St. V (1691) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 7. januarja 1982 Cena: 12 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
m
V leto 1982 z zaupanjem
v lastne sile
Iz novoletne poslanjce predsedstva SFRJ
Za nami je leto, v katerem smo si močno prizadevali za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za uresničitev gospodarske stabilizacije ter ohranitev miru in popuščanje napetosti v svetu. Nove generacije mladih ljudi so skupaj s starejšimi ob 40. obletnici vstaje in narodnoosvobodilnega boja odločno izrazile svojo privrženost pridobitvam socialistične revolucije ter pripravljenost ohraniti jih in še naprej razvijati.
V minulem letu smo obogatili naše izkušnje, ki smo si jih nabirali na podlagi pomembnih rezultatov v materialnem in druž-behem razvoju, pa tudi šibkosti, o katerih smo kritično in odkrito razpravljali. Tako kot prvo leto uresničevanja srednjeročnega načrta družbenega razvoja je tudi letošnje pokazalo, da s pri-. zadevanjem vseh družbenih sil lahko uspešno rešujemo tudi najbolj zapletene probleme, ki so pred nami.
Naša najpomembnejša naloga v letu 1982 bo boj za gospodarsko stabilizacijo. Zavedamo se, da to terja nove napore in odrekanja. Z boljšim delom in večjim varčevanjem si moramo prizadevati za uravnoteženje plačilne bilance, občutneje moramo zmanjšati inflacijo in okrepiti položaj naše države v mednarodni menjavi, to pa so temeljni pogoji za uresničitev gospodarske stabilizacije. Ta r\\\ lahko doseže samo združeno delo, in sicer s samoupravnim organiziranjem in povezovanjem v vsej državi. Zato se bo moralo otresti tehnobirokratskih omejitev, liberalistične stihije, nacionalistične ozkosrčnosti in vseh drugih pritiskov ter poskusov ovirati naš razvoj.
Za mednarodni položaj so bila v minulem letu značilna vse ostrejša protislovja, kriza političnih in gospodarskih odnosov, številni spopadi ter problemi. Zaradi vsega tega se je naša država tako kot vse človeštvo znašla pred skrajno resnimi in odgovornimi nalogami. Jugoslavija je dosledno uresničevala politiko neuvrščenosti in si prizadevala za zmanjšanje oborožitve ter odpravo blokovskih ovir, za večje zaupanje in neovirano sodelovanje, s tem pa tudi za večjo varnost na naši celini in v vsem svetu.
Tudi v letu 1982 nas čakajo številne odgovorne naloge na vseh področjih družbenega življenja in razvoja, ki se jih bomo lotili z odločnostjo in zaupanje v lastne sile. Socialistična federativna republika Jugoslavija je danes močna država in samoupravna skupnost z razvitim gospodarstvom, demokratičnim političnim sistemom, močno vojsko, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, z visoko zavestjo in domoljubjem vseh naših ljudi. V prihodnjem letu bomo še naprej krepili enotnost na podlagi enakopravnosti naših narodov in narodnosti in socia-' lističnega samoupravljanja ter utrjevali pridobitve naše revolucije in dosedanjega razvoja, hkrati pa si bomo prizadevali za vsestranski napredek družbe in vedno boljše življenje naših ljudi.
Bo vsak
(stil?
O avtobusnem prometu skozi mesf& januarja vnovič na seji občinske skupščine v Brežicah, ker seje zapletlo
RINGARAJA V NO VO LETO - Tudi letošnja najdaljša noč na Dolenjskem je navzlic stabilizaciji minila v znamenju obloženih miz, plesa, zdravic in veselja. Večina Dolenjcev je praznovala kar doma, prvega in drugega pa so, kot v starih časih koledniki, odšli v goste, zvečer pa (ob nižjih cenah) prebili še eno noč brez pravega spanca v hotelih, restavracijah in gostilnah. Tako vzdušje je bilo v jutranjih urah v motelu na Otočcu za nekatere na sliki, že po drugi neprespani noči. So tudi taki, ki še do danes niso pregnali nadležnega novoletnega mačka. (Foto: Janez Pavlin) '
Končno le kruh za invalide
V brežiški občini so končno le ustanovili Invalidsko delavnico
V brežiški občini že dolgo nobena stvar ni tako razburila javnosti kot vpeljava novega prometnega režima v mestu. Ves avtobusni promet je namreč preusmerjen na novo avtobusno postajo, ki je ljudem precej od rok. Okoličani zahtevajo, naj bi avtobusi ponovno vozili skozi mesto in se ustavljali pred gimnazijo.
Na delegatsko vprašanje so v skupščini dobili odgovor; da zaradi varnosti to ni mogoče, kar je sprožilo veliko nejevolje, češ zakaj smo potem sploh še delegati, če naših predlogov nihče ne upošteva. Vsa zadeva je dobila politično obeležje, kar so na primer na seji občinske konference SZDL med drugim označili kot politično diverzijo.
O prometnem režimu bo vjanuar-ju ponovno razpravljala občinska ' skupščina skupaj s skupščino SKIS kot četrtim zborom. Družbenopolitični zbor je na seji ob izteku leta priporočil, naj pristojni upravni organ pripravi nov predlog in v njem vsaj delno ustreže željam občanov tako, da bi vsaj jutranji avtobusi iz Pišec, z Bizeljskega, Velike Doline, iz Krškega, in drugih smeri imeli
ponoven postanek v mestu, odhode pa bi skozi ves dan zadržali z nove avtobusne postaje.
J.T.
ZAČASNA IZKLJUČITEV • JEDRSKE ELEKTRARNE
Ker so po naročilu VVesting-hcusa pričeli temeljito pregledovati oba parna generatoija krške jedrske elektratne, ta od 2. januatja ne daje več dragocenih kilovatov. Električno energijo naj bi znova pričeli proizvajati 10. februarja. Predvidevajo pa, da bo jedrska s polno močjo obratovala konec tega četrtletja. Doslej je delala s polovično močjo, 31. decembra lani pa se je zmogljivost jedrske povzpela že na 580 megavatov. Začasna izključitev jedrske elektrarne iz električnega omrežja bo še povečala težave Slovenije, z oskrbo z električno energijo, ki je že sedaj dnevno primanjkuje 5 milijonov kilovatnih ur. Več na 3. strani.
„Ujeli smo zadnji vlak,u so si olajšano oddahnili delegati občinske skupščine v Brežicah po sprejetju sklepa o ustanovitvi Invalidske delavnice na seji 29. decembra. Imeli so prav, saj bi denar zanjo sicer splaval po vodi in morali bi se znova dogovarjati od začetka.
Invalidska delavnica Brežice bo imela sedež v Skopicah. Občinska skupščina je zagotovila prostor v prazni osnovni šoli. Za delavnico so prispevali ustanovitelji 3,090.000 dinarjev. Občinska skupnost socialnega varstva je namenila zanjo 90 tisočakov, občinska skupnost socialnega skrbstva 1 milijon dinarjev, skupnost za zaposlovanje v Brežicah 500 tisoč dinarjev ter skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Sloveniji 1,5 milijona dinarjev. Vrednost zgradbe so ocenili na 776.000 din, vrednost zemljišča okoli nje pa na 212.000 dinarjev.
Delavnica bo prevzemala kooperacijska dela. Izdelovanje elementov za industrijsko elektroniko bo njena glavna dejavnost, računajo pa še z
lesnopredelovalno in kovinskopredelovalno dejavnostjo.
POMEMBEN „DA“ ZA KOPITARNO
Znano je, kolikšnim omejitvam so zapisane nove naložbe. To poletje smo že poročali o soglasju skupnosti za ekonomske odnose s tujino za opremo sevni-ške Kopitarne. Tudi naložba za rekonstrukcijo je morala skoz dodatni filter oziroma komisijo, ki tehta naložbe pri republiškem izvršnem svetu. Konec leta so dobili tudi to soglasje. Vse povečanje proizvodnje, ki bo mogoče po tej rekonstrukciji, bo namenjeno za izvoz. Kopitarna je izpolnila izvozni načrt za leto 1981. Na tuje so izvozili za 21 milijonov dinarjev. V tem letu načrtujejo povečanje izvoza še z zmogljivostmi stare opreme. Izvozili naj bi za 26 milijonov dinarjev izdelkov.
Zmotno pojmovanje
Koliko prikrajšani zaradi težav v IM V?
Kadar na sestankih teče beseda o sanaciji tovarne IMV, ni slišati zoperstavljanja gospodarstvenikov in predstavnikov gospodarstva Dolenjske, pač pa je v zraku slutiti bojazen, da boda. zaradi položaja IMV, izgube in uresničevanja sanacijskega programa drugi pri svojih načrtih prikrajšani. Glede tega je bilo na zboru Temeljne dolenjske banke v Novem mestu konec decembra postavljeno povsem jasno vprašanje: ,Je že kdo izračunal, koliko je bilo dolenjsko gospodarstvo doslej pri bankah prikrajšano na račun položaja IMV? “
V javnosti velja objaviti odgovor na to vprašanje, ki gaje na zboru dal Sergej Thorževskij, predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke v Novem mestu. Rekel je: „V tej banki še ni bilo prednostnega programa, ki ne bi bil kreditiran, če je izpolnjeval družbeno dogovorjena merila. Za reševanje težkega finančnega položaja v IMV pa iščemo dodatna sredstva. Doslej nam je to uspevalo, če bo tako tudi v bodoče, ne morem jamčiti. Ne moremo pa prelivati za namene IMV sredstev ostalega združenega dela Dolenjske, ker teh sredstev skoroda ni. Sredstva gospodarstva znašajo v potencialu naše banke samo 20 do 22 odstotkov celotnih sredstev."
R. B.
Ko so v družbenopolitičnem zboru spraševali, zakaj se je vsa stvar tako dolgo vlekla, je predstavnik izvršnega s-veta odgovoril, da zato, ker so imeli izvedenci lesnopredelovalne stroke velike pomisleke. Nekateri se tudi zdaj bojijo da delavnica ne bo imela naročil, kajti program, za katerega se dogovarjajo z Iskro v Kostanjevici, je precej odvisen od njenega uvoza m izvoza iz Poljske. Na drugi strani pa vzbuja upanje zavzetost, ki jo kaže za delavnico Gospodarska zbornica Posavje.	J- TEPPEV
UREDNIŠTVO V GOSTEH
Prvo uredništvo v gosteh v novem.letu 1982 organizira Dolenjski list v krajevni skupnosti
MALI SLATNIK
v bifeju ,.Pri spomeniku ,
ki ga vodi Štefan Srebrnjak. S krajani se dobimo v torek, 12. januarja, ob 17. uri. Pridite, da se pogovorimo o uspehih in težavah, ki jih bomo prikazali javnosti!
Izumi obogatili novo delavnico
Ob otvoritvi Itasovega novega delavniškega prostora so si Kočevci lahko ogledali tudi razstavo tehničnih izdelkov — Motor, ki porabi manj goriva
Kolektiv izobraževalnega centra in invalidskih delavnic kičevske-ga Itasa je ob koncu minulega leta dobil nov delavniški prostor. V glavnem so ga zgradili sami člani kolektiva, ob otvoritvi pa so pripravili zanimivo razstavo tehničnih izdelkov. Itasje postavil na ogled izdelke, ki jih zanj izdelujejo kooperanti, veliko stvari bi lahko izdelovali tudi delovni invalidi.
učencev kočevskega Centra poklicnih šol.
M. CETINSKI
Posebno pozornost so vzbudile iznajdbe dveh ljubljanskih izumiteljev. Inž. Ivan Koderman je razstavil motor, ki porabi za tretjino manj goriva, je veliko lažji in ne onesnažuje okolja. Za izum je prejel že več priznanj na razstavah po svetu, v Kočevju je tekla beseda o tem, da bi v Itasu izdelali dva prototipa tega motorja in se nato dogovorili o morebitni serijski izdelavi.
Inž. Turk je razstavil izpopolnjen zbiralnik sončne energije; ta je lažji in ima boljši izkoristek energije. Dogovarjali so se, da bi se v Kočevju lotili izdelave celotnih naprav za ogrevanje vode s pomočjo sonca. Ta izumitelj je prikazal tudi majhno prenosno savno, ki ne potrebuje nič
več prostora kot pralni stroj. Za izdelovanje take savne se zanima kočevsko ZKGP Gramiz.
Razstavo so si z zanimanjem ogledali številni občani, veliko je bilo
KRŠKO: TRGOVCI SI MANEJO ROKE
V lanskem decembru so v nakupovalnem centru M Preskrbe imeli rekordni dnevni izkupiček - 1,93 milijona dinarjev, novoletni prazniki pa so nedvomno obilno pripomogli k ustvarjenemu prometu v decembru - preko 30 milijonov. Trgovci ocenjujejo, da so lani samo v nakupovalnem centru ljudje pokupili za okrog 270 milijonov dinarjev blaga.
IMV: izvoz bo dosežen
Lahko bi na tujem iztržili še mnogo več, če nebi nad tri četrtine proizvodnje prikolic ostajalo nedovršene
,Jzvoz avtomobilov po pogodbi z Renaultom je bil ob koncu leta 1981 stoodstotno izpolnjen, medtem ko je bil plan izvoza prikolic že septembra dosežen, in kar delamo zadnje tedne, je vse šteti v nadplan-ski izvoz," je na zboru Temeljne dolenjske banke konec decembra povedal Matjan Simič, vd. generalnega direktoija IMV.
Pojasnil je še, da bi v letu 1981 lahko IMV mnogo več iztržila v devizah, če ne bi prikolic po trikrat dajali na proizvodni trak, preden
gredo h kupcem. Ker manjkajo posamezni, včasih majhni deli, gre okrog 80 odstotkov proizvodnje prikolic v nedovršeno proizvodnjo, nato pa jih s travnika spet vozijo v tovarno. Kajpak vse to veliko stane, ni pa druge pomoči, dokler se ne uredi tržišče s pravočasno dobavo delov in materialov.
IMV je po besedah direktorja Simiča v letu 1981 več izvozila kot uvozila, vseeno pa plačilna bilanca ne bo sklenjena, ker v tujini prodajajo predvsem na kredit, devize pa letos pritekajo od poslov, sklenjenih že pred leti.
R. B.
Novoletno
darilo
papirničarjev
V času praznovanja 2.000 ton celuloze in papirja
Za 800 papirničarjev krške tovarne celuloze in papirja .JDju-ro Salaj" ni bilo novoletnih praznikov. Povsem normalno obratovanje pa je dalo razveseljivo praznično „darilo“ 1180 ton papirja in več kot 800 ton celuloze.
Delavci so bili kos 188 vagonom, s katerih so razložili les in premog, brez stojnine pa so odpravili tudi osem cistern mazuta in kemikalij. To pomeni, da so ob znanem pomanjkanju vagonov delavci Celuloze sprostili precejšnje zmogljivosti železnice.
Med novoletnimi prazniki nista delala le tozd Papirkonfek-cija v Krškem in tovarna embalaže na Senovem, kjer pa neprekinjeno obratovanje zaradi značaja proizvodnega procesa niti ni nujno.
PAVEL PERC
Z RAZSTAVE V ITASU - Inž. 1. Koderman ob modelu razlaga delovanje svojega motorja, ki je požel že vrsto priznanj.
Ob koncu	tedna	bo
prevladovalo	suho	in
hladno vreme.		
JLjubljansho pismo
Cilji naj ne zameglijo človeka
Ob prelomu leta se zamislimo v položaj kmetijstva in predvsem kmečKega človeka '
Ob izteku starega leta ter ob začetku novega se spodobi pogledati nazaj, tudi v kmetijstvu. Ob tem se nam bodo razkrile napake in slabosti, vendar mora biti naš pogled uprt v prihodnost.
Govorimo o prelomnicah v našem gospodarstvu, ob tem pa se nujno zastavlja vprašanje, kakšna bo prelomnica v kmetijstvu ter naši agrarni politiki, če bomo hoteli doseči cilj: 85-odstotno oskrbo z lastno hrano. Ob tako visoko zastavljeni nalogi predvsem ne smemo pozabiti na človeka, na tistega, ki bo zemljo obdeloval, zakaj od njega je največ odvisno.
Človekovo voljo spodbuja gmotni interes, toda ali je naša družba v resnici storila vse, da bi spodbudila kmeta ter pomagala oblikovati njegovo zavest? Zaenkrat je odgovor, da ne. Pri oblikovanju kmetijske politike se često pozablja, da gre za zgodovinski, dolgotrajni proces, pri katerem je treba računati na kmeta, na človeka, ki naj postane zavesten samoupravljalec in enakopraven ter enakovreden vsem delovnim ljudem v naši družbi.
Vsi, ki razmišljajo in razpravljajo o naši agrarni politiki, ne mislijo enako. Zaslediti je mogoče dve skrajnosti. Prva se zavzema le za razširjenje družbenih kmetijskih obratov, ki sicer dosegajo večjo tržnost proizvodnje, ponavadi pa dosegajo manj razveseljive gospodarske rezultate; zagovorniki le-te najmanj mislijo na človeka kmetovalca. Druga skrajnost bi ob naši stiski za hrano rada ustavila kolo razvoja in kmeta držala v zaostalosti kot cenenega pridelovalca hrane in surovin, z vsemi socialnimi tegobami vred. Nobena od teh dveh skrajnosti ni dobra. Sprejemljiva je le srednja pot.
Mnogo govorimo na splošno o združevanju dela, sredstev in zemlje, premalo pa o tem, naj se združujejo tisti, ki to zemljo obdelujejo. Veliko denarja fiočemo vložiti v odkup zemlje, za katero kmetu že davno ni več toliko, kot mu je bilo nekdaj. Bilo pa bi mu več do pridelovanja, če bi bilo več gospodarskih spodbud.
Gotovo je, da sta velik pridelek in velika prireja pomembni stvari, toda nista vse. Pomembnejša je humana rešitev navrženih in še nekaterih drugih vprašanj, ki tarejo naše kmetijstvo in našo samoupravno socialistično družbo v celoti. Ta vprašanja ne zadevajo le človeka pridelovalca, temveč tudi človeka porabnika hrane in surovin. Za socializem smo se odločili zaradi človeka in za človeka, zato ne sme biti dilem ob vprašanju, kakšna bo v tem letu kmetijska politika in kakšne korake je treba narediti, da se bodo razmere izboljšale. V to naj bodo usmerjena naša razmišljanja in naši pogledi
STEFAN KUHAR
f*
VODA ČEZ BREGOVE - Zaradi minulega dežja in močne odjuge, ki je pobrala ves sneg, so se gladine slovenskih rek močno dvignile. Krka je prestopila bregove na tradicionalnih mestih v Dobravi in zalila cesto med Dob ruško vasjo in Šentjernejem, za ves promet pa so zaradi vode zaprli tudi cesto med Češčo vago in Zalogom. Poplave so imeli tudi v brežiški občini, kjer je Sava poplavila Mostec in cesto Brežice—Dobrava. V novomeškem gostišču „Na Loki“ se je v soboto popoldan dalo tudi s čolnom prav do vrat ali s ,/ičkom-amfibijo“, ki mu je po poskusu komajda uspelo splezati na trdna tla. (Foto: J. Pavlin)
Spremembe še v zadnjem hipu
Novo mesto: občinska resolucija za leto 1982 bo februarja še enkrat v pretresu pridelava hrane in sanacija IMV bodo vse leto prednostnega pomena
Izvoz,
28. decembra so vsi trije zbori novomeške občinske skupščine sprejeli občinsko resolucijo za leto 1982. Predlog, kije bil v javni razpravi do 26. decembra, je bil še v zadnjem hipu spremenjen, in sicer pri načrtovanju dohodka. Ta bo v prihodnjem letu narasel le za 19, in ne za 23 odstotkov, kot so računali sprva.
zatlrguje vrv, ker jasno in razločno piše, da ne bo novozačetih investicij, če ne bodo dajale najmanj polo-
Novem mestu se niso dogovorili v republiki in zvezi.
R. BACER
Plan dohodka je bil v tovarni zdravil že konec novembra 1981 presežen - Nad tretjino celotnega prihodka predstavlja izvoz, ki ga ocenjujejo na 58 milijonov dolarjev
Konec leta 1981 so v kolektivu novomeške tovarne Krka pričakali z zavestjo, da so kljub močno zaostrenim pogojem gospodarjenja dosegli planske rezultate, celo presežek. V letu 1982 načrtujejo še za 27Jod-stotkov boljši dohodek in znatno povečan izvoz na konvertibilno področje. Sadove bo začela dajati v letu 1981 dokončana največja investicija.
Kolektiv Krke, dobitnik nagrade AVNOJ za dosedanje uspehe, je to visoko priznanje upravičil z ugodnimi poslovnimi rezultati tudi v letu 1981. Načrtovali so za 6,171 milijard dinaijev celotnega prihodka, ki pa je bil uresničen še pred koncem leta. Za več kot polovico je bil celotni prihodek večji kot leto poprej in izvoz so povečali za 26 odstotkov.
Ugoden kazalec Krkinega gospodarjenja je tudi v tem, da so navzlic močnim podražitvam surovin in materialov za proizvodnjo porabljena sredstva počasneje naraščala kot celotni prihodek. To pa je zlasti posledica stabilizacijskih ukrepov in varčevanja z energijo. Noben tozd tudi ni zabeležil izpada dohodka v primerjavi s planom. Poprečni
zaslužek v Krki je konec novembra letos znašal 11.691 dinarjev in je bil za 23 odst. večji od poprečja v letu 1980
Leto 1982 bo prizadevnim delavcem Krke dalo še znatno večji in boljši poslovni rezultat, saj načrtujejo nad 2 milijardi dinarjev dohodka, medtem ko bo celotni prihodek znašal čez 8 milijard dinaijev. K tolikšnemu skoku bo pripomoglo aktiviranje velike investicije ,.Program 64, končane v letu 1981, njeni učinki pa se bodo že močno poznali v prvem letu poslovanja. V drugi polovici 1982 računajo tudi na začetek obratovanja v Tovarni steklenih vlaken v Bršljinu, ki bo še dodatno povečala celotni prihodek Krke. V tej novi tovarni bo zaposlenih 150 delavcev, medtem ko za ostale tozde predvidevajo 124 novih zaposlitev. Ker pa z lastnim izvozom na konvertibilno tržišče, ki je za leto 1982 planiran na 38 milijonov dolaijev, ne pridobijo dovolj deviz za uvoz surovin, si s planom za 1982 zadajajo še eno težko nalogo: s povezovanjem z drugimi delovnimi organizacijami zagotoviti potrebne devize za planirani obseg proizvodnje.
R. B.
O resoluciji so na raznih sestankih precej razpravljali in dajali pripombe, dopolnilni predlogi pa so prišli le od krajevnih konferenc SZDL Birčna vas in Hinje, od skupnosti za zaposlovanje in predsedstva občinskih sindikatov. Vsega gre za 6 vnesenih dopolnitev, segajočih na razna področja, tudi na izdelavo načrtov za razna komunalna dela. Razen tega je bila ob resoluciji dana vrsta pobud, med katerimi velja nekaterim posvetiti posebno pozornost. Naj omenimo samo to: proučiti možnost za mesečno obračunavanje prispevkov, ki jih delovne organizacije plačujejo iz čistega dohodka (za komunalo, SLO itd).
Navzlic dvomom, izraženim v javni razpravi, je v resoluciji ostalo določilo, da bo izvoz v letu 1982 narasel za 13 odst. Investicijam v gospodarstvu in negospodarstvu se tudi s tem dokumentom še bolj
Izvoz povečati za pol
DARILO ZA DOM POČITKA
vico proizvodnje v izvoz.
o Navedene pa so tudi naložbe, ki bodo uresničevane. Te so: dograditev tovarne steklenih vlaken (bivši Inis); gradnja zdraviliškega kompleksa v Šmar-jeških Toplicah; investicija v IMV, ki bo v skladu s sanacijskim programom. Začeta naj bi bila tudi gradnja proizvodnih prostorov Iskre—Ela in Iskre— tovarne napajalnih naprav ter Iskre-Keko v Žužemberku.
Trebanjski delegati sprejeli resolucijo Manjši družbeni proizvod in poraba Prva naloga je izvoz
Natančneje bo občinska resolucija opredeljena še februarja, ko bodo v občinskih zborih o njej vnovič razpravljali. Počakati je namreč na kazalce, za katere se do zasedanja v
Trebanjska občina je v preteklih letih zaradi precejšnjih naložb iz leta v leto povečevala družbeni proizvod, vse več delavcev je bilo zaposlenih, naraščala je tudi poraba. V skladu s smermi razvoja v družbi se bodo ta gibanja v prihodnjem obdobju nekoliko umirila, čeprav v podrobnostih ni znano, za koliko.
Za resolucijo, ki so jo delegati vseh treh zborov občinske skupščine sprejemali na zadnji lanski seji, je namreč obveljalo mnenje, da je pre-splošna. Nakazuje namreč le vgrobih potezah, kaj se bo v trebanjski
Še drobnejše sito za porabo
občini v tem letu dogajalo, medtem ko podrobnih podatkov ne prinaša. Prav taka je bila tudi javna razprava o njej, saj nanjo ni bilo bistvenih pripomb, prav tako pa so bili na seji o njej delegati večidel tiho. Kot so povedali na komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje, bodo podrobnejši načrti razvoja pripravljeni že ta in prihodnji mesec.
Pa vendar je moč iz tega dokumenta izluščiti nekaj podatkov. Realna rast družbenega proizvoda bo letos omejena na vsega 2 odst., medtem ko znaša lanska realizacija 4 odstotke. Tudi zaposlovanje bo precej manjše kot pretekla leta, saj bo omejeno le na 1,5-odstotno rast. Precej manjša bo -tudi splošna in skupna poraba.
Nekaj dni pred novim letom smo v domu počitka v Metliki dobili denarno nakazilo za 1.000 dinarjev. Na hrbtni strani je pisalo, da denar poklanja družina Dujec iz Črnomlja in sicer namesto venca za pokojnega Antona Dernovška. Za darilo se toplo zahvaljujemo!
V. BARTOLJ
Zbirna stopnja samoupravnih skupnosti sevniške občine med najvišjimi v Sloveniji Zberejo malo Pripombe na prepičlo vzajemnost iz republike
Pri sestavljanju resolucije o gospodarjenju v sevniški občini v tem letu so izhajali tudi iz predpostavke, da bo pridobivanje dohodka še težavnejše. Upoštevali so tudi tako imenovano porabo: samoupravne interesne seupnosti in občinski proračun.
Zadnje dni starega leta so se kar vrstili sklici skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Izhajajoč iz občinske resolucije, kjer so za to leto določili rast dohodka na 20,7 odstotka, so se morale samoupravne interesne skupnosti zadovoljiti le s 17,5-odstotno rastjo. To seveda ne pomeni, da si vsi lahko odrežejo enako. Tako naj bi bila denarnica občinske telesno kulturne skupnosti debelejša le za 9,9 odstotka. Najvišja rast predvidena pri skupnosti otroškega varstva - 21,7 odstotka. V minulem letu je imela velike težave občinska zdravstvena skupnost. Lani ob tričetrtletju je ta
skupnost izkazovala že 9 milijonov dinarjev izgube. Presežke ostalih skupnosti namenjajo tej skupnosti.
Razmere tudi v drugih skupnostih niso nič kaj zavidljive. Občinska izobraževalna skupnost je npr. v celoti črtala plačilo učbenikov, po-sodobljanja pouka, prispevek za
glasbeno šolo v večji meri prenašajo na starše, vseeno pa po osnutku izhodišč finančnega načrta te skupnosti manjka za pokritje programa nad 1,7 milijona dinaijev.
Tudi občinski proračun se lahko povečuje v razmeiju do rasti dohodka v občini (15 odstotkov več). Težave imajo pri zagotavljanju kompenzacij za mleko in meso, po vsej verjetnosti pa niti letos ne bodo mogli oblikovati občinskih blagovnih rezerv.	a.	Železnik
Hiša ali polje?
Brežice še vedno brez dokumenta o rajonizaciji
V brežiški občini še vedno nimajo dokumenta o rajonizaciji zemljišč, zato nihče ne ve, kaj bo kje stalo ali raslo. Skrajni rok za izdelavo agro-karte in njeno uskladitev s krajevnimi skupnostmi je prvo polletje 1982. Postavila gaje občinska skupščina, vendar so na zadnji seji družbenopolitičnega zbora ob izteku starega leta izrekli pomisleke, češ da je bil tak rok že postavljen, pa ga kmetijska zemljiška skupnost v občini ni spoštovala. Delegati so izrazili tudi svoje nezadovoljstvo zaradi pretirane pozidave rodovitnih ravninskih predelov in ob tem menili, da bi marsikateri steljnik lahko preuredili v vinograd ali sadovnjak, namesto da bi ga pogozdili. Dokler pa agrokartc ni, je možno vse, tudi pozidava.
