Slovenski Cm M« 1- Stev. 229 V Ljubljani, ponedeljek 7. oktobra 1940 Leto V Angleška letala ponoči nad Nemčijo, nemška pa neprestano nad Anglijo 6. oktobra, i. Moskovski radio ie vče- so nadle na Brest, kier so povzročile velike eksDlo- tal v boiih nad Anediio in okoli Moskva, 6. oktobra, j. Moskovski radio je vče-. ) 7 Pregledu vojnih dogodkov obravnaval le-aiske boje nad Anglijo in ugotovil, da ni mogoče pričakovati, da bi Anglija oziroma Nemčija druga °rugo izčrpali s tem orožjem. Zaradi tega je treba Pričakovati, da bo končno odločitev morala prinesti le vojska. Prav tako pravi moskovski radio, a no angleška mornarica igrala pri morebitnem nemškem poskusu izkrcavanja v Angliji najvažnejšo vlogo, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da letala mornarico sicer resno ogrožajo, ne morejo je pa uničiti ali pa pregnati s točk, ki jih mornarica čuva. Berlin, 6. oktobra. DNB: Danes zjutraj so *iein*ka ogledniška letala izvedla več poletov nad Anglijo. Nemška letala so izvedla nočne napade ,rez odmora. Glavni cilj teh napadov je bil Lon-on. Napadi pa so veljali tudi drugim krajem An-'L* jn Poniorskim potem na severozahodu in na vzhodu Anglije. Podrobnosti niso še znane. 6- oktobra. DNB; Ponoči je več sto na11^ 'zve£M° naPad na Anglijo. Glavni cilj b P^.ie bil London. Nemška letala so uspešno mbardirale doke, pristaniške naprave, tovarne t ! £?ino industrijo in plinske centrale. Drugi le-ski napadi so veljali letališčem, pristaniškim pravam, vojaškim taboriščem in drugim vojnim 1 |e® v raznih predelih Anglije. Prav tako so bile po ozene mine pred angleškimi pristanišči. , .Berlin, 6. oktobra. DNB: Včeraj popoldne je eki nemški bombnik napadel angleški konvoj, od Sn *e zadel eno ladjo. Ladja se je vnela. _ ?. Je drugi nemški bombnik izvršil napad na J ) drug konvoj in z bombo zadel ladjo, ki je e*a šest do osem tisoč ton. London. 6. oktobra. Reuter: Po uradnem Poročilu angleškega letalskega ministrstva je mio v noči od sobote na nedeljo izvršenih več napadov na Essen, Hamm, Osnabriick, Koln in Rotterdam. Angleška letala obalne službe so izbila napad na Brest in Ravelingen. Berlin, 6. oktobra. DNB: Močnejši oddelki “ngleških letalskih sil so poskušali v prejšnji noči “Opusti preko Belgije in Holandije Nemčijo. Nem-»..? Protiletalske baterije in nočni lovci so preprest1 *o akcijo angleških letalskih sil prej, kakor pa i® te prišle do nemške meje. Ponoči so nemške etalske sile z isto srditostjo izvršile napad na Pdnjo in južno Anglijo. gtr .*-ondon, 6. oktobra. Reuter: Letalsko mini-da so* 'e tzdalo uradno poročilo, v katerem pravi, na" rafinp^^ke letalske sile nocoj izvršile napad drupp nhPi* v Nemčiji in na tovorne postaje ter napad u • Prav tako so angleška letala izvršila In Prir. -'andsko obalo, talskeo-a min- °ktobra. AA. Reuter: Poročilo lenost nravi jlstrstva in ministrstva za javno var-nekai ianadn 80 nemške letalske sile nocoj izvršile Sv a& ki 50 veljali predvsem Londonu in v ršfl a n a n aHp Po1^ tega so nemška letala iz-striiske nan™na-v^ drugih krajev. Nekatere indu-do za radi teh 6 m trgovski zavodi so utrpeli ško-ki na cr> iih naPadov. Nastalo je nekaj požarov, Napadi so biliP0gasili- Bi,o je tudi nekaj žrtev, vzhodni Antrliii ??sebvno srd.iti v vzhodni in ingota J , kjer žrtve niso bile posebno velike. Švedska protestira v Londonu Amsterdam, 6. oktobra. DNB: Londonska radijska postaja je objavila poročilo, da je švedski Poslanik v Londonu v soboto vložil protest nri Angleški vladi zaradi metanja bomb na švedsko °zemlje. Angleško uradno poročilo c. vL°ndon, 6. oktobra, o. Reuter. Snoči so an-nemsf letala kljub slabemu vremenu poletela nad »kem mesta in nad mesta v zasedenem franco-ne 5zemlju. Bombardirala so Kruppove tovar-Vliess- senu, doke v Amsterdamu ter letališči v lngetm in Schipolu. Bombe večjega kalibra so padle na Brest, kjer so povzročile velike eksplozije in je izgledalo, kakor da so zadele municijska skladišča. Druga letala so poletela nad Poruhrje in so bombardirala bencinska skladišča v Gelsen-kirchnu. Na več krajih so povzročile zažigalne bombe ogenj, ki se je naglo razširil v velikanski požar. Tudi v Harmnu so izbruhnili požari. Pri Osnabriicku so ob železniški progi povzročile bombe velikanske eksplozije. V Rotterdamu so metali angleški letalci bombe na doke in zgradbe ob severni obali, kjer so izbruhnili številni požari. Najhujši napad je bil na doke v južnem delu reke v Amsterdamu, ki so pričeli goreti z velikanskim plamenom. V Vliessingenu so bombe večjega kalibra padle na doke, odkoder pelje železnica. Požar v teh dokih je bil viden daleč na morje. Z vseh teh poletov se tri angleška letala niso vrnila. Pri včerajšnjem dnevnem napadu so Angleži sestrelili 23 nemških letal, sami pa so izgubili 9 letal. Sedem pilotov je bilo rešenih. Pregled letalskih izgub v preteklem tednu London, 6. oktobra, o. (Reuter.) Uradno potrjujejo, da so Nemci izgubili v preteklem tednu do polnoči 5. oktobra v bitkah nad Anglijo 104 letala. Tu pa niso všteta letala, ki so bila poškodovana ali pa mogoče tudi izgubljena. Na podlagi teh podatkov računajo, da so Nemci izgubili nad 250 pilotov. V istem času so Angleži izgubili 40 le- tal v bojih nad Anglijo in okoli nje, več kakor polovica pilotov pa je bilo rešenih. Berlin, 6. oktobra. DNB: Letalski kapitan Vieck je sestrelil v soboto v letalskih bitkah nad Anglijo pet sovražnikovih letal. Tako je sestrelil doslej skupno 41 sovražnikovih letal. Afriško bojišče Kairo, 6. oktobra, o. Reuter. Angleška admi-raliteta poroča službeno, da je angleška mornarica bombardirala od srede do petka italijansko letališče v Stampaliji na otoku Dodekanezu. Kakor pravi poročilo, je bombardiranje povzročilo znatno škodo. Ko so v petek italijanska letala bombardirala Malto, so sestrelila angleška lovska letala eno italijansko letalo, drugo pa poškodovala. Uradno poročajo, da ni bilo povzročene večje škode. Kairo, 6. oktobra. Reuter: Angleška letala so bombardirala vojaške naprave v Benghaziju, Tobruku in Bardiji. London, 6. oktobra. Reuter: Iz Haiderabada javljajo, da so v Indiji tamkajšnje tovarne začele delati s polno paro m da se v njih izdeluje vojni material. Kairo, 6. oktobra. Reuter: Poveljnik angleških letalskih sil v Kairu sporoča, da so italijanski bombniki napadli Malto in da so angleške lovske enote nastopile proti sovražniku. Poročilo tudi pravi, da so angleške letalske edinice izvršile napad na sovražne postojanke. Italijani javljajo o potopitvi dveh angleških podmornic Rim, 6. oktobra. Stefani: Glavni stan italijanske oboržene sile objavlja poročilo št. 121: Potopljeni sta bili dve sovražnikovi podmornici, od katerih je eno potopil borbeni čoln. V severni Afriki so močni ogledniški letalski oddelki bombardirali zbrane sovražne čete in skladišča vojnega materiala pri Marsa Matru-hu. Doseženi so bili pomembni rezultati. Na po- vratku so italijanske enote naletele na neko sovražno letalo, ki je bilo bržkone sestreljeno. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. V Rdečem morju so naša letala bombardirala objekte na otoku Perim. Sovražna letala so bombardirala Aiso in Asab. Pri tem ni bilo nobenih žrtev, gmotna škoda pa je zelo majhna. Nemški uspehi pri včerajšnjih napadih: Potopljeni dve angleški ladji, zbitih 41 angleških letal Berlin, 6. oktobra. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Močnejše letalske enote so včeraj in ponoči uspešno bombardirale luške naprave, živalska skladišča, tovarne orožja in ostale vojne cilje v prestolnici Velike Britanije. Bombe so večkrat zadele rezervoarje bencina in plina v Til-buryju. Drugi napadi so veljali pristaniščem, letališčem, železniškim postajam, železniškim progam, vojnim taboriščem in vojnim tovarnam na jugu in zahodu angleške obale. Nastali so številni požari, ki so dokazovali uspešno bombardiranje nemških letalskih edinic. Napadi so veljali tudi angleškim Poročila o letalskih izgubah Včerajšnje nemško uradno poročilo: 41 angleških lelal zbitih. 10 nemških izgubljenih. Včerajšnje angleško uradno poročilo: 23 nemškh lietal zbitih, 9 angleških izgubljenih. konvojem. Pri tej priliki sta bili zadeti dve trgovski ladji, od katerih se je ena nagnila na stran in ni mogla nadaljevati svoje poti, druga ladja pa se je vnela. Na raznih krajih je prišlo do letalskih bitk, ki so se končale v korist nemškega letalstva. Sovražnikovi poskusi ponoči med 5. in 6. oktobrom, da bi leteli nad severno Nemčijo, so bili preprečeni že na meji in so se sovražnikova letala morala vrniti. Sovražnim letalom je ob tej priliki uspelo odvreči nekaj bomb na tri nemška in eno holandsko mesto in je bilo pri tem ranjenih nekaj meščanov. V letalskih bitkah nad Anglijo je 60-vražnik včeraj izgubil 30 letal, sedem nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča Kapitan Wiek je včeraj sestrelil v letalskih bitkah pet angleških letal in se tako število sestreljenih letal poveča na 41. Španija bo sodelovala le pri urejanju nove Evrope Milan, 6. oktobra. Stefani. »Corierre della Sara* v nekem članku poudarja da se srni razum med Španijo in silami osi končal ka£>r »e je pričakovalo v inozemstvu. Glede dozdevnega pmiska, ki ga izvajata sili osi na Špansko yWo, pravijo, da so samo izrodek domišljije *:lst pravi, da je bil pristanek Španije na i>|i-j.ko osi vedno spontan in naraven. List pristav-la» 1111 vla(,a v Madridu dobro ve, da se danes po v*aio temelji za obnovo Evrope in da je I>0-nov loS'čno. da tudi Španija sodeluje pri tem dolu. List na koncu pravi: Z o. sedaj mo-'nK’ refit da hoče biti Španija aktiven ale-ent prj tem skupnem evropskem delu. »Usoda Anglije je zapečatena« . Milan, 6. oktobra. AA. Stefani. List »Co-'orra della sera« v nekem članku piše, da so listi objavili več ali munj absurdna ugiba-nJft o sestanku na Brennerju. Toda niti edjn ne Os pora va pomena tega dogodka. List poudarja, so Angleži objavili najliolj brezmiselna ugibanja, ker so trdili, da je sestanek na Brenner-I« posledica velike skrbi voditeljev Nemčije in jtalije glede nadaljnegu nadaljevanja vojne Ust med drugim pravi: »To je smešno, ker lta-tja in Nemčija sploh ne moreta biti v zadregi faradi zmage, ki ne more izostati Nasprotno pa Jma Anglija mnogo razlogov, da je v skrbeh "e samo zaradi porazov. ki jih je dosedaj doživela. ampak tudi zaradi zadržanju njenih dosedanjih prijateljev,« »Corierre della Sera« oi>o-zarj« na Združene države, ki računajo, kako bi zaradi dogodkov v Evropi mogle dobiti čim večjo korist in so zato prevzele vse postojanke Velike Britanije. List na koncu pravi: »Usoda Anglije je že zapečatena. Trojni pakt je Anglijo obsodil na pojiolno brezdelje, zatem Pa bo prišel jx>jx>lni poraz. Mussolini na inšpekciji v Padski dolini Rim, 6. oktobra. DNB. Mussolini je danes začel z inšpekcijskim potovanjem v pokrajini reke f ail. Cilj njegovega potovanja je inšpekcija italijanskih oboroženih sil. To potovanje bo verjetno trajalo več dni. v ducejevem spremstvu sta drž. mrej,el Poroč'l° prosvetnega linn o mi ln Peveljnika armado generala Roate. 1 ute je bil v maršalski uniformi. Potem ko je obšel častno Četo, se je z avtomobilom odpeljal na pregled motorizirane edinice Trieste, Iz Piazence je Mussolini nadaljeval pot z avtomobilom v Parmo. Med potjo so je mortil zaradi velikih manifestacij prebivalstva večkrat ustaviti. V nekem mestu se je ustavil Ducejev avtomobil, da lii Duce obdaroval nekega mladega kmeta, ki jo pravkar odhajal iz cerkve, kjer so krstili njegovega petega otroka. Ustoličenje pariškega kardinala Pariz, 6. oktobra. AA. Havas: Danes je bilo v Parizu slovesno ustoličenje novega pariškega nadškofa msgr. Suharda. Msgr. Suhard je med evakuacijo Pariza po nalogu sv. očeta odšel v Pariz, da opravlja posle pariške škofije. Sedanji nadškof je bil rojen leta 1874. in je bil posvečen v mašnika leta 1890. Še kot mlad duhovnik je bil imenovan za profesorja bogoslovja. Leta 1930. je postal nadškof v Reimsu, kjer si' je pridobil nenavadno priljubljenost med svojimi verniki. Na tem položaju je postal kardinal. Kot novo načelo na svojem mestu si je postavil geslo »vera in usmiljenje«. Parižani pravijo, da si glavno mesto Francije v sedanjih razmerah ni moglo dobiti boljšega dušnega pastirja, kakor pa je Suhard. Obnovitev procesov proti voditeljem Železne garde Bukarešta, 6. oktobra. DNB. V Bukarešti so začeli soditi morilce Codreana. Preiskovalna komisija za obnovitev političnih procesov, ki so se odigrali v j>os]ednjih letih, je zashsala v soboto bivšega pravosodnega ministra Jamanoa, predsednika apelacijskega sodišča r>ascaj. v.r" hovnega vojnega tožilca polkovnika Beoio in majorja Macoveana in Dankileca. 