in onim delom. »V šival-
nici je norma, tempo je tam mnogo hujši. Tam si stroj,« je poudarila. »V vzorčni delavnici pa ni tiste prisile. Sedaj, ko sem se privadila, je tu bolje,« je zaključila.
Ernesta Gantarja sem srečala najprej na rezalniku, nato pa pri delu v montažnem oddelku vzorčne delavnice. Ko sem ga vprašala, kaj sploh dela, je odgovoril: »Delam povsod, kjer se pokaže potreba. Že prej v proizvodnji, sedaj pa na vzorcih, sem se naučil več delovnih postopkov. Na vprašanje, kaj pa dela najraje, je le zmignil z rameni in po premisleku dejal:
»Povsod je zanimivo. Pri vsakem delu je treba biti pazljiv in seveda delat.«
Ramiz Huremovič je prav tako eden izmed tistih, ki so v vzorčni
Karmen Sporiš
delavnici, odkar je ta v teh prostorih. Prej je podobna dela, to je cvikanje konic, stranic in pribijanje notranjkov, opravljal v proizvodnji. Na vprašanje, če je kakšna razlika
med delom v proizvodnji in v vzorčni delavnici je povedal: »Meni se zdi, da je razlika zelo velika. Tu je tako rekoč vsak par drugačen. Drugačen je model, drugačno kopito, material ... Po eni strani je to zanimivost in izziv, po drugi težava. V proizvodnji nastavijo stroje vsaj za tisoč, tu menjamo nastavitve tudi na deset parov. Delo je bolj kreativno, več je treba vedeti o čevlju, materialu, načinu izdelave.«
Ramiz se je pritožil tudi nad vročino, ki vlada predvsem poleti in se zaradi strojev še poveča. Prav zaradi tega je včasih delo kar naporno. Tudi z odsesavanjem niso zadovoljni, preveč je hrupa, hlapov...
Zraven je svoj par ročno »cvi-kal« Branko Mlakar, ki se je takoj nasmehnil: »Kar Ramiza vprašaj, jaz sem sposojen.« Potem je povedal, da uradno dela na tretjem rinku v montaži. Ker pa v vzorčni nujno rabijo »cvikača« je prišel za kak teden. Takih premestitev je že vajen. Pravi, da mu je vseeno, kje dela, ni pa mu všeč, če mora prevečkrat menjati delovno mesto.
Poletje - toda v vzročni delavnici so eno leto naprej. Izdelujejo obutev, ki jo bomo kupovali v naslednji pomladno poletni sezoni. Na žalost pa veliko lepih modelov, ki jih vidimo sedaj v oddelku, ne bomo mogli kupiti. Nekateri bodo izbrani le za tuje trge, drugi pa sploh ne.
Karmen Sporiš dobi čevelj v roko po končanem navlačenju konic in opetja. Nato je na vrsti likanje, mazanje, poliranje, kosmaten-je. Posebno kosmatenje je potrebno opraviti zelo natančno, prav tako mazanje z lepilom, še zlasti, če je
pri modelu več različnega materiala. »Meni je to delo všeč, ker ni enoličnosti,« je povedala Karmen ter dodala, da se strinja z Ramizom glede slabega odsesavanja, hrupa in hlapov. »Treba bi bilo izboljšati pogoje dela, drugače je v redu,« je zaključila.
Zadnji, v kar dolgi koloni vzorčne delavnice, pa sta bili Irma Kavčič in Karla Jereb. »Sem na obvezni delovni praksi. Danes sem začela delati,« je povedala Karla. Prakso imam tri tedne, nato pa bom, če bo možnost delala še naprej,« je razložila.
Irma Kavčič pa je v tem oddelku na tem mestu odkar je tu vzorčna delavnica. »Sem zadnja v verigi. Čevlje očistim, vanje vložim steljke, jih zapakiram,« je povedala ter v šali pojasnila: »Čevlje, kolikor je to možno, olepšam. To je kot nekak kozmetični salon, preden jih dobi v roke kupec.«
Na mizi, pa tudi na vozičku je bilo izdelanih kar nekaj zelo lepih in elegantnih modnih sandal. Tudi Irma se je strinjala: »To so zelo lepi in elegantni modeli. V enem letu vidim zares veliko modelov in kar malo sem razočarana nad tem, ker poslovodje v naših prodajalnah ne izberejo tudi iz te ponudbe. Mislim, da sprejemajo premalo novitet. Sedaj, ko so tako lepe modne barve, ki jih izdelujemo za razne tuje kupce, pa v naših prodajalnah še vedno lahko kupimo le bolj klasične modele, pa naj bo po izgledu kot po barvah.« Drugače pa Irma rada dela to delo. »Včasih je vsega preveč, ker je toliko delovnih postopkov in različnih stvari, toda gre. Enkrat bolje, drugič malo slabše,« je zaključila.
Jožica Kacin
Ugodnejše razmere za delo tudi v proizvodnih halah - Letos smo za poizkus klimatske naprave vzeli v najem
Poletje je za nekatere, ki teže prenašajo vročino prav neprijeten čas. Še posebno, če jih poleg sonca ogreva še hiter tempo dela. Da bi zmanjšali te nevšečnosti, smo v drugi polovici junija najeli Sest klimatskih naprav. Namestili smo jih v šivalnico, montažno halo in v halo plastike. Vendar opažamo.
da so v montažni hali in hali plastike, trenutne zmogljivosti klimatskih naprav premajhne in da bi bilo potrebno spremeniti distribucijske poti zraka. Naprave naj bi imeli v najemu do konca julija, nato pa jih bomo vrnili.
Marko Kavčič
TOVfShAOWTVE
z>ri, strojarska:
UOVENiiA
•692-163
Klimatska naprava za šivalnico
kronika DOGODKOV
Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad...
Smučarski tekači se že pripravljajo na naslednjo sezono - Ta bo olimpijska -Pomemben del priprav je tudi ustrezna oprema
Konec maja so v Alpini potekali dogovori o opremljanju tekmovalcev za smučarski tek in biatlon. To je tako za Alpino kot za tekmovalce pomemben del, saj morajo eni in drugi pripraviti vse potrebno za uspešen začetek nove sezone. Letošnja je še toliko bolj pomembna, ker je to olimpijska sezona in bodo tekmovalci vse svoje sile vložili v to, da bodo najbolje pripravljeni in dosegli najboljši možni rezultat.