Letos se obeta nov rekord
V Posavju se izobražuje na stotine komunistov
Posavski komunisti so imeli lani rekordno izobraževalno sezono. Skoraj 500 jih je uspešno končalo različne oblike idejnopolitičnega izobraževanja. Medobčinsko študijsko središče je vpeljalo več novih specializiranih zvrsti in tako pritegnilo nov krog slušateljev.
Zlasti uspešna je bila dopisna šola marksizma za prosvetne delavce, kar velja tudi za trimesečne seminarje iz marksistične teorije in prakse. Izobraževanje teče vzporedno pri vseh treh delavskih univerzah. Občinske konference ZK ga organizirajo za kandidate ZK, za novo sprejete, za sekretariate osnovnih organizacij in za organizatorje izobraževanja. Tudi 120-urni občinski politični šoli dajejo spet večji poudarek.
Medobčinski svet ZK je na zadnji seji pred iztekom leta ugodno ocenil zagnanost pri širjenju izobraževalnih oblik za komuniste, pri tem pa je opozo-
ril, da je zlasti v manj zahtevnih začetnih oblikah preveč osipa in neodgovornosti tistih, ki evidentirajo kandidate in člane za izobraževanje. Nekatere osnovne organizacije postopek poenostavijo in poiščejo ,,žrtev," za katero se ne zmenijo več. Komunisti nadalje opažajo, da je odgovornost udeležencev in predlagateljev večkrat samo formalna in da ne izhaja iz zavestne partijske discipline.
Seveda ni vse črno, saj v vseh treh občinah opažajo, da je velik del tistih, ki so se izobraževali, že prevzel sekretarskejn druge dolžnosti v organizacijah, čeprav se partijsko šolanje še preslabo pozna v kadrovski politiki.
Letos se v tovrstnem izobraževanju obeta nov rekord. Na seminarjih za sekretariate OO ZK bo vključenih kar tisoč posavskih komunistov iz 200 osnovnih organizacij. Vzporedno s temi seminarji pa so v teku tudi druge ustaljene in nove oblike.
J. TEPPKY
Prva in največja naloga vsega trebanjskega gospodarstva pa je še povečati izvoz na konvertibilno področje. V preteklih letih v trebanjski občini skoraj niso poznali izvoza, lani pa so na tem področju že dosegli precejšnje rezultate.Ti bi bili še veliko boljši, če se nekateri izmed izvoznikov ne bi otepali s pomanjkanjem materiala. Skratka, trebanjske organizacije združenega dela naj bi že letos povečale svoj izvoz za 52 odstotkov.
Kar se tiče naložb, je spet jasno, da so želje veliko večje kot možnosti. Vsem, ki delajo v združenem delu, mora biti v skladu z resolucijo jasno, da bodo morali bolj kot doslej izkoriščati dosedanje zmogljivosti, torej bodo morali še povečati produktivnost dela in smotrnost proizvodnje. Cisto brez naložb ne bo šlo, prednost pa bodo imeli izvozniki. Mednje štejeta Trimo in Industrija gradbene keramike, brez denaija za nadaljnji razvoj ne bo ostalo tudi kmetijstvo.
J. SlMClC
Več kot 2.400 kandidatov
Za predsednika trebanjske občinske skupščine predviden Ivan Gole
Tudi v trebanjski občini so že končali evidentiranje delegatov za samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti. Skupaj je evidentiranih več kot 2.400 kandidatov.
Razprava bo tekla do konca januarja, ko bo občinska kandidacijska konferenca. Že zdaj pa je znano, da so liste z evidentiranimi kandidati popolnejše kot pretekla leta. Na listah je namreč zadostno število žensk, mladih in članov Zveze komunistov. Za SIS je skupaj evidentiranih 1784 kandidatov, od tega 717 .žensk, 566 mladih do 27. leta in 299 članov ZK. Za družbenopolitične skupnosti pa je evidentiranih 752 kandidatov, od tega 242 žensk, 196 mladih do 27. leta in precej planov ZK.
Za vodilne funkcije so v trebanjski občini predvideni: predsednik občine Ivan Gole, predsednik izvršnega sveta Nace Dežman, predsednik družbenopolitičnega zbora Jože Tomažin, združenega dela Janez Dule in krajevnih skupnosti Ivan Longar. Za ostale vodilne funkcije v občini se predsedstvo občinske konference SZDL še ni odločilo.
„Težko je, če nisi doma!”
Živahen pogovor z zdomci v sevniški občini
Tokratnemu novoletnemu srečanju z našimi delavci na tujem, kije bilo 29. decembra v Sevnici, je šteti v prid predvsem sproščenost in raznovrstnost vprašanj. Žal seje srečanja udeležilo le šest zdomcev.
Zdomci so bili sicer veseli številnejše sestave gostiteljev, vendar so vseeno pograjali, tla je manjkal predstavnik carine. Tega Sevmčani tokrat niso vabili. Mnogo pripomb leti na carino predvsem zaradi vsem neljubih omejitev, uveljavljenih pred koncem leta. pa tudi zaradi ne ravno vljudnega odnosa. Niso le grajali, kot primer izboljšanega odnosa so pohvalili miličnike.
Na takih srečanjih je lažje neposredno pojasniti vprašanja, ki zadevajo občino, lako je obrtno dovoljenje mogoče na občinski upravi
dobiti v	pičli uri.	Za nasvet	o
povsem	določnih možnostih
kooperacije' obrtnikov z združenim delom so	tiste, ki	so se za	to
vprašanje	zanimali,	napotili	na
Obrtno zadrugo Bohor.
Delavci, ki se že vrsto let mudijo na delu v tujini, imajo povsem dru-S5 gačne težave v tamkajšnjem okolju. Oddelki naših delavskih univerz v Muenchnu in Stuttgartu so za mno« ge preveč oddaljeni. Dopolnilni pouk v slovenščini, koder sploh premorejo naše učitelje, je preskro-B men, so menili zdomci. ,.Pohvalno je, da otroci dobijo slovenske knjige,fl:
kaj, ko jih ne razumejo!" je bila:
naslednja, skrb vzbujajoča ugotovitev. In klubi naših delavcev? Se vedno ne sežejo do mnogih naših delavcev, raztresenih po deželi.
a.	Železnik
ZIMA NE PRIZANAŠA - Prejšnji teden je dež sproti zmrzoval in na Kočevskem z ledeno skorjo prekril zlasti listavce, pod težkim bremenom so se drevesa upogibala do tal, veje so se lomile; žled je opustošila tudi vrbe ob Rinži, o čemer zgovorno priča slika. (Foto: France Brus)
Z GODBENIKI V NOVO LETO - Gasilska godba v Sevnici nadaljuje tradicijo novoletnih koncertov. ToKrat so po tovarnah zaigrali v krmeljski Metalni. Na prijetnem večeru v Sevnici, to je bil za komaj pred leti ustanovljeni ansambel že 147. javni nastop, je godbenikom nazdravil Jože Smodej. (Foto: A. Železnik)
PO JAMAH V MIRNO PEC - V Mimo peč in naprej proti Trebnjemu uradno pelje asfaltirana cesta, ki ima to napako, da ji manjka 2 kilometra. Pri Žabjeku morajo avtomobili po makedamu iz luknje v luknjo, da si vozniki lahko počasi ogledajo panoramo ciganskega naselja. (Foto: J. Pavlin)
DRAGI ZIMSKI VITAMINI - Mnogi pravijo, da gre prodajalce na novomeški tržnici tudi za nekaj pohvaliti. Čeprav ponujajo južno sadje po astro-nomdtih cenah, so mnogi veseli, da ga sploh dobijo. Kilogram mandarin, ki so jih kupci pograbili za novo leto, je stal kar 120 din. (Foto: J. P.)
TEPENI
IZVOZNIKI?
V letu 1981 je 2500-članski kolektiv Novoteksa povečal fizični izvoz na 30 odstotkov, kljub tolikemu naprezanju pa osebni dohodki zaposlenih zaostajajo tako v panogi, kot v primerjavi z drugo industrijo v občini. Ob tričetrtletju je namreč poprečen zaslužek v Novo-teksu znašal 8.488 din, medtem ko je bilo poprečje za tekstilce v Sloveniji 9.786 dinatjev. Ker toliko izvažajo, ne dosegajo pa dovolj visokih cen, in ker je izvoz deležen še premalo družbene podpore v obliki stimulacij, je v Novoteksu tak položaj. O tem je spregovoril tudi tovarniški delegat na decembrskem zasedanju vseh zborov občinske skupščine, vendar mu pri najboljši volji nihče ni vedel povedati, do kdaj bo tako.
Sejmišča
NOVO MESTO: Prvi letošnji sejem ni prinesel kakih posebnosti. Naprodaj je bilo 336 pujskov in 18 od tri do pet mesecev starih prašičev ter 43 glav govedi. Prašičev je bilo prodanih 305, goveje živine pa 32 glav. Pujski so veljali 2.200 do 3.200. din, starejši prašiči pa 3.300 do 4.200 din. Voli so bili po 56 do 61 din, krave po 44 do 48 din in mlada živina po 56 do 60 din kilogram žive teže.
Presežki za krško čistilno napravo
Območna vodna skupnost Dolenjske nima v planih naložbe, na katero računajo kmetijci, ki načrtujejo gradnjo velike farme bekonov - Večji vodni prispevki
Na 15. zasedanju skupščine območne vodne skupnosti Dolenjske, ki je bilo 28. decembra v Novem mestu, se je izkazalo, da na sestankih skupščin še težko pride do dogovaijanja in usklajevanja. Delegati so večinoma vztrajali pri stališčih, ki so jih dobili v bazi, in tako sprejeli povišanje nekaterih rodnih prispevkov za 15 odst., čeprav resolucija dopušča podražitve do 18 odst. Kasneje se je pokazalo, da bi sredstva, dobljena s povišanjem na 18 odst., imeli za kaj porabiti, pa vendar bo o dodatnih 3 odst. morala baza še enkrat izreči svoje mnenje.
Pri obravnavanju in sprejemanju finančnega načrta skupnosti za leto 1982 so odredili, da bodo 190 milijonov dinarjev prihodkov razporedili tako, da bo šlo približno tretjino za vzdrževanje, tretjino za investicije in tretjino za dotacije.
Med večjimi naložbami omenimo dela za obrambo pred poplavami, kot sta savski nasip pri Brežicah in ureditev izliva Mirne, ter osnovno odvodnjavanje za pridobitev meliori-ranih zemljišč, kot so regulacijska dela na Kamniščku in na Sromljici.
Med raziskavami in študijami, kj jih bodo sami ali s soudeležbo denarno
podprli, velja omeniti zelo pomembno študijo o kompleksni vodnogospodarski ureditvi območja reke Krke in študijo sanacijskih in zaščitnih ukrepov zajetja Krupice, iz katerega se bo napajala vsa Bela krajina.
Delegati se niso mogli odločiti, kaj z naložbo v regulacijo Jelšanske-ga potoka za potrebe načrtovane velike farme bekonov v krški občini. Zadeva je nedvomno zelo pomembna, saj predstavlja prizadevanja tega dela Slovenije, da si več hrane pridela doma, in ima zaradi te naloge prednost, vendar bi jo zaman iskali v letnem ali v srednjeročnem načrtu dolenjske vodne skupnosti. Poguma, da bi načrt spremenili in vanj vnesli omenjeno naložbo, ki bo predstavljala le delček sicer velike investicije, pa delegati niso imeli niti jim ga ni nihče spodbudil. Tako bo odločitev morala še malo počakati.
Lažjega srca so delegati sprejeli sklep, s katerim so letošnje presežke namenili za kritje obveznosti za gradnjo čistilnih naprav v ,,Djuru Salaju", kjer naložba krepko skače preko načrtovanih cen; pa tudi sklep o dotaciji za ureditev vodne oskrbe kompleksa doma slovenskih pionirjev v Dolenjskih Toplicah je šel skoz, čeprav je bilo nekaj pomislekov o takšni gradnji v današnjem času.
M. MARKEU
Kmetijski
Tudi drevo „na Škarjah rodi”
Neučakanost je v letošnjih nenavadno toplih novoletnih dneh že pognala prve sadjarje k obrezovanju, k zimski rezi sadnega drevja. Res, sadno drevje je mogoče obrezovati v vsem obdobju mirovanja, to je od jeseni do spomladi, vendar je zgodnje-spomladanski čas, to je od druge polovice februarja naprej, le najbolj priporočljiv. To velja za naše k zimski pozebi nagnjene podnebne razmere, ne pa za Primorsko, kjer je mogoče rezati vse zimsko in zgodnjespomladansko obdobje.
Zima bo gotovo še pokazala zobe ali vsaj zamahnila z repom, zato se z rezjo še prav nič ne mudi. Pa vseeno danes nekaj besed o nji. Ko bo delo, bo pač manj časa za branje.
Sadjar mora, preden se loti tega zahtevnega opravila, poznati vsaj osnovna načela rezi sadnega drevja. Vedeti mora tudi, kaj hoče z rezjo doseči in kako bo drevo reagiralo na njegove posege, na nož, škarje in žago. Rez močno vpliva na začetek rodnosti in na količino pridelka, bolj, kot se tega sadjarji, vsaj ljubiteljski, zavedajo. Sicer ne bi v pretirani vnemi mnogokrat premočno, preveč v živo obrezovali mladih dreves in si tako odmikali časa rodnosti, četudi ga komaj pričakujejo.
Dokazano je namreč, da se pri mladih drevesih z rezjo podaljšuje doba rasti. Močna zimska rez spodbuja rast na račun rodnosti, vendar je pri mladih drevesih potrebna zaradi oblikovanja krone, pri starejših pa z njo pospešimo obnavljanje rodnega lesa in s tem podaljšujemo rodnost. Bistveno je najti primemo ravnovesje in zmernost, tako kot pri večini stvareh v življenju. Z ustrezno rezjo in še nekaterimi ukrepi, zlasti gnojenjem, je mogoče odpraviti izmenično rodnost, kar je ena najhujših nadlog posebno v neoskrbovanih kmečkih sadovnjakih;
In še nekaj praktičnih napotil. Ko začne mlado sadno drevje roditi, obrezovanje postopoma zmanjšujemo. Rez se mora vedno začeti od vrha navzdol. Odrezati je treba pavoditeljice in vse močnejše pokončne poganjke ter s tem razredčiti krono. Ven morajo bohotivke in vodeni poganjki ter izčrpane ali celo rakaste veje. Rodnega lesa ne prikrajšujemo preveč, sicer bo drevo bolj raslo, kot pa rodilo, to pa ni naš namen,kar :mo že zapisali.
In*. M. L.
i
s
<»
*
s
*
*
\
#
s
s
*
*
¥
*
5
5
s
*
*
*
*
s
s
*
s
s
*
Joj, nikjer konca!
Redna oskrba z električno energijo v Sloveniji bo tako v veliki meri odvisna od uvoza iz Italije in Avstrije, saj doma s presežki razpolaga le SR Srbija. Seveda bo treba energijo iz obeh sosednjih držav spomladi v večjih količinah vračati, če pa bije ne mogli vrniti, jo bo treba plačati v devizah. Se posebno je vprašanje preskrbe pereče, ker je jedrska elektrarna v Krškem od 2. januarja spet na podrobnem pregledu strokovnjakov. Pregled bo trajal predvidoma 40 dni, izpad agregatov pa se bo poznal še februarja.
Posebno velike težave imajo v tem času pri obratovanju termoelektrarne. Medtem ko so rudarji opravili norme glede količin, pa je kvaliteta premoga izredno slaba. Mlini za mletje premoga namreč namesto 1000 ur delajo brez remonta le 400 ur, posledica pa je, da v Sloveniji zaradi tega izgubimo vsak dan za 3 milijone kilovatnih ur električne energije.
KONČNO DO TELEFONA
Z neutrudnim udarniškim delom in izdatnimi denarnimi prispevki so krajani krajevne skupnosti Krško polje konec minulega leta le prišli do toliko zaželenega telefona. Čeprav je bilo prvotno predvideno, da bo zazvonilo 163 telefonov prvič za dan borca, 4. julija lani, je po številnih zapletih lep uspeh že 130 novih priključkov. Še ta mesec bodo dobili telefon še v 30 hišah.
Zmanjkuje toka
Črnogleda napoved se uresničuje — JE Krško spet stoji
Kot kaže, se črnoglede napovedi glede redne oskrbe z električno energijo že uresničujejo. Poraba električne energije stalno narašča in zdaj znaša že 28 milijonov kilovatnih ur, vse hidroelektrarne in termoelektrarne pa lahko proizvedejo le 25 milijonov kilovatnih ur.
POKUŠINA VIN BO V SEVNICI
Novo društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj je imelo že na ustanovnem sestanku konec minulega leta 72 članov. Za predsednika so izvolili Alojza Ruparja. Prva akcija bo pokušnja domačih vin februarja v Sevnici. Tudi organizirali naj bi se ustrezno, da bo spomladanska rez trte res strokovno opravljena. Nameravajo pripraviti več strokovnih predavanj, člane pa popeljati na strokovno ekskurzijo. Odbor si bo prizadeval zagotoviti nabavo ustreznih gnojil za vinogradništvo in zaščitna sredstva. V članstvo sprejemajo tudi podporne člane. Kdorkoli se želi vpisati, to lahko stori v tajništvu občinske zemljiške skupnosti.
Iz Kmečkega glasa
Prav ste imeli. Na listku res piše: NALOŽBE V KMETIJSTVO
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
Ureja: Tit Doberšek
Po prizadevanjih Društva vinogradnikov, OZD našega območja, Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo ter pristojnih republiških upravnih organov je dosežena sprememba pravilnika o kakovosti vina (Ur.
F. SFRJ št. 17/81), tako da bo lahko še naprej v prometu ne-ustekleničeno namizno vino z geografskim poreklom. Ker je mnogim vinogradnikom težko razumeti, zakaj tak naziv in taka določila za vino, je potrebno to izrazoslovje in predpise nekoliko pojasniti.
Spoznavanje izrazoslovja in predpisov o vinu
Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Ur. 1. SRS št. 16-140/74) v 13. členu, pravilnik o kakovosti vina (Ur. 1. SFRJ št. 17/81) pa v 5. členu razvrščata vino v naslednje kakovostne skupine:
- namizno vino
- namizno vino z geografskim poreklom
- kakovostno vino z geografskim poreklom
- vrhunsko (po pravilniku ,.slovito") vino z geografskim poreklom
Zakon o vinu in pravilnik o kakovosti vina v nadaljevanju pojasnjujeta navedeno razporeditev vin takole:
Namizno vino
je po 15. čl. zakona o vinu in 6. členu pravilnika o kakovosti vina mešano vino iz različnih vinorodnih okolišev, oziroma je proizvedeno (po izrazoslovju pravilnika) iz grozdja ene ali več sort plemenite vinske trte (opomba: samorodnic ne štejemo med plemenite vinske trte) brez določenega geografskega porekla, ki nima značilnih organoleptičnih lastnosti določenega vinorodnega okoliša ali rajona.
Po tem tolmačenju je torej namizno vino (brez geografskega porekla) na najnižji kakovostni lestvici ocenjevanja in vrednotenja vin. Te vrste vina bodo po določilih pravilnika o kakovosti vina smela biti v prometu le ustekleničena. Med te vrste vina štejemo ustekleničena vina, ki so polnjena v kleteh organizacij združenega dela pretežno z raznimi mešanimi vini iz drugih republik in jih kot najcenejša vina najdemo na policah trgovin p tudi po mnogih gostinskih fokalih.
Namizno vino z geografskim poreklom
je po 16. členu zakona o vinu in 7. členu pravilnika o kakovosti vina vino, proizvedeno iz grozdja ene ali več sort plemenite vinske trte, ki je natrgano in predelano v določenem vinorodnem rajonu. Po zakonu o vinu pa je namizno vino z geografskim poreklom vino iz določenega vinorodnega okoliša z organo-
leptičnimi značilnostmi vina tega okoliša. To vino praviloma izvira samo iz enega vinorodnega okoliša, lahko pa tudi iz drugega okoliša v istem ali neposredno sosednem rajonu, če so naravni pogoji teh okolišev podobni.
Sorte za namizno vino z geografskim poreklom
Ker se po določilih drugega odstavka 11. člena zakona o vinu v posameznih vinorodnih rajonih smejo saditi samo tiste sorte vinske trte, ki jih določa sortni izbor, je s tem obenem določeno, da mora biti namizno (pa tudi kakovostno in VThun-sko) vino z geografskim poreklom pridelek sort grozdja, ki so po trsnem izboru določene za posamezne vinorodne okoliše, oziroma vinorodne rajone.
Po 25. členu pravilnika o rajo-nizaciji vinogradniškega območja SR Slovenije (Ur. 1. SRS št. 18/77) so za posavski vinorodni rajon določene kot priporočene sorte: modra frankinja, žametovka, rdeča kraljevina in laški rizling. V šmarsko-virštajn-skem vinorodnem okolišu še sovinjon, v bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu pa še šipon in rumeni plaveč. Med dovoljenimi sortami so portugalka, game, šentlovrenka, beli pino, rumeni plaveč (Dolenjska).
Ocena namiznega vina z geografskim poreklom
Po določilu 38. člena pravilnika o kakovosti vina mora namizno vino z geografskim poreklom pri ocenjevanju organoleptičnih lastnosti po metodi pozitivnih točk (sistem od 0 do 20) doseči najmanj 14,01 točke.
Uradni dokaz
za izvor namiznega vina pa tudi kakovostnega in vrhunskega vina z geografskim poreklom je potrdilo na obrazcu št. R. 3., ki ga pridelovalec vina prejme ob vsakoletni prijavi pridelka po določilih zadnjega odstavka 11. člena pravilnika o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina (Ur. 1. SRS št. 16/78). Potrdilo na obrazcu št. R. 3. izda za kmetijstvo pristojni upravni organ tiste občine, na območju katere je bilo vino pridelano in ki je pooblaščena za vodenje registra pridelovalcev vina.' Pridelovalci vina so po 11. členu tega pravilnika dolžni vsako leto do 30. novembra prijavi; ti ves pridelek grozdja, mošta ali vina po sortah in poreklu.
Navedena prijava pridelka grozdja ali vina in potrdilo na obrazcu št. R. 3. je v Sloveniji v
glavnem tisti republiški predpis, ki je še naprej pogoj za točenje neustekleničenih vin z geograf-
skim poreklom. Ker sodi v to kategorijo vin večina pridelka vin jugovzhodnega (posavskega) vinorodnega območja Slovenije, je najmanjši pogoj in uvrstitev tega vina vsakoletna prijava pridelka grozdja in vina pri navedenem upravnem organu in seveda vpis v register pridelovalcev vina na tem organu. (Drugič dalje)
DOLENJSKI LIST
KRŠKO: KMETIJSTVO PO NOVEM LETU DRUGAČE
26. decembra lani se je 75,9 odstotka kmetov TOK krškega Agrokombinata, dva dni pozneje pa tudi 75,4 odstotka delavcev tozda Trgovina odločilo za novo samoupravno organiziranost -združitev v TOK kmetijstva, trgovine in storitev. Okoli 200 delavcev in 500 kmetov naj bi letos ustvarilo za okrog 800 milijonov dinarjev prihodka.
TREBNJE: ZDOMCEV NI BILO NA RAZGOVOR
V trebanjski občini imajo trenutno registriranih okoli 160 zdomcev. Vendar sta se tradicionalnega prednovoletnega razgovora udeležila le dva. Resda se je letos za božične in novoletne praznike oglasilo doma precej manj zdomcev kot pretekla leta, vprašanje pa je, če je za tako majhno udeležbo to edini vzrok. Bržkone bodo morah po občinah razmisliti ne samo o bolj primernem času, kar so navrgli tudi v Trebnjem, ampak tudi o bolj sodobnih in privlačnih prijemih.
BORCi 15. UDARNE DIVIZIJE
Vabimo borce Gubčeve, Cankaijeve, 12. in 15. SNOUB, 1. slovenske artilerijske brigade, jurišnega bataljona in borce štabnih enot na tovariško srečanje, ki bo
v soboto, 16. januaija.ob 15. uri v Domu JLA v Ljubljani
Odbor
Zeleni vlak je letos cisto zaseden
Sčasoma naj bi povečali število sedežev
Zeleni vlak, ki vozi med Ljubljano, Novim mestom, Črnomljem in Metliko, je povsem izpolnil pričakovanja in upravičil svoj obstoj. Medtem ko je precej časa kljub mnogim prodanim letnim kartam vozil na pol prazen, je sedaj povsem zaseden. Dogaja se celo, da ne more sprejeti vseh, ki se želijo peljati z njim. Zato pri novomeški Železniški transportni organizaciji razmišljajo, da bi sčasoma povečali sedanje število sedežev.
K polni zasedenosti zelenega vlaka je v zadnjem času brez dvoma precej pripomoglo slabo vreme in neugodne vozne razmere na cestah, prav tako pa tudi ukinitev nekaterih avtobusnih prog. Kljub temu v ŽTO Novo mesto upajo, da jim poleti potniki ne bodo ušli nazaj na cesto. Cas vožnje je izbran dokaj posrečeno, vabljivo pa je tudi večje udobje, za katero so ljudje pripravljeni plačati nekoliko višjo ceno.
Za leto 1982 so za zeleni vlak prodali 50 letnih kart. To je sicer nekoliko manj kot doslej, vendar je dganska zasedenost vlaka veliko boljša. Na dan prodajo povprečno še okrog 50 rednih vozovnic, pa tudi letne karte očitno ne ležijo več po predalih.
Z. L.-D.
75 let ljudskega agitatorja
Življenjsko pot publicista in političnega delavca Ivana Krefta, ki je pred dnevi v Ljubljani sredi dela kar pretiho prešel 75 let, označuje predvsem zvestoba revolucionarnemu gibanju, kateremu se je v zgodnji mladosti predal z vsem arom in zanj še danes živi z vsem svojim ustvarjalnim pisanjem.
Že kot študent je sodeloval v ljubljanskem Klubu marksistov in pri Rdeči pomoči, v Avstriji in Nemčiji pa je deloval v komunističnih študentskih organizacijah, kjer je po prihodu hitle-rizma med prvimi spozna! pekel koncentracijskega taborišča. Po vrnitvi domov se je posvetil urejevanju Ljudske pravice, v pol-legalnem delu partije pa je kot spreten organizator in pravi ljudski agitator nastopal za volitve leta 1935 in nato sodeloval pri snovanju Slovenske ljudske fronte. Od 1938 do 1939 se je bojeval v vrstah mednarodnih brigad v Španiji, po vrnitvi preživel leto dni v Bileči
"S
takoj v začetku se je vključil v NOB v Dalmaciji, po osvoboditvi pa je delal v Beogradu, kot diplomat v Sofiji in na Dunaju, zatem v muzeju NOB v Ljubljani in bil večkrat poslanec zvezne ljudske skupščine.
Ves čas razgibanega agitacijskega političnega in organizacijskega dela je bil Ivan Kreft tudi publicist. Napisal je nešteto letakov in oklicev, sodeloval pri Ljudski pravici in drugem partijskem tisku, pisal za ameriško Prosveto, medtem ko je brošura Olimpiada nasilja traja dalje (1936) govorila o njegovih izkušnjah v boju proti nacizmu. Po vojni je izdala vrsto knjig, med njimi Spomine ljudskega agitatorja, Prekomorce, zbornik člankov Od kmečkih uporov do slovenske državnosti, Slovensko ljudsko gibanje 1918-1941, Teh petdeset let (1974 in ponatis že 1975), medtem ko je nekatera dela izdal skupaj z Ivanom Regentom in Jankom Pleterskim. Njegovi Spomini so izšli pri Obzorjih v Mariboru 1969 in 1981, zdaj pa pripravlja novo knjigo Spominov, ki jo bo izdala Državna založba Slovenije. Še vedno objavlja razne aktualne zapise v dnevnem in drugem tisku. Nekaj njegovih člankov in odlomkov iz raznih de! je pred leti tiskal tudi Dolenjski list.
Spretnemu in pogumnemu „ljudskemu agitatoiju" v najbolj plemenitem pomenu te besede, ki je našel pot in razumljivo besedo za najširše ljudske množice, ob 754etnici življenja tudi naše iskrene čestitke!
T.GOŠNIK
___________________________________J
ZK v areni življenja
Z letne konference ZK v Črnomlju: veliko nalog
Ko je na zadnji lanski seji občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju beseda tekla o delovanju Zveze komunistov v političnem sistemu, se je kot eden osnovnih napotkov za nadaljnje delo te družbenopolitične organizacije izoblikovala usmeritev, da mora biti Zveza komunistov vse manj dejavnik oblasti, vse bolj pa mora oblikovati in razvijati socialistično zavest množic.