3 a dva orožniška majorja sta že priznala, da sta ona zapletena v zaroto Codreana. Ameriška mornarica ima 240.000 mornarjev AVashington, 6. oktobra. Ameriški mornariški minister polkovnik Knox je izdal naredbo, da se vsi rezervni pomorski Častnik javijo za aktivno službo. Teh je skupaj okoli 2« .000, \Vashington, 6. oktobra. Po ojacenju ameriške vojne mornarice, ki jo je izvedel mornariški minister polkovnik Kno*. znaša skupno s a-nie vojne mornarice Združenih držav, upošte-vujoč pri tem tudi tehnično in upravno osebje na kopnem, 239.981 mož, Tiskovni odsek nemške narodne zajednice v Romuniji sporoča, da se bodo 8. oktobra začela po-gajanja med nemško in romunsko vlado o izselitvi Nemcev iz južne Bukovine. Iz teh krajev se bo skupno preselilo 45.000 Nemcev. Vesti 7. oktobra Ameriški general Johnson trdi, da vlada ne obvešča naroda pravilno o vprašanju »vojna ali mir«. V Washingtonu prevladuje mišljenje, da bo Roosevelt izkoristil prvo priliko, da bo zapletel Združene države v vojno, če bo zopet izvoljen za predsednika. Večina naroda smatra, da bi vojna pomenila gospodarsko propast države. Neko finsko podjetje je začelo s proizvodnjo umetne krme za živino iz celuloze. Do konca tega leta bo to podjetje izdelalo več sto ton take krme. Včeraj popoldne je bilo v Italiji več zborovanj, na katerih so ugledne osebnosti imele govore o splošnem položaju ter o pomenu vojne proti Angliji. Ob priliki teh zborovanj je prišlo do velikih manifestacij, na katerih je ljudstvo izrazilo svojo voljo do ztnage. Nemški poslanik v Sofiji v. Richthofen in italijanski poslanik grof Magistrati sta s posebnim vlakom prispela v Dobrič v Južni Dobrudži. Na železniški postaji so ju pozdravih predstavniki oblasti in spremili v mestno hišo, kjer je imel mestni svet svečano sejo. Poslanika v. Richthofen in Magistrati sta bija izbrana za častna občana mestne občine Dobrič. Newyorška agencija japonske pomorske družbe poroča, da nima nobene zveze več z ladjo »Ta-koma Maru«, odkar je ladja prispela na Bermudsko otočje. Ladja »Takoma Maru« je plula v Liverpool, ko pa je prišla v Lizbono, se je odločila, da se vrne na Japonskq zaradi nevarnosti na morju. Prav tako ni nobenih vesti o ladji »Hokazaki Maru«, ki bi morala te dni prispeti na Bermudsko otočje. Mislijo, da so Angleži. zaplenili obe ladji. _ , . Vodja romunskega legionarskega gibanja Horia Sima je odredil, da člani legije ne smejo imeti več kakor 20.000 lejev mesečnih dohodkov. Po mnenju moskovskega radia bodo imeli v Romuniji na zimo velike težave s prehrano prebivalstva. Grozi celo lakota, kajti revno ljudstvo, katerega je v Romuniji zelo mnogo, si ne bo moglo kupiti žita, ker se je cena izredno visoko dvignila. Španski notranji minister Serano Sunner se je včeraj z letalom odpeljal iz Rima v Madrid. Turško časopisje pravi o sestanku na Brennerju, da sta Hitler in Mussolini govorila največ o Rusiji in njenem stališču do sedanjih dogodkov. Listi prav tako pravijo, da bosta skušali sili osi razčistiti razmerje z Rusijo, preden bosta začeli z akcijami na drugih odsekih. V Moskvi so končali vse potrebne priprave, da se Angleži iz baltiških krajev izselijo. Angležev je v teh krajih okoli 300. Žena bivšega generala carske Rusije Skomina, znana pod imenom Plevickaja, je umrla v francoskem mestu Rennesu, stara 54 let. Bila je zapletena v afero ugrabitve generala Milerja. Obsojena je bila leta 1937 na 20 let robi je. Grški listi posvečajo obširne članke 11. Balkanijadi, ki je včeraj začela v Carigradu. V člankih poudarjajo, da je ta Balkanijada še en dokaz, da države, ki so v Balkanijadi zastopane, želijo mir na svojem prostoru. V marseilieško pristanišče je priplula ladja »Swings< s francoskimi vojaki, ki se vračajo iz Anglije. V pristanišču je bila razvrščena častna četa, ki je pozdravila zastavo 43. pehotnega polka, ki so jo prinesli s seboj vojaki, vračajoči se iz Anglije. Imenovani p°‘a se je obnašal zelo hrabro med umikanjem skozi Belgijo. Pred izkrcavanjem so nekatere visoke osebnosti odšle na ladjo ter se pogovarjale z nekaterimi težje ranjenimi vojaki. Vesti iz Belgrada Belgrad, 6. oktobra, m. Tu je bil danes ustanovni občni zbor jugoslovansko-madžarskega društva. Navzoči so bili med drugimi tudi bivši minister Vojin Djuričič, bivši belgrajski župan Vlada Ilič bivši predsednik poslanske zbornice btevan Čirič ter drugi zastopniki kulturnega in gospodarskega življenja. Občnega zbora se je udeležil tudi madžarski poslanik na našem dvoru baron Bakacs Bessengey. Izvoljen je bil tudi prvi odbor tega društva. Predsednik je Vojin Djuričič, za častnega predsednika pa so navzoči izvolili barona Bakacza Bessenyja. Razen Djuričiča so v odboru še industrijalec Vlada Ilič, bivša senatorja Kosta Popovič in Milan Popovič, Ivan Avse-nek, industrijec iz Slovenije, in drugi. Poiarevac, 6. oktobra, m. Danes dopoldne se je pripeljal z letalom na državno posestvo Ljubi-čevo pri Požarevcu ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, ki si je podrobno ogledal poslovanje na tem posestvu, zlasti pa se je zanimal za žreb-čarno in rejo plemenske živine. Pri tej priliki so predsedniku vlade sporočili, da je v Požarevcu umrl Djordje Naumovič, znani kulturni in narodni delavec in eden ustanoviteljev radikalne stranke. Predsednik vlade je izrazil sožalje družini pokojnega Naumoviča ter je določil bivšega poslanca Branka Daviniča za svojega zastopnika pri pogrebu. Belgrad, 6. oktobra. Jutri gostuje v belgrajski operi v »Trubadurju« ga. Franja Bernot-Golobo-va, bivša dolgoletna članica ljubljanske Opere, ki se je zadnja leta mudila na študiju v Rimu. Za gostovanje znane povske umetnice vlada v bel-grajskih umetniških krogih veliko zanimanje. Kragujevac, 6. oktobra, m. Po današnjih strelskih tekmah so v Kragujevcu imeli zborovanje vsi udeleženci teh tekem ter so razpravljali o potrebah strelskega športa. Sprejeli so resolucijo, v kateri med drugim jugoslovanski strelci smatrajo za najnujnejši in najvažnejši ukrep, na podlagi katerega bi bilo možno uspešnejše razbiriti pri nas strelsko gibanje, da se čimprej izda zakon o strelstvu. Dalje v resoluciji ugotavljajo, da strels,ko gibanje v državi zelo pada. Glavni vzrok vidijo v postopku v upravi Strelske zveze. Zato zahte-vajo, naj se razmere v tej zvezi Čimprej urede. Naprošajo tudi vse pristojne činitelje, naj bi se zaradi močnejšega širjenja strelstva večina strelskih pušk predelala na kaliber 7.0 mm. Malo število najbolj ohranjenih pušk kalibra 7 mm naj se pa prepusti za vajo mladini pri streljanju na 50 m. Za izvedbo vseh teh vprašanj je bil izvoljen posebni delovni odbor v katerem je tudi Peter Cestnik iz Maribora. 40 letnica posvetitve cerkve na Brezjah Ob ogromni udeležbi je verno slovensko ljudstvo včeraj in danes izkazalo čast in zahvalo Mariji Pomagaj Brezje, 6. oktobra. Včeraj in danes so Brezje in z njimi vred vse naše verno slovensko ljudstvo obhajale velik praznik. Spet je hotelo to naše dobro ljudstvo, ki se je v ogromnem številu zbralo na naši skupni božji poti pri Mariji Pomagaj, izkazati vso svojo ljubezen in svoje zaupanje v našo Priprošnjico na Brezjah, ki ga je ze tolikokrat tolažila v težkih dneh in ki mu vedno znova prinaša upanja in tolažbe zlasti v tako viharnih časih, kakršne preživljamo danes. Velika udeležba pri današnjih in snočnih slovesnostih na Brezjah je pač najboljši dokaz, da smo Slovenci hoteli nad vse dostojno proslaviti 40 letnico, odkar je bila na tej naši božji poti posvečena cerkev Marije Pomočnice. 