Olimpiada bo naslednje leto od 8. do 24. februarja v Združenih državah Amerike, v Salt Lake Cityu. V naši tekmovalni službi računajo, da bo na olimpyskih igrah z našo opremo tekmovalo kar precej športnikov. Upajo, da bomo spet dobili kakšno izmed medalj, kot se je to že zgodilo na prejšnjih dveh olimpiadah v Lille-hammerju in Naganu. Za dobro uvrstitev je seveda pomembna tudi oprema. In trenerja, s katerima sem se pogovarjala ob njunem obisku v Alpini, sta zatrdila, da so naši tekaški čevlji dobri.
že na Pokljuki, z Alpino nismo samo partnerji, smo tudi prijatelji. Pomembno pa seveda Je, da ima Alpina dobre čevlje, ki našim tekmovalcem ustrezajo.
Delo življenje: Že na Pokljuki ste dejali, da je tekaški čevelj Alpine v Bolgariji dobro poznan?
Elijev Ventzislav: Da, res je. Na državnem prvenstvu Bolgarije, ki je bilo v aprilu, je preko devetdeset odstotkov tekmovalcev nosilo čevlje Alpina. Pri nas tekmovalci čevlje nosijo eno sezono, nato pa jih vrnejo. Te čevlje potem dobijo mlajši oziroma tisti iz nižjih kategorij. To je tudi dober test za Alpino, saj se tudi po tem vidi, da so čevlji kakovostni in vzdržljivi. Ene čevlje imamo tudi po pet sezon.
Upam, da bo Alpini v naslednji sezoni uspelo priti tudi v naš smučarski puli, kar bo olajšalo sodelovanje.
Delo življenje: Sedaj ni snega. So tekmovalci na dopustu?
Ilijev Ventzislav: Naredili smo program za olimpijsko sezono in pri ženskah vsekakor stavimo na kakšno medaljo. Sedanji glavni trener Jurij Mi-trev je prevzel samo moško ekipo. Sestavil je nov progam in računamo, da bomo tudi v moški konkurenci posegli po boljših mestih. Na olimpiadi smo si zastavili uvrstitev med prvih petindvajset.
Iz Slovaške oziroma Bratislave pa je pripotoval direktor reprezentance za nordijske discipline Renć Pretzel-mayer.
Delo življenje: Kako dolgo že sodelujete z Alpino in kako ste zadovoljni?
Rene Pretzelmayer: Z Alpino delamo od leta 1992 in smo zelo zadovoljni. Imate kakovostne čevlje tako po funkcionalnosti in lepe po izgledu. Posebno smo zadovoljni s čevlji za klasičen tek.
*
i
Direktor bolgarskih reprezentanc Iljjev Ventzislav, generalni sekretar za biatlon Vassil Sivkov in vodja programa tekaške in treking obutve Janez Novak.
Direktor nordijskih disciplin iz Slovaške Renč Pretzelmayer, Janez Novak in serviser Lojze Oblak. - Zanimanje za nov tekaški čevelj SK 2002 je veliko.
Z direktorjem bolgarskih reprezentanc Ilijev Ventzisla-vom smo se srečali že na Pokljuki. Takrat sta na razgovor v Alpino z generalnim sekretarjem za biatlon Vassilom Sivkovim pripotovala naravnost iz Sofije. Povedala sta, da je bila pot dolga, vendar sta navajena potovanj in to zanju ne predstavlja večjih težav. Po tem obisku se bosta odpravila še naprej proti Avstriji in Nemčiji. Povedala sta, da je turneja namenjena temu, da se bosta s podjetji in sponzorji
dogovarjala o opremi njihovih tekmovalcev za naslednje leto.
Delo življenje; Pogovori z Alpino so za danes končani. Kaj ste se dogovorili?
Ilijev Ventzislav: Danes smo se pogovarjali o opremi naših tekmovalcev za naslednjo sezono. Ta je za nas kot tudi za ostale zelo pomembna zaradi olimpijskih iger.
Delo življenje: Ste zadovoljni s pogovori in opremo Alpine?
Ilijev Ventzislav: Zelo smo zadovoljni. Kot sem povedal
Ilijev Ventzislav: Trenutno res malo počivajo, toda dolgo ne bo tako. Že 15. junija gremo na Finsko, kjer je umetni sneg. V avgustu se začenjajo prave priprave. Preizkusili bomo tudi nov tekaški čevelj, da bomo v primeru, da bo to potrebno, skupaj naredili še določene popravke.
Delo življenje: Imate dobre tekmovalce, nekatere celo v svetovnem vrhu. Znano pa je, da v vaši ekipi boljša mesta dosegajo ženske. Kaj pričakujete letošnjo sezono?
Delo življenje: Kakšni pa so vaši načrti za naprej?
Renć Pretzelmayer: Z Alpino želimo še naprej tvorno sodelovati. Posebno sedaj pred olimpijsko sezono se moramo dogovoriti, da bomo čim bolje opremili naše tekmovalce. Pomembneje tudi, da nudimo čim več možnosti dobrim mladim kadrom. Tekmovalec se navadi na določeno obutev in če je z njo zadovoljen, jo običajno obdrži tudi potem, ko dosega vrhunske rezultate.
Jožica Kacin
kronika DOGODKOV
Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad...
Rok za ureditev varnega in zdravega dela se izteka -Poleg izdelave ocene tveganja in izjave o varnosti potekajo še mnoge dejavnosti na tem področju
Z ureditvijo potoka Jezernica bomo pridobili tudi nekaj parkirnih mest
28. julija poteče prehodno obdobje za ureditev področja varnega in zdravega dela v skladu z zahtevami »novega« Zakona o varnosti in zdravja pri delu, ki je izšel v letu 1999. Ena izmed novosti zakona je tudi Izjava o varnosti z oceno tveganja, ki jo mora sprejeti vsako podjetje.
V Alpini smo ocenjevanje tveganja zaključili v juniju, nato pa smo ugotovitve dali na vpogled svetu delavcev, strokovnim službam, predstavnikom sindikata, ipd. Vsako oceno posameznega delovnega mesta smo zaključili z varnostno oceno. To pomeni, da smo navedli katere so posamezne nevarnosti in pomanjkljivosti, ki smo jih ugotovili pri ocenjevanju tveganja. Nato smo pripravili program ukrepov, ki se bodo izvedli na delovnih mestih. Pri vsakem ukrepu smo določili tudi zaposlene delavce, ki so odgovorni za izvajanje in roke izvedbe. Vsega seveda ne bomo mogli narediti takoj ali v zelo kratkem času. Predvsem imam v mislih mikroklimatske pogoje dela (temperatura, vlaga in prepih na delovnem mestu). Tukaj bomo najprej proučili, kako se le ti lahko iz-bolj.^ajo glede na delovne prostore, v katerih so ta delovna mesta, nato pa izvedli določene ukrepe, ki bodo izboljšali pogoje dela.