Delovanje Zveze komunistov se kaže, čeprav ne povsod enako uspešno, tako rekoč na vseh področjih dela in življenja v občini. Medtem ko so z razvojem samoupravne organiziranosti krajevnih Skupnosti lahko zadovoljni, to ne velja za uveljavljanje stanovanjske samouprave, delovanje samoupravnega sodstva, vpliv krajanov na delo interesnih skupnosti, povezovanje krajevnih skupnosti z združenim delom in še za kaj. Prav na teh področjih čaka Zvezo komunistov kot celotno organizacijo in njene posamezne člane še veliko nalog in dela.
Komunisti so se zavzemali tudi za dograjevanje skupščinskega sistema. Pri tem so poudarili, da se še vedno dogaja, da po nepotrebnem posamezni zbor občinske skupščine obravnava zadeve, ki ne sodijo v njegovo delovno področje. Dejavnost društev in družbenih organizacij, ki so pomembna organizacijska in mobilizacijska sila pri izvajanju družbenih dejavnosti, mora biti v središču zanimanja Zveze komunistov, saj so te organizacije in društva v vaseh najpomembnejši dejavnik kulturnega, športnega, zabavnega življenja. Pri njihovem delu pa še vedno prihaja do slabosti, zlasti gre tu za privatizacijo, zapiranje v
Fronta ljudi, ne fronta forumov
Za metliško občino je v preteklem letu značilna dokaj razgibana dejavnost na vseh področjih družbenega in političnega življenja in v tej luči so na letni programski seji občinske organizacije Socialistične zveze konec lanskega leta ocenjevali delo te frontne družbenopolitične organizacije.
Vsekakor je razveseljivo, da sc ljudje vse bolj dogovarjajo in usklajujejo najrazličnejše interese in hotenja v okviru Socialistične zveze; kljub temu pa še marsikatera oblika dela SZDL še ni zaživela tako. kot so si zamislili.
Množičnost, ki je bistven pogoj za uspešno delo Socialitičnc zveze, je potrebno v polni meri doseči zlasti v krajevnih skupnostih; prav stanje na tem področju pa je od ene do druge krajevne skupnosti zelo različno. Nikakor pa ni moč mimo
dejstva, daje v tisti krajevni skupnosti, kjer Socialistična zveza dobro deluje, razvito tudi družbenopolitično življenje. Tudi za naprej je ena glavnih nalog SZDL krepitev njenega dela v krajevni skupnosti; nasploh mora Socialistična zveza na vseh ravneh, zlasti pa v krajevni skupnosti res postati frontna organizacija, vendar se to nc sme kazati v frontnem delu forumov, marveč ljudi. Tako bo SZDL postala tudi trdna podlaga delegatskemu sistemu, hkrati pa mora nositi odgovornost, da bo
ta sistem v praksi kar se da uspešno deloval. Skratka, so poudarili v razpravi, Socialistična zveza mora stati sredi življenja, organizirana mora biti tako, da bo prišla do sleherne vasi, hiše in družine, v središču njenega zanimanja in delovanja pa mora biti človek z vsemi svojimi potrebami.
Na seji so sprejeli programske usmeritve za delo SZDL v tem letu, prav tako so sprejeli pravila delovanja občinske organizacije Socialistične zveze.	a.	BARTELJ
Mladim ne zmanjka dela
Kočevje: novi predsednik je Trpin zornega odbora izgubil življenje v
Korziki
- Predsednik nad-letalski nesreči na
V kočevski občini je preko 4.000 mlc'lih. Deluje 68 osnovnih organizacij ZSM: 34 v okviru konference mladih delavcev, 26 v okviru konference mladih v krajevnih skupnostih in 5 v okviru konference mladih v izo-braževanju. Žal pa so nosilci dela mladih še vedno posamezniki ali deupine, večji del mladih pa stoji ob strani.
V podeželskih krajevnih skupnostih imajo ponekod po več osnovnih organizacij ZSM. Podobno bo treba s pomočjo SZDL izpeljati organizacijo tudi v mestu.
Mladim v izobraževanju je končno uspelo ustanoviti samostojen klub študentov. Zdaj bodo skušali organizirati aktive štipendistov v delovnih organizacijah.
Na nedavni seji občinske konference ZSM (prva ni bila sklepčna) so sprejeli program dela do aprila 1982. Program predvideva, da bodo do takrat evidentirali udeležence letošnjih lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcij ter pripravili svečanosti za praznik brigadirjev. Organizirali bodo občinsko politično šolo in praznovanje meseca mladosti. V programu imajo še več drugih nalog.
Za novega predsednika občinske konference ZSM so izvolili Staneta Trpina iz Itasa, izvedli pa so tudi nadomestne volitve za nekatere druge člane predsedstva. Z enominutnim molkom so počastili spomin na preminulega predsednika nadzornega odbora Andreja Gazvodo, ki je izgubil življenje v letalski nesreči na Korziki, in na njegovo mesto izvolili novega.
J. P.
V Ribnici preveč optimistično
Ribniške načrte za letos spraviti v realne okvire - Molk delegatov
Plani delovnih organizacij za leto 1982 so še vedno zastavljeni preveč optimistično, so ugotovili na zadnji lanski seji zborov občiarice skupščine Ribnica 29. decembra. Izvršni svet občinske skupščine jih bo v januarju in februarju skušal uddaditi, se pravi spraviti v realne okvire.
Nadalje je bilo v razpravi ugotovljeno, da je vprašljivo, če bo dosežen načrtovani 6-odstotni porast kmetijske proizvodnje. Vprašljivo je tudi, če bo mogoče uresničiti predlog, po katerem naj bi letos odprli v Loškem potoku celodnevno šolo. To bi bilo sicer v glavnem v skladu z občinskim načrtom (starim), ne pa z resolurijskimi opredelitvami. Na področju negospodarstva naj bi namreč ne širili dejavnosti oz. odpi-
rali novih, prav nasprotno: pripraviti bi bilo treba predloge, kaj bi se dalo še skrčiti, ker bo pač manjkalo denarja.
Dohodek ribniškega gospodarstva bi letos ob porastu cen za 20 odstotkov in realni rasti družbenega proizvoda porastel za okoli 23,5 odstotka. Upoštevati pa je treba še. da se bo ob ponovni ocenitvi vrednosti osnovnih sredstev amortizacija zvišala za 38 odstotkov, kar bo
vplivalo, da se bo dohodek znižal za 4 odstotke in bo torej višji le za 19,5 odstotka.
Zanimivo je, da tudi tokrat v razpravi ni sodeloval noben delegat zbora združenega dela, čeprav je šlo za sprejem resolucije o družbenoekonomski politiki in izvajanju družbenega plana občine v letu 1982. Predsednik občinske skupščine Stane Kromar je dejal, da kaže, da razprav v OZD sploh ni btlo, ker ni prišlo na predlog dokumenta nič pripomb iz OZD. Pozval je delegate zbora združenega dela, naj vsaj zdaj povedo, če so razprave bile in kakšne so bile pripombe. Tudi na ta poziv se ni oglasil noben delegat.	J.	PRIMC
Da ne bi zavladala nsi$okracija”
Kritično ocenjevanje delegatskega dela v kočevski občini
Pri ocenjevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini vidimo preveč le manjše napake, jjremalo pa glavne, med katerimi je največja ta, da delovni ljudje in občani še ne odločajo povsod o rezultatih svojega dela. To je glavna misel iz uvodnega poročila na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje, ki ga je podal sekretar Peter Sobar.
Opozorjeno je bilo tudi, da se pojavlja še nova oblika državnih organov, ki so odtujeni samoupravljanju, „sisokracija“. Odtujitev SIS od delegatske baze je opazna tudi v kočevski občini, kaže pa se v redkih sejah samoupravnih teles, nesklepčnosti, „ukalupljeni“ svobodni menjavi dela itd.
Predsednik Medobčinskega sveta ZK Ljubljana Ludvik Zajc je tudi menil, da so pri delovanju SIS težave in da je temu med drugim vzrok, ker delegati zbora uporabnikov in delegati zbora izvajalcev izhajajo iz različnih osnovnih izhodišč. Vsaka stran razume le sebe. Tako menijo uporabniki, daje zanje izgubljen vsak dinar, ki ga dajo za delovanje SIS; izvajalci spet vidijo le svoje potrebe in načrte, ne upoštevajo pa dejanskih možnosti uporabnikov, se pravi proizvajalcev. Naloga ZK je, da take skrajne pojave idejno razčisti in odpravi. Bolj odločni bi morali biti tudi pri zamenjavi posameznikov v strokovnih službah SIS, če prejšnja tovariška pomoč in kritika ni zalegla.
V razpravi je sodelovalo še več delegatov, ki so med drugim zahtevali, naj bo delegatsko gradivo kratko in jasno, prihaja pa naj vsaj 20 dni pred sejo.
Podobno kritično so o uresničevanju delegatskega sistema in odnosov v občini razpravljali na seji občinske konference SZDL 28. decembra.	^	pR,MC
ozke kroge, spore v vodstvih, premajhen vpliv članov. Pri odpravljanju teh nepravilnosti, zlasti s pomočjo aktivov komunistov, so že dosegli napredek.
Zelo pomembno je tudi delovanje komunistov v okviru SZDL, vendar tudi tu prihaja do pojavov, ko posamezni člani niso pripravljeni delovati kot aktivisti SZDL, zato morajo pogosto nove naloge in obveznosti prevzemati člani, Id so že tako preobremenjeni s številnimi nalogami in funkcijami.
Razprava o teh in ostalih vprašanjih, o katerih je tekla beseda, se bo sedaj nadaljevala v osnovnih organizacijah ZK, pa tudi v okviru Socialistične zveze.
A. B
O TELEFONIH NA MIRNI SE BODO POGOVARJALI JANUARJA
Zanimanje krajanov krajevne skupnosti Mirna za nove telefonske priključke je precejšnje. Dejstvo je, da bodo do novih telefonskih priključkov lahko kmalu prišli. Že naslednje leto bo končano priključevanje novega kabla na novo avtomatsko telefonsko centralo, s katero bo število priključkov povečano s sedanjih sto na tristo.
Prijav za nove priključke je zdaj že okoli sto. Vendar pa vprašanje, koliko bo veljal posamezen priključek, še ni razrešeno. Najprej bo treba pri pošti naročiti projekt novega telefonskega omrežja, prav tako pa bo treba izračunati, koliko bo posamezen priključek veljal. Denarja za novo telefonsko omrežje bo treba zbrati kar 10 milijonov dinarjev. Kako si bodo krajevna skupnost in interesenti za priključke razdelili stroške, bo znano januarja.
O LANSKEM DELU SZDL ČRNOMELJ
Na jutrišnji letni programski seji OK SZDL Črnomelj bodo ocenili ’ delo občinske konference in njenih organov v lanskem letu ter sprejeli programske usmeritve za delo v letošnjem letu. Govor bo še o pripravah na volitve, sprejeli bodo pravila OK SZDL Črnomelj ter izvolili predsednika in sekretarja občinske organizacije SZDL. Za predsednico je predlagana Ivanka Moljk, za sekretarja pa Mladen Radojčič.
| Gasilska jubilanta ^
2 Delegata občinske gasilske £ «2 zveze Ribnica Edo Tanko in 4 S Jože Rigler sta praznovala pet- 0 ^ desetletnico življenja. Ob tej pri- J ložnosti njuni sodelavci izrekajo 0 J obema iskrene čestitke.	£
Veliko
evidentiranih
Kočevje:	do	sredine
januarja bodo izmed 300 evidentiranih za najodgovornejše dolžnosti izbrali možne kandidate
Evidentiranih okoli 300 možnih kandidatov za najodgovornejše dolžnosti v občini dokazuje, daje bil ta predvolilni postopek voden dovolj široko in demokratično. Tako so ugotovili na skupni seji predsedstev občinske konference SZDL Kočevje in občinskega sveta Zveze sindikatov minuli četrtek.
Na prihodnji skupni seji teh dveh vodstev, ki bo sredi januaija, bo znano tudi že, kdo naj bi kandidiral za posamezno odgovorno dolžnost. Prevladalo je namreč mnenje, naj bi o evidentiranih imenih ne spregovorili javno že v postopku evidentiranja in predkandidiranja, ker bi to lahko sprožilo nepotrebne razprave in povzročilo napetosti. Med občani in celo med evidentiranimi se namreč še ni utrdilo mnenje, da je že s tem, ko je nekdo evidentiran, izraženo, da mu ljudje zaupajo, pač pa menijo, da moia biti evidentirani tudi izvoljen. To pa seveda ni mogoče, saj bo na odgovorne dolžnosti izvoljenih mnogo manj, kot je bilo evidentiranih.
J . P.
J Edo Tanko se je rodil 20. 0 5 decembra 1931 v Nemški vasi £ S pri Ribnici v delavski družini. 0 J Zgodaj je izgubil starše in moral J ^ sam skrbeti za brata in sestro. 4 S Izučil se je za čevljaija in kmalu J!
2 po šoli stopil v gasilske vrste. Tu J S že ves čas opravlja številne nalo- 0 J ge: bil je tajnik GD Nemška vas, ^ ^ zdaj je tajnik ObGZ Ribnica, 4 S član predsedstva GZ Slovenije, 0 ^ občinskega štaba CZ, predava na 4 % tečajih itd. Je tudi član ZK in 0 ^gasilski častnik 1. stopnje. Za J ^ svoje delo je prejel številna odli- 4 % kovanja in priznanja: I. in II. 0 J stopnjo GZS in I. stopnjo j
3 ObGZ.	0
V
!
* n
S
n
I
^ kmečki družini. Izučil se je za "4
X
S \
S
v s s *
*
* s
S odlikovan z II. in III. stopnjoij S
W	ANTON	SOBAR4
S	0
Jože Rigler se je rodil
0 0 0 0 0 0 0 0
ii
0 0 0
10. £
decembra 1931 v Prapročah v
kovača. Ze med učno dobo je 0 stopil med gasilce. Ko se je 4 izučil, si je uredil dom na Bregu 0 pri Ribnici in se včlanil v GD J Dolenji Lazi, kjer še sedaj aktiv- 4 dela. Je član upravnega odbo-J sektorski poveljnik 4 in predsednik GD 0
ra ObGZ, Ribnica I.
Dolenji Lazi. Za svoje delo je bil J
GZS in s I. stopnjo ObGZ.
Nov proizvod za izvoz
Traktorski nakladalnik za čiščenje rečnih kanalov — Zaradi težav pri uvozu izvozili manj, kot so predvideli
V RIKO Ribnica ocenjujejo, da bodo prvotni izvozni načrt za leto 1981 izpolnili okoli 70-odstotno, popravljeni načrt (popravili so ga med letom zaradi težav pri uvozu itd.) pa bodo dosegli.
Vrednost skupnega izvoza bo znašala 487 milijonov dinarjev, od tega le slaba desetina na Zahod, vse ostalo pa na Vzhod. Izpad je nastal predvsem pri načrtovanem izvozu na Zahod, in sicer zato, ker niso dobili delov iz uvoza. Kupci so pogodbe odpovedali, ker jim RIKO ni mogel do roka dobaviti naročenega.
Pri letališki opremi so imeli težave zato, ker jim IMV Novo mesto že tri četrt leta ni dobavil nobenega vozila, čeprav jim jih je RIKO že plača. Na kombije IMV namreč RIKO nadgrajuje vse, kar potrebujejo letališča: od največjih letalskih stopnic pa do posod za odvoz fekalij.
Podcj,ne težave imajo pri strojih za vzd>jevat>je cest, predvsem pri snežni menamzaciji. Ne dobijo nam-
reč iz uvoza tistih zapletenih delov, ki jih doma ne izdelujemo, na primer hidroeiektronike za posipalce peska in soli.
Doslej so te težave premagovali tako, da so jemali dele s strojev, vozil in naprav, ki so jih izdelali za domači trg, in jih montirali na vozila za izvoz. Tako mora domači trg čakati, saj imajo mnoge stroje in naprave izdelane le do okoli 60 odstotkov, ne morejo pa jih dokončati, ker ni dovolj uvoza. Pri Riku pravijo, da z Zahoda res več uvozijo, kot tja izvozijo, dodajajo pa, da bodo zaradi nedobavljenih strojev domačim kupcem ceste manj soljene in slabše vzdrževane, zaradi česar bo več nesreč, se pravi več materialne škode in človeških žrtev.
Prizadevajo pa si, da bi čimveč izvažali za konveritiblno valuto. Pred kratkim so izdelali nov pro izvod (traktorski nakladalnik za čiščenje rečnih kanalov), ki se je pri preizkusu zelo obnesel, in zdaj čakajo naročila iz Egipta, morda pa bodo take ali podobne nakladalnike prodali v še nekatere države.
J. PRIMC
kultura
in
izobra-
ževanje
Nedopustna sramota človeške vesti
Ob povečanju pokojnin
V Nedeljskem dnevniku sem 3. januarja prebral članek Karla Kurinčiča z naslovom »Kako različno so se povečale pokojnine". Tovariš Kurinčič sprašuje javnost, po katerih načelih se bodo povečale pokojnine za
9.4 %, kakor je bral v sredstvih javnega obveščanja, in to vsem upokojencem enako. Torej, tisti upokojenec, ki prejma 7000 ali 8000 din pokojnine, bo dobil več 658 din, a tisti s 15.000, 20.000 din in več-prav tako
9.4 %, kar znese dvakrat, trikrat toliko in še več. Poudaril je daje to povečanje pokojnin le zaradi podražitev živil, ta pa so se podražila za vse enako.
Ko sem razmišljal o navedenem problemu, me je najprej popadla jeza, potem pa sem postal malce žalosten. Spraševal sem se, ah smo prišli že tako daleč, da bomo začeli v osnovi teptati moralno etična načela, ki jih mora poznati in tudi izvajati vsak član naše socialistične družbe? Ali se tisti, ki so pripravljali predlog za to povišanje in ga po hitrem postopku posredovali dalje, ne sramujejo svoje vesti? Ali se ne sramujejo tistega Judeže vega Groša, na katerega morda že sedaj požrešno čakajo, da ga bodo prejeli, ko bodo šli oni v pokoj? Sem zaposlen na osnovni šoli, kjer poučujem v sedmih in osmih razredih družbeno-moralno vzgojo. To je eden izmed tipičnih primerov, o katerem sem primoran razpravljati z učenci z namenom, da se bodo tudi oni borih proti njim, ko bodo po končanem šolanju zasedli odgovorna delovna mesta tako v proizvodnji, kakor tudi pri vodenju. To tem bolj, ker sem zasledil v dnevnem časopisju, da želimo s takim ,.humanim" ukrepom doseči pri malih upokojencih še veliko popularizacijo naše vsestranske skrbi za blaginjo v njihovi pozni jeseni življenja.
SLAVKO SMERDEL, Krško
pisma
in
odmevi
SEVNICA POTREBUJE POSTAJO
V Sevnici so zgradili že marsikaj: nov most čez Savo, dvakrat so razSrili šolo, zgradili. zdravstveni dom, še vedno pa ne morejo zgraditi prepotrebne postaje za avtobuse. Promet se je v mestu zelo povečal. PO desnem bregu Mirne se iz trebanjske smeri bliža nova cesta, po kateri bo v Sevnico pripeljalo še več avtobusov, a ne bodo nikjer imeli dobrega postajališča. V mestu je primeren prostor za avtobusno postajo. Morda bi do nje prišli z referendumom?
S. SKOČIR
OB DNEVU JLA
Dan JLA smo počastili tudi v novomeškem Domu za učence Majde Šilc. Po vzgojnih skupinah smo primerno uredili oglasne deske, na večer pred praznikom smo si na malih zaslonih ogledali oddajo o sodobni oborožitvi naše vojske, naslednjega dne pa nas je obiskal starešina M. Djudovič. Govoril nam je o razvoju JLA od začetkov pred 40 leti do danes, orisal pa je tudi pomen in vlogo SLO. Da bi preverili, kako smo učenci pripravljeni na vojno nevarnost ah obrambo v primeru naravnih nesreč, smo izvedli praktičen preizkus znanja o SLO.
MARIJA ZEMLJAK
SREČANJE S KRANJSKIMI GIMNAZIJCI
25. decembra lani so novomeške gimnazijce obiskali vrstniki iz Kranja. Pogovarjali smo se o delu mladinske organizacije na obeh šolah, izkušnje so izmenjali tudi predstavniki klubov OZN, KMR in člani novinarskih krožkov. Med sabo so se pomerili športniki obeh šol, in sicer v odbojki, namiznem tenisu in šahu. Za zaključek srečanja so nastopili članice skupine za izrazni ples iz kranjske gimnazije in trije novomeški gimnazijci s svojim glasbenim programom.
MATEJA CEKUTA gimnazija Novo mesto
Kakšna bo letošnja razstavna Jetina”?
Dolenjski muzej najavil več zanimivih muzejskih in umetniških razstav, ki naj bi se zvrstile letos - Žagarstvo in mlinarstvo na Dolenjskem samo še razstavni eksponat?
Dolenj&i muzej v Novem mestu, ki je z izgradnjo novega oddelka NOB in ljudske revolucije pridobil dodatne prostore za stalne ali občasne prikaze kulturnih, zgodovinskih in drugih dobrin javnosti, bo tudi letos posvetil veliko pozornost razstavni dejavnosti. Za zdaj je v zvrsti tako imenovanih muzejskih razstav najavljenih pet, od katerih bodo kar tri obravnavale Dolenjsko.
Čeprav se najbrž ne bodo zvrstile tako, kakor jih omenjamo, naj vendarle najprej zapišemo nekaj o razstavi, ki jo pripravlja mgr. Janez Bogataj, nekdanji etnolog Dolenjskega muzeja, pod naslovom „Mli-narstvo in žagarstvo na Dolenjskem". Razstava bo s fotografijami, tabelami, grafikoni, zemljevidi in drugimi eksponati omogočala celovit vpogled v dejavnost, ki je bila v preteklosti na Dolenjskem močno razvita, zdaj pa sta mlinarstvo in žagarstvo malone povsem odmrla veja dejavnosti, ki bi jo sicer uvrstili
Tudi jaz sem razočaran
Odklanjam kritiko, kakršna je zapisana o avtorjih v ,,Samorastniški besedi" (Dolenjski list 31. dec. 1981)
Kritik prispevkov v zadnji številki ..Samorastniške besede" Milan Vincetič (..Dolenjski list" 31. 12. 1981) pravi med drugim, da je globoko razočaran ob Režunovem besedilu. Tudi jaz sem razočaran, nad kritikom namreč. Pa ne zato, ker me ni razumel - to se pač dogaja — ampak zato, ker mi je naprtil nekaj stvari, ki jih v mojem tekstu ,.Nenavadna noč" prav zares ni. Kritik pravi med drugim: ,JŠE-ŽUNOVI PROSTORI IN ČASI SO V FILOZOFIJI ŽE ZDAVNAJ DOMIŠLJENI, tu pa delujejo kot sanje, reševanje ugank o vesolju, ONO-STRANSKOSTI, O MLADIH, ŠE NEVEDNIH LJUDEH" (napačne trditve podčrtal Režun).
Najprej mi kritik naprti prostore in čase, za katere zares nimam nobenih zaslug ne krivd, potem pa celo nadaljuje, da so ti moji prostori in časi v filozofiji že zdavnaj domišljeni, kar seveda spet ni res, ker v zgodovini filozofije vsaj do zdaj Režunovih prostorov in časov še ni bilo. Seveda dopuščam domnevo,da kritik vsega skupaj ne misli tako, kot je zapisal, ampak ima verjetno v mislih prostor in čas, ki pa je po njegovem kot filozofski problem že zdavnaj domišljen (zaključen? ). Toda tudi v tem primeru se s kritikom ne strinjam, ker tudi ta problem v resnici še ni domišljen, če bi bil, potem pojem NESKONČNOST (!) ne bi bil tako nedoumljiv, kot še vedno je.
Naslednje, kar mi naprti kritik,je onostranskost, s katero naj bi se po njegovem mnenju tudi ukvarjal v tekstu. Tudi to ni res, nasprotno, vsak pozoren bralec bo lahko opazil, da prav v tem tekstu zelo izstopa misel, ki je tudi temelj mojega pogleda na svet, namreč misel, da je vse ENO, CELOTA, da smo samo DELI te celote, itd. Pojmi, kot so ENO in CELOTA, so v mojem tekstu celo podčrtani. Čudim se, da kritik tega ni opazi! in da ni opazil, kako so vse prispodobe v dogajanju samo sredstva za to, da še bolj oživim temeljno resničnost sveta, t. j. dialektiko.
NOVOLETNA GLASBENA VOŠČILNICA
Novoletni koncerti v Črnomlju so že stalna oblika nastopov učencev tamkajšnje glasbene šole. Zadnji je bil 30. decembra lani v prostorih glasbene šole. Z njim so nastopajoči „voščili“ svojim staršem za novo leto.
med drobno gospodarstvo. Prikaz nekoč zelo cvetoče dejavnosti, kije imela močan vpliv tudi na način življenja in mišljenje ljudi, bo za prenekaterega obiskovalca boleče soočenje z resnico, da tega, kar bo videl na razstavi, na našem podeželju ni več ali pa je obsojeno na dokončno izumrtje.
Tudi naslednji razstavi v tem zaporedju bosta ,,dolenjski". Prva, ki jo pripravlja Franc Podnar in bo postavljena v sodelovanju z Muzejem ljudske revolucije Slovenije, bo imela naslov ,.Partizanske delavnice na Dolenjskem". Z eksponati bo ta razstava posegla v novejšo zgodovino slovenskega naroda oziroma v obdobje narodnoosvobodilnega boja, ko je v partizanskih delavnicah teklo organizirano delo za potrebe partizanskih enot in civilnega prebivalstva. Na to razstavo se v nekem smislu navezuje prikaz novih arheoloških odkritij, ki ga pripravlja arheolog Tone Knez, kustos v Dolenjskem muzeju. Razstavljeno naj bi bilo gradivo z izsledki arheoloških raziskav in izkopavanj v letih 1979 - 1982.
Dve'muzejski razstavi, ki naj bi zaključili letošnji tovrstni razstavni cikel Dolenjskega muzeja, bosta prevzeti od drugod. Prvo z naslovom »Kositer na Slovenskem", ki bo z eksponati spregovorila obsikovalcem o tem, kako so pri nas skozi stoletja uporabljali kositer in kaj vse so izdelovali iz te kovine, bo posredoval Narodni muzej iz Ljubljane, drugo, ki bo Novo meščanom in drugim obiskovalcem predstavila češko lito
železo umetniškega liva, pa bodo pripeljali iz Čehoslovaške. Ta razstava Narodnega tehniškega muzeja iz Prage bo zanimiva predvsem za obiskovalce, ki so si predlanskim lahko ogledali razstavo o dvorski železarni in primerke našega umetniškega liva v Dolenjski galeriji, saj bodo obe razstavi lahko primerjali.
V zvrsti galerijskih razstav kaže že zdaj opozoriti na retrospektivno razstavo slikarskih del Josipa Germa, ki jo bodo pripravili v Dolenjski galeriji. Razstava bo bržkone ena najobsežnejših v tej umetnostni hiši, saj je bil slikar, ki je velik del svojega življenja preživel v Novem mestu, precej plodovit. Prireditev bo bržkone tudi osrednji dogodek letošnjega razstavnega sporeda v Dolenjski galeriji, ki sicer napoveduje zanimiva srečanja s slikarskimi, kiparskimi in fotografskimi razstavami raznih avtorjev različnih usmeritev.
Letos naj bi med drugim, kar še načrtuje Dolenjski muzej,dokončali ureditev stalne arheološke zbirke,ki so ji namenili velik del prostora v Križatiji. Zbirka bo prvič postavljena tako, da bo ob njej moč proučevati, oz. zaobseči značilne materialne dokaze o zgodovini sive davnine na naših tleh, in bi morala luč sveta v sedanji obliki zagledati že prej, kar pa zavoljo pomanjkanja denarja za ■ ureditev prostorov in ureditev same zbirke ni bilo izvedljivo. Urejena bo tudi krajevna zbirka v kartuziji Ple-tarje, ki sodi v okvir dejavnosti oddelka NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja.
I. ZORAN
Nekaj o kulturi v društvu »Mladost”
Na OŠ Katje Rupena v Novem mestu deluje kulturno društvo s 16 različnimi skupinami
Kje je kritik našel v tekstu mlade, še nevedne ljudi, s katerimi naj bi se | tudi ukvarjal, res ne vem.
Kritik nadaljuje: „To razmišljanje NI VREDNO zrelega pesnika, čigar ena sama pesem iz .Drobcev sonca' prekaša pričujočo FILOZOFIADO, KI NI NE FILOZOFIJA NE PRAVA PROZA" (podčrtal Režun).