2e snoči, na predvečer praznika se je zbralo od vse povsod iz Slovenije mnogo Marijinih častilcev, ki so v tihi pobožnosti pričakovali začetka veličastne proslave 40 letnice posvetitve brezjanske cerkve. Ob osmih zvečer je pristopil k oltarju ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman ob številni asistenci kanonikov in ostale duhovščine. Nato se je zvrstila od cerkve veličastna rimska procesija, ki se je je udeležila ogromna množica vernega ljudstva. Po končani procesiji je del udeležencev odšel na bližnja prenočišča, mnogo pa jih je ostalo vso noč kar v cerkvi, kjer so počakali na prvo jutranjo sv. mašo. Glavne današnje svečanosti, ki so bile namenjene proslavi 40 letnice, od kar je bila na Brezjah posvečena, cerkev Marije Pomagaj, so se začele dopoldne ob desetih, ko je škof dr. Gregorij Rožman po slovesnem vhodu v romarsko cerkev imel krasen govor, v katerem je poudaril globok pomen in smisel današnjega praznika, kakor tudi potrebo po zgraditvi novega oltarja v Marijini kapelici. Po njegovem govoru, ki je segel do dna duše vsem navzočnim, je daroval škof dr. Rožman ob asistenci kanonikov g. Volča in dr. Zupana ter številne ostale duhovščine pontifikalno sveto mašo. Slovesnost je povzdignilo tudi krasno petje pomnoženega brezjanskega cerkvenega zbora. Še dolgo po sv. maši so ljudje ostali v cerkvi in oblegali čudodelni Marijin oltar, nato pa so se počasi razšli, da se popoldne spet vrnejo še k slovesnim petim večernicam, s katerimi se je končala veličastna proslava za vse verno slovensko ljudstvo tako velikega dogodka, kakor je bila posvetitev Marijinega svetišča na Brezjah pred štiridesetimi leti. Ljubljana od sobote čez nedeljo Prav lep dan se je bil včeraj napravil po deževnem in pustem jutru Izkazalo se je, da modrost naših starih kmetov le ni kar tako »od muh«, saj se je njihov izrek, da je »sedme ure dež, stare babe ples« v polni meri zipolnil. Že kmalu, ob devetih dopoldne, se je na severu in na severozahodu začelo jasniti. Nebo se je brisalo vedno više, vedno dalje proti jugu. Ni trajalo dolgo, pa je posijalo sonce, lepo in prijetno v svežem dopoldnevu Zdelo se je kakor bi se bila obnovila pomlad. Ves dan je bil nato gorak, sončen in jasen. Tudi noč je ostala taka, le da se je, ko se je pre-vagal datum, spustila nad mesto gosta, mrzla, prav jesenska megla. Temna je bila, tako da so nekateri vzeli, ko so odhajali zjutraj zdoma, s seboj ker dežnike, češ, ni dvakrat reči, da ne bi danes še deževalo. Pa so se uračunali. Po megli, ki je trajala zelo dolgo, se je prikazalo sonce, ki je pri-peklo prav pošteno. Tako prijetno je bilo, da so marsikakšne ljubljanske družine sklenile, da bodo popoldne odrinile na izlet v bližnjo mestno okolico. Spet so za nekaj ur oživele priljubljene izletne točke, ki so jeseni med tednom sicer puste in si domačini preganjajo čas kakor si ga pač vedo in znajo. Zadovoljni z lepim dnem, ki se ga davi skorajda ni bilo nadejati, so se zvečer z vlaki, z avtobusi in peš vračali v mesto. Drugi so ostali kar v Ljubljani, kjer so postavali po ulicah, šli v gledališče ali v kino, ali pa so napravili krajši sprehod Hitro je bil dan v kiaju. Zdaj se že močno pozna, da smo zavili v jesen. Dan je že mnogo krajši, zgodaj se zmrači, in dolgo traja noč. Za slepce so zbirali Že včeraj, še bolj pa danes, ko je bilo na ulicah več ljudi kakor jih je sicer, so na križiščih, na vogalih prometnih ulic in na drugih frekventi-ranih točkah stale požrtvovalne zbiralke, ki so ogovarjale in ustavljale mimoidoče, naj prispevajo ' Vsaj malenkost za najbednejše pod božjim soncem, za slepce. Treba je reči, da so se ljubljanski meščani radi odzivali in darovali po svojih močeh. Vsak se zaveda, kakšna beda in nesreča mora biti to, če človek izguDi vid, ali pa že na svet pride slep. Zdi se, da je današnja zbiika za slepce vrgla kar lep donos za te siromake. Pričela se je sezona občnih zborov Vidi se, da pomalem stopamo že v zimsko sezono. Že se je začela doba občnih zboro*.’, katerih bo odslej vsako soboto zvečer in ob nedeljskih dopoldnevih vedno, prav do pozne pomladi na pretek. Sezono občnih zborov so pričeli tokrat športniki. Že v petek zvečer, potem v soboto in danes dopoldne je bilo v Ljubljani nekaj občnih zborov, ki so jih priredili športniki in ki so potekli v prav lepem redu. S kolesa je padel in se pobil Na reševalni postaji so danes do večernih ur zabeležili vsega skupaj sedem prevozov. Med drugim so v ljubljansko bolnišnico prepeljali tudi nekega kolesarja, ki je padel s kolesa in se pobil. Bil je to dva in štiridesetletni mizarski pomočnik Pečar Valentin, ki je uslužben pri Kranjsltih deželnih eletramah, in sicer pri transformatorju na Črnučah. Pečar se je peljal s kolesom skozi Gameljne, pa je padel in se precej hudo potolkel po glavi. Reševalci, ki so bili obveščeni o nesreči, so ga našli že doma, na Črnučah št. 85, odkoder so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. V malem potoku je utonil Na Gmajni pri štepanji vasi teče neznaten potoček »Mejaš«, ki se izliva v Ljubljanico. Davi 6. t. m. okoli 7. ure je šla mimo potoka posestnica Frančiška Kramar jeva, stanujoča na Gmajni št. 35. Kar je opazila na levem breg'i potoka ležati nekega moškega utopljenca. Hitro je o tem obvestila policijsko stražnico št. 4 na Poljanski cesti. Utopljenec je ležal v nizki vodi z obrazom k tlom. Dva policijska stražnika Štrubelj Fran in Bojane Mihael sta utopljenca potegnila na suho. Kmalu nato je prišla na kraj nesreče policijska komisija, ki je ugotovila utopljenčevo identiteto. Po vseh znakih je soditi, ker ni imel nikikih poškodb, da se mu je primerila ponoči nesreča. Žena, Ema Jager je pozneje prišla na kraj nesreče ter izjavila, da je to njen mož Matevž Jager, posestnik na Gmajni, rojen 18. septembra (890 v Podmolniku, pristojen v Ljubljano, po poklic« tesar. Vogal nekdanje Matičeve hiše podrt S pravo amerikansko naglico »o zidarski delavci podrli prvi del vogalne nekdanje Ma-ličeve, sedaj Batine hiše, stoječe na vogalu Aleksandrove ceste in Šelenburgove ulice. Delali so noč in dan, kakor na akord. Davi so se Ljubljančani čudili razvalinam in delali umestne in neumestne opazke Nekdo je pripomnil-»Tako je, kakor da bi kak sovražni bombnik vrgel na hišo veliko bombo.< Izginja del stare Ljubljane. Prihodnje dni bodo podirali še drugi del stare hiše do Bonačeve, • V tej hiši je bila pred vojno dolga leta znamenita restavracija, ki je nosila samo nemški napis »Stadt VVieiH. Po septembrskih dogodkih 1. 