Večino ukrepov bomo začeli izvajati neposredno po sprejetju Izjave o varnosti. Za delovno opremo (stroji in naprave) bomo pričeli z izdelovanjem navodil za varno delo. Pri tem bomo ponovno vključili vodje oddelkov in tehnologe, ki so nam bili pri ocenjevanju tveganja v veliko pomoč in so svoje delo zelo dobro opravili. Namen teh navodil je, da delavci izvedo kakšne so nevarnosti, ki izhajajo iz posamezne delovne naprave ter da vedo, kako je potrebno ravnati z njimi, da ne pride do delovne nezgode in poškodbe pri delu. Prav tako bomo opravili temeljit pregled osebne varovalne opreme (zaščitna sredstva), ki jih delavci uporabljajo pri
svojem delu. Neustrezno opremo bomo zamenjali oziroma zagotovili ustreznejšo.
Po kolektivnem dopustu bomo pričeli nameščati varnostne oznake, ki bodo opozarjale na določene nevarnosti oziroma bodo spominjale na pravila obnašanja, ki veljajo na posameznih delovnih mestih.
Do konca leta nas čaka še veliko dela. Opraviti moramo preglede in preizkuse delovne opreme. To pomeni, da bomo pregledali stroje in naprave, ugotavljali morebitne pomanjkljivosti ter odpravljali napake.
Ostale dejavnosti potekajo redno. Izvajamo izobraževanja s področja varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva ter raziskujemo delovne nezgode, ki so se zgodile. Prav tako redno potekajo zdravstveni pregledi pri pooblaščenem zdravniku Alpine, doktorju Janezu Dolencu.
Novo.st Zakona o varnosti in zdravja pri delu je zagotavljanje obveščenosti posebnih kategorij delavcev kot so: nosečnice, mlade delavci, starejši delavci ter delavci z zmanjšano delovno zmožnostjo. Te skupine skušamo sicer obveščati sproti, predvsem to velja za tiste, za katere vemo, da spadajo v te skupine. Posebej pa opozarjamo, daje delavčeva dolžnost, da delodajalcu (vodju oddelka ali v kadrovsko službo) takoj sporoči vsakršno spremembo zdravstvenega stanja, ki lahko vpliva na njegovo delo. Posebna pozornost je namenjena zlasti nosečnicam, kajti zanje je potrebno izdelati novo oceno tveganja, v kateri se za vsako posamezno delavko ugotavlja kakšnim obremenitvam in nevarnostim je izpostavljena na delu ter ali le te lahko vplivajo na zdravstveno stanje tako ploda kot matere. 2Lato stanje nosečnosti javite čimprej! Dani podatki se bodo varovali v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Prijeten dopust vam želita Marko Bolka in Janko Sekne.
Marko Bolka
Konec junija je Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane pričelo z urejanjem obrežja potoka Jezernica na Strojarski ulici. To je projekt, ki ga v skladu z dogovorom skupaj izvajata občina Žiri in Alpina. S tem bomo pridobili dodatna parkirna mesta. Dela pri regulaciji potoka bodo trajala predvidoma do konca julija, nato pa se bo pričelo z urejanjem parkirnih mest za potrebe Alpine.
Marko Kavčič

Naši
Foto: Milan Sovine
9. junija se je preko .sedemdeset članov Svobodnega sindikata udeležilo tretjega športnega srečanja delavcev tekstilno usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Letos je bilo v Slovenskih Konjicah. Iz Zirov smo se odpravili v zgodnjih Jutranjih urah in v veselem vzdušju prispeli na prizorišče dogajanja.
Srečanja seje udeležilo blizu tisoč delavcev tekstilno predelovalne industrije iz vse Slovenije. V vseh panogah je nastopilo preko sedemdeset ekip. Pomerili smo se v malem nogometu na travi, ženski odbojki, šahu, namiznem tenisu in kegljanju. Naše ekipe so nastopile v vseh športnih panogah, razen ženskem kegljanju.
IT
I-
Dela pri ureditvi Jezernice so v polnem teku.
Zelo dober rezultat smo dosegli v namiznem tenisu, kjer smo bili prvi.
Tisti, Ici se niso udeležili tekmovanj, so odšli na pohod v bližnjo okolico, ali pa vzpodbujali svoje tekmovalce.
Srečanja delavcev tekstilno in usnjarsko predelovalne industrije so vedno zanimiva, saj poleg tekmovalnega vzdušja, prevladuje predvsem sproščen in prijateljski odnos med udeleženci.
Po končanem tekmovanju je bilo še družabno srečanje s podelitvijo kolajn in srečelovom.
Dobre volje in z mislijo, da se drugo leto ponovno srečamo, smo v nočnih urah prispeli domov.
Marjan Cankar
Sindikalne športne igre letos v Slovenskih Konjicah
v Slovenskih Konjicah - Izraz na obrazih priča, da se imajo lepo.
kadrovske l^fOVICE
Priili, odšli, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski nafrti, tekoia problematika, stimulacije.
Dragici Kristan v poslednje slovo
Zadnje junijske dni smo se poslovili od upokojenke Alpine Dragice Kristan, rojene leta 1933 doma iz Dobračeve.
Dragica Kristan je svojo delovno pot v Alpini pričela junija leta 1952 kot polkvalificirana delavka. Pred tem je delala v Krajevni čev-Ijami v Žireh.
Delala je v neposredni proizvodnji - nekaj časa v oddelku šivalnice, kasneje tudi v montažnih oddelkih, najdalj pa v prikrojevalnici zgornjih delov, kjer je sekala zgornje dele. Nekdanje sodelavke in sodelavci so Dragico Kristan poznali kot vestno, prizadevno in vztrajno delavko, ki se ni ustrašila še tako zahtevnega dela. Leta 1966 ji je bila priznana interna kvalifikacija za prešivalko zgornjih delov obutve, ki ji je dala še več možnosti za opravljanje zahtevnejših delovnih operacij in novo voljo do dela.
Leta so hitro tekla dalje in kmalu si je ustvarila družino. Ob delu, vsakdanjih skrbeh in radostih, sta z možem vzorno skrbela za svoji dve hčerki.
Po petintridesetih letih dela je Dragica Kristan novembra leta 1983 odšla v pokoj.
Veselila se je vnukov, saj so ji v njen vsakdan prinašali veselje in toplino.
Pa vendar bolezen tudi njej ni prizanašala. Pojavljati so se začele mnoge težave, dokler ni v letošnjem juniju omagala pod njihovo težo. Sedaj se za vedno poslavljamo od Dragice Kristan, nekdanje delavke in upokojenke Alpine. Njenim nadražjim upokojenci in delavci Alpine izrekamo iskreno sožalje, Dragico Kristan pa bomo še dolgo ohranili v lepem in dobrem spominu.