Ker je v .Drobcih sonca" prisoten isti temeljni pogled na svet, kot ga, v nekoliko drugačni obliki sicer, skušam približati bralcu v »Nenavadni noči", se čudim, da kritik ni proglasil za filozofiado tudi .Drobcev sonca". Sicer pa zares nimam nobenih hotenj, da bi bil filozof v ožjem pomenu besede ali pa celo uradni filozof. Pod pojmom filozofija vedno razumem človekov temeljni odnos do sveta, do ljudi, dogajanja, stvari..., takšen odnos pa je seveda prisoten v sleherni stvaritvi, pa naj bo to pesem, roman, slika, glasba, arhitektura ipd., in zato mislim, da filozofija (v širšem in ožjem pomenu) ni mogoče ločevati od literature ali drugih umetnosti. Trdno verjamem v eno od temeljnih sodb filozofije (tudi v ožjem smislu), namreč v sodbo, DA SO VSI POJAVI MED SEBOJ POVEZANI.
Kritikova trditev, da filozof ni pesnik, pesnik pa nikoli filozof, je zame popoln absurd. Trdim namreč, da poezija, v kateri ni izražen tudi temeljni odnos človeka do sveta, soljudi, do sebe samega, kot dela celote ... (torej njegova filozofija), ni poezija. Da pa so bili mnogi filozofi (tudi tisti v ožjem smislu) hkrati tudi veliki pesniki, ve že vsak srednješolec.
Kritiko, kakršna je zapisana o avtoijih v »Samorastniški besedi" in objavljena v .Dolenjskem listu" dne 31. 12. 1981, odklanjam. Vprašujem se, kako zmore kritik v sorazmerno kratkem zapisu opraviti kar s štirinajstimi avtorji. Vpraševanje je toliko bolj vsiljivo, ker so za nekatere avtorje sodbe le premalo utemeljene.
FRANCE REŽUN
Poročila občinske Zveze kulturnih organizacij v Novem mestu često podčrtujejo pomembno ugotovitev, da se je kulturna dejavnost na osnovnih šolah močno razrasla in obogatila z vrsto novih skupin, ki vključujejo vse več učencev. Ob koncu pravkar minulega leta so lahko zapisali, da delujejo kulturna društva že na vseh osnovnih šolah v občini, število skupin oziroma krožkov pa je malone že doseglo stotico.
Osnovna šola Katje Rupena sodi med tiste, ki premorejo največ najrazličnejših krožkov. Dejavnost poteka organizirano v kulturnem društvu »Mladost", ustanovljenem ped nekaj leti. Društvo vključuje tudi skupine na podružnični šoli na Malem Slatniku. Med najbolj delavne se uvršča lutkovni krožek, ki ga je učiteljica Vida Ščap ustanovila že pred petnajstimi leti. Lani so lutkarji pripravili »Trdoglavčka", spomladi pa bodo začeli pripravljati lutke za »Tigrčka Petra". Lutkovni krožek na matični šoli, ki ga vodi Mojca Grein, pa bo pred koncem šolskega
leta pripravil in uprizoril,.Pomladno pravljico."
Dramski krožek na matični šoli, ki ga vodi Slavica Canič, sestavljajo učenci nižjih razredov. Pripravljajo igrico »Soviča Oka" pisateljice Svetlane Makarovič in jo bodo spomladi uprizorili v več krajih. Skupina, ki je vključevala učence višjih razredov, je zavoljo preobremenjenosti mentorioe Ca ni če ve z drugim delom prenehala delovati. Skupina, ki se je v javnosti pojavila kot pionirsko gledališče, je uspešno nastopala in uprizorila »Štiri fante muzikante", »Ostržkove dogodivščine", »Užaljenega medvedka" in »Sinjemodrega Petra".
Mladinski m otroški pevski zbor, ki ju vodi Romana Zveglič, štejeta 130 učencev. Na leto pripravita po deset pesmi. V sodelovanju z mladinskim zborom bršljinske osnovne šole pripravljata izvedbo znane kantate Radovana Gobca z naslovom »Naše trate".
Omenimo naj še šolski foto krožek, ki je vključen v klub mladih tehnikov. Šteje 23 učencev v dveh starostnih skupinah. Krožek in posamezniki so se že večkrat uveljavili in
•V :.•»■-	1
VNET ZAGOVORNIK ZNANJA - Novomeščan Toni Vovko, predsednik izvršnega odbora Združenja likovnih skupin Slovenije govori na zaključku izobraževalne likovne kolonije lansko poletje v novomeškem hotelu Kandija.
ZAKAJ RAZPOTJA?
Zakaj prihaja do navzkrižij med ljubiteljsko in profesionalno ustvarjalnostjo? Po mojem smo razhajanje zagrešili ljubitelji sami, ker pri delu ne znamo biti dovolj dosledni. Domišljamo si, da lahko že z malo znanja, do katerega smo se pač dokopali, osvajamo likovne vrhove. To je zmotno, čeprav je res, da se je kvalitetna raven ljubiteljstva nekoliko le dvignila nad diletantizem, ki je pred leti prevladoval malone povsod. Brez temeljitega in poglobljenega znanja ne bomo napredovali, zato bodi izobraževanje naša prva in nenehna dolžnost. Večkrat slišimo, da ljubitelji ne potrebujejo znanja, naj ostane ljubiteljstvo na ravni, ki jo je doseglo, torej pri diletantizmu, ker le kot tako ne bo v napoto profesionalnim likovnikom. Vendar si moramo dopovedati, da ljubiteljstvo ni in ne sme biti primitivna oblika naive. Zato je izobraževanje prva in osnovna oblika povezovanja likovnih ljubiteljev s šolanimi likovniki.
(Iz uvodne besede Tonija Vovka na problemski konferenci Združenja likovnih skupin Slovenije lani v Mariboru.)
prejeli najrazličnejša priznanja za sodelovanje na tekmovanjih in razstavah.	I.	Z.
LOKA:
STREHA PUŠČA
Kulturno društvo Primoža Trubarja iz Loke pri Zidanem mostu že vrsto let opozarja na dotrajano streho posvetnega doma. Streho bi bilo treba prekriti. Kulturna skupnost sevniške občine ima velike težave z denarjem za vzdrževanje kulturnih domov. Za vse domove imajo na voljo tako borno vsoto, da ni moč nikogar zadovoljivo podpreti. Skušali bodo pomagati ob rebalansu finančnega načrta.
KULTURNO ŽIVLJENJE
V Gradcu je V zadnjem letu zaživelo kulturno življenje. Poleg tamkajšnjega najbolj množičnega društva Gradaški mački, ki uspešno deluje ie vrsto let, so oživili igralsko skupno, ki je pripavila Nušičevo komedijo Dr. in z njo tudi uspešno gostovala. Člani skupine so sodelovali v pogramu na kmečki ohceti, Gračani pa nameravajo ustanoviti še oktet. Vsekakor bo morala metliška Zveza kulturnih organizacij njihova uspešna prizadevanja bolj podpreti.
Dolg do Lamuta
Aprila v Novem mestu razstava Lamutovih (odkupljenih) grafik
Marca letos bo minilo dvajset let, kar je umrl akademski slikar Vladimir Lamut. Nekaj več kot 46 let mu je bilo, ko je njegovo občutljivo srce omahnilo v objem tiste temne in skrivnostne Krke, ki ji je, kot je na njegovem grobu poudaril Božidar Jakac, posvetil največ ljubezni. Lamutov opus je izredno bogat, njegova zapuščina pa še vedno ni zbrana, zavarovana in hranjena, kakor veleva dolžnost do umetnikov. Javnosti so njegova dela še vse premalo dostopna, saj razen okrnjenih retrospektivnih razstav, prirejenih pred leti v Kostanjevici in Novem mestu, skoroda ni bilo prireditve, na kateri bi bil z deli izdatneje zastopan.
Pobuda, ki je prišla pred nekaj leti iz vrst novomeškega, po Lamutu imenovanega društva ljubiteljskih likovnikov, naj bi ob kateri Lamutovih obletnic izdali mapo njegovih grafik, žal, ni padla na preveč plodna tla in se tačas pravzaprav nič ne ve, kaj je z uresničitvijo zamisli. Hvalevredna pa je pobuda Dolenjskega muzeja, naj bi vsaj malo poskrbeli za ustrezno hrambo in zavarovanje Lamutove slikarske za puščine.
Že več mesecev pa teče akcija za odkup 52 Lamutovih grafik, ki naj bi bile aprila letos tudi razstavljene v Dolenjski galeriji. Za odkup je potrebno zbrati 208.000 dinarjev, ta sredstva pa naj bi prispevali republiška in občinska kulturna skupnost ter sam Dolenjski muzej, katerega oddelek za umetnostno zgodovi no bo odkupljene grafike tudi hranil v svojih fondih. Seveda pa dolg Dolenjske in Novega1 mesta do Vladimira Lamuta s tem niti približno ne bo odplačan.
BREZ STALNEGA KNJIŽNIČARJA NE GRE
Metliška mati čna knjižnica je edina v Sloveniji, ki ima stalno zaposlenega knjižničarja, čeprav bi ga po normativih morali imeti. V knjižnici je 8.000 knjig, izposoditi pa sijih je moč trikrat na teden. V knjižnici bi radi pripravljali tudi ure pravljic, razSrili knjižnično mrežo s potrebnimi katalogi in z delovnimi organizacijami organizirali vzajemno knjižnico. Za vse to pa bi v prvi vrsti 'mo rali stalno zaposliti strokovno usposobljenega knjižničarja.
Ključ in ključavnica
Nekaj besed o razstavi „Okovje" v Dolenjski galeriji
V Dolenj ii galeriji je že več dni na ogled razstava z naslovom „Okoyje“,kijo je posredoval Gorenjski muzej iz Kranja. Njen namen je v prvi vrsti predstaviti kronološki in stilni razvoj ključev in ključavnic, da bi bila popolnejša, pa so vanjo vključeni tudi drugi s ključem in ključavnico povezani elementi, kot so vratno tolkalo, primež, tečaj, nasadilo in ščitek.
Prikaz se začenja s predmeti, ki se po stilnih značilnostih uvrščajo v romanski slog, konča pa se z eksponati iz začetka 20. stoletja. Vse tovrstno okovje sodi v zvrst umetno obrtnih izdelkov vsakdanje rabe. Za primerjavo so dodani današnji ključi in ključavnice kot primerki industrijskih izdelkov.
Skozi stoletja je bilo rokodelstvo izredno pomembno, človek si je moral vse, kar je potreboval, narediti sam. Izdelke je izboljševal, jih slogovno bogatil, s tem pa tudi umetniški plemenitil. Vrh ročne izdelave je bil nedvomno dosežen v srednjeveški cehovsko organizirani družbi. Rokodelci so bili združeni v cehih, na območju Gorenjske je ceh kovačev v Škofji Loki deloval že leta 1475.
Izdelki umetnega kovaštva in ključavničarstva največkrat niso te-
meljili na lastnih domačih iznajdbah, kar zadeva mehanizme. Med številnimi anonimnimi izdelovalci vratnega in pohištvenega okovja pri nas velja omeniti predvsem škofjeloško ključavničarsko rodbino Jesenikovih. Delovala je od konca 17. stoletja do leta 1889. Ročno kovane predmete so izdelovali tudi kovači vokolici fužin.
Ključ in ključavnica sta imela v zgodovini predvsem eno »praktično" nalogo: morala sta zavarovati premično in nepremično premoženje pred nepoklicanimi. Okrasnost se je uveljavila znatno kasneje, vrhunec je dosegla v baroku in rokokoju, končala pa se je v secesiji. Okrasnost ni bila podrejena le uporabnosti, marveč tudi slogovnim spremembam oziroma modni smeri ustvarjalcev in naročnikov.
Konec 13. stoletja je pomenil tudi vidno upadanje ključavničarske umetnosti kot izdelovanja predmetov tako imenovane umetne obrti. Ključ in ključanica sta bila le še koristna predmeta, njuna oblika ni bila pcmembna. Oblika je ponovno prišla v ospredje v secesiji, vendar le pri ključavnici. Ob tehničnem napredku v 19. stoletju so bili pozorni predvsem na to, kako deluje mehanizem, ali se ključavnica varno in hitro zaklepa.
B. J.
DOLENJSKI LIST
(TELEVIZIJSKI SPORED^
13. 1.
8. I.
petek
1
17.25 POROČILA
17.30 JELENČEK, oddaja za otroke
18.00	PIHALNI ORKESTRI
18.30 OBZORNIK
18.45	NOTRANJE ČIŠČENJE Oddaje o zdravstvu so na mod hvaležne, če je treba ali ne, jih televizijci brez škode predvajajo po večkrat. Na srečo trinajstih oddaj, katerih prva bo na sporedu danes, še nismo videli. Posneli so jih v ZR Nemčiji, prva pa bo govorila o tem, kdaj in kako ter s čim se človeški organizem brani pred škodljivimi vplivi okolja.
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 A. Marodič: NOVOLETNI PUJS
Nekaj oddaj, ki so se zvrstile na Silvestrov večer, so televizijci že ponovili, drevi se bo to zgodilo še z zgodbo o pujsu. Ta je bila menda dokaj prijetno poživilo sporeda, zato si jo bodo najbrž ogledali vsi, ki so ob prvem predvajanju že rajali kje daleč od malih zaslonov.
21.00 NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.15	Tl DNEVI, TA LETA: FILMSKA KRONIKA 1949, dokumentarna oddaja
22.00 POROČILA
22.05	SPREMLJAMO, SODELUJEMO
22.15	NOČNI KINO: INDIJANEC JOHN
Naslovni junak opravlja težaška dela. Sreča belo dekle, z njo preživi večer, zaloti ju dekletov očim in se ju fizično loti. Oblast obtoži Indijanca posilstva belke, razbesneli meščani hočejo fanta linčati. Nesrečnež komaj pobegne, v divjem lovu nanj pride tudi do prelivanja krvi. Taka je na kratko vsebina ameriškega filma, ki ga je po lastnem scenariju 1974 zrežiral Sean McGregor, glavno vlogo pa igra William Smith.
Pod gornjim naslovom se bodo ob petkih zvečer vrstile športne oddaje, ki jih bodo sestavljali trije prispevki. V prvem bodo novinarji pregledali najvažnejše športne dogodke tedna, v drugem bo beseda tekla o množičnih rekreacijskih prireditvah ob koncu tedna, tretji prispevek pa bo vsakokrat sestavljal trimski nasvet Mita Trefalta. •
16.55	Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik -
17.45	Ključ za vse ključavnice -
18.15	Besede mladih - 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo (glasbena oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasba ob osmih (oddaja resne glasbe) - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Veliki mojstri (dokumentarna oddaja) 21.40 Razvajeni otroci (francoski film)
9.1.
sobota
1
8.15	POROČILA
8.20 POTOVANJE ŠKRATA SPANCKOLINA, češka risanka
8.30 KONCERT NA GOZDNI JASI
8.55 JELENČEK
9.25	PISANI SVET: OTROCI PRI DELU
9.55 ZGODOVINA LETALSTVA, dokumentarna oddaja
10.50	JEDRSKA REVOLUCIJA: ATOM PO VOJNI, dokumentarna oddaja
11.20 NOVA POMLAD ZELENA NOVI CVET BO POGNALA, dokumentarna oddaja o APZ
11.55 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Morzina
13.00 LJUDJE IN ZEMLJA
15.55 POROČILA
16.00 ZADAR: BOSNA, prenos košarkarske tekme
17.30 ČRNA KOKOŠKA, sovjetski film
Pravljico z gornjim naslovom je že pred poldrugim stoletjem spisal ruski pisatelj Aleksej A. Perovskij, bolj znan kot Antonij Pogorelskij. Po tem delu (njegov nauk je: za vse se je treba truditi, na svetu ni nič zastonj) je Viktor Gus lani posnel film, v katerem nastopajo Vitalij Seldeckij, Larisa Kadočnikova, Aristarh Livanov, Albert Filozov, Vladimir Kašpar in drugi. V središču pripovedi je desetletni pobič, ki živi daleč od staršev v internatu. Navadil se je na samoto, bral je viteške romane in si domišljal marsikaj. Nekega dne je kuharica lovila kokoško, da bi jo zaklala; fant se je prav te živali navadil, zato je prosil žensko, naj kokoški prizanese. Zgodilo se je tako in še kako drugače, kajti izkazalo se je, da je kokoška prvi minister skrivnostnega sveta in tjakaj je povabil dečka. Kralj se je dečku zahvalil tako, da mu je izpolnil katerokoli željo. Tako je bila uslišana želja, da bi fant znal rešiti vse šolske naloge, dogodki pa so se zasukali tudi drugače. Film je bil nagrajen na lanskem moskovskem festivalu.
18.55	NAŠ KRAJ
19.10	ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	VEČER Z . . .
20.45	CIRKUS
21.10	ZRCALO DNEVA
21.25	NEKO SOBOTNO NOC, ameriški film
Trije prijatelji zasledujejo lopove, ki so ukradli loterijsko srečko, kije zadela glavno nagrado. Raznovrstni pripetljaji so hudo smešni. . . Komedijo je 1974 posnel Sidney Poitier, ki igra tudi glavno vlogo, ob njem nastopajo še Bill Crosby, Harry Belafonte in še kdo.
23.05	POROČILA
16.35	Kako se je kalil Pavel Pleti-kosa — 17.35 Vroči veter — 18.30 Oliver Mandič in Beograd ponoči -
19.00	Tamburaši iz ZDA - 19.30 Dnevnik - 20.00 Meri Cetinič -
20.30	Pesniško gledališče - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21-55 Športna sobota - 22.15 Izziv novega
10.1.
nedelja
1
8.25 POROČILA
8.30 ŽIVŽAV
9.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Morzina
11.00	KO SEM BIL VOJAK
11.20	KAŽIPOT
11.40	PO SLEDEH FLAMENCA
12.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Morzina
13.30 POROČILA
15.30 DO KONCA DOMA, ameriški film
Oče noče sinu prepisati kmetije, zato ga fant proglasi za nesposobnega, da bi upravljal s premoženjem, in ga hoče na vsak način spraviti v dom
za ostarele. Temu se dedova vnukinja upre in popelje starčka na daljši izlet. Ko se vrneta, možakar spozna, da bo sin res laže vodil kmetijo, zato se mirno umakne v pokoj. Film je zrežiral Delbert Mann, glavni vlogi pa igrata Henry Fonda in Kristen Vigard.
16.45 POROČILA
16.50	SLIKE S PLIVSKIH JEZER, dokumentarna oddaja
17.30 ŠPORTNA POROČILA
17.45 Z. Žitnik: BOLEZEN IN OZDRAVITEV BUDE BRAKUSA, drama novosadskih televizijcev
19.15	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	PETRIJIN VENEC
Že po več filmih so posneli še televizijske nadaljevanke, tako tudi po Petrijinem vencu, ki ga je posnel Srdjan Karanovič in prejel puljsko
zlato areno za režijo, zlato areno za glavno žensko vlogo pa je dobila Mirjana Karanovič. Kot film tudi nadaljevanka kaže majhno srbsko rudarsko mesto, in sicer pred vojno, med,njo in po njej, glavna junakinja pa je nepismena ženska, ki v življenju doživi tri različne ljubezni, pri tem pa trpi samoto, razočaranja, upa zaman itd. Igrajo (ob M. Karanovič) še Marko Nikolič, Pavle Vuji-sič, Liljana Krstič in drugi.
20.50	TRIGLAV V JUŽNI AMERIKI, 2. del dokumentarne oddaje
21.25	ŠPORTNI PREGLED
21.55	POROČILA
16.15	Otok zakladov (mladinski film) - 17.45 Nedeljsko popoldne
- 18.55 Risanke - 19.30 Dnevnik
- 20.00 Cas jazza - 21.05 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Človek hoče navzgor
11. I.
ponedeljek 1
20.00	J. Mitchdl: OSTANI PRI MENI
16.05 KMETIJSKA ODDAJA
17.05 POROČILA
17.10	ZGODOVINA LETALSTVA, dokumentarna oddaja
18.00	IZOBRAŽEVALNA ODDAJA
18.30 OBZORNIK
18.45	ZDRAVO, MLADI
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
V neko zaspano vas pride štirinajstletno dekle v službo k stari ženski. Skrbela naj bi zanjo in ji delala družbo. Sprva domala uradniški odnos se sčasoma sprevrže celo v intimnosti, starka dekle ne pusti več stran, zato .. . Kaj se zgodi na koncu, bo razkrila angleška drama, ki jo je po scenariju Juliana Mitchella posnela Moira Armstrong, glavne vloge pa igrajo Cathelleen Nesbitt, Ann Francis, Zena Walker, Phyllida Law in drugi.
21.10	KULTURNE DIAGONALE Prva letošnja oddaja z gornjim naslovom bo govorila o slovenskem kulturnem sodelovanju s sosednjimi državami, še posebno zaradi narod-
12.1.
torek
1
SPANCKOLINA, češka risanka
17.30	BALET ZA VSAKOGAR: ANGLEŠKI BALET DANES
18.00	PUSTOLOVŠČINA
9.55	SLALOM ZA MOŠKE, prenos
1.	teka iz Bad Wiessceja 12-55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Bad Wiesseeja
16.05	SLALOM ZA MOŠKE, posnetek z Bad Wiessčeja
17.15	POROČILA
17.20	POTOVANJE ŠKRATA
Beograjski televizijci so posneli deset oddaj za otroke,govorile bodo o osnovnošolcih v njihovih življenjskih okoljih, o pionirskih dejavnostih, o željah, uspehih, pričakovanjih mladih. Delovni naslov prve oddaje je Mali rdeči traktor, govor bo o izredno uspešni pionirski kmetijski zadrugi v srbski Beli Crkvi. Otroci zaslužijo toliko, da si sami
sreda
1
17.25	POROČILA
17.30 CICIBAN, DOBER DAN:
mali Čarovnik in snežinke
17.45 PADLA Z NEBA, otroška oddaja
18.15	OKROGLI SVET
18.30 OBZORNIK
18.45 ZLATE MARIBORČANKE Oddaja bo govorila o zboru
MKUH Heribert Svetel, dekleta pod
vodstvom Ivana Vrbančiča so lani osvojila zlato plaketo na tekmovanju mladinskih zborov v Celju.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: SMRT NA NILU
Po eni od kriminalk znamenite Agathe Christie je film posnel angleški režiser John Guillermin. Zgodba je polna zapletenih umorov, raziskava teče na več koncih sveta, dokler se končno ne razplete, zakaj je bilo tragično poročno potovanje bogate in lepe dame in njenega moža. Glav-
ni junak je detektiv Poirot. Igrajo Peter Ustinov, Jane Birkin. Lois Chiles. Bette Davis, Mia Farovv.Oli-via Hussey, George Kennedy in drugi-
22.15	POROČILA
17.10	Dnevnik v madžarščini
17.30	Dnevnik 17.45 Majske igre
18.15	Aktualnosti 18.45 Narodna glasba	19.30	Dnevnik -
20.00	Kultura danes	20.45
Zagrebška panorama - 21.05 Večer v Ateljeju 212
14.1.
četrtek
1
17.25	POROČILA
17.30 S. Marmor: PA NE LE TO LETO
17.45 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KUUCU:	ZGODBA O KRUHKU
18.15	MOZAIK KRATKEGA FILMA
18.30 OBZORNIK
18.45 PO SLEDEH NAPREDKA Kako usposobiti jamo Kotredež,
da bi lahko zasavski rudarji izkopali še več rjavega premoga? Na to
vprašanje bo odgovoril prvi prispevek in prikazal, kako se naši in madžarski strokovnjaki trudijo preprečiti nadaljnji vdor vode v imenovano jamo. Drugi prispevek bo prikazal zdravljenje s t. i. večkanalno funkcionalno električno stimulacijo, ki je zelo uspešna metoda rehabilitacijskega zdravljenja. V oddaji bo govor še o značilnosti človeške ribice in drugih prebivalcev naših kraških jam.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	MEDNARODNA OBZORJA Leto dni Ronalda Reagana. Pod tem delovnim naslovom bo govor o
tem, kako učinkovita so bila dosedanja gospodarska, zunanjepolitična in še kakšna ravnanja zdajšnjega ameriškega predsednika, čigar priljubljenost med ljudmi že pada, vsaj po zadnjih anketah sodeč.
21.30	PANTOMIMIK LADISLAV FIALKY
22.10	V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini "
17.30 Dnevnik - 17.45 Siamci -j
18.15	Znanost - 18.45 Srečnadru-žina - 19.30 Dnevnik - 20-00 Teleskopija - 21.00 Po izbiri -
22.30 24 ur
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 8.1.
8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Ivo in Nina). 8.35 Otroške igre.
8.50	Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Glasbena matineja. 11.05 Ali poznate? 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti.
12.40	Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Praznik zvonov.
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 18.00 Pojemo in godemo.
18.30	S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra.
20.00	Uganite, pa vam zaigramo!
21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Radi ste jih poslušali.
23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program.
tedna (W. D. Schunuarre: Junakinja). 14.25 Z majhnimi ansambli.
14.40	Pihalne godbe. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15_S5 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Priljubljene operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (C. Tucker: Henry med slavci).
19.45	Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Nočni koncert lahke-glasbe. 0.05 —4.30 Nočni program.
22.30	Vodomet melodij. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4-30 Nočni program.
SREDA, 13.1,
PONEDELJEK, 11 I.
SOBOTA, 9.1.
8.05 Pionirski tednik. 9.05 Glasbena matineja. 9.45 Zapojmo pesem!
10.05 Panorama lahke glasbe, 10.40 Po republikah in pokrajinah. 11.05 Pojo amaterski zbori. 11.30 Pogovor s poslušalci. 12.10 Godala v ritmu.
12.30	Kmetijski nasveti. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Mladi mladim.
19.35	Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Oddaja za Slovence na tujem. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Od tod do polniči. 0.05-4.30 Nočni program.
8.05	Aktualni problemi marksizma.
8.25	Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Glasbena matineja. 11.05 Ali poznate?
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji.
12.10	Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Glasba neuvrščenih dežel. 38.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z Ansamblom Borisa Franka. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov.
22.30	Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. 0.05 -4.30 Nočni program.
8.05	Pisan svet pravljic in zgodb
8.30	Govorimo makedonsko srbohrvaško. 9.05 Glasbena matine-ja. 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.05 Ali poznate
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji
12.10	Veliki zabavni orkestri. 12-30 Kmetijski nasveti. 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo . . .	14-25
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Zborovska glasba vproj štoru in času. 18.15 Našgost. 18.3(1 Srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije. 19.45 Minute z Ansanv blom Nika Zajca. 20 00 Naj narodi pojo. 20.30 F. Liszta Sonata ' h-molu. 21.05 Odlomki iz •> Massneta opere Don Kihot. 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.1.0 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 14.1.
TOREK, 12.1.
NEDEUA, 10.1.
nostnih manjšin. Govor bo tudi o pomanjkljivem navezovanju naših kulturnih stikov z deželami tretjega sveta in neuvrščenimi. Govorili bodo Ivan Seničar, direktor Zavoda za mednarodno znanstveno, tehnično in kulturno sodelovanje, dr. Boris Kuhar, direktor Etnografskega muzeja, ter dr. Stane Južnič, profesor na FSPN.
2155 V ZNAMENJU
7.30	Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Žarko Petan: Pet pepelk). 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska matineja.
11.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Humoreska tega
8.05 Radijska igra za srednjo stopnjo (Prva oborožena vstaja na Kosovu). 8.35 Glasbena šola Novo mesto.
9.05 Glasbena matineja. 11.05 Ali poznate? 11.35 Naše pesmi in plesi.
12.10	Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Po domače. 11.05 V korak z mladimi. 18.00 Sotočja. 19.45 Minute z Ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Radijska igra (H. Bardijevvski: Pangeja).
8.05	Radijska šola za višjo stopnj0 (24 sličic v sekundi). 8.35 Mladina poje. 9.05 Glasbena matmeja. 11.05 Ali poznate? 11.35 Naše pesmi ifl plesi. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Od vasi dQ vasi. 14.05 Enajsta šola. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo.
18.35	Samospevi Marjana Kozine.
19.45	Minute z Ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21-05 Literarni večer (Humor z vsega sveta). 21.45 Lepe melodije. 23.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki. 23.10* Mozaik lahke glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik - 17.45 Zgodbe po Shakespearu - 18.00 Deček Skok
18.15	Izobraževalna oddaja - 18.45 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik - 20.00 Po sledeh napredka -
20.55	Zagrebška panorama 21.15 H. Berlioz: Fantastična simfonija
NAŠEL SEM DENARNICO
M.
ti/rco(/tu£bo<r
tuja/
Predzadnji ponedeljek prejšnjega leta sem se s sošolci vračal iz šole.
INFORMIRANJE MLADIH
plačujejo šolske potrebščine, spravijo skupaj toliko, da financirajo šolsko kuhinjo in še kaj, želijo si toliko dobička, da bi lahko kupili majhen traktor.