1908 je hišo kupil bankir Anton Deghenghi, po prevratu pa je hiša najprej prišla v last Jadranske banke in pred leti jo je kupila tvrdka Bata. Rudarjeva usoda Rudar Matija, ves sključen in skrušen, je dolga leta delal v nemških rudnikih. Domov je prišel, ko je izbruhnila sedanja vojna. Je brez posla. Prišel je v Ljubljano, da bi iskal podpore in pomoči pri dobrih ljudeh in pri raznih humanitarnih ustanovah. Davi je bil zelo lačen. Potrkal je pri neki vili in poprosil, da bi mu dali vsaj skodelico tople kave ali čaja, ker je noč prebil na prostem in ga zebe. Gospodinja mu je pomolila »kronco«. Ni je hotel sprejeti. Mimo idoči stražnik je rudarja kot nadležnega berača odpeljal na glavno policijo pred dežurnega uradnika. Tu je rudar povedal svojo bridko usodo. Sodba: »Sedeli boste 24 ur. Ste zadovoljni?« Rudar zagrenjen: »Pravično je to! Samo skodelica kave bi mi bolj pomagala.« »Kovarstvo in ljubezen« na odru naše Drame ' Ljubljana, 6. okt. 1940. Tudi snočnja premiera Schillerjeve žaloigre »Kovarstvo in ljubezen« je bila lep uspeh letošnje sezone. Po Shakespeareju že drugo delo velikega klasičnega formata. Zaloigra je v nekih ozirih tudi zelo sodobna, zlasti blizu bo naši mladini, ki jo bo lahko pobrala vase kot žlahtni kamen, ki se iz stoletja posoja stoletju, da ga nikdo ne more dodobra pregledati in izrabiti.^Ideal svobode in njegova usoda v dostojanstvu človeka sta v sedanjih časih tako blizu ravno nam, zato bo tudi to sicer šibko Schillerjevo delo lepo poplačalo stremljenje uprave naše Drame. Toda če smo že pri računarstvu, kdo bo lahko najbolj pil lepote tega dela, se nam vsiljuje pod pero velika želja, da bi naj to nekoliko mladostno Schillerjevo delo, ki je tako polno romantike in patosa, zaigrala recimo mlajša »generacija« nase drame. Uprava je že storila lepo izbero, ko je povabila na gostovanje režiserja g. Petra Malca. Nekatere vloge v delu niso ravno pretežke in bi jih zato lahko igrala skupina igralcev, ki ni vedno med »solisti«. Seveda s tem ne maramo podcenjevati ustvaritev, ki so bile podane snoči, toda prav med temi vlogami bi lahko mlajše moči ponekod pokazale najbrž kaj več sodobnega, ko pa traged, ki mu je bilo dano, da je mogel vzkipeti v vsej veličini samo v treh ali štirih stavkih. Režija je skušala priti delu do bistvu s prav preprostimi, toda monumentalnimi sredstvi. Nikjer ni bilo opaziti preobremenjenosti, dasi bi jo bila stilna zvestoba lahko izzvala. Scenerija je bila enostavna in ni segala po čem novem. Tako je bila besedi prepuščena še večja moč in vsebinsko bogastvo je tako lahko prišlo do polnega izraza. Le v nekaterih trenutkih je bila čustvenost poudarjena tako, da je presegala okvir aristokratske umerjenosti in propalosti. Med glavnimi vlogami je g. Jan mirno in do kraja dognano podal svojo nalogo. Le škoda, da ga mora letošnja sezona tako obremenjevati (med letošnjimi štirimi deli je to že tretja njegova velika vloga). Njemu ob strani je zvesto podajata svojo vlogo ga. Levarjeva, toda kakšna škoda, ko njena igralska narava očituje, da ji vloge tragedinj ne leže. Mladost, viharnost in silovitost se pri njej Še ne morejo ukrotiti v okvir tragedinje, zato je pač zasluženo popolno priznanje njenemu trudu in uspehu. Pač pa je kot vihar zavel čez vse delo Sever kot tajnik Wurms. Njegova ustvaritev v tej vlogi dokazuje, da je to igralec kvalitet visokega razreda. Bil je odličen v maski, v igri pa najbližji duhu vsega dela. Kaj bi bilo, če bi z istim za- Glas obrtnikov z zborovanja v Celju Ustanovljeno je skupno združenje obrtnikov iz Celja in celjskega okraja s 16 odseki in 1350 člani Celje, 6. oktobra. V Celju se je zbralo na izrednem obrtniškem zborovanju danes dopoldne okrog 400 obrtnikov iz mesta in okraja Celje. Številna obrtniška združenja so bila ukinjena in so se na današnjem izrednem občnem zboru združila v enotno skupno in veliko združenje, ki šteje nad 1350 obrtnikov. Po uvodnih formalnostih je predsednik Ho-lobar podal obširno poročilo o delu ukinjenih združenj, zlasti skupnega združenja, ki je štelo 111 članov. Prav obširno je nato razpravljal o no-velizaciji obrtnega zakona, ustanovitvi vrhovnega gospodarskega sveta v Belgradu, v katerem naj bi bilo zastopano obrtništvo, o izvedbi javnih del, pri katerih naj bi bili upoštevani predvsem domačini. Za državne ustanove naj v bodoče delajo obrtniki, država pa naj uporabi kaznjence za dela pri raznih regulacijah itd. Združenjem naj se da možnost določevanja minimalnih cen obrtniških izdelkov. Nato je govoril še o socialnem obrtniškem zavarovanju in njegovi izvedbi, o splošnem zavarovanju po davčni moči in o ukinitvi obrtnih listov z dispenzo. Izvedejo naj se kolektivne pogodbe za vso banovino s kategorizacijo mest, trgov in vasi, nadalje naj se izvedejo čimprej svobodne volitve v Obrtno zbornico. Učni načrt obrtnih šol naj se reorganizira primerno današnjim gospodarskim razmeram, uvede naj se pravilnik z eksistenčnim minimom za obrtnike 10.000 din in čimprej naj se izvede vprašanje reorganizacije SUZORja- Prav obširno poročilo o likvidaciji združenj je podal požrtvovalni tajnik Strajnik. Združenje krojačev in krojačič je zapustilo ob likvidaciji 28 tisoč 798 din, Združenje čevljarjev 2330 din, Zdru- ženje mizarjev 5126 din, Združenje kovačev 28 din, Skupno združenje 14.999 din itd., tako da ima zdaj Skupno združenje 82.757 din premoženja. K temu pride še 25.850 din še neplačane članarine posameznih dosedanjih združenj, oziroma članov, od katerih se bo članarina še izterjala. K besedi so se oglasili nato krojaški mojster Uršič, bivši zbornični svetnik Hohnjec, Vozlič in drugi. Uršič je v svojem nagovoru kritiziral postopanje skupine krojačic, ki so sklenile, da ustanove po-sebni odsek krojačic in odklonil že vnaprej sodelovanje v odboru, za katerega so ga krojači že izbrali. Razvila se je živahna debata, v katero so posegle tudi krojačice, vendar na današnjem zborovanju končno ni padla odločitev, ali bodo krojačice ustanovile svoj odsek. Občni zbor je nato potrdil, da bo imelo skupno združenje obrtnikov mesta in okraja Celje, kakršno ime je dobilo po sklepu občnega zbora, 16 odsekov. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen nov odbor s predsednikom Kolobarjem in podpredsednikom Vozličem na čelu. Proračun ostane. Premoženje Združenja se bo porabilo za ustanovitev Obrtnega doma v Celju. Ker se je razvila razprava o denarju posameznih združenj, je občni zbor pooblastil po daljši razpravi, da se pooblasti nova uprava, naj uredi vse denarne zadeve z bivšimi odbori in kreditnimi zadrugami. Na zborovanju je bila sprejeta obširna resolucija, ki v glavnem vsebuje zahteve, ki jih je že navedel v otvoritvenem govoru predsednik. Pri slučajnostih je bila od strani članstva poudarjena zahteva o ustanovitvi samostojne Obrtne zbornice. Zborovanje je poteklo mirno in v duhu obrtniškega tovarištva. Mariborske novice čez nedeljo Maribor, 6. oktobra. Lepo uspel koncert Trboveljskih slavčkov. V soboto zvečer je bil v veliki Unionski dvorani koncert Trboveljskih slavčkov. Občinstvo je veliko dvorano docela napolnilo. Koncert je sijajno uspel in so slavčki pod vodstvom svojega dirigenta Šuligoja zelo navdušili s svojim petjem občinstvo. Kot solistinja je nastopila Rezika Koritnikova, ki je zelo lepo odpela svoje točke pod spremstvom opernega kapelnika dr. Švare iz Ljubljane. Dirigent kakor tudi pevci so bili deležni velikega odobravanja. Koncerta so se udeležili zastopniki oblasti, med drugim tudi poveljnik mosta general Parac s polkovnikom Kilerjem. Smrtna kosa. V Slovenski ulici 40 je umrla v visoki starosti 82 let stara mestna uboga Slana Terezija. Naj v miru počiva. Policijska kronika. Noč od soboto na nedeljo je bila precej živa, pa tudi lokali so bili dobro obiskani. Policijska kronika sicer ni zabeležila veliko nočnih kričačev, pač pa zato osem primerov tatvin, in sicer en primer tatvine kolesa, ostali primeri pa so ali žepne tatvine na trgu ali pa kaki drujji manjši prestopki, kjer je bilo ukradeno po največ v gostilnah kake hlačo ali srajca, ki jo jo imel znmotano v papirju in je položil zraven sebe in mu je neopaženo kdo izmaknil. Zaradi nagovarjanja k navijanju cen je policijski stražnik aretiral na trgu 63 letnega upokojenega orožnika Andreja Černjaviča iz tft. lija. Na ovadbo tkalskega podmojstra Stanka Koruž-njaka je Černjavič na tržnem prostoru na Vodnikovem trgu hodil od mlekarice do mlekarice in jim govoril, zakaj so tako neumno, da prodajajo mleko izpod 4 din liter, on da bi raje svinjam vrgel kot pa prodajal mleko po 2.50 din liter. Černjavič je s tem povzročil splošno ogorčenje pri nakupovalcih. Ta zadeva bo imela seveda še svoj epilog na sodišču, in jo upati, da bo za svoj dolg jezik tudi dobil primerno nagrado. Razno nezgode. V bolnišnici so imeli zopet polne roke dela, saj je bilo pripeljanih kar osem ponesrečencev. Levo ključnico si je zlomil pri padcu eno leto Btari sin pekovskega pomočnika Srečko Kramberger iz Maribora. — Na stopnicah je padla 77 letna vdova Marija Kaušek iz Maribora in si zlomila desno roko. — Tudi sta dva primera padca z drevesa pri nabiranju jabolk, in sicer 65 letni kmečki dninar Martin Praprotnik iz Ribnice na Pohorju, ki si je pri padcu zlomil rebra in 46letni posestnik Jurij Milenšek iz Vrtiča, ki si je pa zlomil desno roko. — S svinčnikom je zabodel sošolec v lovo roko 18 letnega dijaka Ferdo Fišerja iz Maribora tako globoko, da je moral iskati zdravniško pomoči v bolnišnici, ker mu je prizadejal precej veliko rano. — 72 letno kmečko dninarico Jožefo Fleischhacker iz Pobrežja je brezobziren kolesar podrl na tla in jo pri padcu dobila precej občutno poškodbe na glavi. Tatovi na poslu. V Čopovi ulici 9 jo vdrl tat pri belem dnevu v stanovanje upokojenega predsednika okrožnega sodišča Aleksandra Krašovca ter mu odnesel 150 din gotovino, budilko in zavitek cigaret. Prav tako je podnevu vdrl neznanec v stanovanje mestnega uslužbenca Viktorja Jamška v Vrtni ulici 24 ter mu odnesel škatljico z 80 din gotovine. V omračen ju nnia v smrt. V Smetanovi ulici št. 58 so našli v kleti obešenega 74 letnega železničarja v p. Alojza Goloba. Starček je že 10 let bolehal na astmi, ki ga je strahovito mučila, zadnje čase pa se mu je še začelo mešati in tako je šol v takem razpoloženju v prostovoljno smrt. 1 Hišna zaščit«. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je ponovno obvestila, da morajo vsi lastniki hiš, večjih od dvonadstropnih, industrijska in večja trgovska podjetja nabaviti gasilske potrebščine, zlasti pa male vstavljlve ročne brizgalne. Mestno poglavarstvo je hišne posestnike že pozvalo, naj popravijo in uredijo svoja podstrešja ter nabavijo gasilno orodje, predpisano po pravilniku. Ker marsikdo temu pozivu še ni -tregel, ponovno opozarjamo prizadete lastnike hiš m podjetij, da store to čim prej, najkasneje pa v roku, ki ga bo določil meptni gasilski urad pri ponovnih ogledih. Če prizadeti do tega roka ne bodo ugodili zahte vam, bo mestno poglavarstvo prisiljeno ukreniti vse potrebno na stroške lastnika poslopja samega. mahom zaigralo to delo še nekaj takih mladih moči s tako vero! Ob njem bi v vlogi Luize pač marsikdo zaželel Simčičevo, ki bi morebiti ubrala pravo pot mlade, nedolžne deklice iz meščanskega rodu, ki bi bilo tako strto, da bi se še v patos ne moglo tapeti. Aristokratski del igre je bil v trdnih rokah Levarjevih; vloga je bila zanj lahka in skoraj nekoliko preskromna na dramatičnih izbruhih. La-dy Milfordovo je stilno dosledno odigrala ga. lioltar-Ukmarjeva. Delo prepleta mnogo političnih misli, še posebej pa one razgaljujejo sestavo tedanjega političnega reda in njegovo moralo. Zato bi bilo umestno, če bi se ob takih delih, kjer se nakazujejo spopadi političnih idej, v spremljavo napisal v »Gledališkem listut tudi kratek, objektiven zgodovinski oris tedanjih časov in njegovih zahtev. Ta doba nam je že, tako odmaknjena, da je o njej dovolj ustaljenih in trdnih sodb v zgodovini. Judje imajo le v omejenem številu dostop na naše šole Ljubljana, 6. oktobra. Po uredbi, ki jo je te dni izdala vlada, da reši tudi vprašanje udeležbe Judov v trgovini z živili, oziroma, da jim to udeležbo prepove, je bila včeraj objavljena tudi uredba, po kateri ie Judom prepovedano, da bi v neomejenem številu obiskovali naše univerze, srednje šole, učiteljišča in strokovne šole. Uredba ima vsega skupaj le pet členov in v glavnem določa: Na univerze in visoke šole, ki imajo stopnjo univerz, na srednje šole, učiteljišča in strokovne šole se bo odslej smelo vpisati le omejeno število slušateljev oziroma učencev judovskega rodu. — Število judovskih slušateljev ozir. učencev mora biti s številom ostalih v enakem razmerju, kakor je število Judov nasproti številu ostalih državljanov. Koliko Judov se bo smelo vpisati v prvi semester na univerze, oziroma v prvi letnik ostalih zgoraj navedenih šol, bo določila vrhovna šolska oblast. Judje višjih letnikov bodo smeli nadaljevati svoj študij na šolah, na katerih so zdaj vpisani. Na univerze in druge omenjene šole pa se bodo izjemoma smeli tudi v prvi letnik vpisati otroci tistih Judov, ki so si pridobili posebnih zaslug za domovino. Judje, ki so tuji državljani, na zgoraj omenjene šole nimajo dostopa. Podrobna navodila in pojasnila imajo pravico izdajati pristojne vrhovne šolske oblasti. Potovanje slovenskih bojevnikov na Avalo in Oplenac Ljubljana, 6. oktobra. Potovanje na Oplenac, Avalo in Belgrad priredi Zveza bojevnikov v Ljubljani v času od 25. do 27. oktobra 1940. Odhod v