Francu Kavčiču v slovo
v prvih dneh julija smo se za vedno poslovili od enega izmed staroste upokojencev Alpine Franca Kavčiča iz Polja. Franc Kavčič je bil rojen leta 1913 na Ledinici pri Žireh.
Po osnovni šoli je obiskoval obrtno čevljarsko šolo. Zaposlitev je najprej poiskal na raznih delih pri različnih delodajalcih.
Kot kvalificiran čevljar se je leta 1946 zaposlil v Alpini kjer je opravljal dela kvalificirana dela v montaži. Z leti se je vedno bolj izpopolnjeval in delal vedno zahtevnejša dela. Leta 1966 mu je bila priznana izobrazba visoko kvalificiranega izdelovalca spodnjih delov obutve. Pri svojem deluje bil vedno prizadeven. Kasneje je moral zaradi invalidnosti prevzeti tudi manj zahtevna opravila. Pred upokojitvijo je delal na odpravi ozkih gri.
Po petintridesetih letih dela in šestindvajsetih letih prebitih na delu v montažnih oddelkih Alpine, se je leta 1972 upokojil.
Z ženo sta skrbela za sina in hčerko. Svoji družini je želel ustvariti čim lepše življenje. Šele po Francijevi upokojitvi so skupaj z ženo in otrokoma gradili svoj novi dom.
Leta po upokojitvi so v mirnem družinskem razpoloženju in drobnih obveznostih hitro tekla dalje. Toda leta in bolezen prinesejo svoje in v teh julijskih dneh za vedno poslavljamo od njega.
Nekdanjega delavca in dolgoletnega upokojenca Alpine, bomo za ohranili v dobrem in lepem spominu, vsem njegovim domačim izrekamo globoko sožalje.
Na počitniškem delu preko sedemdeset dijakov
in študentov
Kadrovske novice za mesec maj 2001
čeprav smo o sklenitvi delovnega razmerja za mesec maj delno poročali že v prejšnjih kadrovskih novicah, je prav da vemo, da sta se ob odprtju nove prodajalne Alpina Nova Gorica II. že v začetku maja zaposlili dve prodajalki in sicer: Nensi Kojič in Adrijana Kovačič. V prodajalni Koper je za določen čas delo nastopil Damir Čosi?, ki je že občasno delal v tej prodajalni po pogodbi o delu.
V mesecu maju so z delovnim razmerjem prenehali naslednji delavci; Peter Drmota iz prodaje športne obutve, ki je odšel k vojakom; David Končan iz računalniškega centra, iz montaže športne obutve je z delom prenehala Mo-nika Potočnik, iz oddelka brizgana obutev Štefan Oblak, v obratu na Colu pa Anica Ferjančič in Martina Velikonja.
Kadrovske novice za mesec junij 2001
Tudi mesec junij 2001 je že za nami in značilno za ta mesec je, da ponovno ni bilo novih zaposlitev. Delovno razamerje pa je v mesecu juniju prenehalo kar sedmim delavcem, in sicer: Zdenki Kostič iz prodajalne Ptuj, Vinku Eniko iz skladišča materiala, Antonu Mlakarju iz RPS alpske in inline obutve, Anici Oblak iz finančno računovodskega sektorja, Alenki Cigale iz šivalnice športne obutve ter iz obrata Col Gabrijeli Žejn in Ireni Vidmar.
Preko stosedemdeset prijavljenih dijakov in študentov je tudi letos v pomladnih mesecih najavilo svojo željo, da želijo v poletnih mesecih delati v naši tovarni. S svojim delom bi radi nekaj zaslužili in si lahko nato privoščili kratek dopust ali denar porabili za nakup obveznih šolskih potrebščin.
Kot prejšnja leta, tudi letos ni možno ustreči vsem prosilcem, saj so potrebe po delu dijakov oziroma študentov v posameznih oddelkih nekoliko manjše kot lani. Tako je trenutno v neposredni proizvodnji.
1в
vključno s skladiščem gotove obutve na delu nekaj več kot sedemdeset dijakov in študentov.
Največ potreb po počitniškem deluje v oddelku brizgane obutve, v oddelku termoplastov, predvsem pa v oddelku lahke montaže, saj je v vsakem oddelku v delo vključenih po več kot dvajset dijakov oziroma študentov. V pomoč skladiščnikom gotove obutve v poletnih mesecih so po trije ali štirje dijaki; odvisno od potreb po delu.
Po eden ali dva dijaka oziroma študenta na počitniškem delu pa sta
še v oddelkih montaže športne obutve, v obratu Gorenja vas in obratu Rovte. Pomoč je potrebna tudi pri generalnem čiščenju tovarniških prostorov.
Oddelki brizgane obutve, termo-plasti in lahka montaža v poletnih mesecih ne bi zmogli zagotavljati normalnega poteka dela brez po večini pridnih in delavnih dijakov in študentov, ki zapolnijo izpraznjena delovna mesta ob odhodu delavcev na dopust oziroma pripomorejo k doseganju plana proizvodnje.
Irma Dolenc
Kadrovske novice za mesec julij 2001
v začetku meseca julija 2001 je delovno razmerje v prodajalni Alpina Ptuj nastopila Suzana Vrbanjac. Z delom pa sta v začetku meseca prenehala Gorazd Bogataj iz oddelka lahke montaže in Ksenija Vidmar iz obrata Col.
Irma Dolenec DELOživljenje - št. 3, julij 200J
od TV in TAM
Dogodki s podrožjg iiržih interesov, iolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma...
Ob upokojitvi
Dolgoletni sodelavci 2Wenka Kostič iz prodajalne Ptuj, Vinko Eniko iz skladišča materiala, Anton Mlakar iz RPS alpske in inline obutve, Gabrijela Žejn iz obrata Col, Anica Oblak iz finančno računovodskega sektorja, v mesecu juniju zaključujejo svojo delovno pot v Alpini in odhajajo v zasluženi pokoj. Ob tej pomembni življenjski prelomnici jim želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v domačem krogu, da bi si znali ustvariti
V mesecu maju je krajevni odbor liberalne demokracije iz Žirov organiziral okroglo mizo, ki naj bi pomagala razrešiti nekatera vprašanja v zvezi z informacijsko tehnologijo v kraju. Povabili so tudi ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja. Da bi problematiko obdelali čim bolj celovito, je predsednik stranke Martin Kopač povabil vse tiste, ki se v kraju ukvarjajo s tem področjem.