18.30 OBZORNIK
18.45 ČAS, KI ŽIVI: SUTJESKA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	SKUPNO, aktualna oddaja jugoslovanskih studiev
20.45 SLOVO OD MIRU
22.05	V ZNAMENJU
Predsedstvo RK ZSMS je tudi za letos razpisalo dve akciji, katerih glavni namen je spodbujanje informativne dejavnosti med mladimi. V akciji „Mladi novinar" lahko sodelujejo vsi mladinci, ki se na področju informiranja neprekinjeno udejstvujejo vsaj dve leti, in sicer kot dopisniki, novinarji ali kot mentorji in organizatorji obveščanja med mladimi. Druga akcija bo tekla pod nazivom ..Najboljše glasilo ZSMS"; vanjo se s svojimi glasih lahko vključijo mladi iz vseh šol, kolektivni člani ZSMS pa tudi mlad. iz delovnih organizacij, ako kritične prispevke redno objavljajo v tovarniških glasilih. Obe akciji bosta zaključeni junija letos in tedaj bo republiška priznanja prejelo deset mladih novi narjev in troje glasil. '
Na cesti sem zagledal denarnico in jo pobral. V njej so bili vozniško in prometno dovoljenje, osebna izkaznica, hranilna knjižica in večja vsota denarja. Denarnico sem nesel domov in naslednjega dne je mama obvestila lastnika, da so njegove stvari najdene. Za nagrado sem dobil
2.000	dinarjev.
BRANKO ŠMIDT OŠ Krmelj
ške občine, med njimi tudi Srečko f Aringer, Erih Medved in Damjan. , Rožman iz Artič. V šoli so naš sprejeli zelo prijazno in nam razkazali prostore, v katerih živijo in delajo gojenci. Videli smo velik0 sodobno opremljenih kabinetov in učilnic.	i
________________________ Fantje	iz	Artič
SPREHOD PO METLIKI
OSTARELIM OB NOVEM LETU
Črnomaljska krajevna organizacija Rdečega križa je v ponedeljek. 28. decembra, priredila srečanje ostarelih občanov ob novem letu. Pionirji so jim pripravili prisrčen kulturni program, sledila je čajanka in sproščen pogovor ter petje, l o je bilo še eno srečanje dveh različnih generacij: najstarejših in mladih.
'' NATALIJA P1ŠEC Črnomelj
SRAMEŽLJIVO PLOČEVINASTO TABLO, ki je kazala pot k delovni organizaciji Beti v novem metliškem naselju, so zamenjali 2 večjo, narejeno iz umetne sno'r'-Poslovnim strankam in kupcem. nav menjcnim v industrijsko prodajaln0-ne bo treba več spraševati mimoid°; čih, kam morajo zaviti, da bi prišb do Beti. Primer bi kazalo posnemat,1. saj*je v mestu Novoles. ki izdeluje takšne in podobne table.
OGLEDALI SMO Sl VOJAŠKO ŠOLO
V prvi polovici lanskega decembra sc je na obsik zagrebške srednje vojaške Sole rodov kopenske vojske odpravila skupina učencev iz breži-
NA NEDAVNI KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE - bilaJ< namenjena kulturi je bilo slišatj tudi, da so proslave, za katere p° šilja prireditelj posebna vabila, slabe obiskane. Nehote se porodi človekc misel, da bi bilo treba v takšni* primerili objaviti seznam vabljenih krajanstvo pa bi potem opazovalo kdo hodi po cesti rdečega obraza, To bi bilo sila zabavno, saj je znano da prejemajo vabila le ..vidnejši občani.
POTA
in sm?
V., DOLENJSKI LIST
dežurni
poročajo
Prvega januaija okoli 5. ure zjutraj se je Martin Kralj iz Pristave s še dvema prijateljema peljal s fičkom čez kandijski most proti Glavnemu trgu v Novem mestu. Na koncu mostu je stala postava z razkrečenimi nogami in razpetimi rokami. V bližini je bilo še 10 do 15 mladeničev. Kralj je ustavil pred neznancem. Kar je sledilo, v zgodovini novomeške „črne kronike" nima primere.
Ker se postava pred Kraljem ni hotela umakniti, je voznik stopil iz avta in stoječemu rekel, naj se vendar odstrani. Voznik je hotel sesti nazaj v fička,ko gaje eden od mladeničev potegnil iz avta in udaril. Pravzaprav sta Kralja dva držala, tretji pa gaje tepel. Eden od sopotnikov, ki je tudi hotel ven, je hitro sedel nazaj v avto in držal oboje vrat, da napadalci niso mogli do njega in še enega sopotnika. Kralj se je medtem napadalcem iztrgal in zbežal po poti, ki pelje h Krki.
Ker huligani niso mogli do potnikov v fičku, so se spravili na avto. Brcali so vanj, razbili stekla - škode na fičku je po prvi oceni za 25.000 din (!). Enemu od napadalcev je med razbijanjem uspelo odpreti vrata na levi strani fička. Ven je hotel potegniti Kraljevega sopotnika Slavka Klobučarja iz
Prve besede trenerja kočevskih rokometašic Ivana Žerjava, potem ko so njegove varovanke osvojile naslov jesenskih prvakinj v SRL, so bile:
skr eno povedano, še zdaleč nisem pričakoval takšnega uspeha. Resda smo vedeli, da imamo dokaj dobro ekipo, vendar smo pred pričetkom prvenstva označili sleherno
JESENSKE PRVAKINJE — Rokometašice kočevskega Itasa, ki zasluženo vodijo po prvem delu prvenstva v slovenski rokometni ligi. (Foto: M. Glavonjič)
ŠENTJANŽ:
NOVO ŠPORTNO DRUŠTVO
Decembra je bil v Šentjanžu ustanovni občni zbor športnega društva. Za predsednika so izvolili Jožeta Repovža. Moški nameravajo gojiti nogomet, košarko, rokomet in streljanje. Rokomet in odbojka ima pristaše tudi med ženskami. Predvidevajo tudi oblike rekreacije. V bližini vasi bodo uredili nogometno igrišče. Pri delu se bodo tesno oprli na šolo v kraju.
NOVOMEŠCANOM POKALNA TEKMA
Na kegljišču Terme na Čatežu je bila pred dnevi tekma za jugoslovanski pokal. Sodelovale so ekipe Brežic, Krškega, Rudarja in Novega mesta. Zmagali so Novomeščani z 909 podrtimi keglji, sledijo Brežice 878, Rudar iz Črnomlja 810 in Krško 761.
N. G.
NAJBOLJŠE DELNICE
Na medrepubliškem kegljaškem turnirju, ki ga je pripravil Kegljaški klub Kočevje, je nastopilo šest moških in tri ženske ekipe. V obeh konkurencah je bila najboljša ekipa iz Delnic. Pri moških so zmagali s 5.236 podrtimi keglji, Kočevje je bilo tretje (5.047). Pri ženskah je ekipa iz Delnic zmagala z 2.359 podrtimi keglji, Kočevje pa je bilo drugo (2.274).
PINOZA PRVAK KD „RUDI KEPA“
Prvo mesto na kegljaškem prvenstvu KD Rudi Kepa je osvojil Marjan Pinoza iz Kopitarne, ki je v tekmovanju 8 x 200 lučajev podrl 6.543 kegljev, sledijo pa Glavan (6-523), Bedek (6.407) itd.
J. BLAS
NOVO MESTO DRUGO
V Kočevju in Ivančni gorici sta bili tekmovanji za vstop v 1. republiško kegljaško ligo. Po dveh nastopih so Novomeščani drugi z 10.299 podrtimi keglji in so se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
OBČNI ZBOR
Člani boksarskega kluba Dušan Kveder-Tomaž iz Dolenjskih Toplic so imeli pred dnevi občni zbor, na katerem so dosedanje delo ocenili kot uspešno. Od leta 1977 je namreč iz vrst kluba prišlo 15 republiških prvakov, topliški boksarji pa so nastopili na 40 revijah.
BARTOU IN VENCUEVA
V Ivančni gorici se je z zadnjim nastopom končalo klubsko prvenstvo trebanjskih kegljačev. Slavil je Bartolj s 4.95 3 podrtimi keglji, 2. Goleš 4.933, 3. Gričar 4.870 itd. Pri ženskah je naslov ubranila Vencljeva z 2.353 keglji, 2. Vebrova 2.332, 3. Fliseijeva 2.269.
Rekordna atletska bera
Novomeška moška atletska vrsta najboljši športni kolektiv Dolenjske v minulem letu
Po vzoru ostalih športnih zvrsti tudi atletski delavci po vsakoletnem koncu sezone glasujejo in določajo najboljše ekipe in posameznike. Med slednjimi sta letos v republiškem merilu ponovno zablestela Novomeščana Darko Cuj-nik, državni rekorder v metu kopja s 83,56 metra in šesti na evropskem pokalu v Zagrebu, in republiški prvak Igor Primc, ki je ob treh rekordih SRS osvojil tri zlate medalje: v metu krogle, diska in kladiva. Ob tem pa ne gre pozabiti ostalih: mladinca Lapajneta, ki je prvak SRS v skoku v višino z 210 cm, mladinke Grete Hren, republiške prvakinje in rekorderke na 80 metrov z ovirami, Borisa Okleščena, Vaneta Kerža-na, Metoda Žužka, Maria Mohoro-viča, Janeza Pence, Karla Gačnika in ostalih.
Pri nadaljnjem pregledu atletskih dosežkov lanskega leta pa ne smemo obiti še izrednega uspeha vrste novomeških atletov, ki so s 4. mestom na lanskem ekipnem državnem prvenstvu dosegli naj-večji uspeh dolenjske atletike nasploh. Z rekordnim seštevkom točk je AK Novo mesto v Splitu zaostal le za beograjskima kluboma Crveno zvezdo in Partizanom ter AK Sarajevo, uvrstil pa se je oelo pred celjskim Kladivarjem, ki je še nedolgo tega nosil naziv najboljše jugoslovanske ekipe. Zato je ob tem verjetno prav, da se spomnimo nekaterih splitskih dosežkov, ki so pomagali novomeški vrsti do 31.845 točk, kolikor jih doslej še niso zbrali.
Prvi je prvega dne zablestel Mario Mohorovič v teku na 1.500 metrov, ko je osvojil 3. mesto z lani najboljšim rezultatom v Sloveniji - 3:45,8. Za njim so ostali
Celjan Lisec, Beograjčan Davido-vič itd. Mohorovič se je izkazal tudi drugega dne v teku na 5.000 metrov z razultatom 14:25,5. Drugi novomeški junak v Splitu je bil Darko Cujnik, ki je poleg uspešnega nastopa v metu kopja prispeval velik delež točk še v teku na 110 metrov ovire (15,6), v teku na 200 metrov (22,47) in obeh štafetah. Nič manj se ni izkazal mladinec Robert Sikonja, ki je v tekih na 400 metrov (50,6) in 800 metrov (1:56,7) postavil 'svoja osebna rekorda. Med pomembnejšimi izidi omenimo še troskakača Edija Kranjčiča, ki je s skokom 15,31 dosegel lani najboljši rezultat v Sloveniji, poleg tega pa je uspešno nastopil tudi v skoku v daljavo z rezultatom 678 cm. Sicer pa je bilo uspešnih posameznikov v novomeški vrsti še nekaj: od Štmuniča, Keržana, Pence, Žužka, bratov Okleščenov, Kolete do pionirja Primca, ki je zalučal disk kar 45,20 metra, Mal-naija, ki je v metu kladiva z 51,50 dosegel najboljši rezultat v Sloveniji, itd. Vsak je po svoje prispeval, da so za Novomeščani ostali klubi, kot Kladivar, splitski ASK, novosadska Vojvodina, zagrebški Dinamo itd.
Ob koncu še nekaj statističnih podatkov, ki prav tako kažejo viden napredek novomeške atletike. Atleti AK Novo mesto so lani osvojili kar 15 naslovov prvakov SRS, od tega čiani 3, starejši mladinci 1, mlaja mladinci 4, m'ajše mladinke 2 in pionirke 1 naslov. Tudi v seznamu lanskih državnih prvakov najdemo dvoje novomeških imen Darka Cujnika v metu kopja med člani in Igorja Primca, ki je postal prvak med mlajšimi mladinci v metu diska.
PO PRATIKO - V noči na 1. januar je nekdo vlomil v kiosk Dela v Bršljinu. Vlomilec je razbil steklo in odnesel nože, vžigalnike, žvečke ter nekaj izvodov Pavlihove pratike. Vrednost ukradenega blaga je okoli 1.500 din. Prav toliko je tudi škode na kiosku.
OB FIČKA - V noči na 3. januar so Novomeščanu Francu Rauhu, ki je bil na 'obisku v Črnomlju, ukradli fička, ki ga je parkiral pred hišo svojih staršev. Storilcem so na sledi.
NOVOLETNO OBILJE - Ne vemo sicer, če imajo novome&i Romi za praznovanje novega leta kakšen poseben datum, vsekakor pa je dejstvo, da so po končanih ,,civilnih" praznikih raje in več brskali po smetnjakih. Glede na predpraznično invazijo, ki so jo Novomeščani izvršili na trgovine, je bilo v smetnjakih tudi kaj najti, še vedno pa ostaja vprašalne okusa, da ne omenjamo higiene. (Foto: J. Pavlin)
V novo leto z nasiljem
Tolpa Novomeščanov meni nič tebi nič napadla in pretepla M. Kralja in sopotnika — Imena in motivi kmalu
znani
Podgrada. Klobučar se je branil, kolikor je le mogel, vendar gaje eden od napadalcev udaril in mu izbil nekaj zob. Klobučarje moral iskati zdravniško pomoč.
Kralj in sopotnika so napadalce videli prvič. Z njimi prej niso imeli nobenega stika, saj so vsi trije silvestrovali pri sorodnikih v Podgradu, ob petih pa so se (trezni, kot je ugotovila preiskava) odpravili voščit novo leto še sorodstvu v mestu.
Miličniki so še isto dopoldne prijeli vse napadalce. Gre za skupino mlajših Novomeščanov, ki so se v jato zbrali po naključju, združil jih je pravzaprav alkohol. Preiskava zoper nasilneže teče, v kratkem bodo znana vsa imena napadalcev ter tudi motivi, ki so pripeljali do nezaslišanega nasilja. Kot smo zvedeli na novomeški postaji milice, je bilo v Novem mestu za praznike toliko pretepov kot še nikoli.
V eni noči vlomljeno v štiri poslopja
V Brežicah prijeli V. Jelen-čiča iz Osijeka, ki je imel nekaj ukradenih reči
V noči na 2. januar je neznanec vlomil v 3 vikende in eno stanovanjsko hišo na Libni pri Krškem. Iz počitniške hišice Alojza Kovačiča iz Krškega je izginilo 50 litrov vina, sekira in kladivo; škode je za 3.000 din. Zatem je bil na vrsti vikend Friderika Klanščka iz Krškega, ki je ob tranzistor in nekaj jedače; iz počitniške hišice Franja Trzuna iz Zagreba pa so izginili usnjen površnik, suknjič, hlače, srajce, odeje, brivnik, perilo, budilka in nekaj dobrot; škode je za 15.000 din. Nato je vlomilec obiskal še hišo Alojza Cankarja iz Ljubljane. V poslopju je prenočil in si pripravil nekaj za pod zob. Še istega dne so v Brežicah prijeli 41-letnega Vinka Je-lenčiča iz Osijeka. Pri njem so našli nekaj v vikendih „posvojenih“ predmetov. Vse kaže, da bo Jelenčič imel težave s sodiščem.
NAŠLI SO GA MRTVEGA
V Veliki vasi pri Krškem so 1. januarja našli mrtvega 45-letnega Alojza Bajca iz Velike vasi. Bajc je bil do polnoči pri bratu Jožetu v Gorenji vasi, nato pa se je namenil voščit k stricu. Med potjo je padel v plitek jarek in se, tako kaže, zadušil v blatu in vodi.
VEČ STRAHU KOT BUŠK
Na železniški postaji v Dobovi 47-letni strojevodja Milivoje Ilič iz Rume 29. decembra zgodaj zjutraj ni upošteval navodil pr e mik a ča Mihaela Marinca iz Dobove, ki je stal na prednjem koncu njegove lokomotive, ter zato trčil v stoječo kompozicijo potniškega vlaka. V nesreči je bilo bolj prestrašenih kot obtolčenih 7 potnikov, škode pa je za 40.000 din.
7
Do naslova na gostovanjih
Trener kočevskih rokometašic o prvenstveni sezoni
uvrstitev nad petim mestom za velik uspeh."
Po besedah Ivana Žerjava je jesenski uspeh še tolikanj večji, če vemo, da so Kočevke v pripravljalnem obdobju ostale doma, saj jim skromna denarna sredstva niso dovoljevala kaj drugega.
„Tokrat smo pač v celoti izkoristili domače terene za vadbo, hkrati pa smo izrabili dobre soseske odnose z Novim mestom, Šentjernejem in Olimpijo in odigrali večje število prijateljskih tekem, ki so se nam v prvenstvu zelo poznale."
Zanimivo je tudi vprašanje Žerjavu, ki so mu ga kočevski ljubitelji rokometa postavljali po koncu prvenstva. Da je namreč njegova vrsta v jesenskem delu izgubila na domačem igrišču tri točke, na gostovanjih pa vselej zmagala.
,,V gosteh se igra enostavneje, bolj sproščeno, medtem ko doma gledalci zahtevajo zmago za vsao ceno. Takšen pritisk je težko izdrža-ti, kar se je najbolj pokazalo ob doma izgubljenem srečanju z Branikom."
In kako bo spomladi?
„Ni naš cilj osvojiti prvo mesto za vsako ceno, pač pa obdržati stik z vrhom ženskega rokometa v Sloveniji. Treba pa je takoj reči, da nam zimski odmor ni dobrodošel, saj nimamo primernih prostorov za vadbo. Delno rešitev smo našli v dogovoru z Ribničani, da smo enkrat na teden gosti v njihovi dvorani. Sicer pa, kot sem dejal že spočetka, tudi za jesenski del prvenstva nismo imeli najboljših možnosti za priprave . ..“
M. GLAVONJIČ
NOVA ŠPORTNA DVORANA V TREBNJEM
V Trebnjem so pred dnevi odprli novo telovadnico pri osnovni šoli, ki so jo zgradili s pomočjo samoprispevka občanov in delovnih organizacij občine. Dvorana meri 44 x 24 metrov, opremila pa jo je tovarna športnega orodja Elan. Ob otvoritvi je bi! atletski miting osnovnošolskih reprezentanc. Pri pionirjih so etapno zmagali učenci OŠ Trebnje, 2. Mirna, 3. Mokronog; pri pionirkah je bilo prav tako 1. Trebnje, 2. Velita Gaber, 3. Mirna.
N. BUKOVEC
TUDI NOVO MESTO IN KOČEVJE NAPREJ
V soboto in nedeljo je bilo na kegljišču Name v Kočevju in ČOŽ v Ivančni gorici prvo kolo kvalifikacij za prvo slovensko ligo. Med devetimi moštvi je prvo mesto osvojila Tekstina iz Ajdovščine (10.494), druga je bila ekipa Novega mesta (10.299), ekipa Kočevja pa je bila šesta (10.060 podrtih kegljev). V naslednje kolo se je uvrstilo 8 najboljših ekip.
NOVOLETNO VOŠČILO V OBLIKI GRANATE
Pri Novinovih v Podturnu so 2. januaija zvečer užili obilno meru strahu. Ko je Anton Novina mirno gledal televizijo, je nenadoma zaropotalo in pred njim je obležalo pravo pravcato ohišje granate. Ugotovili so, da je izstrelek predtem prebil streho in strop hiše ter se znašel v dnevni sobi.
Neslano in nevarno šalo so si privoščili trije mladi iz Podturna, ki so v zapuščenem kamnolomu nad naseljem zakurili ogenj in nanj zmetali najdene stare granate. Po eksploziji je eno od ohišij odneslo prav v Novi-novo hišo. Škode je za 5.000 din. Besedo bodo imeli sodniki.
BEŽAL PRED ŠKARJAMI - Josip Ban iz Bedekovčine je 2. januarja popoldne vozil z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Odrgi je opazil, da z nasprotne strani neki osebni avto prehiteva kolono. Ban se je umaknil na bankino, pri čeiner ga je zaneslo čez rob na nasip, kjer se je prevrnil na bok. Laže ranjeni sta bili sopotnici, škode je za 50.000 din. Voznika, ki je prehiteval kolono, še iščejo.
KOLESAR PADEL - Na Silvestrovo popoldne je 52-letni Franc Jereb iz Gornjega Brezovega peljal
na kolesu proti Blanci. Možak je bil nekoliko dobre volje, na ravnem delu ceste gaje zaneslo, padel je in se huje ranil.
ODPRL SE JE PRTLJAŽNIK -Anton Grmšek (21 let) z Malega Kamna se je 3. januarja popoldne peljal s fičkom skozi domačo vas. Nenadoma se je prtljažnik na fičku odprl, Grmšek, ki ni nič več videl,je zapeljal v levo in trčil v avto Mirana Kozoleta s Senovega, ki je tisti hip pripeljal nasproti. Laže ranjena sta bila Kozole in Gramškov sopotnik Anton Devetak z Malega Kamna.
V vseetapnem prvenstvu SRS, kjer določijo vrstni red na podlagi seštevkov točk na vseh prvenstvenih tekmovanjih v Sloveniji, je AK Novo mesto s 1.193,5 točke na 6. mestu, Brežičani so z 201,5 točke štirinajsti, Kočevci pa s 160,5 točke na 16. mestu med 26 atletskimi organizacijami SRS. Resda je novomeški klub lani nekoliko nazadoval, saj je bil še predlani četrti, vendar gre to predvsem na račun dejstva, da se zaradi finančnih tefav ni mogel udeležiti vseh tekmovanj.
Še uvrstitve dolenjskih atletskih kolektivov v absolutnem pokalnem prvenstvu Slovenije:	pri
moških so Novomeščani peti, Kočevci dvanajsti in Brežičani petnajsti, pri ženskah pa so Novo-meščanke osme, Kočevke dvanajste, medtem ko so Brežičanke brez uvrstitve.
FRANC MIKEC
D JUNAKI SPLITA -r Primc je bil med tistimi, so največ prispevali k naj-ijemu ekipnemu dosežku ienjske altetike - 4. mestu državnem prvenstvu v Spli-(Foto: F. Mikec)
AVTO GA JE POTLAČIL
Na Silvestrovo popoldne je 304etni Franc Kristan iz Novega mesta peljal z osebnim avtom po Koštialovi ulici v Novem mestu. Avto je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v drevo, nakar se je zvalil po strmini na Cesto herojev. Kristan je med prevračanjempadel izavta.kigaje nato stisnil. Hudo ranjenega Kristana so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 100.000 din.
PREDNOVOLETNA NORUA - Novomeški Glavni trg nasploh ne velja kot prostor, kjer brez težav dobiš prostor za parkiranje. V dneh pred novim letom pa je bilo tako, da so se še pešci težko prebijali med natlačeno stoječo in vozečo pločevino.
Mi
foto slišal: Milan Markelj
VEDNO MALICAM TAKO. MI VSAKDO NE GLEDA POD ROKE.
VSAJ
dolenjski list pred 20 leti
Družbena sredstva malo
Davki so še za plače učiteljem premalo — Skupni
problemi, skupne rešitve — Tujina je šola ljubezni
PREDSEDNIK OLO Niko Belopavlovič je kritično ocenil nepravilne odnose, ki vladajo na vasi, npr. glede popravila potov in lokalnih cest, glede odnosov do šol in elektrifikacije, ponekod vodovodov ipd. Včasih se posamezniki kaj radi izgovarjajo: „... saj sem dal za davke nekaj tisočakov...“ pri tem pa hočejo imeti za ta denar pot do hleva oz. hiše. Tak kričač noče videti, da je dal 2.000 din za cestno takso, pa se vozi z družbenimi avtobusi v mesto po asfaltnih cestah. Ljudje včasih pravijo: plačujemo davek, občina pa naj postavi šolo!“ To, kar dobimo z davki, pa niti ni zadosti za plače učiteljstva! Za novo šolo bo potreben tudi samoprispevek. Družbena sredsteva nam za vse želje ne bodo zadostovala.
ZAVEDATI SE MORAMO, da standarda ne predstavljajo samo plače, temveč da je važno tudi, kaj in po kakšni ceni dobimo tisto, kar nam je potrebno, komu služijo stvari, ki so danes problem, in kdo je zanje odgovoren. Ne smemo pozabiti, da delavec v tovarni in kmečki prebivalec ne moreta biti brez šole, zdravstvenega doma, trgovine, kruha itd. Zato mora enkrat za vselej izginiti napačno mišljenje, daje samo nekdo za nekaj odgovoren. Uveljaviti se mora geslo: skupni problemi, skupne rejbtve.
TUJINA JE ŠOLA ljubezni do domovine. Ne poznam rojaka, ki bi jo pozabil, kljub temu, da je odšel pred nekaj leti v svet, kjer bi si rad kupil avtomobil. Toda kakšno razočaranje! Tudi takrat, če sije morda le kupil rabljen avtomobil s stradanjem. A potem? Kaj zdaj? Ključa - potnega lista — nima, da bi se vrnil, da bi šel nazaj s svojim avtomobilom, ki ga je pristradal, ne prihranil.
SKORAJ PO VSEH stranskih mestnih ulicah v Novem mestu se otroci sankajo in smučajo, da so ceste popolnoma gladke. ': hiš.
Starejši ljudje si ne upajo iz 1
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 11. januarja 1962)
SVETU OKOLI
POMEMBNO - Med nad-vsem pomembnimi obvestili, ki jih je posredoval novinaijem ameriški ambasador v Moskvi, je tudi ta velevest, da se je njegov papagaj Cy že naučil dve ruski besedi:	„harašo“	in.
„njet“. Lahko predvidevamo, da se bo genialna ptica kmalu naučila zapeti Kalinko, če bo le ostala dovolj dolgo v Moskvi.
NAJ OSTANE DOMA! -
Uprava mestnega prometa v angleškem mestu Peterborough je dovolila vozniku avtobusa Robertu Rembreyju, da ostane doma vsak petek, ki ima pred seboj trinajstico v koledarju. Vraževernost gor ali dol, vsak 13. dan v mesecu, ki je bil povrhu še petek, je nesrečni Robert imel kakšno smolo: imel je tri trke, povozil ga je neznan motorist, padel je v reko, ko je sam vozil motorno kolo, nekega 13. v mesecu pa je padel s strehe, ko je sosedu naravnaval anteno. Če tisto o zli trinajstki in nesrečnem petku drži - za Roberta pa je dokazano, da drži, potem mu tudi doma ni rešitve.
O JABOLKIH - V neki šoli v San Franciscu je med roditeljskim sestankom morala posredovati policija, ker so se vročekrvni starši učencev začeli neusmiljeno pretepati. Vzrok spopada med roditelji je bilo nesoglasje; niso se mogli odločiti, kako bi preprečili, da bi njihovi sinovi ne pretepali deklic in jim ne slačili spodnjih hlačk. Omenimo, daje naraščaj star šele po osem let, da pa, tako kaže, že potrjuje rek o jabolku, ki ne pade daleč od drevesa.
NEKAJ MANJKA - Japonci pripravljajo računalniško napravo, ki bo zlahka prenašala govorjene besede v natisnjene. Super moderna tajnica iz mikro-vezij naj bi prav kmalu prišla na Tržišče. Vprašanje pa je, ali bodo z njo vsi zadovoljni. Če drugega ne, malce nerodno bo kdaj -pa kdaj takšno tajnico vzeti na kolena, kar menda šefi
S ra v radi počnejo in so pripravnem spregledati tipkopisne na-' pake, če je tajnica pravšna. Elektronsko japonsko čudo najbrž ni.
Kaj so pred 80 leti p Dolenjske Novici											3.
r	laj	odu	irn	ej	■ w is	e o	ibli	ike n	eedii	lOSt	i
Rakova rana na krepkem deblu kmetijstva — Na Poljskem pruski učitelj pretepa otroke — Kako ohraniti mehove sesalcev in ptičev za dalje časa — Razglednice											
(Druga) rak-rana, ki gloda na krepkem deblu kmetijstva, je naša needinost in prepirljivost, ki jo tolikrat srečavamo v vasi v najodurnejših oblikah. Zavoljo malenkosti se pogosto vname prepir, v veselje vseh onih, ki zajedajo kakor trtna uš naš mozeg in ki si še prizadevajo podpihovati neenotnost v vasi. Le redkokdaj poznajo vaščani slogo, če tudi slišijo toliko svarilnih opominov. .Kmetje, bodite edini!“ se glasi od vseh stranij od dobrohotnih ljudij in tudi mi ne moremo druzega, nego da poklada-mo kar najtopleje na srce edinost in slogo,kajti dokler te ni, nam vse drugo nič ne pomaga. Pustite svojo trmoglavost, ki ima za posledice samo nesrečne pravde in prepire, proč z neumno kmečko prevzetnostjo. Sloga jači, nesloga tlači.