petek, dne 25. oktobra ob 8 zvečer, povratek v ponedeljek, dne 28. oktobra 1940 ob pol 10 dopoldne. Prvi dan: 26. oktobra, obiščejo udeleženci grob »Neznanega vojaka na Avali«, se poklonijo spominu blagopokojnega kralja Aleksandri nn Oplencu, na povratku si ogledajo naprave Gosp0" darske zadruge v Vjenčacu in banovinskft'„^ra’ vilišče v Arandjelovcu. Drugi dan je ogled Belgrada. Stroški za to potovanje (vožnja po železnici III. razred brzovlak, vožnja z avtobusom iz Belgrada na Oplenac in skupno prenočišče) znašajo za osebo 350 din. Za prenočišče v hotelu so merodajne dnevne cene in se mora ta strošek plačati posebej, kar je označiti v prijavi. Prijave sprejema do sobote, dne 19. oktobra 1940 pisarna Zveze bojevnikov na Masarvkovi cesti (palača »Grafike«, II. nadstr., v bližini glavnega kolodvora), in sicer med uradnimi urami od 9 do 12 dopoldne in od 15 do 18 zvečer. — Zveza vabi k udeležbi predvsem one, ki so že doslej potovali z Zvezo bojevnikov na razna bojišča, dobrodošli tudi vsi bojevniki, njih znanci in prijatelji, ki še niso videli veličastnih spomenikov na Oplencu in Avali ter najlepši del Šumadije. Žrebanje efektne loterije Legije koroških borcev v Celju Celje, 6. oktobra. Žrebanju efektne loterije Legije koroških borcev, ki se je začelo nekoliko pred 4. uro, je prisostvovala precejšna množica ljudi, ki je napolnila Dečkov trg. Za živahno razpoloženje je poskrbela vojaška godba 30. pehotnega polka. 2e nekaj minut po začetku je devetletna Rajniš Gertruda iz Celja potegnila številko 7882, s katero je dobil lastnik te srečke avtomobil. Zatem so bile na vrsti le številke z malimi dobitki. Ob 6 zvečer je deklica potegnila številko 9923, ki je zadela motorno kolo znamke »Triumf« 200 ccm. Šivalni stroj je zadela srečka št. 10.319, življenjsko polico za 30.000 din št. 20.532, št. 3518 pa življenjsko polico za 20.000 din. Ob pol 7 zvečer je zadela št. 12.032 moško kolo, št. 16.699 pa žensko kolo, dalje št. 4086 plug, zadnji dobitek pa št. 29.350. Izid žrebanja bo podrobno objavljen v dnevnem časopisju. + V svoji neizmerni potrtosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas jo naš nad vso ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Anton Merkun gvaničnik drž. železnic v p. v 69. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere, po dolgotrajni in mučai bolezni, za vedno zapustil. Zemeljske ostanke blagega pokojnika bomo spremili na farno pokopališče v Borovnici v torek, dne 8. oktobra 1940 ob 3 popoldne. Prosimo za tiho sožalje. Borovnica, dno 6. oktobra 1940. Marija Merkun roj. Petrovčič, soproga; Ivana por. Štolfa, Frančiška por. Rudolf, sestri — in ostalo sorodstvo. tu in tam Lebarjev »Grof Luksemburški« Včeraj so v Belgradu v paviljonih sejmišča odprli razstavo nemške stavbne umetnosti. Prvenstveno so razstavljeni modeli stavb, katere služijo splošnim namenom, zlasti pa model kancelarske palače, modeli reguliranih nemških mest in drugih objektov. Prav tako so razstavljeni modeli delavskih kolonij. Iz Belgrada bodo Nemci to razstavo prenesli še v druge prestolnice na Balkanu. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi knez Pavle in kneginja Olga. ^afrebški prehranjevalni odbor, kateremu načeluje župan Staroevič, je že začel delovati in je nakupu velike količine hrane. Občina hoče imeti v..za,9Si 3^0 vagonov moke, 35.000 kilogramov masti, 1000 vagonov drv in 150.000 kilogramov olja. 1 rav tako meni kupiti tudi večje količine sladkorja. e, .‘° b° občina imela za prehrano revnejšega Prebivalstva, ki si zaradi svoje revščine ni moglo preskrbeti lastnih zalog kakor drugi nekoliko bolj-> SI'ul{3ni meščani. V vsem misli občina dati za zaloge živil 30 milijonov dianrjev. Z novo uredbo o omejitvi avtomobilskega pro- ffltta je bilo določeno, da bo v nedeljah in praznikih vsak promet z luksuznimi avtomobili prepovedan. Prav tako bo prepovedano voziti se vsak delavnik ponoči od 22 do 6 zjutraj. Uredba določa nekatere izjeme za tovorne avtomobile trgovskih tvrdk in za avtomobile državnih oblasti. Glavni razlog, da je bila znova vpeljana omejitev avtomobilskega prometa je varčevanje z bencinom. Trideset srbskih kmetov, članov kmetijske zadruge iz Petrova na Mlavi, je dopotovalo v Dalmacijo pod vodstvom bivšega narodnega poslanca Života Milojkoviča. Srbski kmetje si bodo ogledali okolico Splita in zlasti Kaštele ter bodo stopili v stike z dalmatinskimi kmeti. Ta obisk ima v tem svoj pomen, da prihajajo hrvaški in srbski kmetje v medsebojne stike, katere je doslej politično stanje v državi onemogočalo. V Banjaluki je bil v soboto kmetijski minister dr. Branko čubrilovič in je na banski upravi predsedoval konferenci o organizaciji prehrane prebivalstva. Na konferenci so bili zastopniki vseh strank, ki so zastopane v vladi, načelniki' banske uprave in gospodarski strokovnjaki. Izdelali so načrt, po katerem bo banovina organizirala svojo aprovizacijo. Minister dr. čubrilovič je nato odpotoval še v druge bosanske kraje, kjer je imel potem več sestankov s svojimi političnimi prijatelji. Proces o smrti neke pacientke v Belgradu, ka-v.e smrt je baje povzročila prevelika količina zaužitega zdravila, je spravila na dan čudne razmere . e“, zdravniki v prestolnici. Nesrečni dogodek se j.e. dogodil na kliniki profesorja in dekana medicinske fakultete dr. Todoroviča, ko je asistent ?.£• Miloševič, ki stoji pred sodniki, zdravil Niko-“čevo proti trakulji in ji dal močna zdravila, po-*ne)e pa se je dognalo, da ženska sploh ni imela trakulje, temveč žolčne kamne. Pred sodniki je nastopilo mnogo zdravnikov, ki so se večinoma iz- Ta prikupna opereta, ki ima to dobro lastnost. da humor le redko zaide čez meje dobrega okusa, nam je predstavila prvič režiserja Freliha kot debutauta v pripravi in postavi operetnega dela, drugič pa Borisa Pilata, novega baletnega plesalca. Prvi je dokazal, da lepo napreduje in da ima precej smisla za vsestran-kost ter prilagodljivost, za drugega pa je trenutno, po tem prvem nastopu še težko izreci sodbo, aasi je dokazal, da je nadarjen in da v okviru možnosti in činitev, kakršne so pri nas, prav gobovo predstavlja lepo okrepitev našega baletskega ensembleja. Za brezskrbno igračkanje, ki je, bi rekli, samo sebe veselo, za humor, ki prihaja gladko, nekonstruirano, ne s trudom vzpodbujano in neteno, ampak neprisiljeno, lahko, sveže, Slovenci nimamo posebnega smisla. Pri nas je najrajši robat, humor in konjičnost vidiijio in produciramo skoraj izkjučno le v karikaturi. Kadar pa bi radi ustvarili tisti preprosti, okretni, kakor vir mirno in bistro tekoči humor, se nam redno sponese: tudi v »Grofu Luksemburškem« smo bili priče novemu dokazu o tem dejstvu. Izvedba operete je bila