Tako je svoje poglede, načrte in delo predstavil predsednik odbora za izgradnjo kabelske televizije pri občini Žiri Milan Sovine. Povedal je, da se v Žireh že dalj časa trudijo, da bi zgradili kabelski sistem, vendar se zatika pri izvajalcih. Kako si Alpina predstavlja delo in še večji prodor v informacijski svet, je predstavil vodja računalniškega centra Alpine Borut Oblak. Povedal je, naj bi vsak delavec v pisarni v Alpini imel osebni računalnik z možnostjo priklopa na internet. Pospešeno teče tudi računalniško izobraževanje. Pri-
lep vsakdan, brez omejitev, ki jih jim je prinašalo vsakdanje delo, pa vendar želimo vsem da ne bi pozabili na prehojeno delovno pot, s katero so pomagali ustvarjati Alpi-no, kakršna danes je. Vsem želimo, da bi si v tretjem življenjskem razdobju življenje uredili po svojih željah in zmožnostih, ter s polno mero optimizma - tudi ob težkih trenutkih, gledali vedro naprej.
irma Dolenc
klop na internet in računalniško povezavo načrtujejo tudi z vsemi svojimi prodajalnami. Spregovoril je tudi Branko Filipič, ki poučuje računalništvo na osnovni šoli v Žireh. Povedal je, da imajo na šoli računalniško učilnico, vendar pa pogoji dela niso najboljši. Rabili bi dodatne zmogljivosti. Prijavili so se na razpis za informatizacijo šole, vendar kljub temu, da so prišli v izbor, niso dobili še nikakiinih sredstev. Minister Pavel Gantar je pojasnil, da je ministrstvo podpisalo pogodbo s Telekomom, ki bo omogočilo cenejši dostop do Interneta v šolah. Nekaj dejavnosti v zvezi z računalniškim opismenjevanjem je v določenem obdobju zastalo, vendar računajo, da se bo nadaljevalo s pospešenim tempom. Ministrstvo naj bi objavilo enoten razpis za nakup računalniške opreme za slovenske šole. Tako bi zaradi večjih količin lahko šole opremo kupile po nižjih cenah. Nato je spregovoril še o hitrejših dostopih preko Interneta, tako imenovanem ADSL, o predno-
stih kabelskega omrežja pri informiranju in ponudbi raznih storitev v kraju ter o poslovanju upravnih organov preko elektronskih medijev. Tako naj bi občani preko Interneta lahko naročali razne izpiske, na voljo bo tudi brezplačni uradni list in podobno. Preko kabelskih povezav bi lahko delovali razni centri za pomoč in podobno. Na vprašanja prisotnih, če bo država sofinancirala projekte kot je npr. kabelska televizija, je minister povedal, da na to ne morejo računati, razmišljajo pa, da bodo sofinancirali določene programe, kjer se bo izvajalo računalniško opismenjevanje za tiste, ki teh znanj še nimajo. Prisotni so odprli še mnogo vprašanj. Eno je bilo tudi privatizacija Telekoma. Minis-
»Želel bi predvsem, da bi Žirovci ostali Žirovci oziroma da bi tisti, ki to zmorejo, tudi postali Žirovci. Da bi družine bHe družine. Da bi se še zmeraj našel kdo, ki bi svojim staršem zaprl oči, ko umirajo. Da ne bi osameli umirali v žalosti. Danes premalo mislimo na vse tisto, kar prinese starost. Kaj ti pomaga dobra pokojnina, če si kot smet v kotu, za katero se nihče ne zmeni. Če bodo moji dragi rojaki to razumeli, bi bil presrečen ...«
i - ' i?- '
" j ■' * ' -Ч^
I /
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽIRI
- Vf--- '- Иг ' * . '
je duhovnik Viktorijan Demšar, v pogovoru z Mihom Nagličem, leta 1990 dejal, Miha Naglič pa te lepe in globoke besede zapisal. Kako pravšnje so za prvo stran zbornika, ki so ga izdali žirovski upokojenci.
Lani julija so praznovali 50-let-nico delovanja, letos pa so v ta namen izdali še svoj zlx)mik. Kot je povedala tajnica društva Dina Von-čina, so žirovski upokojenci eni izmed prvih tovrstnih društev, ki so
ter Gantar povedal, da načrtujejo javno prodajo delnic. Tisti, ki so vlagali v te sisteme, jih bodo lahko kupili po nižjih cenah, krajevne skupnosti pa bodo lahko pri tem sodelovale preko razvojnega fonda. Poudaril pa je, daje izgradnja in vzdrževanje infrastrukture telefonskega omrežja, zaradi majhne poseljenosti na kvadratni meter, v Sloveniji zelo draga. Telefonija bi brez načina izgradnje kot je vladal v preteklosti, še zdaleč ne bila tako razvita. Glede vračanja sredstev minister ni dajal nikakšnih posebnih obljub. Je pa okrogla miza odprla mnogo vprašanj, dala tudi nekaj odgovorov, predvsem pa iztočnice, kam usmerjati svoj informacijski pogled.
J. K.
izdali tako publikacijo. S prispevki je sodelovalo štiriintrideset piscev od mladih ustvarjalcev, strokovnjakov za različna področja, znanih osebnosti, do članov društva. Da pa je zbornik nastal v tako prikupni in zanimivi obliki, se je trudilo še mnogo drugih sodelavcev. Upokojenci bodo veseli, če boste segli po njem in v preko stošestdeset straneh zanimivega branja, še bolje spoznali njihovo dejavno in pestro življenje v tretjem življenjskem obdobju.
Jožica Kocin
Planinski £eve|j Alpina okrašen s pravimi poletnimi cvetlicami nabranimi na Alpininih tratah. Slastno sadje in sladki kolački, ki vabijo, vzemi in poizkusi. Tako vabilo pripravijo v naši kuhinji. In pravijo, da je najtežja zamisel. S temi pa včasih prav prijetno preseneti vodja kuhinje Andrej Poljanšek.
Informacijska tehnologija v Žireh
o tem, kaj na področju informatike želimo in kaj imamo v Žireh, so spregovorili mnogi, ki so se udeležili okrogle mize. Na sliki minister za informacijsko družbo dr. Pavel Gantar, predsednik Liberalne stranke Žiri mag. Martin Kopač in vodja računalniškega centra iz Alpine Borut Oblak.
Društvo upokojencev Žiri izdalo svoj zbornik
od Tli in TAM
Dogodki s podrožja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
Srečanje motoristov v Žireh, »Sairach 2001«
Vesel dan za žirovske balinarje -Odprto novo balinišče pri Partizanu


V poletnih mesecih skoraj vsak konec tedna kak zborov motoristov. Toda toliko obiskovalcev, kot jih pride v Žiri, se zbere le malo kje.