(Prusi) so zopet enkrat pokazali vso svojo oholo silovitost do Poljakov. V mestu Vresznu je prišlo povelje do državne oblasti, da se v šoli krščanski nauk ne sme več poučevati v polj-
J skem jeziku. Otroci pa nemško niso hoteli
■ odgovarjati in ne moliti. Zdaj pa pride okrajni
■ šolski nadzornik in zapove učitelju, da mora 14 I otrok drugega za drugim pretepsti. Seveda so
g otroci vpili in jokali. Matere otrok pridejo v I šolo, da bi jih branile pred kruto silo. A j nadzornik ukaže, vpričo mater otroke še dalj'
■ pretepati.
D (Da moremo) ohraniti mehove manjših J sesalcev in ptičev dalje časa, se poslužujemo — raznovrstnih načinov. Lahko jih z mesnato, notranjo stranjo razpnemo na kak les ali desko in obesimo na kakem sončnem kraju, kjer vleče, da se presuše. Še bolj pa priporočamo kože strojiti.
(Sedaj) prenovljena tiskarna J. Krajca je tudi zmožna izvrševati razglednice v različnih barvah, omenjamo krasno izvršene razglednice Trške gore v trobarvnem tisku.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1901)
Vse slabši nevidni
plašč Zemlj
Polnih osem mesecev je v krožnici okoli Zemlje potoval satelit Magsat, s katerim so raziskovalci poskušali natančno premeriti magnetna polja našega rodnega planeta,a. Ko se je ta posebni satelit vrnil nazaj na tla in so pri NASA pregledali prve podatke, so ugotovili, da so se sumi znanstvenikov potrdili: magnetno polje Zemlje slabi.
Zaenkrat znanost ne pozna pravega odgovora, zakaj se to dogaja. Sodobna teorija trdi, da magnetno polje nastaja pri potovanju fluidov v raztaljeni Zemljini notranjosti. Če pride do odmikov v njihovem običajnem gibanju, pride tudi do sprememb v magnetnem polju. Seveda je to le znanstvena domneva, ki so jo izdelali teoretski fiziki, žal pa do danes ni še nihče uspel narediti niti uporabnega modela, s katerim bi lažje razvoljali to zahtevno vprašanje.
Ugotovitev, da se z magnetnim poljem nekaj dogaja, pravzaprav ni presenetila strokovnjakov. V 4,5 milijarde let dolgi zgodovini Zemlje je jakost magnetnega polja že več-' krat nihala, prav tako pa sta se zamenjala oba pola. Pri raziskovanju molekul v zelo starih nanosih ognjeniških izlivkov so strokovnjaki ugotovili, da se pola magnetnega polja zamenjata vsakega pol milijona let: kompas torej kaže vsakega pol milijona let v drugo smer.
Na osnovi številnih podatkov, zbranih s satelitom, so izračunali, da se bo naslednji preobrat polov dogodil čez 1200 let, če bo jakost magnetnega polja padala s sedaj ugotovljeno stopnjo. Ta izračun pa je že dal tudi zanimive stranske rezultate. Paleontologi so hitro ugotovili, da se spremembe polov skladajo z obdobji izumiranja številnih živalskih in rastlinskih vrst v zemeljski zgodovini. Še več, celo razvoj človeka naj bi bil tesno povezan s pojavom spreminjanja polaritete magnetnega polja.
V študiji, ki je nedolgo tega izšla v reviji Journal of Field Archeology, sta Kopper in Papamarinopulos povezala obdobja spreminjanja polaritete s pomembnimi dogodki v razvoju človeške vrste.	Po njunih
domnevah se obdobje, v kate-
rem je človek izdelal prvo kamnito sekiro, pokriva s spremembo polov pred dvema milijonoma let. Najbolj primitivna kamnita orodja — pestnjaki -so sicer stara okoli 700.000 let, vendar pa je iznajdba sekire, ki predstavlja podaljšano in močnejšo roko, pomenila pravo tehnološko, revolucijo kamene dobe. Do odkritja sekire pa so naši davni predniki prišli prav v obdobju spremembe polaritete zemeljskega magnetnega polja.
Vsekakor zanimiva in presenetljiva ugotovitev.
Kopper in Papamarinopulos sta šla v svoji študiji še dlje. Tudi izumrtje neandertalcev povezujeta z omenjenim fizikalnim pojavom. Geomagnetno polje namreč predstavlja nekakšen plašč, ki ljudi in druga živa bitja varuje pred škodljivim kozmičnim žarčenjem. Ob njegovi slabitvi je zaščita Zemlje slabša, varovalni ozonski „plašč“ napoka in smrtno žar-čenje seje smrt in uničenje.
Ultravijolična svetloba, ki bi brez prave ovire obsevala živa bitja, bi povzročila raka kože, opekline in povzročila prekomerne količine vitamina D v človekovem organizmu. Vse to predstavlja smrtno nevarnost.
Na osnovi takega premisleka oba avtorja študije menita, daje mogoče sklepati, da je svetlo-koži evropski neandertalec izumrl pri spremembi polaritete zemeljskega magnetnega polja, medtem ko se je njegov afriški vrstnik, ki je živel bliže ekvatorju in je imel temno kožo, obdržal veliko dlje. Pigment v koži ga je ščitil pred ultravijolično svetlobo.
Zmanjšanje jakosti magnetnega polja pa prinaša še druge nevarnosti. Ni ravno potrebno, da gride do zamenjave polaritete. Ze občutnejša slabitev lahko
Čas je pozabil nanje
Katera žival lahko premika ušesa kot konj, zvije noge kot nosorog, ima trup kot prašič in rilec kot slon? Tehta nekaj čez 200 kilogramov, pa vendar cvrči kot ptica, kadar je vznesena od ljubezni. Na svetu prebiva že 50 milijonov let in je preživela sabljozobega tigra, mamuta, dočakala je vzpon človeka iz živalskih prednikov. Ta nenavadna žival je tapir, žival, ki jo pozna le malokdo, kljub temu daje zelo zanimiva.
Nekdaj je družina tapirjev prebivala tudi na severni zemeljski polobli na Kitajskem, v Evropi in Severni Ameriki, danes pa žive ohranjene štiri vrste v Srednji in Južni Ameriki in na jugovzhodu Azije. Fosilne najdbe kažejo tudi, da se je
žival izjemno malo spremenila skozi desetine milijonov let.
Prvi strokovnjaki za poznavanje živali so tapirje pomotoma uvrstili med vodne konje in kasneje tudi pomotoma med divje svinje, dokler le niso priznali, da gre za samosvojo živalsko družino. Ime so si sposodili kar od amazonskih Indijancev, ki žival imenujejo tapiira. V vseh jezikih sveta jim pravijo tako.
Bati se je, da bo tapir ostal živ samo š«. v jezikih, saj se s krčenjem divjine, pragozdov, kjer živi, ta živalska vrsta giblje v zaton. Gorski tapirje že čisto na robu izginotja. V Andih, kjer edino še živi, so jih našteli nazadnje samo že nekaj sto. Nič bolje ne kaže njegovim bratom v pragozdu. .
Brazilski tapir z mladičem. Nenavadna žival se splazi skozi še tako gosto rastlinje, kjer vsaka druga odpove.
povzroči izumiranje živih bitij, ker je vsako živo bitje občutljivo nanjo. Strokovnjaki so ugotovili, da spremembe v magnetnem polju vplivajo na delovanje žlez z notranjim izločanjem. Molekule, ki se nahajajo v adre-nalnem delu možganske skorje, ob občutnejših spremembah izgube svoj običajni položaj, kar povzroči motnje v nadzoru količine soli v organizmu. Taka okvara lahko pripelje do resnih bolezni in smrti. Se huje je, kadar „znorijo“ žleze z notranjim izločanjem, ki uravnavajo rast, razvoj, plodnost ipd. In prav do takšnega „norenja“ žlez lahko pride, če bo geomagnetno polje še naprej slabelo.
V raziskovalnih laboratorijih so znanstveniki odkrili, da iste poskusne miši, ki žive v slabotnem magnetnem polju, izgubljajo sposobnost razmnoževanja pa tudi življenjska doba se jim občutno skrajša.
Če se človek enako odziva na slabljenje magnetnega polja, potem lahko zapišemo, da se bo človeštvo leta 3182 znašlo pred množičnim pojavom neplodnosti. Seveda, če ga ne bo že prej uničila kakšna druga nadloga ali pa kar lastna neumnost. Brez kakršnega koli slabljenja gec magnetnega polja se človeštvo lahko izniči že dandanes; tolikšne zaloge smrtonosnega orožja je človek nakopičil na ubogem planetu Zemlji.
   —v
Orožje: protihrup
Med hudimi onesnaževalci okolja niso samo plini, kemikalije in raznovrstni odpadki, temveč sodi mednje tudi hrup. Zdravniki in raziskovalci so znanstveno ugotovili, da • je hrup zelo škodljiv človekovemu zdravju, zato je razumljivo, da so po svetu začeli i&ati načine, kako se rešiti te nadležnosti. Najnovejši način premagovanja hrupa s hrupom, kar naj bi bila doslej najbolj učinkovita metoda, predlagajo strokovnjaki Britanske plinske družbe, ki so prvi praktično uporabili teoretična odkritja raziskovalcev chelseskega koledža v Londonu.
Metodo so preizkusili v obratu, kjer rabljeni plin spuščajo v ozračje, pri tem pa nastajajo nizko frekvenčni šumi. Četudi plin odvajajo po posebnem,zvočno izoliranem dimniku, je neprijetno golčanje slišati daleč naokoli.
Trdega oreha so se lotili s pomočjo računalnika. Na odprtini dimnika so montirali venec zvočnikov, ki oddajajo nekakšen antizvok, ki ga modelira računalnik. Zvočni protiudarec natančno spremlja hrup, ki nastaja v dimniku, in ga tako sproti in učinkovito izničuje
Kot so izračunali, je novi način dušenja hrupa precej cenejši od dosedanjih izolacijskih naprav v dimniku. Seveda pa zahteva novi način borbe proti hrupu še vetiko dodatnih raziskav, preden nam bo motda nekoč le uspelo premagati tega potuhnjenega, a hudega sovražnika.
Rešitev iz prejšnje številke
Li^S.K. O J
A M o_l C i R v £ K
T J NA S> K. A”1^A C
P.OIJ
i P8® A p o;r t z.^ i
T L A'—N
K i N; A
V vsakem bitju so čudovite možnosti.
' “A. GIDE
Bolje, da je pesnik brez občinstva, kot da je občinstvo in ves narod brez pesnika.
O.	ELITIS
Človek je samo gnojilo drža-
P. ZIDAR
fc]		d 1	kraj v vojvodin	vodnik ladje	siam	elektron volt -	zrigoiai svet	d 1	nekd.jap .elcvKte	pijača	ati. panoga
		igralec						nmma-ti bogov odprtj,-			
		zapisan pravila							t |		
		cimo«* avto				fes				.	
		tantal			doba				okay		
		pesnik bor			mem- brana				nočno		
		>								del benz. motorja	trojica
meja bersa v				eg stvar				SPiS			
d 1 s' Primorjem gar				de! slike				mesto v zrn			
roko- delstvo			zaimek				jpopravl^ fteCUr				
			preskus				Mfl				
gled. plesalka						prebiv. ilirije nagon					
rus. pesnik					tros lantan						
neres- nica		velika kašča						am.m ime			
nadav		itmesto objadr. obali						vek			
VAŠA ZGODBA
Z OBROBJA ZNANOSTI
Da se gledati tudi z dlanmi
Na lanskem srečanju v Šanghaju je 14 mladih Kitajcev pokazalo strokovnjakom in novinarjem, da predmete lahko prepoznajo z dlanmi, nogami, zapestjem itd.
Oči niso edino čutilo, s katerim ljudje lahko zaznavajo svetlobo, vidijo predmete in razlikujejo barve. Lanski simpozij v Šanghaju, na katerem so strokovnjaki razpravljali o nenavadnih čutnih sposobnostih, je postregel s tovrstnimi dokazi. Pred več kot dva tisoč zdravniki, vzgojitelji, psihologi, novinarji in drugimi strokovnjaki je 14 mladostnikov prikazalo sposobnost razlikovanja barv z dlanmi, temenom, uhljem, hrbtom, s stopali in zapestjem. Točnost prepoznavanja je bila 80-odstot-na, kar je zanesljivo tako visok odstotek, da ne dopušča slučajnosti.
Da bi bila zadeva še bolj skrivnostna, je gledanje z različnimi deli telesa neodvisno od vidne svetlobe, saj so mladostniki s temi izjemnimi sposobnostmi prepoznavali predmete in njihovo barvo tudi v takih primerih, ko bi bile oči nemočne. Točno so uganili predmet tudi takrat, kadar je bil prekrit, zaprt v plastično škatlo ali zavarjen v kovinski valj. Celo aluminijasta posoda s 4-centimetrsicimi stena-
mi, v kateri običajno shranjujejo izotope, se ni mogla upirati neobičajnim čutnim močem.
Kako pride do takšnega zaznavanja, tudi na kitajskem simpoziju niso razkrili. Slika predmeta se menda počasi izostri v prednjem delu možganov — tako so strokovnjakom razlagali vsi, ki so sodelovali pri poskusih.
Nenavadno srečanje v Šanghaju je bilo namenjeno bolj samemu seznanjanju z neobičajnimi pojavi čutenja kot pa znanstvenemu raziskovanju. In čeprav pišejo kitajski časniki o simpoziju kot o povsem verodostojnem dogodku, le ne gre vsemu verjeti do pike. Res pa je, da se v vse več kitajskih inštitutih in klinikah ukvarjajo s primeri „gledanja“ z različnimi deli telesa. Resnica bo morda nekega dne le ugledala beli dan.
Sicer pa se lahko vsakdo sam prepriča, ali je v vsem tem kaj resnice. Po mnenju kitajskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s pojavom prepoznavanja barv s prsti in dlanmi, je ta sposobnost med ljudmi mnogo bolj raz-
širjena, kot mislimo. Menda je med 40 slučajno izbranimi otroki 16 odstotkov takih, ki imajo sposobnost zaznavanja barv s prsti vsaj malo razvito. Značilno je, da so otroci zanjo bolj dojemljivi in da z zorenjem človek izgublja že tako dovolj prikrito sposobnost.
Zanimivo je, da so med potekom srečanja povabili k sodelovanju tudi nekdanje dekletce, kije imelo svoj čas zelo razvito sposobnost zaznavanja barv s kožo. Danes je to že odrasla ženska in mati dveh otrok, pa je pred udeleženci srečanja prikazala prav takšno moč zaznavanja kot nekdaj. Torej vsi z leti le ne izgube te nenavadne sposobnosti.
Prikrito sposobnost je z vajo menda celo mogoče razviti. Za primer so na srečanju navedli dečka, ki je pred nekaj leti z dlanmi prepoznaval le grobe kitajske znake, danes pa, po vztrajnih vajah, zmore do potankosti zaznati še tako zapleteno risbo poštne znamke, bere pa z dlanmi tako hitro kot z očmi.
Večidel srečni
Kakšna je ameriška mladež
Starejši se sicer ne bodo strinjali, saj je znano, da z leti človek vidi mladino v vse bolj slabi luči, vendar pa so raziskave pokazale, da je današnja mladina v primerjavi s prejšnjimi generacijami bolj samozadovoljna in srečnejša.
Do te ugotovitve so prišli raziskovalci, ki so proučili 1.331 odraščajočih v Chicagu. V tem mestu že tri desetletja potekajo podobne raziskave, zato lahko primerjajo izsledke posameznih raziskav s prejšnjimi ter na njihovi osnovi sklepajo o premikih v počutju mladostnikov. Za generacijo šestdesetih let so ugotovili, da je bila zaverovana vase, a daje še čutila močne vezi z roditelji, medtem ko je generacija sedemdesetih let zaupanje v družino izgubila, je pa okrepila svoja lastna počutja, več zaupanja ima v lastne presoje in odzive na življenje družbe in posameznika.
Zanimivo pa je, da posamezne drobnjarije odkrivajo kali dvoma vase in v družbo, kar se lahko močneje razvije v generacijah osemdesetih let, ki se pričenjajo z letošnjim letom. Raziskovalci so opazili, da so mladi bolj občutljivi za telesne pomanjkljivosti, da jih je laže raniti in čustveno vzburiti, da postajajo v spolnosti manj odprti kljub večji spolni svobodi.
Četudi je skupni zaključek, da se mladi počutijo večji del časa srečne in zadovoljne, pa zaskrbljuje podatek, da govori o 20 odst. tistih mladincev, ki se večkrat počutijo čustveno prazne in bi raje umrli, kot živeli.
Ljubezen postaja zgolj dejanje parjenja.
M. D. KINDER
PRVI ROJ
Ko sem se začel ukvaijati s čebelarstvom, sem imel o čebelah toliko pojma kot kamela o citrah, zato ni nič čudnega, da so ljudje kmalu začeli pripovedovati najbolj čudežne stvari o moji čebelarski sposobnosti, češ da sem največji junak, ki hodi brez srajce med razjarjene čebele ipd. Morda bi se moja čebelarska slava širila v nedogled, če se ne bi moj prvi roj tako nesrečno končal.
Tistega dne je šlo že navsezgodaj vse narobe. Ko sem vstal, sem obe nogi vtaknil v isto hlačnico, pa zato padel, pri tem potegnil z omarice lepo kristalno vazo in mimogrede še razbil veliko ogledalo. Ves vznemirjen sem odšel na vrt, da bi si pomiril živce. Toda kmalu sem zaslišal silno vpitje in na vrt je za menoj privihrala moja žena v spalni srajci; verjetno je opazila ostanke vaze in ogledala. Pred furijo sem se skušal skriti med panje, žena pa je tolka po meni in po njih. Pri tem je naredila napako. Razjarjene čebele so se zapodile vanjo in jo pričele neusmiljeno pikati. Žena je vihrala po gredah, mendrala solato, lomila rože, podirala paradižnike in žalostno zaklicala: , Janez, pomagaj!"
Planil sem iz skrivališča, ujel divjajočo ženo in ji glavo zavil v spalno srajco, da sem ji tako zavaroval obraz, žal pa sem pri tem razkril nežne dele zadnjice in trebuha, ki sojih čebele prav tako neusmiljeno pikale. Končno sva ušla v hišo, kjer sem ženo položil v posteljo. Revica je od bolečin omedlela in v pol ure sem ji izvlekel stotera žela. Bila je našpikana kot sv. Boštjan na sliki v farni cerkvi.
Tisti hip pa je v hišo planila soseda Polona., Janez, čebele ti bodo ušle!" je zakričala in se pričela križati, ko je videla mojo ubogo ženo. Lotila se jo je z rjuhami, namočenimi v kisu, in drugo podobno domačo zdravilniško kramo, jaz pa sem stekel ven, da bi prestregel moje čebele.
Zagledal sem oblak čebel, ki se je vrtel nad tepko in postajal vse večji in gostejši. Nazadnje je sedel na najvišjo vejo in se pričel gostiti v nekakšen brenčeči sadež. Od navdušenja sem na glas vpil: „Čebele rojijo, čebele rojijo!". Moji klici so privabili množico zijal, kije glasno komentirala vsa moja početja in dajala najrazličnejše nasvete; a da bi kdo stegnil roko v pomoč, to pač ne.
Nekje sem dobil dolgo lestev, se zaščitil in se odpravil v višave po roj. Žal je bila lestev prekratka in moral sem začeti plezati, česar pa nisem več vajen. Ko sem bil že čisto pri vrhu, se je veja pod nogo odlomila in iz plezalca sem se prelevil v padalca. Kdo ve, kako bi se nesrečni dan končal, ko bi v nesreči ne bilo vedno tudi malo sreče. S hlačami sem se zataknil za lestev in obvisel tako ujet v višavah. Res so
hlače začele pokati in spodaj stoječi množici sem kazal tiste dele telesa, ki jih običajno skrivamo, a ostal sem cel.
Nekako so mi pomagali, da sem zlezel dol in spravil moj prvi roj v panj, ženo pa v bolnišnico.
*
o£oeo?o£o°o?6°oc
°S°o'Y
Ken ni več slišal hrupa sovražnika na dvorišču. Kruta realnost kot da je izginila in na njeno mesto so stopile blage sanje. Slišal je očetov glas, poslušal znano, staro zgodbo. Zgodbo o tem, kako je pred davnimi leti živel tu na Gradišču njegov oče z materjo ... Kako so prihrumeli tuji ljudje, Kelti, in je oče po brezupnem boju z materjo zapuščal Gradišče ...
Da, na pamet je znal Ken to zgodbo, vendar ni nikoli premišljal o njej.
Poslednje dejanje se je odigravalo prav tu, v tem stolpu! je spreletelo Kena. Tu so stali, tako, kot stoje danes, poslednji branilci. In — rešili so
se!
„Kako, za vraga, je rekel oče? ” je Ken zavpil na glas, kot da prebuja speče spomine.
Se mu blede? so se ,,Zbežali smo skozi dejal oče.”
i tovariši, triven izhod! Da, tako je
Ken je kot iz uma zakrilil z rokami. Nato se je zagnal v stene, jih pretipal, tolkel po njih počez in po dolgem, zdaj močneje, zdaj previdneje ...
V levem kotu je prislonil uho. Glas v steni je bil votel.
Našel je ravno razpoko v zidu, odkril letvo, ki jo je bilo mogoče od9taniti.... odprl je vrata v hodnik, ki je vodil v temo, navzdol.
Možje so obstali brez besede.
A le za hip!
Spuščali so se navzdol, v svobodo!
Tedaj pa je z dvorišča zadonel zategel klic:
,.Barbarski poveljnik, kje si? ”
Pod stolpom je stal — Ursus. Vojak od peta do glave.
„Barbar, zgorel boš!” je zakričal, ko se je Ken ozrl navzdol.
„Pridi! Nudim ti častno smrt - vabim te na boj s prvim mečem Rima!”
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76,	10-381/76,	31-1393/76 in
8—483/78) in odloka o davkih občanov izdajajo uprave za družbene prihodke občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV
za leto 1981 za obvezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1982 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1982.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katerem območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katerem območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katerem območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katerem območju leži gozdno zemljišče; zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katerem območju so imeli v letu 1981 najdalj stalno prebivališče.
ZA LETO 1981
ZA LETO 1982
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1981;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1981;
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov, in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1981;
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1981. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem, ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih soli pa le, če doseženi dohodek presega vsoto, določeno po občinskem odloku;
5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča, za leto 1981. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, če posedujejo več kot 0,50 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1981 presega
20.000.00 din, oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 din letno na družinskega člana;
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1981. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1981 presega
330.000.00 din.
Napoved vložijo:
zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor, ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1982;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1982.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katerem območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katerem območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katerem območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri občinski upravi za družbene prihodke. Pozivamo zavezance, da napoved vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100,00 din, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 200,00 din.
UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE Črnomelj, Metlika Novo mesto in Trebnje
9/1-82
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 Krško,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. STROJNIKA V POMOŽNI ZGRADBI
2. STIKALNICARJA
3. VZDRŽEVALCA ZAŠČITNE OPREME - 3 VRŠILCI
4. VOZNIKA
5. VODNEGA INŠTALATERJA
POGOJI pod 1:
— opravljena 4-letna tehniška srednja šola ali deiovodska šola strojne smeri
— 18 mesecev delovnih izkušenj
— pasivno znanje angleškega jezika
— delo v izmenah
— poskusno delo 3 mesece pod 2:
— opravljena 4-letna tehniška srednja šola ali deiovodska šola elektro smeri
— 18 mesecev delovnih izkušenj
— pasivno znanje angleškega jezika
— delo v izmenah
— poskusno delo 3 mesece pod 3:
— dokončana osnovna šola
— 2 meseca delovnih izkušenj
— po potrebi delo v izmenah
— poskusno delo 3 mesece pod 4:
— opravljena poklicna šola za voznike motornih vozil (C, D kategorija)
— 12 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece pod 5:
— KV vodni inštalater
— 8 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave.
Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
4/1-82
emona hoteli
tozd terme Čatež
HOTEL GRAD MOKRICE
vabi na
GOSTINSKO SILVESTROVANJE
v ponedeljek, 11. januarja 1982, ob 20. uri v hotelu Grad Mokrice.
Zabaval vas bo ansambel Dioleni s pevko Andrejo Zupančič in znanim slovenskim humoristom.
Na sporedu bodo tudi igre z bogatimi nagradami.
VSTOPNINA S KONZUMACIJO SAMO 400,00 din!
Prijave in rezervacije:
HOTEL GRAD MOKRICE tel.: (068) 69-501
6/1-82
J
Kaj delajo slovenski sociologi?
Zapisi z dvodnevnega posvetovanja slovenskih sociologov, ki je bilo junija 1981 na Otočcu, bodo v kratkem izšli v posebnem zborniku
SOCIOLOŠKI PRESEKI SLOVENSKE DRUŽBE
in napovedujejo srečanje z aktualnimi družbenimi problemi. Kar 41 zanimivih prispevkov bo v zborniku govorilo o o razvojnih procesih in družboslovnih raziskavah,
• problemih dela, kadrov in drugih vprašanjih OZD, o odgovornosti v samoupravni družbi, • procesih izobraževanja, socializacije in vrednot ter o pojavih v nekaterih posebnih družbenih kategorijah in dejavnostih v Sloveniji.
Zbrano gradivo bo koristilo sociologom in drugim družboslovnim strokovnjakom z različnih področij družbene prakse, zanimalo pa bo prav gotovo tudi vse druge, ki se srečujejo s problemi sodobne slovenske družbe. Med njimi je širok krog delavcev in občanov, ki sodelujejo v razvejani mreži samoupravnih odnosov na najrazličnejših področjih. Zbornik bo tudi dragocena pomoč učiteljem družboslovja, učencem, dijakom, študentom in vsem drugim, ki želijo čimveč zvedeti o družbi, sredi katere živimo.
Zbornik izdajajo Sociološko društvo Slovenije, fakulteta za sociologijo, politologijo in novinarstvo, novo ustanovljeno Društvo sociologov Dolenjske ter delovna organizacija NOVO LES iz Straže, katere delavci so finančno podprli izid knjige, sodelovali pa so tudi na junijskem srečanju sociologov. Zbornik bo založil DOLENJSKI LIST v Novem mestu, ki s tem hkrati razpisuje prednaročilo na zbornik. Knjiga bo izšla v januarju 1982 in stane v prednaročilu 290 din, po izidu pa bo dražja.
Vabimo vas, da izpolnite spodnjo naročilnico in jo odpošljete na naslov: DITC — tozd časopis Dolenjski list, 68001 Novo mesto, p. p. 33 — Prednaročila sprejemamo do vključno 22. januarja 1982.
..................................................
NAROČILNICA
Podpisani(a) ...........................................
naslov: ...................................................
pošta s poštno številko:...................................
zaposlen pri:...............................................‘
štev. osebne izkaznice:	izdana	dne	............
od skupščine občine: 	  ■	•
nepreklicno naročam izvod(ov) zbornika SOCIOLOŠKI PRESEKI SLOVENSKE DRUŽBE po prednaročniški ceni 290 dinarjev za en izvod. Knjigo bom plačal takoj s položnico na žiro račun:	Dolenjski	list Novo mesto
52100-603-30624 (za zbornik) - ali po prejemu s povzetjem — ali osebno na blagajni Dolenjskega lista v Novem mestu, Glavni trg 3.
(Ustrezno podrčtajte.)
Lastnoročni podpis:
Kraj.......................................................
Datum......................................................
959/52-81
„DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna — Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
KUHARICE
HRANE
V OBRATU DRUŽBENE PRE-
POGOJI:
— gostinska šola — oddelek za kuharje
— 1 leto delovnih izkušenj iz podobnih del in nalog
— opravljen izpit za pridobitev znanja o higieni živil.
Za opravljanje navedenih del in nalog sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj vlože pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: „DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
971/53-81
DELEGACIJA ZBORA DELAVCEV V SVETU SOLE OS „BAZA 20" DOLENJSKE TOPLICE
RAZPISUJE
NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE:
- UČITELJA BIOLOGIJE - KEMIJE - ZA DOLOČEN ČAS
- UČITELJA ZA RAZREDNI POUK - ZA DOLOČEN ČAS
- VZGOJITELJA V PREDŠOLSKEM VARSTVU
Prijave sprejema delegacija zbora delavcev v svetu šole 15 dni po objavi razpisa.