dokaj toga, nosilci vodilnih vlog so svoje delo opravljali nekam pusto, brez šarma, skoraj prisiljeno. Franclov »Grof Luksemburški« je pevsko sicer ustrezal, nikakor pa tega ni mogoče trditi o igralski plati. Lik je ostal bled, neizrazit, slučajna figura. Isto velja za Aengelo kakor jo je podala S. Ivančičeva, ki se glasovno šele razvija. Kot pozitivno je označiti dejstvo, da je od »Lucije Lamermoorske« v tem pogledu precej napredovala. Barbičeva podlaga slabemu vplivu: njena izgovorjava postaja že skoraj nerazločna. Tega načina se bo treba odvaditi. Čisto pevsko je nejasna, suha in netočna zlasti v visokih partijah. Izboren je bil Zupan, ki je postavil lik, da ga je človek resnično vesel. Zdi se, da bi tega pevca in igralca brez nadaljnega lahko po-krstli za »Cesarja Opere«. Njegov humor je prijeten, širok, priroden in prikupen kakor pri naišem odličnem dramskem igralcu, njegov glas pa všečen, čeprav ne mogočen ali navdušujoč. Kar lepo sta se dalje odrezala Pianecki in Po-ličeva. Orkester, ki ga je vodil mladi, nadarjeni dirigent D. Žebre, in zbor sta dala v splošnem zadovoljivo partijo. Na mestu je bil tudi balet. Prikupljivo delo, ki človeka raizvedri, občinstvu priporočamo. Nabavni prispevek mestnemu uslužbenstvu Kakor smo že poročali, bodo prejemali v omi-ljenje' naraščajoče draginje vsi nestalni sezonski delavci mestne občine ljubljanske od dne 30. sept. t. 1. dalje začasno izredno draginjsko doklado po 3 din za ženo in vsakega otroka dnevno, aktivni in upokojeni mestni uradniki pa bodo od dne 1. oktobra t. 1. dalje deležni poviška po din 50 mesečno za vsakega otroka, tako da bodo odslej prejemali draginjsko doklado z znano uredbo o izredni dokladi državnih uslužbencev iD upokojencev za vse svoje uradnike. Lansko leto je dala mestna občina svojemu uslužbenstvu božičnico v namenu, da mu olajša E nakup priboljškov in daril za praznike. Z ozirom na naraščajočo draginjo pa bi bil letos prav sedanji čas za nakup živil, kurjave itd. primernejši. Zato se je župan mesta Ljubljane po sklepu finančnega odbora mestnega sveta še nadalje poslužil pooblastil iz zakona o mestnih občinah ter odredil, da se že zdaj mesto božičnice podeli vsem tistim mestnim uslužbencem, ki so se dne 1 oktobra 1940. še nahajali v aktivni službi oziroma v pokoju, in to pragmatičnim in pogodbenim uslužbencem, kakor tudi dnevničarjem enkratni izredni nabavni prispevek po din 1000 ter enkratni izredni nabavni prispevek po din 200 za vsakega otroka; nadalje pa tudi vsem poročenim uradnikom en- kratni izredni nabavni prispevek po din 200 za žene, toda le ▼ primeru, če te niso v službi. Enkratni izredni nabavni prispevek po din 500 pa prejmejo tudi vse mestne snažilke. Današnji težki časi so prizadeli tudi mestno občino ljubljansko, saj ni ob sestavi zadnjega proračuna nihče računal z dogodki, ki so zajeli druge narode in so njihove posledice globoko posegle tudi v življenje naše države in našega mesta. Tako mestna občina ni mogla slutiti, da stoji tudi ona pred izrednimi časi, ki ji bodo naložili večja bremena nego se je mogla nanje pripraviti v svojem proračunu. Kljub temu je skušala do skrajne mere možnosti pomagati svojemu uradništvu in delavstvu z izrednimi draginjskimi dokladami in nabavnim prispevkom, za kar Zi bo še treba najti primernega proračunskega kritja. Ukrepi mestnega župana bodo brez dvoma pomagali mestnemu uslužbenstvu, da bo lažje prebredlo težke čase, hkrati pa mu bodo gotovo tudi v moralno oporo, saj kažejo razumevanje in dobro voljo 6edanje uprave, da pomaga svojemu uslužbenstvu čim bolj, dasi v proračunu na te izredne izdatke ni bila pripravljena in odtlej do novega proračuna pač ne bo mogla nuditi nobenih priboljškov več. »Dajte delavstvu dobro slovensko čtivo!« ogibali obremenjevanja obtoženca, le zdravnik ar- Jovanovič s klinike drugega vseueiliškega pro- fin ?ria dr. Antiča je povedal mnoge nečedne stvari '"'Ugotavljal, da je tovariša Miloševiča svaril pred a n,tveganim posegom, vendar pa se dr. Milo-2a vsa °P°zor‘'a n‘ zmenil. Sedaj pa je bi! ,°r°vič objavil v časopisju pismo, katero je in j svojemu stanovskemu tovarišu dr. Antiču v njem pojasnilo za razloge, ki so pri-leija l dr. Jovanoviča k temu, da je izpovedal obremenilno zj obtoženca. Dr. Todorovič prosi dr. An-nca za znanstvene in strokovne argumente na te-meiju katerih je dr. Jovanovič mogel izpovedati h Aref.';Dr- Todorovič je prosil za odgovor, toda r. Antič mu zaenkrat ni odgovoril. V Zagrebu so v soboto odprli mednarodno razstavo umetne fotografije. Udeležuje se je trinajst r£aVoS štiri'11 celin- Razstavljenih je okrog štiri sto ct •*slno ie °dprl zagrebški župan dr. Mate Slovencev2 govorom- Med razstavljala je tudi več V zadnjih dneh so sodišča v državi izrekla spet vec kazni nad verižniki. V Bihaču sta bila kaznovana dva trgovca zaradi podraževanja železa, loda trgovca sta potem dokazala z originalnimi računi, da jima je celjska tvrdka Rakusch prodala železo dražje kakor pa bi smela. Zaradi tega je okrajno glavarstvo naredilo ovadbo proti znani celjski tvrdki in jo poslalo državnemu tožilstvu v Celje. Tvrdka Rakusch je računala kilogram navadnega železa po 8.10 din dočim znaša po uredbi določena najvišja cena železa 5.50 din. Prav tako 50 oblasti v Bihaču kaznovale dva peka, ker sta podajala svež kruh. Vsak od njiju bo moral pla-;*■> .Po 500 din denarne kazni. V Šidu pa so pri-1 juda, in sicer Salomona Malza, l Klančnik Ivica (Plan.), 3. Malej Zora (Gor.) Skok v višino: 1. Pribošek (Žel.) 1.28 2. Remec (Planina) 43.80 m 3. Vehar (Ilirija) 41.40 m. Met kopja sen.: 1- R'g'er (Planina) 45.95 n*; 2. Gregorovič (Železničar) 45.40 m 3. Peters (Ptu) 45,18 m. 3. Kraner (Planina 42.45 m. Skok v višino jun.: 1. Milanovič Brane (Ilirija) 1.70 m. 2. Mihelčič (Planina) 1.55 m 3. Furtnan (Planina) 1.55 m. Skok v vliino sen.: 1. Bratož (Ilirija) 1.70 2 Pribošek (Bratstvo) 1.65 m. 3. Gregorc (Želez«1' čar) 1.60 m. , Skok v daljavo sen.: 1. Dr, Časny (Planin81 6.02 m. 2. Smolej Jože (Planina) 5.72 m Skok ▼ dalfavo jun.: 1, Nabernik Jože ničar) 6.03 m. 2. Bratož Hinko (Planina) 5 75 n1' Burja Tone (Planina) 5.77 m Staleta 4 krat 100 m: 1. Planina I 46.5. 2. P‘a' nina II. 48.2. Met diska jun.: 1, Urbančič (Planina) 37.34 n1, 2. Rus (Planina) 36.18 m. 3. Peters (Ptuj) 35 00 Met diska sen.: 1, Košer (Ilirija) 36.4’ nj. • Lužnik (Maraton) 35.59 m 3. Vehar (Ilirija) 31.81 n»> Za Jogotlo*an*k« Mikamo * LJoblJanh jote Rramartfc - Izdajatelji Ini Jože Sodja - Uredniki Mirko Javornik. - Kokoplim ne vralanm. »StorimukI lom« •*«*•»■ »uk ri«lav*lk ob UL Mcaežaa aarotnlaa U dl«, M imneautvo *S din. Uraduiitvoi Kopitarjeva aliea HU, Jeleloa It 4001 do tMi. llpravai Kopitarjeva ali«