Klub smo uradno registrirali leta 1997, čeprav je na pobudo nekaterih lokalnih motorističnih navdušencev začel nastajati že leta 1995. V letu 1995, ko smo se začeli zbirati in voziti skupaj, smo se imenovali preprosto MK Žiri. Ko se nam je pridružilo vse več motoristov, seje porodila ideja, da se registriramo in postanemo klub. Ob ustanovitvi nas je bilo dvajset, zdaj nas je sedemindvajset.
Za svoj znak smo izbrali divjo svinjo, ki v gobcu drži vejico z žirom. Žir, ker naj bi Žiri po njem dobile ime. Za naziv kluba smo izbrali več kol sedemsto let staro ime za Žiri - Sairach. V našem znaku sta osnovni barvi zelena in rumena, kar na nek način simbolizira staro škofjelološko občino, iz katere prihaja tudi nekaj naših članov. Ne glede na vse zahteve, ki so zapisane v klubskem statutu, v zvezi s članstvom v našem klubu (motor z najmanj 250 ccm, polnoletnost...), dajemo največjo prednost prijateljstvu in seveda skupni ljubezni do motorjev. Na tej osnovi Je klub tudi nastal. Pri nas ne delamo razlik med tem, kakšne znamke motor vozimo in koliko Je motor ali motorist star, pomembno Je, da imamo srce na pravem mestu in da bije za prijatelje in motor. Naši cilji pri potovanjih so se od začetka pa do sedaj precej spremenili. V začetku smo se večkrat vozili na takšne ali drugačne skupne izlete (Španija, Italija, Nemčija, morje....), na zbore pa smo hodili le redko. Zdaj se je to obrnilo na glavo. Tedensko obiskujemo vsaj po en zbor motoristov, med glavno sezono pa tudi po več, tako pri nas, kot v tujini. V takšno ravnanje nas Je delno prisilil velik obisk domačih in tujih klubov na našem prvem in drugem zboru. Prav organizacija moto zbora je velik mejnik v našem klubu. Iz kluba brez obveznosti, Je v trenutku postal klub, v katerem ima vsak svojo zadolžitev in odgovornost. Tako smo od začetka naše skupne poti "prevozili" že kar dolgo pot, v razmeroma kratki klubski zgodovini.
Upam, da smo tudi na ostale, tako po Sloveniji kot tudi po tujini, kjer imamo veliko dobrih prijateljev, naredili dober vtis o klubu, ki ima odgovorne in zrele člane, ter o gostoljubnosti in lepoti Žirov. Letošnji zbor je bil že tretji po vrsti. Naš trud, da bi bil tudi najboljši, je bil poplačan, saj je zbor v vseh pogledih zelo dobro uspel. Prireditev je potekala od petka do nedelje. V petek je bil obisk motoristov in ostalih obiskovalcev po pričakovanju manjši, vendar je kljub temu zelo veselo in sproščeno vzdušje trajalo do zgodnjih jutranjih ur. V soboto je bilo mirneje vse do zgodnjega popoldneva, ko so začeli prihajati motoristi v večjih skupinah. Za popestritev popoldanskega dogajanja smo organizirali družabne igre, ki so temeljile na spretnostih in moči posameznikov. Ko so proti večeru prispeli še zadnji se je ob dobri glasbi in programu, ki smo ga pripravili posebej za to priložnost, pričela splošna zabava. Kot zanimivost naj povem, da smo gostili tudi Madžare, Čehe in na veliko presenečenje vseh, tudi motorista iz Francije, ki je pripotoval sam iz 850 kilometrov oddaljenega kraja. Na petje krenil že v ponedeljek in je na našo prireditev prispel v četrtek zvečer. V nedeljo smo zgodaj zjutraj začeli s pospravljanjem, tako da smo imeli že v zgodnjih popoldanskih urah urejenega večino prireditvenega prostora. Zadnji obiskovalci so prizorišče zapustili okrog ene ure in z veseljem smo ugotovili, da je bila velika večina, tako Žirovcev kot tudi motoristov, zelo zadovoljnih s prireditvijo. Veseli nas, da vse bolj tudi domačini iz Žirov in okolice spoznavajo, da motoristi le niso tako slabi ljudje in se v velikem številu udeležujejo naše prireditve. Ob tej priložnosti bi se zahvalil motoristom in ostalim za obisk, sponzorjem, ki so nas finančno podprli in vsem simpatizerjem MK Sairach, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji moto srečanja »Sairach 2001«!
Boitjan LukonEK
17. junija je bil za žirovske balinarje poseben praznik. Po mnogih zapletih jim je le uspelo zgraditi štiri stezno balinišče in 17. junija so to svojo pridobitev tudi dostojno proslavili.
Na odprtje so povabili mnogo uglednih gostov, med drugim tudi ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja, ki je balinarjem zaželel čim več prijetnih uric pri tem športu ter uspehov in zmag. Balinarje je obiskal tudi predsednik balinarske zveze Slovenije Jože Rebec. Zbrane je nagovoril župan občine Bojan Starman. Ves čas je spremljal želje bali-narjev in sedaj, ko je balinišče končno zgrajeno, se je zahvalil vsem, ki so v ta projekt vložili veliko truda. S tem sevc-
tanovitvi štelo sto šestdeset članov. Pri Gasilskem domu so zgradili dvostezno balinišče. Žirovski balinarji so dosegali izjemne uspehe, saj je iz njihovih vrst izšel tudi svetovni prvak v balinanju Uroš Vehar. Leta 1997 je občina Žiri za DD Partizan iskala novega najemnika. Balinarsko društvo se je odločilo in z občino Žiri podpisalo pogodbo o najemu prostorov. Dogovarjali so se tudi za ureditev balinišča. Čeprav ni steklo vse kot so načrtovali, pa so sedaj le uspeli zgraditi balinišče. Jure Gregurovič je povedal, da bo s tem še večja možnost za razcvet tega športa v Žireh. Predvsem se bodo trudili, da bodo pritegnili čim več mladih, kijih bodo vzgajali v športnem duhu.