*
972/53-81
S prodajo deviz do kredita
Temeljne banke, združene v Ljubljansko banko, so pripravile za svoje varčevalce ugodne kredite na osnovi vezave dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviznih sredstev. Krediti se lahko uporabljajo za vse namene, razen za tiste, ki se ne smejo odobravati po Uredbi o splošnih pogojih za potrošniške kredite. Občani lahko porabijo kredite z virmanom na podlagi ustrezne dokumentacije ali s prenosom na hranilne knjižice ali tekoče račune.
Vse dodatne informacije so vam na voljo v enotah temeljnih bank Ljubljanske banke.
/O	hitre
DES LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD ELEKTRO KRŠKO, b. o. razpisuje javno prodajo rabljenih avtomobilov, ki bo dne 14. januarja 1982 ob 12. uri v prosorih garaž TOZD Elektro, Krško, c. 4. julija 32. Licitacija bo ustna.
1. ZASTAVO 750, LETO IZDELAVE 1977, CE 103-029, IZKLICNA CENA JE 20.000 DIN.
2. ZASTAVO 750, LETO IZDELAVE 1977, CE 103-030, IZKLICNA CENA JE 20.000 DIN.
Prometni davek ni zaračunan v ceni. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10-odst. varščino od začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred začetkom licitacije.
970/53-81
OSMOVNA ŠOLA DR. IVAN PRIJATELJ SODRAŽICA
razpisuje prosto delo in naloge
SNAŽILKE V OSNOV NI ŠOLI V SODRAŽICI.
Delo se združuje za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom od polnega, to je 6 ur dnevno.
Rok za prijavo je 15 dni od datuma objave razpisa. 8/1-82
MANJ KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
V primerjavi s prejšnjim šolskim letom se je v metliški občini v letu 1981/82 število razpisanih kadrovskih štipendij močno znižalo: od 119 na 81. Vsak mesec gre iz združenih sredstev za štipendije dobrih 316 tisočakov. Dva metliška občana dobivata štipendijo iz Titovega sklada.
ti/rocUaibwr !mJo/
ATLETSKO
TEKMOVANJE
Ekipi OŠ Brežic in Šentjerneja sta se 25. decembra pomerili v atletiki. Tekmovanje je bilo razburljivo. Zmagal je naš nasprotnik.
Novinarski krožek OŠ Šentjernej
POMOČ REVNIM
Člani krožka OZN so pripravili razstavo o revnih otrocih po svetu. Prodajali so tudi novoletne voščilnice in vrečke Unicefa, denar ki so ga zanje iztržili, pa so namenili za revne otroke sveta.
Novinarski krožek OŠ Šentjernej
REŠILA SEM PTIČKO
Nekega dne sem se spomnila, da ptice pozimi zebe in da so lačne. Ko sem jim v ptičnico nesla hrano, sem zagledala siničko, vso slabotno od mraza in lakote. Odnesla sem jo v kuhinjo, kjer se je pri štedilniku malo pogrela, potem pa je veselo odletela ven.
ANICA CIZE L Pišece
PTICE POZIMI
Zima je za ptice najhujši letni čas. Zelo me skrbi, kako bodo preživele zimo. Še hujša od mraza je lakota. Letošnja zima je pticam še kar
Sizanesla. Dolgo ni bilo snega in so hko same poskrbele za prazne želodčke. Odločila sem se, da jim bom vso zimo pomagala.
TATJANA KOPRIVC Pišece
DOBILI SMO NAGRADE
Pionirji iz brežiške, krške in sevni-ške občine smo se zbrali 21. decembra v brežiškem domu JLA, kjer so predstavniki vojašnice iz Cerkelj podelili nagrade najboljšim udeležencem natečaja „40 let JLA”. Z naše šole je bilo precej spisov nagrajenih dobili pa smo tudi nagrado za fotografijo. Komandant vojašnice je naši šoli podaril sliko fovanša Tita.
SABINA KUKOVIČA OŠ Artiče
SOZD SLOVENIJA PAPIR
TOVARNA
CELULOZE IN PAPIRJA
djuro šolaj
n. sol. o.
68270 — KRŠKO
DS SS objavlja prosta dela in naloge:
VODENJE ODDELKA DRUŽBENE PREHRANE - za 1 delavca Pogoji:
— štiriletna srednja šola ustrezne smeri
— 3 leta ustreznih delovnih izkušanj
Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
967/53-81
VESELIMO SE ŠOLE V NARAVI
Učenci 5. razreda krške osnovne šole bomo tudi to zimo več dni preživeli v gorah. Šolo v naravi bomo izkoristili za smučarski tečaj. Tega se že močno veselimo, saj je v hribih na svežem zraku čisto drugače kot v zakajenih, sivih mestih.
TAMARA VONTA no vin. krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško
PLANINSKI PRAZNIK
Planinci brežiške občine smo se zbrali v Brežicah, kjer so gostitelji pripravili lep sprejem in organizirali tekmovanja. Najboljši smo bili planinci iz Artič, za nagrado smo osvojili izlet po Zasavju. Pozabili nismo na razvedrilo in ples.
MATEJA SEVER OŠ Artiče
ZA DAN JLA
V ponedeljek, 21. decembra, smo imeli na naši šoli proslavo za dan JLA. Obiskala sta nas kapetan Vukovič in vojak iz črnomaljske vojašnice. Nastopili so godbeniki iz Metlike in pionirski pevski zbor. Sledil je pogovor s tovarišema iz vojašnice, ki sta nam opisala delovni dan v vojski. Na koncu smo si ogledali še film.
VESNA GOSENCA OŠ Metlika
ISKRA-INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO Ljubljana, n. sub. o.
Ljubljana, Stegne 15/b
TOZD Tovarna elektrospojnih vezij Novo mesto, o. sub. o.
Novo mesto, Ragovska c. 7a
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VODJA TEHNOLOŠKEGA ODDELKA z naslednjimi pogoji:
— visoka izobrazba strojne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovski oddelek TOZD.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemanju sklepa na komisiji za delovna razmerja.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
5/1 82
novoles
JMOVOLES", LESNI KOMBINAT NOVO MESTO STRAŽA, n. sol. o.
Delavski svet
DELOVNE SKUPNOSTI STROKOVNIH SLUŽB
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODJA SLUŽBE ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola ekonomske, elektro (smer računalništvo) ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
2. VODJA ANALITSKO PLANSKE SLUŽBE
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola ekonomske ali druge ustrezne (smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
3. VODJA RAČUNOVODSKE SLUŽBE
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola ekonomske ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
4. VODJA KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
5. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola pravne, upravne ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
6. VODJA SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
J. POSLOVNI SEKRETAR
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
8. VODJA FI.NANČNO-RAČUNOVODSKEG/'* ODDELKA KRŠKO
pod naslednjimi pogoji:
— visoka šola ekonomske ali komercialne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
Delavski svet
TOZD TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA
razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJA PROIZVODNJE II.
pod naslednjimi pogoji:
— višja šola lesne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoja:
— da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
- da so moralno—politično neporečni
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ,,NOVO LES", lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, s pripisom: ZA RAZPISNO KOMISIJO
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 60 dneh po poteku razpisnega roka.
7/1-82
ČISTILNA NAPRAVA ZA PRVI MAJ — Zaradi težav pri dobavi opreme za novo čistilno napravo v Trebnjem, so zdaj dela na tem objektu začasno ustavljena. Kot so nam povedali v komunalni skupnosti, se bodo dela spet začela marca, naprava pa bo do kraja dograjena do 1. maja.
VESELO TUDI MED OSTARELIMI — Ob novem letu smo mladi člani in krajevna organizacija Rdečega križa Mokronog pripravili srečanje starostnikov. Z njimi smo se poveselili, pripravili kulturni program in se za konec slikali. Ostareli so bili veseli in zadovoljni. (Foto: Brigita Gričar, OŠ Mokronog)
Bolj vabljivo?
Pri obrtnikih po 10 delavcev — Novosti v zakonu
V pripravi so spremembe in dopolnitve obrtnega zakona. Znano je, da je sedaj število delavcev v obratovalnici omejeno na največ sedem. Po novem bi jih lahko bilo deset. Seveda te pravice ne bodo dobili vsi obrtniki. Po spremembi zakona, ki je v javni razpravi, naj bi lahko zaposlili do deset delavcev obrtniki, ki se ukvarjajo s storitveno obrtjo, vzdrževalnimi deli ali pa če izdelujejo izdelke po individualnih naroči-,:h. Do deset delavcev bodo lahko imeli tudi gostinci.
Zakonska sprememba naj bi odpravila nesmotrnost, ko se obrtniki doslej niso smeli ukvarjati z dopolnilnimi dejavnostmi. Zakaj npr. ne bi mogel biti avtomehanik tudi avtoklepar? V prihodnje se bodo obrtniki lahko ukvarjali tudi z žagarstvom. Nekaj več skrbi se obeta avtoprevoznikom. Zanje ne bo več dovolj zgolj vozniški izpit; če bodo predvidene spremembe sprejete, bodo morali predložiti tudi dokazila o siceršnji strokovni usposobljenosti.
Obrtnikom naj bi pogodbene --<ranizacije združenega dela postale jolj vabljive. K temu naj bi pripomoglo tudi določilo, da bi obrtniki lahko del svojega dohodka ponovno vlagali v pozd, ta denar naj bi bil namreč oproščen davščin. Denarja ne bo treba več vezati pet, temveč le eno leto. Se več ugodnosti za pozde naj bi vseboval družbeni dogovor. Do sprememb naj bi prišlo že spomladi.
A. 2.
PREMALO
ODVETNIKOV
V Novem mestu trenutno opravlja odvetniško dejavnost šest advokatov in eden, ki je že upokojen, medtem ko je bilo že leta 1920 v Novem mestu šest odvetnikov in zadnje leto pred vojno celo dvanajst. Ker pa je zdaj prebivalstva toliko več in je neprimerno več pravnih področij -» če upoštevamo samo prometne nesreče in delovne spore - je očitno, da je odvetnikov premalo, zlasti ker novomeški odvetniki pokrivajo tudi področje sosednjih občin, predvsem Bele krajine. Zadnje čase za odvetniški poklic med mladimi pravniki ni zanimanja; o tem priča podatek, da ni niti enega pripravnika.
PUSTNE NOVICE BODO IZŠLE
Turistično društvo Krško sporoča, da bodo februarja 1982 spet izdali Pustne novice in tako zadovoljiji številne bralce, ki so zaman pričakovali letošnjo številko ter se zato hudovali. Sedemdesetim in več dopisnikom Pustnih novic torej velja poziv, naj takoj začnejo z delom.
OPEKARNA ZALOG P. o.
TELEFON (068) 21 403. 22 291 • POŠTNI PREDAL 10
PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA
ZALOG 21. NOVO MESTO
SPOROČA GRADITELJEM-
individualnim in organizacijam združenega dela, da sprejema
PREDNAROČILA ZA LET01982,
ki zagotavljajo prednost pri dobavi iskanih
OPEČNIH IZDELKOV
iz lastnega proizvodnega programa.
Obenem obveščamo naše kupce, da jim v naši prodajalni gradbenega materiala nudimo
VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA ZA IZVEDBO GRADBENIH, HIDRO IN TERMOIZOLACIJSKIH DEL.
Organiziramo prevoze za kupljeno blago
GRADITE CENEJE Z UGODNIM NAKUPOM
VSEH GRADBENIH MATERIALOV NA ENEM MESTU!
ZAJČKOVA HIŠICA V KRŠKEM
Letošnje praznovanje dedka Mraza za najmlajše je bilo v Krškem nadvse pestro in bogato. Z velikim in veličastnim spremstvom jih je obiskal „občinski“ dedek Mraz ter jih razveselil s pestrim in zabavnim programom ter številnimi dobrotami. Najbolj pa so jih presenetile vzgojiteljice iz VVU Krškega. Posebej zanje so pripravile lepo pravljično igrico Zajčkova hišica. Med predstavo so otroci zelo živo sodelovali z „živalmi“, ki so nastopale na odru, da so jim kar obljubljali kokoši stare mame, s katerimi bodo ugnali lisico, iskali skrivališče za zajčka, kikirikali itd. S to igrico so tovarišice vzgojiteljice pokazale, da lahko tudi brez streljanja kavbojev in njihovega nasilja ter angleških in njim tujih melodij do srca razveselimo mladega, še ne pokvarjenega poslušalca in gledalca.
-el
BOJIJO SE MIRNE
Slej ko prej je jasno, da nameravajo ustje ob izlivu Mirne v Savo le malenkostno prestaviti. Vaščani Dolenjega Boštanja, ki imajo hiše v spodnjem delu vasi, se ob letošnjega poletja še bolj bojijo visoke vode. Travnike ob desnem bregu so namreč ob širjenju ceste precej dvignili. Ta zemlja bo, kot sodijo prizadeti vaščani, zasedla precej prostora vodi, ki bo, kot se bojijo, poslej še bolj pritisnila proti njihovim dvoriščem, kletem in stanovanjem.
SEMINAR AKTIVISTOV RK
V Novem mestu je bil v organizaciji republiške skupščine RK in OO RK Novo mesto osemurni seminar za aktiviste Rdečega križa občine Novo mesto. Petinsedemdesetim' udeležencem, med njimi so bili tudi mentorji RK na šolah, so predavatelji govorili o vlogi RK v krajevni skupnosti, o socialnem skrbstvu, zdravstvenem varstvu, dejavnosti RK v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in založniški dejavnosti RKS.
POHVALJENI
TERITORIALCI
Komandant teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine je ob dnevu JLA pohvalil za izredne uspehe pri izvrševanju nalog v urjenju in vzgoji ter krepitvi moralno-politične in bojne pripravljenosti: Aleksandra Kalana in Božidarja Novaka iz občine Kočevje ter Venčeslava Cihala in Franca Andoljška iz občine Ribnica.
SKUPNO V LEVSTIKOVEM DOMU
Zveza rezervnih vojaških starešin Velike Lašče je za dan JLA pripravila v Levstikovem domu akademijo. Skupni program so izvedli vojaki iz Ortneka in Laščani. V okviru praznovanja dneva JLA je bilo v ribniški vojaški enoti sprejetih v Zvezo komunistov večje število vojakov.
M.G-č
73 BREZPOSELNIH
V metliški občini je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 73 iskalcev zaposlitve, od teh jih je polovica brez poklica. Zaskrbljujoče je, da se veča število nezaposlenih s srednjo in visoko šolo. Res je, da bi bilo, če bi ukinili pogodbeno delo, v občini moč na novo zaposliti 15 delavcev, vendar za ta dela ni zanimanja. V letošnjem letu bo šlo za socialno varnost brezposelnih blizu 570.000 dinarjev. Kaže, da se bo prihodnje leto število brezposelnih povečalo in bo znašalo okoli sto.
„ZAHVALA”ZA PRIJAZNOST
Dogodilo se je v sredo (»poldan v novomeški lekarni. Zenska srednjih let je prosila apoteka-rico za neko zdravilo za bolno
živino. Ker lekarna takih in podobnih zdravil za zdravljenje živine že nekaj časa nima na zalogi, ji je prijazna tovarišica izza pulta obljubila, da bo sama čez nekaj ur pripravila zdravilo. Slednje je bilo res pripravljeno, ko pa je ženska izvedela, da stane 47 din, se je obrnila in šla. Zdravila je ostalo na pultu, le-karnarica pa ima za svojo prijaznost izkušnjo več.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in žene
ANGELE ŠENICA
roj. Šobar Sela pri Dolenjskih Toplicah
se iskreno zahvaljujemo sosedom in vaščanom za vso pomoč, ki so jo nam nudili v najtežjih trenutkih in za spremstvo pokojnice na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo patru za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: mož Alojz, sin Janez ter ostali otroci z družinami
V
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil
PETER
CrCEK
iz Mokronoga
Pokopali smo ga 25. 12. 1981 na ljubljanskih Žalah. Hvala vsem, ki ste karkoli storili v njegov spomin.
Žalujoči: vsi njegovi
BUČKA 41-81
i.............. m,
Bučka 41 - 81
Brošura o Bučki med NOB in po osvoboditvi
V počastitev 40-letnice partizanskega napada na nemško mejno postojanko na Bučki je izšla 119 strani obsegajoča brošura, ki kaže ta kraj med NOB in po osvoboditvi.
O prvem partizanskem napadu na Dolenjskem pišejo Miha Marinko (on je vodil napad), Niko Šilih, Aleš Bebler-Primož, Sergej Kraigher in Franček Majcen. Ozadje tega in drugih partizanskih bojev na Bučki in v okoliških krajih popisuje Ivica Žnidaršič, ki je uredila pričujočo brošuro. Sledi ponatis' iz članka (prvič je bil objavljen v zborniku ,.Krško skozi čas"), v katerem dr. Tone Ferenc prikazuje izselitveno območje ob Savi in Sotli. Na ta prispevek se vsebinsko navezuje besedilo L Žnidaršič, ki je izgnanstvo na tuje skusila kot otrok. Med priobčenimi zgodovinskimi dokumenti najdemo npr. razglas o usmrtitvi prvih krScih žrtev, objavljeno je tudi eno od blizu sto ohranjenih pisem, ki jih je A. Žnidaršič pisala iz erfurtskega lagerja.
Dokaj obsežno besedilo prikazuje povojni razvoj bučenske krajevne skupnosti, prispevek Janka Rebernika, predsednika skupščine občine Sevnica, dodaja podobo sevniške občine, brošuro pa zaključuje zapis T. Ferenca o dokumentih, ki pričajo o partizanskih napadih na Bučko. ^
»Dolenjski list« v vsako družino
V SPOMIN
STANKU
SIMONIČU
z Vinjega vrha 2 pri Semiču
Najlepše se zahvaljujemo članom VP iz Čačka in Črnomlja, ki so počastili spomin nanj ob njegovem grobu. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki mu prižigate sveče in prinašate cvetje ali se ga kakorkoli spominjate.
Vsi njegovi
V SPOMIN
1. januarja je minilo žalostno leto, odkar je odšla od nas dobra mama, stara mama in žena
ANGELA
SIMONIČ
rojena Novak iz Štrekljevca
Prazen in tih je naš dom, ker tebe ni več. Vsem, ki se je še spominjate in prihajate na njen grob, se najlepše zahvaljujemo.
Žalujoči: vsi njeni
PRAVOCASNEJŠE
USKLAJEVANJE
Občinski sindikalni svet v Sevnici je pohitel z usmeritvami za izplačilo regresov za dopustovanje v letu 1982. Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta je bilo precej razprave o ponujenem predlogu. Sestavili so lestvico povprečnih osebnih dohodkov v minulem letu. V pre-nckaterem kolektivu se bojijo,kako zagotoviti denar. Po predloženi lestvici naj bi delavec s 6.000 dinarji osebnega dohodka na mesec, prejel 5.000 dinarjev regresa, tisti z dohodkom nad 20.000 dinarjev naj ne bi prejeli ničesar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
ANTONA DERNOVŠCKA
iz Črnomlja, Majer 3
se-zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Hvala delavcem Cestnega podjetja Novo mesto in Intereurope - Koper TOZD Transport za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Za vsestransko pomoč se zahvaljujemo Poldetu Plutu in družini Macele ter sorodnikom iz Svibnika. Hvala govorniku - prijatelju Janezu Medletu, dr. Janezu Kramerju ter vsem zdravnikom in strežnemu osebju urološkega oddelka in oddelka za intenzivno nego v splošni bolnici Novo mesto. Hvala pevcem in duhovniku za opravljeni obred.
Žena Tončka in sinova Tone in Iztok z družinama
ZAHVALA
V 52. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
STANE
KOCJAN
iz Novega mesta, Ul. Ivana Roba 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni nevrološkemu oddelku za zdravljenje in lajšanje bolečin, kolektivom Novoteks, Krka, Dolenjka, IMV za podarjene vence, župniku za opravljeni obred in tolažilne besede, kakor tudi govorniku - predstavniku upokojencev Dolenjske in pevcem za ganljivo zapete žalostinke.
' t
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 68. letu nas je za vedno zapustil mož, oče in stari oče
JANEZ MUSTAR
iz Gorice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so v težkih trenutkih z nami sočustvovali, nam pomagali, pokojnemu podarili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Hvala tudi organizacijam krajevne skupnosti Veliki Podlog in ZB Leskovec za poslovilne besede, ZRVS Leskovec, krajevni skupnosti Krško polje, kolektivu Novotehne za podarjeno cvetje in dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Fanika, sin France, sin Ivan z družino, hčerki Fanika in Anica z družinama
ZAHVALA
V 74. letu starosti me je za vedno zapustil dragi mož
JOŽE KOŠČAK
Dom starejših občanov Novo mesto
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izkazano sočustvovanje. Posebej se zahvaljujem tovarišu Kranjčiču za pomoč, organizacijam Zveze borcev Žabja vas, Kandija Grm in Društvu upokojencev Novo mesto za udeležbo s prapori, vsem darovalcem cvetja, godbi, pevcem in tov. Stibriču za poslovilne besede.
Žena Pepca in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, praded, brat in stric
ANTON VLAŠIČ
iz Dolenjcev pri Adlešičih
Zahvaljujemo se 'sosedom in vaščanom, znancem in sorodnikom za vsestransko pomoč, kolektivom Dolenjke iz Črnomlja, Metalke iz Metlike, enoti Irel iz Črnomlja, Gramizu, Avtu Kočevje, Itasu in Inkopu iz Kočevja za podarjene vence in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti, enako govorniku tov. Starešiniču in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Frančiška, otroci Tone, Rudi, Štefan, VidKo in Fanika z družinami, sestre in brat ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustila naša sestra in teta
PAVLA
BRAJER
Vel. Bučna vas 12
Zahvaljujemo se vsem za podaijene vence in cvetje. Posebno naj se zahvalimo internemu oddelku za lajšanje bolečin, družini Krevs in Zagorc, tov. Justinu Kranjčiču za ganljive besede, DO Novoteks in kanoniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sestra Antonija, brat Francelj in nečakinji Marta in Beti ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage mame in stare mame
IVANE
TROHA
iz Srednje vasi pri Dragi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in podjetjem, ki so darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo dolgujemo vaščanom za izkazano pomoč in vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Zahvala tov. Nadi, župniku za opravljeni obred, govorniku za izrečene besede ob odprtem grobu in vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega skrbnega moža, očeta in starega očeta
LEOPOLDA VIDMARJA
iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, posebej še lovskima družinama Mala gora in Kočevje za izkazano sočutje, tov. Jožetu Cenčiču za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje, godbi ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Beti, sinova Jože, Ivan, snahe, vnuki Roman Jožko, Aleš, sestra Angela z možem in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki in zahrbtni bolezni nas je v 69. letu zapustil naš dragi oče, stari oče in stric
ALOJZ
BUČAR
Paha 5, Otočec ob Krki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence in izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi podjetjem SGP Pionir, IMV in PTT Novo mesto. Posebno zahvalo smo dolžni osebju internega in kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu za lajšanje bolečin in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V tragični letalski nesreči nas je v 28. letu starosti zapustil naš najdražji sin in brat
ANDREJ GAZVODA
iz Kočevja, Trata 14/5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje ter za številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO „Scena“ iz Ljubljane, ZSMS Kočevje pa za tople poslovilne besede.
Žalujoči: njegovi domači
V SPOMIN
11. januarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, stari oče
JOŽE
ŽUGELJ
iz Krupe pri Semiču
Kar ne moremo verjeti, da si za vedno odšel. Ko nemo stojimo ob tvojem grobu, se utrne misel: „Glej, kako smo si blizu, vendar tako strašno daleč, da ne seže klic do tebe, Jože! Lepo je bilo, ko si bil med nami, in tako boleče je, odkar smo te izgubili.“ Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, orna, prababica, tašča, sestra in teta
ALOJZIJA FERKO
roj. T rkovnik iz Šmihela 34
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Hvala dr. Vodniku za obiske na domu in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Erika in vsi njeni
Solza se bo posušila, rana nikdar zacelila.
V SPOMIN
2. januarja 1981 me je za vedno zapustila moja ljubljena žena
ELIZABETA
CEKUTA
Gradac 22 v Beli krajini
Spomin nanjo bo ostal vedno živ. Čas beži, ne izbriše pa bolečin. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje ter prižigate svečke.
Vsi njeni najdražji
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
• NOVO MESTO , SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
tedensK6led
Četrtek, 7. januarja - Valentin Petek, 8. januarja - Severin Sobota, 9. januarja - Julijan Nedelja, 10. januarja - Viljem
Ponedeljek, 11. januaija
tarja - Tatjana
Pavlin
Torek, 12.januarja Sreda, 13. januarja - ironika Četrtek, 14. januaija - Srečko
LUNINE MENE 9. januaija ob 20.53 — ščip
BREŽICE: 8. in 9. 1. ameriški barvni film Furija. 10. in 11. 1.
ameriški barvni film Kramer proti Kramerju. 12. in 13. 1. nemški barvni film Erotika na delovnem mestu.
KOSTANJEVICA: 9. 1. angleški film Julija. 10. 1. ameriški film Surova igra.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 7. 1. nemški barvni film Kako sladka je njena dolina! Od 8. do 10. 1. ameriški barvni film Buck Rogers -junak vesolja. 11. in 12. 1. gledališče. 13. in 14. 1. francoski barvni film Policajka.
SEVNICA: 8. 1. ameriški film Ko se bliža konec. 9. in 10. 1. angleški film Klež, hudobni fant. 13. in 14. 1. ameriški film Demonsko seme.
SLUŽBO DOBI
KV AVTOKLEPARJA zaposlim takoj. Avtokleparstvo Jože AVGUŠTINČIČ, Prešernova 16, Brežice
KV ELEKTROINSTALATERJA z vozniškim izpitom B kategorije -zaželeno znanje popravila gospodinjskih aparatov in odslužen vojaški rok — pošlim takoj. Elek-troinstalacije in popravila gospodinjskih aparatov IVAN PETRIČ, CBE 46, Metlika, tel. 58-467.
|| Kmetijski stroji II
■■
TRAKTOR PORSCHE (28 KM) s kosilnico in kabino in Sonce s tremi kotači prodam. Cena po dogovoru. Štefan Pinek, Kluč 83, 41292 Šenkovec, 4 km od Dobove.
TRAKTOR UN1MOG, pogon na vsa štiri kolesa, v voznem stanju, prodam. Franc Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej.
Motorna vozila
ZASTAVO 750, registrirano do 18.
, 9. 1982, prodam. Viktor Kermc, Drska 46,Novo mesto.
RENAULT 5 TS, letnik 1974, prodam. Telefon (068) 75-512.
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979, karambolirano, prodam ali zamenjam za ZASTAVO 750. Andrej Cekuta, Dol. Prekopa 1, 68311 Kostanjevica na Krki.
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Kren, Gor. Straža 15.
ZASTAVO 101, staro pet let, prodam. Pa,vček, Podgora 46, Straža.
BMW 320 na 6 cilindrov, star 3 leta, prevoženih 60.000 km,rdeče metalne barve, prodam. Cena 50 M. Emil Uhač, Trščanska 8, Pula, telefon (052) 26-917, popoldne.
SPAČKA, letnik 1974, prodam. Stane Semenič, Cesta herojev 33 a, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik december 1977, prodam. Alojz Potočar, Dol. Kamence 27, Noro mesto.
KOMBI IMV super B prodam. Darinko Brudar, Šentjernej 79.
PRODAM škodo 1000 S letnik 71 v voznem stanju registrirana do julija 1982. Informacije vsako popoldne na telefon 23-882.
OSEBNI AVTO Super Ami, 1050 ccm, 54 KS, letnik 1974, zelo dobro ohranjen, prodam. Janez Mavsar, Smolenja vas 3, 68000 Novo mesto, telefon 24-556 (zvečer).
WARTBURG, letnik 1972, registriran do junija, poceni prodam. Prodam tudi R 8 po delih. Marija Srčič, Radovlja 16, Šmarješke Toplice.
R 4 TLS, 1978, registriran do julija, ugodno prodam. Trelc, Šegova 3, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1975, v voznem stanju, registrirano in delno karambolirano (prednja stran), ugodno prodam. Luzar, Imenje 1, Šentjernej.
NSU 1200 v nevoznem stanju in dela za VW prodam. Piletič, Gor. Gradišče 21, Šentjernej.
PRODAM
DVOTARIFNO URO za električni števec prodam. Tel. 25-986.
POMIVALNI STROJ CANDY, omaro, regal, luči poceni prodam. Telefon (068) 22-288.
OGLJE (pribl. 800 kg) prodam. Naslov v upravi lista (2/82).
HARMONIKO (tritonsko) znamke Lubas prodam. Alojz Jeglič, Orešje 1,68220 Šmarješke Toplice.
BARVNI TELEVIZOR Gorenje, star dve leti, prodam. Naslov v upravi lista (3/82).
PRODAM štiri zimske gume z obroči za VW kombi, starejši tip. Informacije na telefon 85-204.
PRODAM brejo ovco, kupim pa doma krmljenega prašiča. Avsenik, Dolenjske Toplice 29.
RAZNO
NUJNO POTREBUJEM prostore, primerne za obrt (predelovanje plastike), v krški ali brežiški občini. Ponudbe pošljite na naslov: Štefka Bigak, Gubčeva 11, Krško, telefon 72-849.
V NAJEM vzamem lokal v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1 /82).
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto
USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni tr9 7, P- P- 33 (telefon (068) 23—606 — Naslov uprave Jenkova 1, p. p. 33 tel. (068) 22—365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM 90 arov 10 let starega vinograda na terasah,opremljenega z betonskimi stebri in žico. Telefon 71-774 od 18. do 20. ure.
VIKEND PARCELE (neurbanizi-rane) v bližini morja v okolici Pulja prodam. Cena 80,00 dL. m2. Emil Uhač, Trščanska 8, Pulj, telefon (052) 26-917 popoldne.
GRADBENO PARCELO na Grmu prodam. Telefon 23-816.
HIŠO v drugi fazi gradnje prodam. Darinka Pečnik, Hočevarjev trg 9, Krško.
NA OKROGU nad Šentrupertom prodam 13 a vinograda. Dostop z vsakim vozilom. Informacije pri Poldetu Brcarju, Prelesje 18, Šentrupert.
iffČBVESTILAl
VALILNICA PETELINKAR obvešča, da bodo prvi piščanci že sredi meseca januaija. Prednaročila že sprejemamo in se priporočamo. Naročate lahko osebno, po telefonu 23-384 in 23-385 in s poštno- nakaznico na naslov Gize-la PETELINKAR, Cegelnica 20, 68000 Novo mesto.
JRBOJCt^
RUDI LEVSTEK, Dolga vas 68, 61330 Kočevje, opozarjam vsakogar, da ne odgovarjam za morebitne dolgove in ostalo za Francko Levstek, Dolga vas 68, 61330 Kočevje.
AMALIJA MIRTIČ, Jama 36, Dvor, preklicujem besede, ki sem jih napisala Slavku Flandru, Jama, Dvor.
l2BRtŽIŠKL„i7t
PORODNIŠNIC«
V času od 18. decembra do 30. decembra 1981 so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Pešec iz Trnja Majdo, Irena Ogorelc iz Vel. Obreža - Tomaža, Nada Mohorič iz Kostanjevice - Mitjo, Marjana Dimc iz Brežic - Simona, Biserka Ivanec iz Nedelje - Ivano, Jožica Škoberne iz Dobrove - Damjana, Anica Soldat iz Kalce Nakla - deklico, Bahra Ismič s Senovega - Emirja, Anastazija Plevko iz Rud - dečka, Dragica Tandarič iz Prilipja - Natalijo, Božica Kolarič iz Vukovega sela - Leo, Jožica Barbič iz Bušeče vasi - Silvo, Branka Jurič iz Brežic - Igorja, Jožefa Kovačič iz Zakota - Draga, Ana Kleščič iz Kladja — Natalijo, Jožefa Štojs iz Krškega - Aleša, Martina Balas iz Arnovega sela — Marka, Branka Kostanjšek iz Brežic
- Saša, Romana Zakšek iz Sevnice
- Romano, Mihaela Tršelič iz Glob-očič - Jožeta Šarlota Klokočar iz Kunšperka - Šarloto, Anica Dobri-nec iz Gradne - Krunoslava, Stanka Vogrin iz Ponikev - Apolonijo, Lea Erban iz Brežic Lea, Irena Fuer$t iz Krškega - Samota, Jadranka Nikolič iz Drenja - Božico, Danica Trbuha iz Draš - Nevena, Biserka Šebalj iz Krškega - Milana, Jadranka Tomaškovič iz Samobora - Ti-grana, Ema Cafuta iz Sobenje vasi -Aleksandra, Marija Andrejaš iz Krškega - deklico.
IZ NOVOMEŠKE PORODNiSNiCEVii'
V času od 24. do 30. 12. 1981 so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Zorc iz Žabukovja - Veroniko, Antonija Turčin z Brezovice -Katarino, Anica Žugelj iz Kota — Dejana, Ljudmila Jordan iz Dol. Prekope - Martino, Martina Turk iz Gornjega Maharovca - Boštjana, Vera Klemenčič iz Črešnjevca — Tatjano, Marija Bevc iz Straže -Alenko, Darinka Kobetič iz Tanče gore - Iztoka, Marija Sajko iz Metlike — Valerijo, Anica Šiško iz Krškega - Aleša, Marija Erceg iz Šentjerneja - Boruta, Milena Cemič iz Dolge Rake - Mateja, Milena Pri-božič iz Vojskega -- Danita, Zorica Matko iz Metlike - Majo, Ljudmila Kocjan iz Dragatuša Barbaro, Marija Špec iz Gornjih selc - Andrejo, Marija Eršte iz Srednjega Grčevja
- Janeza, Cecilija Štefanič iz Vinice
- Boruta, Stanka Veselič iz Črnomlja - Saša, Jovanka Brčina iz Črnomlja - Sladžena, Danica Lončar s Trške gore - Marka, Marija Kastelic iz Bodganje vasi - Aleša, Ljubica Priselac iz Kamanja - Danijelo, Nada Bizjak iz Krškega Jernejo, Danica Romšek iz Dolenje vasi dečka, Marija Mesarič s Stop-nega - deklico, Ana Novak iz Ravna
- dečka, Karolina Zidar iz Gornjih Jesenic - dečka in Martina Groznik iz Trebnjega - deklico.
IZ NOVEGA MESTA - Rodili sta: Marija Šobot iz Šegove 8 - Uroša in Marija Pečaver z Glavnega trga 22 -Vinka. Čestitamo!
Ljubila si polje, ljubila si vse.
Če pridna roka koga bi rešila, tebe, draga žena, ne bi črna zemlja krila.
Ko zvezda je utrnila se, ti od doma poslovila se. Zdaj dom je prazen, dom je tih, a ti za vedno šla si na oddih.
ZAHVALA
V 53. letu nas je po težki in hudi ter zahrbtni bolezni mnogo prezgodaj zapustila ljubeča žena, mama, stara mama in sestra
IVANA ŽIBERT
rojena Cesar Vina gorica 5, Trebnje
I,jKreni°. sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sosedom Nahtiealovim Vidmarjevim in Cesarjevim za skrb in pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem ki so nam karkoli Domaeali
»tflE ‘žnTsmoTah^6’ nam izrekli sožar pokojno, v tako velikemlteTu sprem,ifn^em W7	f zahvalo organizacijam za darovane vence in cvetje, Tre lesu osnovni šoli Trebnie
VVZ Novo mesto pevcem m godbenikom za žalostinke, dr. Stanislavi Vilfan za nesebTčn^nomoč in ostalemu osebju ZD Trebnje. Posebej se zahvaljujemo ravnatelju osnovne šole Trebnie za noslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Slavko, hčerke, sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
6. januarja je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
ANTON SKUBIC
gostilničar iz Črnomlja
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Solza se bo posušila, rana nikdar zacelila.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 54. letu življenja za vedno zapustil
ANTON BOŽIC
iz Gabrja 84
Iskreno se zahvaljujemo sovaščanom, sosedom, znancem in sorodnikom, članom kolektiva IMV Novo mesto in Novotehne Metlika, organizaciji ZZB Gabrje, GD Gabrje in vsem, ki so nam v težkem trenutku kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, pokojnemu podarili vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi pevcem, tov. Ivanki Boltes za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Olga, Tončka in Brigita z družinami, brat Ivan, sestri Kristina in Tončka z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, sestre in stare mame, 86-letne
KAROLINE ROBEK
iz Gorenje vasi 49 pri Šmaijeti
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni	dr. Vodniku za skrb	in lajšanje bolečin	med
dolgotrajno boleznijo. Prav tako se zahvaljujemo župniku	in častitim sestram	za	pogoste obiske na domu
in lepo opravljeni obred, hvala pevcem in Škocjana za zapete žalostinke. Vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: hčerke Karolina, Marija m Pepca, sinova	Viktor in Lojze,	snahi Pavla in Ana,	vsi z
družinami, sestra Micka in brat Viktor
Solza se bo posušila, ram nikdar zacelila.
ZAHVALA
V 52. letu nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, sin, brat in stric
IGNAC PRPAR
iz Dolnjega vrha 7
Ob prerani izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč,-organizaciji ZZB NOV Svetinje, KZA Trebnje, DO ŽTP Ljubljana-Moste, Trimu
Trebnje, Novolesu Trebnje, Tregradu Trebnje, Trelesu Trebnje, Gostinskemu podjetju Sevnica za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem ŽTP Lj. GD Gornji vrh in-župniku za opravljeni obred. Se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena, sin, hčerki, oče, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Komaj v 61. letu nas je napričakovano zapustil naš dragi mož in ata, stari ata, brat in stric
JOŽE VOCANEC
iz Uršnih sel
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega doma in pri pogrebu Prisrčna hvala kolektivu SVP Novo mesto, Iskri Semič, GD Uršna sela in Dobindol, godbi iz Novega mesta in vsem ostalim, ki ste pokojnemu Jožetu poklonili toliko vencev in cvetje. Hvala vsem za izrečeno sožalje, vaščanom za izkazano pomoč, govorniku Francetu Šobarju za ganljive besede slovesa ter župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Štefka, hčerke Jožica in Tilka z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V tragični nesreči nas je v 27. letu starosti za vedno zapustil naš dragi in
nepozabni
JOŽKO MAVSAR
iz Gore pri Krškem
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje pokojnemu Jožku podarili toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti do preranega' groba. Posebej se zahvaljujemo DO ..Transport" Krško, AMD Krško ter ostalim organizacijam in društvom. Prav tako se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, pevcem za petje ob odprtem grobu lnžupniku zf °Prav!jen' obred. Se enkrat iskrena hvala sosedom in prijateljem za pomoč, izkazano v teh tezlah trenutkih.
Žalujoči: starši, sestra Majda z družino, brat Lojze z družino, Matjana s Tino in ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara ma ma, prababica,
sestra in teta
MARIJA BERUS
roj. Ljubi iz Ždinje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in vence, izrečeno sožalje ter spremstvo pokojne k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo kolektivom Zavarovalne skupnosti Triglav DOS Novo mesto. Kavarne Novo mesto in Mercatorja-tozd Tržič ter poslovalnici št. 1 Kranj. Hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčere Minka, Ani, Lojzka, Joži, Rezi, Tinca, sinova Martin in Anton z družinami,
sestra Pepca ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega moža, očka, zeta, brata, svaka in strica
46-letnega
MILANA VIDMARJA
iz Jurke vasi 20
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih našega življenja kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, z nami sočustvovali in pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni DO Novoles — TOZD Žaga Straža, sodelavcem za organizacijo pogreba, podarjene vence in denarno pomoč, TOZD TSP za venec in denarno pomoč, osnovni šoli Vavta vas, Novolesovi godbi na pihala, vaščanom za nesebično pomoč, govornikoma za poslovilne besede, župniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija s hčerkama Jožico in Milko s sinčkom Mitjem, tašča in ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE KASTELIC
Pakaijeve mame iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Kramarju, dr. Kramarjevi. Anki Čepar in strežnemu osebju urološkega oddelka novomeške bolnišnice za nesebično pomoč med boleznijo. Hvala kolektivoma bolnice in Krke - tozda Zdravila, pevcem in župniku za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem.
Vsi njeni
ZAHVALA Ob smrti naše ljube žene, mame in sestre
MARIJE JELENIČ
rojene Škof iz vasi Dole 1, pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, kakor tudi krajevni organizaciji ZB Hrast in družbenopolitičnim organizacijam iz Črnomlja za izkazano pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in za spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Blažu Mačku in dr. Predragu Grdiču ter vsemu osebju zdravstvenega doma v Metliki za dolgoletno zdravljenje in župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: mož, otroci, sestra in brat
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje umrl dolgoletni član naše delovne organizacije
JOŽE DRAGAN
Od njega smo se poslovili v soboto, 2. januaija 1982 na pokopališču v Mimi peči. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Kolektiv in sindikalna organizacija Blagovno-transportnega centra Novo mesto
ZAHVALA
V 56. letu je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
VIDA RIBICA
iz Mrtovca 11 pri Boštanju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in.prijateljem, posebno pa sosedom za vsestransko pomoč in tolažbo, za darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo pokojnika na zadnji poti. Posebna hvala kolektivom „Stilles“ Sevnica, konfekciji ..Jutranjka" - TOZD „Radna“ Sevnica, konfekciji „Lisca“ - Sevnica, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali.
Žalujoči: žena Anka hčerka Mili z družino, hčerka Vida in Lovro, sestre z družinami in
ostalo sorodstvo
OSMRTNICA
Nenadoma nas je zapustil naš delavec
FRANC VERSTOVŠEK
šofer
Vestnega in marljivega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Delavci, samoupravni organi in družbenopolitične oiganizacije Tovarne obutve Novo mesto
\M1RK0JELENIČ i
%
!
*
■ * * % s % * % *
*
Ob koncu lanskega leta je krmilo medobčinskega sveta za Dolenjsko prevzel Mirko Jelenič. Novinar, ki ga je dolžnost poročati o tej ali oni zadevi pripeljala v Črnomelj, je hitro našel pot do Jeleniča, saj Mirko velja kot dober, bogat in zanesljiv vir informacij, in to s širokega področja, prav v duhu svoje družbenopolitične organizacije: frontno.
Ena od prijetnih značilnosti tega mladostnega moža je njegova zvestoba Beli krajini, v kateri je doslej preživel ves čas, razen študentskih let, pa tudi takrat se je redno vračal domov v gorjansko vasico Dole, kjer se je rodil kot najmlajši sedmih Jeleničevih otrok. Po šoli na bližnjem Suhorju je hodil v gimnazijo v Črnomelj in od tam odšel na študij prava v Ljubljano, po končanem študiju pa se je takoj vrnil v svojo občino, kar v tistih časih ni bilo prav pogosto, saj si je marsikateri mladi
kot njegova navezanost in ljubezen do rodne dežele. Že od najzgodnejših gimnazijskih let je, kot sp včasih rekli, „v politiki": od mladinske organizacije, preko univerzitetnega odbora zveze študentov, bil je član republiške mladinske organizacije, vodil mladino v Beti, bil v Metliki nepoklicni predsednik O K SZDL itd., itd.
Jj Belokranjec raje poiskal bo-
lis* nlrtšŠ/ln/1 n/• »/» it tt/i Atili im
%
%
jr
%
%
5
5
%
%
*
%
%
%
*»
*
*
%
*
*
s
5
*
N
*
I
*
%
*
*
*
1
Ije plačane službe v večjih in bogatejših mestih.
Takrat, leta 1968, je bilo v vsej Beli krajini samo nekaj pravnikov, in to le v Črnomlju na sodišču in v gospodarstvu, medtem ko v metliški občini, ni bilo niti enega. V Beti je bil Jelenič najprej pravni referent, nato pa sekretar podjetja. Po štirih letih se je preselil v sosednjo črnomaljsko občino, kjer je bil pet let na občinski skupščini pravni referent in kasneje sekretar skupščine, zadnja tri leta pa je bil predsednik občinske organizacije Socialistične zveze.
Družbenopolitično delo je Mirka tako zaznamovalo
Že sedem let je član medobčinskega sveta Zveze komunistov za Dolenjsko, tri leta pa član medobčinskega sveta SZDL. „Tako lahko rečem, da dobro poznam vlogo medobčinskih organizacij in svojo novo funkcijo razumem predvsem kot nadaljevanje vsega, za kar sem se že doslej zavzemal; za čvrstejše povezovanje Dolenjske, enovitejše reševanje vseh vprašanj v dolenjskih občinah, iskanje novih možnosti za sodelovanje me; njimi," je dejal Jelenič. „Seve-da se moramo boriti proti občinskim lokalizmom, zapiranju, podjetniškemu obnašanju, zavedati pa se moramo tudi druge nevarnosti - regijskega lokalizma, ki je prav tako nevarna stranpot. “
DEDEK MRAZ V VISOKIH PETAH
Dedek Mraz je bil letos resnično preobremenjen in mu kljub vsemogočnosti ni uspelo obiskati vseh otrok. Tako je k varovancem vrtca na Ljubljanski cesti v Novem mestu poslal kar svojo boljšo polovico. Rdeče okinčani nohti, ženski glas in visoke pete so otrokom dali slutiti, da pravega dedka zanje ni,
* Mnogi otroci so bili tako ob lepo doživetje, doživeli pa so , prvo grenko spoznanje, da se znajo odrasli tudi lagati.
„NAJBRŽ BO VESNA." — Devetnajstletna Cvetka Kozlevčar s svojo drugo ličerkico v novomeški porodnišnici. (Foto: Ria Bačer)
KORENJAK PA TAK! — Erika Bizjak s sinčkom Gorazdom, prvim novorojencem v novem letu v Brežicah. (Foto: Jožica Teppey).
Prvi zdravici deklici in dečku
V novem letu je v Novem mestu prva rodila Cvetka Kozlevčar s Čateža pri Trebnjem, v Brežicah pa Erika Bizjak z Jesenic na Dolenjskem — Dolenjski list po tradiciji poklanja njunima novorojencema po 500 din na hranilno knjižico
ZA NOVO LETO PEŠ NA LISCO
Pri Planinskem društvu Lisca Sev-i nica — Krško že vrsto let prirejajo po silvestrski noči pohod na Lisco.' Kajpak se je na za priljubljeni planinski vrh 1. januarja treba povzpeti peš. Najštevilnejša skupina 28 pla-J nincev je na ta dan krenila na vrh iz j Krakovega ob 7. uri. V teku dopol-J dneva se jih je na Lisci nabralo lepo j število, vsega skupaj 52. Podobno je j postal tradicionalen pohod k sosednjemu društvu na Bohor. Avtobus, bo odpeljal iz sevniške avtobusne j postaje v nedeljo, 10. januarja, ob 7. : uri, zbirališče za pohod, odkoder je j treba peš, je Pipanova gostilna.
Ker 'se Mirko Jelenič vseskozi zavzema (in k temu tudi sam precej prispeva) za pravočasno in sprotno obveščanje o vseh zadevah in je hkrati proti raznim pritiskom na sredstva javnega obveščanja, bodo poslej novinarji pogosto potrkali na vrata pisarne predsednika medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva za Dolenjsko.
A. BARTEU
0
0
0
0
0
0.
0
0
Dežurna ekipa v novomeški porodnišnici, ki jo je vodil primarij dr. Ljubo Kretič, je imel razmeroma mimo Silvestrsko noč. Leta 1981 je ob 23.05 s porodom zaključila Olga Podpadec iz Trebnjega, ki je rodila drugič, tokrat deklico. Takrat je na svojem domu v novi hiši na Čatežu pri Trebnjem še čakala novega leta 19-letna gradbena tehnica pri svoji 16-mesečni hčerkici in možu. Žeje čutila, da ji nekaj ni prav, ampak ker je bil rok poroda določen za 10. januar, si še ni delala skrbi. Čim je polnoč odbila in so si nazdravili, pa je Cvetka že vedela, da gre zares, in jo je mož brž odpeljal v bolnišnico. Dobro uro zatem je v porodnišnici rodila hčerkico, težko 3.160 gramov. Bil je njen drugi porod in vse hudo je bilo zelo hitro mimo.
Mlada mamica, ki sc je takoj po končani šoli poročila in potem še rodila, še ni utegnila opravljati poklica. Komaj je Matejo spravila na noge, ne pa še iz plenic, žeje drugič rodila. „Najbrž bo Vesna," je rekla, „ampak z možem še nisva rekla dokončne besede," je dejala vsa nasmejana.na bolniški postelji.
V novomeški porodnišnici so imeli v letu 1981 kar 1861 porodov, od teh 15-krat dvojčke. Povili so 870 deklic in 1006 fantičkov.
R. BACER
setletna Erika Bizjak z Jesenic na Dolenjskem. Vso novoletno noč je prebedela, otrok, ki ga je nosila, pa se je obotavljal in obotavljal, tako da se je dežurni zdravnik dr. Vlado Kuševič naslednji dan odločil za operacijo. S carskim rezom je na novega leta dan ob 15.35 uri pomagal na svet 4,20 kg težkemu in 63 cm dolgemu korenjaku.
Mamica in sinček Gorazd sta zdrava, le v bolnišnici bosta morala ostati dlje, kot je v navadi pri običajnih porodih. Erika je vesela krepkega prvorojenca, za katerega je bila zadnje dni pred rojstvom bolj v strahu, kot si je upala priznati. Sreča je končno odgnala skrbi in mlada mamica že dela načrte za življenje v troje. Doma ima še mamo, tako da pozneje tudi z varstvom ne bo imela težav. Z mamo se bosta lahko menjali, saj ima Erika delovno mesto v domači hiši: ukvarjajo se s kovinsko galanterijo. Oče se je 1972. leta ponesrečil, zato si je Erika kot edinka izbrala moški poklic. Pred tremi leti je v Krškem končala tehniško srednjo šolo strojne smeri. Bila je edino dekle v
vozi na delo v Brežice, sicer pa ie njen rojak iz Ribnice pri Jesenicah.
V brežiški porodnišhici so imeli lani 960 porodov in 973 rojstev. Trinajst je bilo dvojčkov. Dečkov se je rodilo 475, deklic pa 498. Največ otrok je prijokalo na svet brežiške in samoborske občine. Iz brežiške jih je bilo 298, iz krške 198, iz samoborske 246, iz sevniške 67, iz drugih krajev pa 164.
J. TEPPEY
V SREDO Z ISKRA OLIMPIJO
Novomeškim ljubiteljem košarke sc obeta v sredo, 13. januarja, znova . priložnost, da vidijo v športni dvorani eno od prvoligaških ekip. Novomeškemu Novolesu prihaja namreč v goste ekipa ljubljanske Iskra Olimpije, ki se bo v prijateljskem srečanju, pričelo se bo ob 19. uri, pomerila z domačini.
Oež ponagajal dedku Mrazu
Prireditve so se začele že 15. decembra - Kočevje skromno okrašeno Nekateri kolektivi še niso prispevali
za stroške
razredu in po zanimanju za stroko r.i prav nič zaostajala za sošolci. Mož je po poklicu prodajalec in se
Osrednjo novoletno prireditev za otroke „Sprevod dedka Mraza po ulicah Kočevja", ki je bila 29. decembra popoldne, je rriotil dež. V sprevodu seje na tovornjakih peljal dedek Mraz s spremstvom.
Tovornjake so za to priložnost posodili zasebna avtopreboznika Krevs in Janežič ter OZD Kovinar, INKOP, Mercator - Trgopromet, Melamin, ITAS in Hotel Pugled. Najlepše je svoj tovornjak okrasil Melamin.
Taborniki so -prikazali na kamio-
nu Itasa svoje veščine in tudi šotore. Pri domu telesne kulture pa so pripravili kres, ki so ga prižgali po končanem sprevodu.
Mesto Kočevje za praznik ni bilo posebno lepo okrašeno. Pri predsedniku občinske Zveze prijateljev mladine Stanetu Jajtiču smo zvedeli, da še vedno niso dobili odgovora nekaterih večjih delovnih kolektivov na prošnjo, naj prispevajo ‘nekaj denarja za kritje stroškov s prireditvami za dedka Mraza.
V brežiški porodnišnici so sklenili staro leto z deklico, novo pa začeli z dečkom. Ja-senka Sintič iz Gidanjcev pri Bregani je bila zadnja, ki se ji je še na Silvestrovo nasmehnila materinska sreča
V isti sobi z njo je že tri dni nestrpno čakala na porod dvaindvaj-
Hišo zidal čut do sočloveka
Krajani Orehovega so ob pomoči družbe trem ostarelim ženicam postavili nov dom
Žalostno je bilo tam na koncu rasi Orehovo, v sevniški občini, ob koncu lanske zime. 11. marca seje dotrajana hiša Lipovškovih podrla, ostrešje se je dobesedno sesedlo. Tri
ženice, 82-letna Katarina, 60-letna Frančiška in bolna Antonija, so ostale brez strehe nad glavo.
Strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva je nemudoma ukrepala. Ženicam je začasno domovanje omogočil občinski štab teritorialne obrambe in sicer v stanovanjski prikolici. Postavili sojo na dvorišču Završnikovih. Da bi ženice spravili v dom, ni bilo misliti, saj tega niso hotele.
les za ostrešje. Zasebna žagarja iz Dolenjega Boštanja sta ta les razžagala.
To in ono je treba še postoriti. Pri socialnem skrbstvu upajo, da bosta pomagala tudi sevniška krajevna skupnost in Rdeči križ. Treba bi bilo napeljati elektriko.
A.ŽELEZNIK
URI
PRVI TEPTALNIK NA LISCI — V soboto so na tem priljubljenem vrhu poleg večje vlečnice, kjer so se lahko smučali le drznejši smučaiji, izročili še manjšo za (ako imenovane nedeljske smučaije. Za teptanje prog imajo poslej na voljo stroj, ki gaje z udamiškta delom obnovilo šestero Sevničanov. (Foto: A. Železnik)
V kraju so našli svojstveno rešitev. Domenili so se, da sezidajo novo hišo. Strokovna služba socialnega skrbstva v Sevnici je pisala na razne naslove za pomoč, čeprav so izdatke premoščali. Med prvimi so pomagali na občini. Običajno so konec tedna prijeli za orodje vaščani Orehovega. Hišica je tako postopno rasla. Pred zimo so se ženice lahko preselile vanjo.
SOSEDSKA POMOČ - V pol leta so na Orehovem zgradili trem ženicam novo hišo; stara se jim je namreč podrla. (Foto: A. Železnik)
. Na skupnosti socialnega skrbstva so se pri organizaciji del močno opirali na Pavleta Radiška iz Tovarne konstrukcij.
Bil je kar nejevoljen, ker ni hotel biti kakorkoli omenjen, češ: ,JDelali smo vsi". Na samem kraju pa je posebej pohvalil mlade iz Orehovega, ki so vzorno sodelovali pri raznih opravilih. Med kolektivi, ki so pomagali na skupnosti socialnega skrbstva omenjajo oba tozda GG v Sevnici, kjer je graditeljem obrat za kooperacijo dodelil
r
Skoraj ponoreli od veselja
Ko je oče prijel v roke časopis, je že po nekaj sekundah branja zavriskal, da so zažvenketale šipe.
pil, pil . . . Potem je potegnil iz denarnice izkaznico, član-
sko, se ve, in jo je štiriin-dvajsetkrat poljubil: cmok, cmok cmok
stiskali smo si roke, v oči so nam privrele komaj opazne solze sreče . . .
je
„Saj to je neverjetno! zatulil. ,,Pa sem se že bal, da nihče ne misli na navadne Zemljane," je srečno ijul, z mateijo je udaijal polko, da so zarežala sobna vrata.
cmok, cmok
„Vsem gobcačem, ki jadikujejo nad našo stvarnostjo, bi bilo treba premestiti zobe s spodnje vilice na zgornjo," je bolj pel kot govoril, igraje je odprl steklenico vina in ne da bi zaprosil za kozarec, je pil,
„Živeli! Živeli!"je tulil, mi pa nismo vedeli, kdo naj živi in kdo ne. Pridružili smo se njegovemu veselju:	zmetali
smo copate z nog, odvrgli smo jope, v katere smo bili sicer odeti zaradi dragega kurilnega olja, in smo peli, skakali, plesali, se objemali, roke smo sklenili v kolo, prevračali smo stole, razdevičili smo vse steklenice, mati je vrgla kozarec v kot, da je zažvenketalo,
„Spomenik jim je treba postaviti, dobrim našim skrbnikom!" je prekipelo očetu iz razigranih prsi.
„Za svetnike jih je treba proglasiti," se je pridružila mati, četudi ni vedela, za kaj gre.
Soseda, odprtih ust, se je prikradla v sobo in navdušenje je pritegnilo tudi njo. Ko seje polila z vodo iz vaze, se je streznila, obstala je sredi sobe in zatulila: „Stojte in povejte, čemu takšno veselje."
Oče ji je plesaje prinesel pod nos časopis. „Beri, beri, pa boš videla, kaj je skrb za delovnega človeka."
In soseda je brala, kako je naša vlada sklenila, da se cene ne bodo več dvigovale, da so zamrznjene do konca leta, in to v skrbi, da ne bi ljudem padel standard.
,,Po slivovico skočim, da nazdravimo vsem,ki so sprejeli ta sklep," je zanosno rekla soseda, ne da bi pogledala na datum, natisnjen na časopisu. In tam je pisalo, da smo že 19. decembra, se pravi, daje bilo do konca leta le še dvanajst dni.
4. januaija naslednjega leta je bilo olje dražje za osem dinaijev.
TONI GAŠPERIČ