Trak je prerezan, sedaj so na vrsti balinarji, da poltažejo svoje znanje. Na sliki z leve proti desni: Milan Oblak, zadaj župnik Jože Stržaj, nato župan občine Žiri Bojan Starman, minister za informacijsko tehnologijo Pavel Gantar, predsednik balinarskega društva Jure Gregurovič in predsednik balinarske zveze Slovenije Jože Rebec. Foto: Brigita Zemljarič
Sledila je zahvala in podelitev priznanj Juretu Greguroviču in Milanu Oblaku, ki sta mnogo pripomogla k tej novo zgrajeni pridobitvi. Po slavnostnem rezanju trakov na vsaki od stez, je sledil še, za mnoge najzanimivejši, vsekakor pa najatraktivnejši del. Zapele in zaplesale so dekleta iz skupine Power Dancers in medse povabile tudi nekatere izmed navzočih. Kljub nalivu, ki je bil zunaj, je bilo zbranim nadvse prijetno.
da še vedno niso pokopani načrti, da bi zgradili sodobno balinišče v športno rekreacijskem centru.
Spregovoril je tudi predsednik balinarskega društva Jure Gregurovič. Spomnil seje, daje včasih v Žireh imelo vsako gostišče urejeno balinišče. In na njih se je gradila ta družabna igra, zraven pa tudi tekmovalni duh. Leta 1974 je bilo na pobudo Alojza Firšta ustanovljeno balinarsko športno društvo, ki je že ob us-
V času dopustov spremenjen urnik dela v žirovski splošni ambulanti
v juliju in avgustu, ambulanta v dopoldanskem času.
V nujnih primerih se v času od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer v juliju obrnite na doktorja Sedeja v avgustu pa na doktorja Radoševiča, v času dežurstva pa kot običajno na dežurno službo v Skofjo Loko.
V	juliju bo delal doktor Sedej, in
sicer: v ponedeljek, torek popoldne, v sredo, četrtek in petek pa dopoldne.
V	avgustu bo delal doktor Rado-ševič po naslednjem razporedu: v ponedeljek, torek in petek dopoldne, v sredo, četrtek pa popoldne.
Posebej opozarjajo, da je vse petke
Pred odhodom na dopust v tujino si priskrbite potrdilo zaradi uveljavljanja zdravstvenih storitev. Potrdila dobite na pristojnem zavodu za zdravstveno zavarovanje.
kronika KRAJA
Dogodki s področja iiriih interesov, ioistvo, zdravstvo, aiccije icrajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
Razstava ob 50-letnici slikarja Pavleta Sedeja
Pavle Sedej, Žiri, 2001, olje na grundiran lesonit.
Kaj hi vam ie pravila o Pavle-tovih slikah.
Vsakemu pojejo drugače.
Kakor je pač napela njegova lastna .struna.
Zaupam,
da tudi zaradi njegovih slik
Dohračeva ni,
ne ho umrla.
(Odlomek iz zapisa dr. Marije Stanonik, objavljenega v slikarje-vem katalogu)
V petek, 15. junija je bila v galeriji Krvina v Gorenji vasi odprta razstava likovnih del slikarja Pavla Sedeja. Razstava je bila posvečena 50-letnici njegovega rojstva. Prireditev ob odprtju razstave je bila nadvse slovesna. Sodelovala sta dramski igralec Jože Logar in citrar
Marjan Beton. O Pavletovem slikarskem delu je spregovoril likovni kritik Jože Hudeček. »Slikarstvo Pavleta Sedeja je v svoji osnovi trdno in vase prepričano, kakor je tudi mojster sam: zanj ni dvoma o pravilnosti poti, ki jo je ubral za očetom in zanj ni ugibanj, kako se prilagoditi spreminjajočemu se okusu galeristov ter občinstva, ki pač hoče svoje - kaj, je treba pa iz leta v leto znova uganiti,« je med drugim povedal. Razstave, se je kljub temu, da so jo naslednji dan čakale državniške obveznosti (sprejemu žene predsednika Združenih držav Amerike Laure Bush), udeležila in jo tudi slovesno odprla Štefka Kučan ter s tem pokazala veliko naklonjenost do slikarja in njegovega dela.
J. K.
V soboto, 23. junija je bilo v Ormožu osmo tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v zabavnem programu. Med šestnajstimi slovenskimi godbami, ki so nastopile na tekmovanju, je godba Alpine dobila zlato plaketo s pokalom, kar pomeni, da je med vsemi godbami do trideset članov, osvojila najmanj kazenskih točk.
Strokovna komisija je ocenjevala težavnost skladbe, tehniko igranja, dinamiko, povezavo med posa-
meznimi stavki, uigranost orkestra, sodelovanje orkestra z dirigentom, obnašanje godbenikov in izgled orkestra.
Naša godba se je predstavila z dvema Privškovima skladbama: Veselo v novi dan in Narodne ter Hugensovo New baroque svito, kjer je kot solist odlično nastopil naš mladi igralec Žiga Rejc.
S skladbami, ki vsebujejo vse elemente za ocenjevanje, smo prepričali komisijo in zasluženo osvojili prvo mesto.
Orkester se je za to tekmovanje pripravljal od božično novoletnega koncerta dalje. Zato se za trud in požrtvovalnost zahvaljujem vsakemu godbeniku posebej, še posebej pa solistu Žigi Rejcu in dirigentu Milanu Matičiču, ki je spet upravičil svoj profesionalni sloves.
Nogometni klub Alpina Žiri je v sezoni 2000/2001 dosegel odlično drugo mesto v prvi gorenjski nogometni ligi.
Odličen rezultat je omogočal igranje kvalifikacij za tretjo slovensko nogometno ligo, kjer pa so bili žal uspešnejši nogometaši iz Kam-
V nedeljo, 8. julija je bil s štar-tom v Tacnu jubilejni dvajseti Maraton Pranja. Alpino je zastopalo štiriindvajset kolesarjev, kar je lep uspeh. Tako so prejeli tudi pokal za številnost ekipe.
Da je v Sloveniji veliko kolesarskih navdušencev, priča dejstvo, da se je maratona udeležilo preko 2500 kolesarjev. V lepem poletnem
Vsi, ki sodelujemo pri Pihalni godbi Alpine pa se ob tej priložnosti zahvaljujemo delavcem Alpine, ki nam s svojimi prispevki omogočajo obstoj in delovanje.
Roman Stanonik
nika. Zmagala jc ekipa Kamnika z rezultatom 4:3.
Vodstvo kluba in nogometaši se zahvaljujejo številnim navijačem za velik obisk na tekmah v Žireh in sporočajo, da bodo že v jesenskem delu štartali na naslov gorenjskega prvaka.-
Tomaž Vehar
vremenu, so prevozili stopetinpet-deset kilometrov dolgo pot. Kot so povedali, je bila predvsem pri vzponu na Kladje vročina precejšnja. Toda z voljo in ustrezno telesno pripravljenostjo, so prebrodili tudi take ovire in po nekaj urah vožnje, eni bolj drugi manj, utrujeni prispeli na cilj.
J.K.
Izjemen uspeh pihalne godbe Alpina - Na tekmovanju v Ormožu prvo mesto
Trud godbenikov je poplačan. O tem priča visoko dvignjen pokal v rokah presrečnega Vikija Žaklja. Foto: Edo Demšar
Uspeh žirovskih nogometašev
Na Maratonu Franja ekipi Alpine pokal za množično udeležbo
kronika KRAJA
Dogodki s podroija širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma...
Selo - gostitelj srečanja Selanov iz Slovenije in zamejstva
V pomladno poletnih mesecih se v Žireh na področju kulture in športa dogaja marsikaj zanimivega
m
Srečanja se je udeležilo preko tisoč štiristo Selanov. Pravijo, da so se Žirovski Selani odlično odrezali in pripravili prireditev kot se spodobi. Selani so se razšli z obljubo, da se naslednje leto spet srečajo. Tokrat v Selu pri Robu v občini Velike Lašče.
30. јипЦа je bilo na Selo Uvahno kot gotovo še nikdar in vprašai^e je, kdiO bo spet tako. Selo je namreč gostilo prebivalce iz vasi, ki se imenujejo Selo, Sela, Sele iz vse Slovence, letos pa so prvič prišli tudi zamejski Selani. Tako se je zbralo preko tisoč štiristo Selanov.
Prireditev se je pričela ob 10. uri in se zavlekla v pozne nočne ure. Gotovo bi trajala 5e, če bi veselo razpoloženje ne zmotil dež, ki pa je bil za utrujene Sclane, ki so odlično poskrbeli za organizacijo, mogoče tudi nekak blagoslov, za tiste, ki so se le zabavali, pa znak, da se še tako dobra zabava enkrat konča.
Selani so pripravili lep program. Udeležence je pozdravil župan občine Žiri Bojan Starman, spregovorili so še predsednik organizacijskega odbora Branko Lahajnar, predstavnik Turistične zveze Slovenije Milan Krišelj ter
i
generalni predsednik srečanja Janez Skalič. Prirediteljem je čestital ludi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Začetek prireditve so popestrili štirje jadralni padalci. Kot je v Žireh že navada, je zaigrala Pihalna godba Alpine. Predstavile so se klekljarice, plesna skupina Bombe, moški pevski zbor Alpine, izdelovalci raznih domačih obrti.
Žirovski Selani so poskrbeli ludi za . promocijo kraja. Organizirali so izlete v bližnjo okolico, pa naj bo s kombijem, peš. Veliko je bilo tudi takih, ki so si Žiri in okolico ogledali s helikopterja. Pripravili so različne družabne igre. Da pa bo spomin na to srečanje ostal živ tudi čez mnogo let, so ob tej priložnosti izdali tudi zbornik, kjer so skoraj na sto-petdesetih straneh predstavili Selo, njegovo preteklost in prebivalce.
J.K.
12. maja je bil letni koncert Moškega pevskega zbora Alpina. Gostje večera so bili Šavminski godci, koncert pa je povezoval Marko Črtalič.
23. junija, na kresni večer, je bil tradicionalni koncert Kvarteta kljunastih flavt. Poleg kvarteta so sodelovali še mezzosopranistka Irena Yebuah, čem-balist Milenko Amejšek, in violončelist Jošt Kosmač. Po končanem koncertu so prireditelji pripravili še ognjemet, ki je veličastno razsvetil jasno žirovsko noč.
Na obeh malih igriščih pred Etiketo že nekaj petkov zapovrstjo potekajo tekmovanja v trim ligi v malem nogometu. Prijavljenih je preko deset ekip iz Žirov in okolice. Poleg rekreacije in športnega vzdušja, je liga tudi priložnost za popestritev petkovih večerov.
6.	julija je bila v galeriji Žirovske pristave (Stara šola v Žireh), odprta razstava o življenju in delu slovenskega skladatelja in žirovskega orga-nista, Antona Jobs ta. Razstava je bila posvečena dvajseti obletnici njegove smrti. Anton Jobst je umrl II. julija 1981.
7.	julija pa je bil v cerkvi v Žireh koncert njegovih del. Izvajali so jih pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora Anton Jobst pod vodstvom Antona Čadeža, na orgle pa je zaigrala Angela Tomanič.
6., 7. in 8. julija je bila pred Osnovno šolo v Žireh, zaradi slabega vremena pa tudi v Partizanu v Žireh, tradicionalna prireditev, ki jo pripravljajo žirovski študentje Vikend zabave in športa.
: t; ^
m-
JV , v -
.•Л.
» "v
I "a
Ж
žirovsko noč je letos pripravil Nogometni klub Alpine. Na parkirišču Alpine je bilo veselo od dopoldanskih pa do poznih večernih ur. Tak je bil pogled med štiriindvajseto in eno uro. Potem pa je prišel odrešujoči dež. Irena Vrčkovnik z ansamblom, se je kljub vo|ji, da bi Žirovcem zapela še kaj lepega, poslovila.
Na Vrhu pri Svetih treh kraljih uspešna uprizoritev Desetega brata
Informativna tabla v Žireh
Dramska sekcija športno kulturnega dništva Vrh nad Rovtami je ob praznovanju 25 letnice delovanja, pri Osnovni šoli na Vrhu v mesecu juniju, z več ponovitvami, pripravila igro na prostem Deseti brat. Požela je velik uspeh. Predstava je bila rekordna, tako po številu igralcev
(igrali ali pa kako drugače sodelovali so - tako rekoč vsi vaščani), po velikosti prizorišča, kot tudi po številu obiskovalcev in ne nazadnje po dobri igri in predstavitvi tega znamenitega Jurčičevega dela, ki ga je priredil Davorin Petančič.
J.K.
že kar пек^ časa je bilo slišati, da bomo v Žireh dobili tablo, na kateri bo vsak lahko izvedel vse pomembnejše podatke o Žireh in okolici. Junija je tabla res dobila svoje mesto ob cesti pred zadružnim domom. Na njej so načrt Žirov in ulic ter napotki za goste in turiste. Na zemljevidu so označene vse hiše s hišnimi številkami. Nepoznavalci kraja - izgovora, da nas ne morete najti, sedaj ni več.
—————— Kolofon —i^————
"DELO-ŽIVUENJE* je glasilo Alpine, d.d., Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznoinik, Slavko Kristan, Jana Peternel, Ivo Pivk, Rada Žakelj, Jožica Kacin - glavna in odgovorna urednica. Fotografije: J. Kacin. Naklada: 2.020 izvodov. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj