št. 9(2167) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 28. februarja 1991 Cena: 18 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI D fl U E f ■(:>!<( m7? S Eni4!IU{i||CTl cosmssi ti EEjljiUjKTi >q EMnuMmj S trhle veje lezemo na zeleno Pogovor s Semičanom dr. Dušanom Plutom — O onesnaževanju vseh vrst SEMIČ — Uredništvo Nedeljskega je pretekli teden pripravilo v Semiču klepet z dr. Dušanom Plutom, članom predsedstva Republike Slovenije in predsednikom Zelenih Slovenije. Odgovarjal je na številna vprašanja, ki sojih zastavili bralci Nedeljskega. Na vprašanje, kako bi se počutil, če bi se namesto Plut pisal Plot in bi ogradil vse še nedotaknjene zelene površine Slovenije, je odgovoril, da bi takoj spremenil priimek, če bi se zelene površine ohranile. Vendar je svet tako povezan med seboj, da plotovi ne pomagajo ESI!2IBSi30333' jjgjdaracja za mir V ^rr}°mlju jo podpisuje-—__ |Q že ves teden ,cd(LRNuOMFXJ — V Črnomlju že ves mir n j 1° podpise za deklaracijo za sedmih dru8'm' sojo podpisali pred-občin 'n Podpredsednik skupščine tov if’ predsednik Svobodnih sindika-r Predsedniki strank, ki vodijo SnpTVanje' sicer Lojze Šterk iz Plut ’ j' Fortun iz LDS in Miroslav Qk, ’ P.redsednik Zelenih. Sicer pa lahko Pcanr podpifejo deklaracijo vsak dan nrJ' d° 14. ure na sedežih SDP ali tU[t; v kolodvorski 34 v Črnomlju, pa tUd‘v večjih podjetjih in šolah, zav °m®njeni deklaraciji se podpisniki m:mlrn?J° Slovenijo kot suvereno, k v,, ,, no državo, ki aktivno prispeva voltu • nemu miru> 22 Slovenijo brez rov v°Ja5ke industrije ter za misel 1' •eV novi slovenski ustavi, ki naj K ast. »Republika Slovenija je demili-ie r^I,rat)a država Prehodno obdobje, ki‘ 1f na z u« reRno 23 demilitarizacijo, se uredi • Drek anim ekonom.« Sicer pa naj bi v litari "em obdobju do popolne demi-en_, *a varnost meja RS skrbele ZahtC P?l,c>je in obstoječe enote TO. voiaifi.vaJ0 zamrznitev vseh napotitev voiaJb obveznikov iz RS na služenje uriL*?«3 r?ka v JLA kot sestavni del zam^! ■ Vania Plebiscitne odločitve ter RS ; ,tev nadaljnjega oboroževanja v a 'n Jugoslaviji. ŠETINC IN GOLOBIČ V ČRNOMLJU ČRNOMELJ —- Tukajšnja Liberal-no-demokratska stranka (LDS) organizira v petek, 1. marca, ob 18. uri v sejni sobi črnomaljske skupščine občine javno tribuno, na kateri bosta sodelovala podpredsednik LDS Mile Šetinc in poslanec LDS v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine Gregor Golobič. Gosta bosta govorila o aktualnih dogodkih med Slovenijo in Jugoslavijo, o vlogi LDS v slovenskem političnem prostoru ter odgovarjala na vprašanja. Vabljeni vsi, tudi tisti, ki niso člani LDS. Uro pred tribuno pa vabi črnomaljska LDS vse svoje člane na zbor stranke, ki bo prav tako v sejni sobi. Opravili bodo volitve v organe občinskega odbora LDS. Kandidat za predsednika je Igor Fortun, za podpredsednika Ivan Kambič ter za sekretarja Boris Mužar. Izvolili bodo tudi izvršni odbor stranke, nadzorni odbor ter komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe. kaj prida. Na najbolj pogosto vprašanje, kdaj se bodo Zeleni odcepili od Demosa, pa je dejal, da so nastali kot opozicija takratni oblastni strukturi, in ker niso imeli ne svoje organizacije ne denarja, želeli pa so, da pridejo čimprej do samostojne Slovenije, je prišlo do povezave. Če bi Zeleni na volitvah nastopili samostojno, ne bi prišli daleč. Neodgovorno pa bi bilo, da bi sedaj zapustili vlado in izzvali vladno krizo, zato bodo še nekaj časa ostali v Demosu. Če pa v BI l. PODPORA SINDIKATOM seiS^CA — Predsedstvo koalicije kratsu C^a Demosa in liberalnodemo-ma ..e shanke je obravnavalo infor-svnbij tukajšnjega občinskega sveta tualr?kR s'nclikatov Slovenije o ak-0 v '. Problemih delavcev v Sevnici, tiki, '"formaciji navedeni problema-dovaiavzdo SV0Je stališče in ga posre-pr..tudi predsedniku sevniške vlade. iz.Vr«edstV0 koalicije daje sevniškemu usti n.e.mu svetu pobudo, naj se v občini s str,-.1 delovn' das delavcev v podjetjih otvenimi dejavnostmi. na 2. strani: • Kako in za koliko zapreti JE Krško na 3. Slani: Žlahtna trta v Suhi kra-jini(!) na 4. strani: • Bo šel »Novi ambient« v stečaj? na 5. strani: • Kočevje je spet brez vlade na 6. strani: • V zatonu še obrtne zadruge na 11. strani: • Brez osebnih stikov danes v svetu ni poslov na 15. strani: • Ameriški pešec proti iraškemu strani: mpanjci ostali nedotaknjeni na 24. strani: • S padalom čez dolenjske vinograde na 17. str • Šari »ZASLIŠEVANJE« — Rado Časi je v imenu bralcev Nedeljskega v Semiču kar pošteno izprašal dr. Dušana Pluta MARKO BUTINA V DOLENJSKI GALERIJI NOVO MESTO - Jutri, v petek, 1. marca, ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo del akademskega slikarja Marka Butine iz Ljubljane. Butina je zaposlen v Restavratorskem centru republike Slovenije kot slikar — specialist restavrator. KOČEVJE: KRITIKA DEMOSU IN VLADI KOČEVJE — Precej kritičnih besed na račun Demosa, vlade in dr. Jožeta Pučnika je bilo izrečenih na srečanju z delegati Socialistične stranke Slovenije v republiški skupščini, kije bila v ponedeljek zvečer v Kočevju. Pri kritiki so bili ostrejši domači socialisti kot gosta (Jože Smole in Dušan Semolič) iz Ljubljane. Demosu so predvsem zamerili, da premalo stori za reševanje gospodarstva, pa še previsoke davke in načrtovani visok poraz izdatkov za obrambo in notranje zadeve. Zamera je bila izražena tudi zaradi premalo preudarnega in celo zaletavega sprejemanja sklepov in zakonov v skupščini (moratorij, davki), pa tudi na račun discipliniranega Demosovega glasovalnega stroja, ki se ne ozira na opozicijske predloge ali celo na odločitev sodišča. Več s srečanja, ki gaje organiziral območni odbor SSS v Kočevju, prihodnjič. koaliciji ne bodo mogli uresničiti svojih ciljev, bodo ukrepali drugače. Zanikal pa je, da so Zeleni politični »blef«, saj so na volitvah dobili 9 odst. glasov, kar ni doslej uspelo še nobeni stranki Zelenih na svetu,Odkar je v vladi, seje Plut tudi odločil, da bo vsak mesec od svoje plače primaknil po 1000 din za ekološke akcije. To je, kot je dejal, zgolj simbolično, ga pa moralno pomirja. Enega od bralcev je zanimalo, če Cesto pozeleni tudi na sejah? Dr. Plut je odgovoril, da predvsem na sejah predsedstva Zelenih Slovenije, ker so predloge, vseh problemov pa ne morejo rešiti. Na sejah republiškega predsedstva pa se navadno zelo hitro dogovorijo, čeprav so iz različnih strank. Če pa ne pridejo do skupnih odločitev, zaradi tega ne delajo osebnih problemov, kar je značilnost slovenske politike, ker še nimamo kulture različnosti. Kar se tiče demilitarizacije Slovenije, se Plut v prehodnem obdobju zavzema • Ko je odgovarjal na vprašanja o atomski elektrarni, je Plut vprašal, ali imamo pravico bodočim generacijam puščati radioaktivne odpadke. Prav zaradi tega, ker si te pravice ne smemo vzeti, je za to, da nemudoma zaprejo elektrarno v Krškem, hkrati pa da izdelajo takšno razvojno strategijo, da se Slovenija ob zaprtju elektrarne ne bo srečala s pomanjkanjem električne energije. Poleg tempirane bombe v Krškem pa je še jugoslovanska bomba in vsaka tiktaka po svoje. Prav Slovenci stojimo na zelo trhli veji, ki se imenuje Jugoslavija, in ko bomo na miren način zlezli na zeleno vejico na drevescu, ki ga negujemo in se imenuje samostojna in neodvisna dežela, bomo lahko rekli, da smo na varnem. Seveda pa si Slovenci, še manj pa Belokranjci, ne želimo, da bi bila Kolpa meja, kjer bi se gledala dva sovražna naroda. predvsem za možno policijo in enote TO, ne pa za ustanavljanje lastne vojske, medtem ko naj bi se ljudje pozneje na referendumu odločili, če so za lastno vojsko. Vprašanje je namreč, ali nam vojska tako majhnega naroda zagotavlja varnost. M. BEZEK-JAKŠE Krško so prehitele kar tri naše občina Najmočnejša Ribnica LJUBLJANA Ker bo republiški statistični zavod v prihodnje verjetno drugače obračunaval ekonomsko uspešnost in po zahodnem zgledu upošteval le bruto proizvod, ne pa več narodni dohodek kot primerjalno vrednost za vsako posamično občino, morda zadnjič objavljamo tovrstne primerjave. Nanašajo se na leto 1989, podatki pa so zaradi obsežnega zbiranja in izračunov znani šele sedaj. Če primerjamo uvrstitve občin v letih 1989 in 1988, pade v oči veliko nazadovanje krške občine, ki je padla od 5. do 12. mesto, kar je znak krize njenih velikih gospodarskih enot. v nasprotju s Krškim pa se je kot naša najboljša občina odrezala Ribnica, ki seje dvignila z 8. na 6. mesto; še bolj pa je napredovalo Novo mesto, ki je bilo leta 1989 na 8. mestu, leto dni poprej pa na 12. Najbolj silovito pa se je zavihtela navzgor Metlika, kije z 19. mesta napredovala na 9. To so bile štiri po narodnem dohodku na prebivalca najmočnejše občine širše Dolenjske. Preostalih pet, ki jih zajema Dolenjski list, so na mnogo bolj nezavidljivih mestih in se njihov položaj na lestvici bistveno niti ne spreminja. Črnomelj je bil leta 1989 na 38. mestu (leto poprej 39.), Kočevje 40. (33. — najbolj nazadovalo!), Trebnje 49. (50.), Brežice 54. (48.) in Sevnica 59. (56.) Izračuni imajo predvsem primerjalno vrednost, saj se zaradi rekordne inflacije ni dalo priti do povsem verodostojnih številk, kar priznava tudi statistični zavod sam. Vendai naj dinarsko vrednost narodnega dohodka v letu 1989 na prebivalca vseeno navedemo: Ribriica'25.039, Novo mesto 23.781, Metlika 23.185, Krško 20.064, Črnomelj 14.479, Kočevje 14.110, Trebnje 12.031, Brežice 11.503 in kot zadnja Sevnica 10.348 din. M. L. r Zanimanje za delničarstvo in borzo se naglo povečuje D. Veselinovič je v Trimu grajal »internost« delnic — Dvom poslovnežev o nepristranosti agencij tret, l,y DRA GA H — Smučarski klub pri športnem društvu v Birčni vasije v nedeljo popoldan na svoji skakalnici v Dragi po Saj So lfl sPel pripravil tekmo v smučarskih skokih na 40-metrski skakalnici Prizadevni organizatorji so se dodobra namučili Šent- 'Hondi s traktorji in vozovi zvoziti sneg na skakalnico. Pa se je splačalo. Za tekmo se je prijavilo kar 37 skakalcev iz Krškega, Ribnice, Zabrdja pri Mimi, Litije in domačini iz Birčne vasi Dvesto obiskovalcev je uživalo v lepi tekmi ki V konk°nCU Z ^vema skokoma popestril še veteran 53-letni Franc Pavec, ki seje v svojem slogu pognal 20 do 30 metrov daleč. G0.,j kurfnG mladincev sta bila najboljša domačina Slavko Vidmar in Andrej Lokar, med člani pa Jože Župan iz Šentjerneja, n Sile iz Ribnice in Jože Žabkar iz Krškega. (Foto: J. Pavlin) TREBNJE — V Trimu Trebnje je bil nedavno pogovor o privatiziaciji in podjetjih ter o borzni dejavnosti, v katerem so sodelovali uvodničar Draško Veselinovič kot direktor ljubljanske borze in direktorji iz podjetij v občini Trebnje. Veselinovič je v daljši uvodni predstavitvi tehtal možnosti tujega investiranja v Slovenijo in pri tem poudaril, da tujce od omenjenih naložb odvrača dejstvo, da še nimamo zakona o privatizaciji. Ljubljanska borza, ki obstaja 10 mesecev, ima 34 članov in posluje s 16 vrednostnimi papirji, čaka po Veselinovičevih besedah privatizacijo pripravljena. K lastninjenju spadajo tudi delnice. Veselinovič je kritiziral interne delnice, češ da »internost« jemlje temu vrednostnemu papirju bistveno lastnost, tj. možnost prehajanja med interesenti na borzi. Draško Veselinovič je poudaril, da raste zanimanje za ljubljansko borzo. Članstvo v njej se bo seveda povečevalo samo skladno z evropskimi standardi za vstop na tovrstni trg denaija in papirjev in ta merila so stroga. Za Slovenijo pomeni nastajajoča borza tudi možnost, da z javnostjo dela preseže nekatere sedanje finančne operacije, zlasti oderuško zaračunavanje t.i. »šticung« — izraz je uporabil tudi Veselinovič — pri prodaji deviz med podjetji. Po eni strani bi borza imela tak učinek, ker bi oblikovala »javen« srednji tečaj pribitkov pri črni prodaji, po drugi strani in v vse večji meri pa zato, ker bi tudi sama trgovala devizne pravice. Ta prodaja je po Veselinoviču tudi eden bližnjih ciljev ljubljanske borze. V razpravi so trebanjski poslovneži iz družbenih in zasebnih podjetij izrekli dvom o popolni nepristranosti agencij za ocenjevanje premoženja. Na postav- V drugi polovici ledna se bo nadaljevalo spremenljivo in sorazmerno toplo vreme. Možne so manjše padavine. . < .1, »j'«', ■■■ j ' ' ■ ji. !, Ijeno vprašanje, kakšen bo »priimek« morebitne vzporedne slovenske valute, jim Veselinovič ni odgovoril. L. M. Draško Veselinovič DOLENJSKI PODJETNIKI - Dolenjski podjetniki so minulo soboto na Otočcu ustanovili svoje združenje. Za prvega predsednika združenja so izvolili Franca Zavodnika iz Novega mesta, solastnika in direktorja firme InvesL Na sliki' predsednik Zavodnik se zahvaljuje za izvolitev. Podjetniki ustanovili združenje Za okroglo mizo tudi V. Brezar in M. Anžur OTOČEC — Preteklo soboto popoldne je bilo v Gami hotelu na Otočcu ustanovljeno združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. Udeležilo se ga je več kot 90 podjetnikov in podjetnic, med njimi pa je bilo tudi precej uglednih gostov iz vlade, strank in občin. Predsednik izvršnega sveta Boštjan Kovačič je v svojem uvodnem govoru nanizal nekaj podatkov o tem, kaj vse nudi novomeška občina podjetnikom, in obljubil vso nadaljnjo pomoč. Novomeška občina ima v razvojnem skladu 12 milijonov dinaijev, kijih bo namenila razvoju podjetništva. Na okrogli mizi o podjetništvu sta sodelovala Viktor Brezar, republiški sekretar za drobno gospodarstvo, in Marjan Anžur, direktor IMV •— Revoz Novo mesto. Viktor Brezarje povedal, da je treba zajeziti odlivanje kapitala čez mejo in omogočiti, da bodo ljudje vlagali denar doma. Pred desetimi dnevi je bil sprejet zakon o pospeševanju malih in srednjih podjetij, s tem zakonom pa bo omogočena tudi ustanovitev agencije za pospeševanje podjetništva. Ta agencija naj bi imela v vsaki občini svojo pisarno, kamor se bodo lahko obračali vsi občani. Marjan Anžurje govoril o razvojnih perspektivah največje dolenjske gospodarske organizacije, kjer »samoupravljanje ni nikoli tako zaživelo, da bi resneje vplivalo na poslovne odločitve«, je med drugim dejal Anžur. Zasebne podjetnike je povabil k sodelovanju s klubom Menedžer in pa s klubom Otočec, kjer se zbirajo direktorji večji gospodarskih organizacij z Dolenjskega. Na ustanovnem zboru Združenja zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine so udeleženci najprej poslušali uvodno poročilo člana iniciativne skupine za ustanovitev združenja, Antona Vrščaja. Potem so obravnavali in sprejeli pravila delovanja združenja, pred koncem ustanovnega zbora pa so izvolili še upravni in nadzorni odbor ter za predsednika izvolili Franca Zavodnika iz Novega mesta. J. S. MINISTER VENCELJ O PROBLEMIH V ŠOLSTVU ČRNOMELJ Tukajšnji Demos pripravlja za petek, I. marca, ob 16. uri v srednji šoli v Črnomlju javno tribuno o aktualnih problemih v šolstvu v Beli krajini. Gost bo republiški minister za vzgojo in izobraževanje dr. Peter Vencelj. Čakajoč na MacDonalda Vsem, ki vihajo nosove nad tako imenovanim novokomponi-ranim podjetništvom, je treba povedati da je multinacionalka Coca Cola prvo leto obstoja prislužila kakšnih 150 dolarjev. MacDonald pa je začel tako, da je hamburgerje pekel na na vodnem roštiljčku, za pult pa mu je služila navadna gajba. Podjetniško združenje, ki je zaživelo na Otočcu, ima pred sabo pomembne načrte, prav tako jih imajo tudi podjetniki Kot take jih jemljejo v bankah in zavarovalnicah. Ne direktorjem bank ne zavarovalnic ni bilo težko prinesti s sabo nekaj propagandnega materiala. Izvršnim svetom se ni zdelo vredno poslati vsaj prepis občinskega plana, ki zadeva podjetništvo. Podobna kritika bi veljala za osrednje slo venske medije, ki tja niso poslali svojih dopisnikov. TV Slovenija pa je Dolenjsko minulo soboto in nedeljo spet kazala kot deželo cvička in potem bo do prvih gob ali celo do trgatve spet suša na TV, kar zadeva Dolenjsko. Toda dežela, ki proizvaja avtomobile in zdravila ter morda najboljše slovenske srajce, se ne bo sprijaznila s takim položajem znotraj Slo venije. Podjetniki Dolenjske in Bele krajine so s profesionalno organizacijo svojega stanovskega srečanja in ustanovitvijo združenja dokazali, da se ne bodo sprijaznili s takim klišejem. J. SIMČIČ §@®a Vlada kot kmečka nevesta Bo slovenska vlada dobila nezaupnico zaradi cest? To najbrž ne, ker jo bo rešil Demosov glasovalni stroj, gotovo pa bo vladina cestna politika nekaj, kar do prihodnjih volitev ne bo zlepa pozabljeno, pa čeprav bi se dali gospod Peterle in njegovi fantje med parlamentarno debato o proračunu glede cest celo omehčati Mehčanje pa tako glede na besede premiera kot tudi finančnega ministra dr. Marka Kranjca zaenkrat sploh ne pride v poštev. Slednji se počuti celo tako močnega, da je med drugim izjavil, kako da republiška uprava za ceste zavaja javnost z novicami, da »vlada cestam jemlje denar«. Kranjec meni, da v proračunu ni sredstev za ceste, če zanje ni izdelana dokumentacija, in še ni nastopil čas, da na gradbišču zasadijo lopate. Besede tega ministra so tudi, da je bencinski dinar zastarel in da ga bo v prihodnje treba nadomestiti z davkom na bencin. Tega bo vlada zvi- šala. Denar se bo stekal v proračun, namenskih sredstev ne bo več Vse kaže, da bi morali biti prebivalci Republike Slovenije pravzaprav prav srečni, da je vlada sprevidela zastarelost bencinskega cestnega dinarja in ga namenila za bolj važne potrebe. Dr. Marjanu Senjurju z ljubljanske ekonomske fakultete je seveda mogoče verjeti in se z njim strinjati, da v časih gospodarske krize ni modro investirati v naložbe, ki prinašajo koristi šele čez nekaj let Toda Senjur kar sam bistro dodaja, da je gradnjo cest tudi občutljivo politično vprašanje, kar je dobro vidno po odzivu državljanov. Gospodje v vladi in okoli nje, za to gre! Gradnja cest na Slovenskem je prvorazredno politično vprašanjem vi ste bili njegova porodna babica Lani poleti je prometni minister Matjan Krajnc (danes se edini v vladi bori za neokrnjen cestni program) skupaj s še nekaterimi člani vlade pred slovensko javnostjo na vse načine zagovarjal tako imenovano diferencirano (višjo) ceno goriv v Sloveniji Takrat je bilo obljubljeno, da bo razlika do višje cene v celoti porabljena za pospešeno graditev slovenske cestne mreže. Poleg tega je tudi z zakonom o cestah določeno, da bo Slovenija zanje namenjala 34 odstotkov denarja od prodajnih cen goriv. Nerazumljivo je, da ima po predlagani nenamenski porabi cestnega denarja danes pred javnostjo slabo vest samo prometni minister Marjan Krajnc. To navaja k sklepu, da bodo ceste same po sebi politično vprašanje, hkrati pa bo njihova senca segla še do vlade. Ne ve se še, katera od teh dveh senc bo daljša, verjetno se bosta celo prekrili, vsekakor pa je že kar neznosno poslušati in opazovati, kako užaljena kmečka nevesta je slovenska izvršna oblast, ko jo ljudstvo spominja na lanske obljube. Slovenci so namreč za ceste ne glede na to, da bo morda parlamentarna pozicija tudi stokrat odločila drugače. Sicer pa tudi slednje ni zanesljivo, ceste so tako huda politična strast, da sicer poslušna parlamentarna večina izjemoma ne bo pisala po nareku vlade. M. BAUER Učitelji so odločno proti hlapčevstvu SEVNICA — »Brez resnih premikov v opremljenosti šol nova kvaliteta v izobraževanju ni možna,« je dejal Franci Pivec, bivši minister za šolstvo, zdaj tajnik Stranke demokratične prenove Slovenije, ko je na povabilo sevniških prenoviteljev prišel pojasnjevat novosti, zlasti na področju vzgoje in izobraževanja pri nas. V Sloveniji naj bi, povedano po birokratsko, »povečali izobraževalni iz-plen«, to pa pomeni, da bi uresničili cilj, da bi 15 odstotkov generacije prišlo do diplome visoke šole. Vse pa kaže, da v naslednjih dveh letih ne bo prišlo do nikakršnih pretresljivih oz. bistvenih sprememb, kajti osnovnošolska populacija naj bi se povečala od sedanjih 226.200 le za malenkost, odvisno pač od sloven- ske natalitete, za katero je pa tako dobro znano, da je zelo nizka. Če želimo ohraniti poseljenost slovenskega prostora, bo končno treba zagotoviti vso skrb ohranjanju podružničnih šol in se upreti skušnjavam ukinjanja nepopolnih šol. V srednjem šolstvu bodo revnejšim vrata vse bolj priprta tudi ob dejstvu, da bo nekajkrat manj denarja za štipendije. Kako in za koliko zapreti JE Krško Mag. Krešimir Fink iz Jedrske elektrarne Krško meni, da je treba izpolniti celo vrsto pogojev za zaprtje krške elektrarne — Predavanje o dekomisiji KRŠKO — Socialistična stranka Slovenije (iniciativni odbor Krško) in Liberalno-demokratska stranka Slovenije (občinski odbor Krško) sta preteklo sredo v Krškem organizirala predavanje o dekomisiji Jedrske elektrarne Krško. Dekomisija pomeni popolno odstranitev jedrskega objekta. O tem vprašanju je na podlagi svoje študije Krčanom spregovoril mag. Krešimir Fink iz JE Krško. Očitno ta tema zanima Krčane, saj seje v mali dvorani delavskega doma zbralo kar precej poslušalcev, ki so potem sodelovali tudi v razpravi. Doslej so dekomisijo naredili v več lov in potem tudi neomejeno rabo pro- kot 70 jedrskih objektih po vsem svetu, pridobljene izkušnje pa kažejo, da je dekomisijo mogoče opraviti. Doslej so bile zbrane že pomembne izkušnje iz prakse, prihodnost pa terja stalen razvoj zakonodaje in tchnološkiih postopkov. V lanskem letu so bile v ZDA v postopku dekomisije elektrarne Shippingport, Saxton, Humbolt, Dresden, TMI No.2, Rancho Secco, Shoreham in Pathfind-fer. V prvi elektrarni je proces razstavljanja opreme že zaključen, v četrti in peti pa še poteka. Seveda ni naključje, da se krški jedrski inženirji pri tem naslanjajo predvsem na ameriške izkušnje. Za to namreč govorita vsaj dva razloga. Tehnologija v Krškem je ameriška, Američani pa imajo na tem področju najbogatejše izkušnje. Zato se Krško že dogovarja z ameriško inženirsko firmo Bechtel o delih, ki se bodo slej ko prej izvajala tudi v Krškem. Kako bodo potekala in za katero možnost se bodo v Krškem odločili, se sedaj še niti ne ve. Obstaja pa več možnosti. Možnost, imenovana decon, pomeni popolno odstranitev vseh kontaminiranih materia- stora. Po postopku »safstor« se opravi izolacija in pod nadzorom vzdržuje jedrski objekt daljše obdobje, v ZDA 60 let, dokler niso izpolnjene zahteve za * Za tak objekt, kot je JE Krško, znašajo stroški dekomisije po cenah iz leta 1986 92 milijonov dolarjev. S tem se cena električne energije poveča za 1 do 2 odst. Predprojekt dekomisije mora lastnik jedrskega objekta predati upravnim organom vsaj pet let pred dekomisijo. Končni plan izvedbe pa mora lastnik predati eno leto pred dekomisijo. Vsi predpogoji za dekomisijo, vsaj kar zadeva zakonodajo, pri nas še niso izpolnjeni, in če bi hotela slovenska vlada v resnici zapreti JE Krško, bi po mnenju mag. Finka morala do leta 1995 že zgraditi dokončno odlagališče za NSRAO. ven poseg, kakršnega so uporabili v Černobilu, o.p.) Po ameriški zakonodaji je tak poseg sprejemljiv samo v primeru, kadar je mogoče dokazati, da je to pomemben prispevek k javni varnosti. Po priporočilih Mednarodnie agencije za jedrsko energijo poteka dekomisija v treh stopnjah. Minimalna dekontaminacija pomeni iztok vseh tekočin iz sistema in deaktiviranje sistema. Na drugi stopnji odstranijo opremo in zgradbe, ki jih je mogoče odstraniti, reaktorsko zgradbo pa popolnoma izolirajo. Na tretji stopnji sc opravi še dekontaminacija preostale opreme itd. Franci Pivec Seveda je treba za izvajanje dekomisije izpolniti več pogojev. Izrabljeno jedr- sko gorivo je treba odstraniti z. lokacije, zbrati je treba potreben denar, zagotoviti finančna sredstva itd. j SIMČIČ Delež vpisa v splošne srednje šole ne bi smel presegati 60 odstotkov populacije, to pa je približno enak odstotek, pri kakršnem so se gimnazije ustavile pred uvedbo proslulega usmerjenega izobraževanja. Gimnazija bo postala privilegij in pravzaprav edini pravi kanal za polnjenje višjih in visokih šol. V razpravi smo slišali precej ostrih pomislekov iz. vrst prosvetnih delavcev, vprašanja o enotnosti šole in šolski avtonomiji. »Samoupravna šola ni bila v celoti slaba. Smo za sodelovanje z vsa- kim, hlapčevstvo odpade,« je pribil ravnatelj sevniške OS Savo Kladnik • Utopisti so tisti, ki od uniforme pričakujejo reforme. • Resnična skrivnost sveta je vidno, ne nevidno. (Wilde) • Če hočeš, da neka stvar ne ho uspela, osnuj komisijo. (Clemenceau) Jože Bogovič. Povedal je še, da že močno občutijo težnje po politizaciji šole. Romana Ivančič pa je menila, daje po novi zakonodaji položaj učiteljev brezpraven, saj po zamenjavi oblasti na volitvah (lahko) »letijo« tudi učitelji. Kje je varovalni mehanizem pred samovoljo, tudi ravnateljev? PAVEL PERC neomejeno rabo pfostora. V Krškem se sploh ne zavzemajo za sistem »en-tomb«, kar pomeni, da kontaminirano opremo za nedoločen čas zalijejo z betonom. (Gre za približno tako primiti- Borci so za zlitje praznikov Zakaj jih ni v komisiji za raziskavo pobojev? Kritika tiska, ki »poliva Kočevsko z gnojnico«___________ * .J Mariborsko pismo Skupinska slika z gospodom Zakaj predsednik Roli f us ni bil skupaj z WW MARIBOR — Če bi sodili po številu obiskov tujih poslovnežev, ki si pri predsedniku mariborske vlade v zadnjem času kar podajajo kljuke, se štajerski prestolnici ni treba bati za prihodnost. Prihajajo iz Kanade, Švice, Avstrije, Lichten-steina, Italije in celo iz arabskih dežel, scenarij pa je praviloma vedno isti: sprejem pri občinskem premie-ru, vljudnostni kozarček, optimistične izjave obeh strani o »velikih možnostih sodelovanja« in »resnem zanimanju tujih partnerjev za pomembna vlaganja v Mariboru« — potem pa ponavadi streznujoče informacije iz kuloarjev, da gre najčešče bolj za poslovni turizem lega in onega biznismena brez vid- nejšega mednarodnega pedigreja za kakšno kot pa za otipljive obete za kakšno večjo dolarsko injekcijo v poapnele žile mariborskega gospodarstva. Značilno je. da seje tuji kapital v Mariboru najprej zasidral prav tam, kjer so do sklenitve končne pogodbe okoli tega delali najmanj vetr? — kot se pač za čuvanje poslovne tajnosti spodobi — namreč v tovarni Zlatorog. Šampanjec so spili šele potem, ko so javno objavili svojo ženitev z znanim avstrijskim kozmetičnim koncernom Henkel. Zdaj velja že nenapisano pravilo, da je količina medijskega pompa obratno sorazmerna s končnim učinkom teh tujih poslovnih obiskov. In tako ne čudi tožba nekega mlajšega mariborskega podjetnika, ki si je po lastnem zatrjevanju mesec dni zaman prizadeval, da bi pri predsedniku občinskega izvršnega sveta dobil prost termin za pogovor o nekem svojem projektu. Na koncu seje v jezi odločil, da bo odšel v Avstrijo, si tam skupaj s še dvema prijateljema najel mercedes in se pri šefu mariborske vlade napovedal kot delegacija avstrijskih poslovnežev. Zdaj me bo zagotovo takoj sprejel, je menil. Čeprav potem namere ni uresničil, je že s to svojo javno napovedjo sprožil nekaj razprav v lokalnih političnih krogih, ali se mestna vrhuška »morebiti le ne fotografira preveč s tujci«. Pripombe so imele tudi konkreten učinek. Mariborski premier Anton Rous je ob nedavnem obisku znanega biznismena VValteija Wolfa (WW) zahteval, naj časopisi fotografirajo samo gosta, njega pa naj izpustijo s slike. Časniki so to željo spoštovali. To lahko pomeni, da bo morda prav iz tega posla nekaj nastalo, saj abiciozni slovenski Kanadčan ponuja obetavno pogodbo obubožni Mariborski tekstilni tovarni. Potem ko seje iz najhujšega TAM izvlekel in se mu po ustanovitvi mešanega podjetja z italijanskim Ivecom nasmiha boljša prihodnost, si zdaj večina Mariborčanov želi, da bi se kak bogat Italijan, Kanadčan ali Arabec začel zanimati tudi za skoraj že povsem zlomljeno Metalno. Morda bi v tem primeru Rousu celo odpustili, če bi se z njim skupaj pojavil na fotografiji. MILAN PREDAN KOČEVJE — Dan vsaje 22. julij in dan OF 27. april naj se zlijeta v enoten praznik, ki ga bomo praznovali 27. aprila. S tem predlogom se strinjajo tudi kočevski borci, je bilo sklenjeno na petkovi razširjeni seji občinskega odbora ZZB NOV Kočevje. Niso pa bili povsem enotni o načrtovanem mitingu oz. zborovanju, ki naj bi bilo na praznik ob 11. uri v Ljubljani in naj bi se ga udeleži-20 ........................ ' lo okoli 20.000 ljudi. Nobeden pa ni nasprotoval, naj bi bila 27. aprila zvečer v Cankarjevem domu svečana akademija na temo osvobodilni boj slovenskega naroda. Pripomb ni bilo na predlog ostalih obsežnejših prireditev, načrtovanih v počastitev 50-lctnice OF in vstaje, le za predvideni simpozij o porajanju slovenske državnosti, ki bo v Kočevju, so vprašali, kdo ga bo finansiral, odgovora pa ni bilo. Tudi ni bilo posebnega odziva na predlog, naj bi po občinah in krajevnih skupnostih v počastitev 27. aprila ne bilo proslav. Predlagano pa je bilo tudi, naj bi kočevski muzej pripravil za to priložnost razstavo dokumentov o slovenski državnosti, vendar se o tem niso mogli dogovoriti, ker kljub vabilu na sestanek ni prišel noben predstavnik muzeja. Izrečenih je bilo tudi več besed o »polivanju Kočevske z gnojnico«, predvsem v tako imenovanem »rumenem tisku«, in to v zvezi s pisanjem o zaprtem območju občine, delom komisij za ugotavljanje povojnih pobojev, »duševni omejenosti ljudi na zaprtem območju«, »cirkusu v dvorani kina Jadran (obisku ministrov in razgovoru z njimi)«, in kako preprečiti blatenje občine po časopisih, češ da naj bi raje pisali predloge, kako zaposliti 800 brezposelnih, itd. Ob tem je bilo posebno poudarjeno, da so borci za ugotavljanje resnice o povojnih pobojih, da so za pomiritev in spravo, niso pa za nova nasilja in spore. Obsojajo tudi žaganje križa pri jami v Rogu. Razpravljavci pa so pozabili povedati ali pa niso vedeli, daje bilo k delu komisije za raziskavo pobojev povabljenih tudi nekaj borcev, a so v glavnem to dolžnost odklonili; nihče pa tudi ni odgovoril, da za zaposlovanje brezposelnih niso najbolj odgovorni novinarji, ampak predvsem tisti, ki so za to (dobro) plačani in zasedajo tudi odgovorne položaje. J. PRIMC Složno za razvoj Obkolpja Usklajevalec uresničevanja programov treh občin je Stanko Nikolič — Prvič na Alpe-Adria VAS-FARA — Minuli teden so se tu sestali predstaviki občin Kočevje, Delnice in Čabar. Dogovarjali so se o uresničevanju "Dogovora o varstvu zgornjega dela Kolpske doline« in o skladnem razvoju tega območja. Za usklajevalca uresničevanja programov tega območja so izvolili dr. Stanka Nikoliča, zdravnika za območje KS Kostel in KS Osilnica, kije s svojim več desetletnim delom največ pripomogel za vsestranski razvoj območja ne le na slovenski ampak tudi na hrvaški strani Kolpe in Čabranke. Dogovorili so se, da bo to območje prvič skupno nastopilo s svojim turističnim programom v okviru mednarodnega sodelovanja Alpe-Jadran. V okvii j turističnega projekta bodo izdali C Naša anketa 3 tudi skupni turistični prospekt in razglednice ter knjižico Peter Klepec in njegova dežela«. Posebno pozornost bodo posvetili ekološkim zadevam porečja Kolpe in Čabrankc. Predvsem gre za gradnjo kanalizacije po posameznih krajih in čistilnih naprav pa tudi zbiranje in odlaganje raznih odpadkov, seveda pa tudi ureditev skupnega odlagališča odpadkov. Opozorili so še na reševanje drugih perečih zadev. Tako sta zaradi stečaja Itasa in Tekstilane zaprta obrata v Osil- nici in Pirčah. Brez dela so ostali ljudje z obeh bregov Kolpe in Cabranke. Na srečo se kažejo resne možnosti, da bi v prostorih obeh obratov ustanovili zasebna podjetja. J. PRIMC Sobotna šola korak nazaj? Potem ko se je že pred prihodom nove oblasti smelo na glas govoriti o zgrešenosti usmeijenega izobraževanja, o splošni prenatrpanosti učnih programov naših šol in nujno potrebnih spremembah šolstva, smo mnogi pričakovali veliko. Očitno preveč. Prve mesece je novi šolski minister veliko hodil med šolnike po Sloveniji in povsod prosil, naj mu povedo, kaj je narobe, kaj naj bi spremenili itd. Dobili pa smo nov zakon o zavodih, ki predvsem melje to, kako iz šolnikov narediti ponižno podaljšano roko oblasti. Dobili smo tri namesto štirih redovalnih konferenc, a žal le ponekod. Počasi se pripravlja ukinitev ocenjevanja v nižjih razredih osnovne šole, čeprav je to — tako pravijo strokovnjaki — odlična stvar za bolj sproščeno in boljše delo otrok. Zdaj je prišel na dan tudi predlog, naj bi bil pouk v šolah spet tudi ob sobotah. Tako bi bili otroci med tednom manj obremenjeni, ne bi bilo sedanje prevelike »luknje« med petkom in ponedeljkom itd., pravijo pobudniki. Vse to je seveda res. Res pa je tudi, da bi menda lahko pričakovali, da v novem, demokratičnem sistemu z raznimi zakoni in spremembami ne bomo delali prevelikih korakov nazaj ter da bodo njihovi avtorji upoštevali razmere, v katerih živimo in bomo verjetno še kar nekaj časa živeli. V razmerah, ko morata biti zaposlena oče in mati — če le še imata to možnost —, da lahko za silo preživita družino, ko mnogi delajo v izmenah itd., je vprašljivo družinam vzeti skupni vikend, kije navadno edina možnost, da so otroci in starši malo več skupaj. starem.« MARICA KRAUS, administratorka sodišča v Kočevju: »Nisem za pouk ob sobotah. Prepričana sem, da podobno meni večina staršev. Želim si celo, da bi bil pouk le dopoldne, saj se starši, katerih otroci hodijo v šolo popoldne, z otroci skoraj ne vidijo, če so v službi dopoldne. Šesjabše bi bilo, če bi bil pouk tudi ob sobošC&opoldne. Prosti tov bioil ta čas družinskih članov bTfril tako razbit, da ob koncu tedna praktično ne bi mogli zdoma, na izlete, v vikende ipd.« IVANKA MATJAŠIČ, osnovni šoli v Metliki: »Le delno se strinjam z zagovorniki pouka ob sobotah. Resje od petka do ponedeljka predolg čas brez pouka in je .ogrevanje' v ponedeljek težko. Res pa je tudi, da se otroci v petek že .izkapljajo’ od pouka. Morda bi bilo za učence bolje, ko bi bil prost dan sreda, a s poukom ob sobotah bi odpadli podaljšani družinski vikendi, na katere smo se vsi navadili. Vsekakor se pri odločitvi ne bi smeli zaleteti, za mnenje pa bi vsekakor morali vprašati učitelje.« DARINKA BRZ1N, kuharica z Mirne: »Otroci letos sicer še ne hodijo v šolo, vendar vseeno razmišljamo o razpravah, da bi bila šola tudi ob sobotah. Sem proti pouku ob sobotah. Starši delajo v izmenah in do; majih ni po cele dneve, otroci so v šoli, ki SLAVKA PRIMC, referentka na črnomaljski Upravi za družbene prihodke: »Otroci z uvedbo pouka ob sobotah gotovo I ne bodo zadovoljni, staršev pa tako ali tako jT (H ne bo nihče nič vprašal. V Ljubljani imam PD?« enega srednješolca, v Škofji Loki drugega, v Črnomlju pa osnovnošolca. Če bo šola ob sobotah, se srednješolcema ne bo splačalo priti domov, a že sedaj se tako malo vidimo. Povsem se bomo odtujili. Na to predlagatelji očitno niso pomislili.« ROZALIJA MOŽE, upokojenka iz Dolnje Težke Vode: »Zakaj bi otroke spet silili nazaj v sobotno šolo? Pomislite samo, kako malo se starši in otroci vidijo čez teden. Ja, kaj pa bo sploh še ostalo, če jim bo odvzeta še sobota? Tudi družina je del vzgoje! Tiste sobotne ure v šoli otrokom ne bodo dosti koristile, dovolj pa so, da razbijejo vse družinske načrte za konec tedna. Otroci si pridobivajo znanje z vseh koncev, veliko več, kot nekdaj, zato jim sobotni pouk ni potreben « PROF. JOŽE BOGOVIČ, ravnatelj OŠ Savo Kladnik v Sevnici: «Pouk ob sobotah ni le stvar šole, ampak v glavnem otrok in družine. V Evropi so različne organizacue pouka, odvisno od zaposlitve staršev. Če hočemo povečati vpliv družine na vzgojo, potem pouk ob sobotah deluje v nasprotni smeri. Če izločimo šolo — učitelja, potem proti sobotnemu pouku govori opuščanje sobotnega dela v gospodarstvu, dvojna zaposlitev staršev, dvoizmenski pouk, povečani materialni stroški. In 20-letne pedagoške izkušnje, so nepomembne? Petdnevni pouk bo morda sporen, ko bomo živeli bolj evropsko.« ggg|gj .IJ|MKpP CIRILA KLARIČ, tajnica v Srednji šoli Brežice: »O predlogu, da bi bil pouk tudi ob sobotah, sem seveda slišala. Mislim pa, da smo se pri nas navadili drugače in da se ne bi naše šolstvo prav nič izboljšalo, če bi bili otroci v šolah tudi ob sobotah. Sama bi bila ob taki novosti dvakrat prizadeta, saj sem zaposlena v šoli in bi se sprememba zelo poznala v mojem življenju. Vikend je le vikend in tako naj tudi ostane.« SNEŽANA MARJAN, materialna knji-govodkinja pri stanovanjski zadrugi Riko v Ribnici: »Menim, da ni prav, da bi bila šola tudi ob sobotah: Učenci ne bi bili manj, ampak celo bolj obremenjeni. Če bi imeli pouk ves teden in še v soboto, bi se morali učiti in pisati naloge ob nedeljah in bi bilo še manj časa za igro in zabavo. Pa še starši ne bi imeli nič od proste sobote. Menim, da je večina staršev in otrok za to, da bi ostalo po SLAVICA CVELBAR, učenka trgovske šole iz Kostanjevice: »Učitelji nam še nič ne omenjajo tega, da bi lahko imeli pouk tudi ob sobotah. Jaz sem o tem nekaj že slišala in bi se kar strinjala. Sedaj imamo po sedem ur pouka na dan in težko zdržimo. Če bi imeli šolo tudi ob sobotah, bi bili ostale dni manj obremenjeni. Seveda bi bilo potem manj prostega časa, v petek si nebi mogli privoščiti zabave, zato pa bi lahko toliko bolj izkoriščali nedelje. Jaz sem. skratka, za.« učiteljica t jih preobremenjuje, in samo v soboto in nedeljo je družina lahko skupaj. Starši imajo le takrat čas, da se ukvarjajo z otroki. Šola v soboto ne bi pomenila koraka naprej.« V'WVvVWVWVW> kmetijstvo Žlahtna trta v Suhi krajinij!) Rezultati poskusa na Liscu presenetili celo strokovnjake — Scheurebe, kerner in beli pinot naj bi sčasoma zamenjali šmarnico — Vsi obljubili pomoč ŽUŽEMBERK — Suha krajina ima 182 ha vinogradov ali stotino vseh slovenskih, kar ni povsem zanemarljiva površina. Žal so to skoraj izključno nasadi zelene in rumene šmarnice, tudi beli otelo, noa ali noah, imenovane hibridne sorte —samorodnice, katere vino po določilih zakona o vinu nima dovoljenja za javno prodajo in že zato nima večje gospodarske vrednosti. Že desetletja jo preganjajo, Jugoslavija pa je podpisala tudi mednarodno konvencijo o izkoreninjenju samorodnic, toda zaenkrat še brez večjega uspeha. Če bi se dalo samorodnice nadome- OBČNI ZBOR SUHOKRANJSKE SKZ - LS — Upravni odbor :kme.fike zveze- ljudske vse čl ’ P^drežnice Suha krajina, vabi n°dvorani Žužemberk. ZBOR slovenske kmečke stranke — Metliška podružnica stranu ^e *tme^.*£e stranke —Ljudske °b 9 30 «n£ray*J.a v net*eU°> 3- marca, v Metliškem kulturnem domu Oma«rV' zbor' G051 zbora bo Ivan strani' prt^*sed['ik Slovenske kmečke iJOVOMESKt TRŽNICE Pojavili. u™lka ‘n vsak čas se bodo drevia;tudl Prodajalci sadik sadnega češenj J" vrbske trte. Pa tudi do prvih ^njaveTatvi Cene ™dyi in bile- Ir • ^»admijevi stojnici so česen finI?pir 10 din> čebula 20 din, korenčekvi’ |jŽo148 din> “5C 50 din’ s?5**®?*® endivi^oA6,32 d,n' bmone 30 din, bil not 80 dln- Minuli ponedeljek je bolkž" ' de!tržnice v znamenju ja-Prodfliaini?,‘n Možakar iz Brežic sta sorte ii« d so stali po 28 do 30 din za Ve teže. stiti z boljšimi, žlahtnimi sortami vinske trte ter s tem razširiti posavski vinorodni rajon še na ta del Dolenjske, bi s tem za Suho krajino naredili veliko. Ta misel je vodila že pokojnega Tita Doberška, po zaslugi direktorja inž. Slavka Glihe pa jo je podprl tudi Kmetijski inštitut Slovenije, kije v poskusnem industrijskem ORODJA ZA SADJARJE IN VINOGRADNIKE NOVO MESTO — Primeks iz Nove gorice in podjetje Intermarc iz Novega mesta pripravljata predstavitev sadjarskega reznega pnevmatskega orodja italijanske firme Campagnola iz Bologne. Ob tej priložnosti bodo prikazali še razna druga orodja in pripomočke za opravljanje del v vinogradništvu in sadjarstvu. Demonstracije bodo v petek, 1. marca, ob 9.30 v sadovnjaku pri Žarnu v Nemški vasi (Krško), ob 12. uri na posestvu Agrokombinata pri sušilnici (Kostanjevica), ob 15. uri pa v sadovnjaku J. Ogorevca v' Sp. Pohancah (Brežice). V soboto ob 10. uri bodo demonstracijo ponovili še za območje Bizeljskega na posestvu Vina Brežice v Drenovcu na Bizeljskem. OCENILI VINO CERKLJE OB KRKI - Podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske Cerklje ob Krki je nedavno izvedla lokalno ocenjevanje vin, že 11. po vrsti. Strokovna komisija v sestavi inž. Franc Bezjak, enolog, in vinogradniki inž. Jože Ajster, Ivan Golob, Jože Horžen, Jože Pečelin in Franc Žibert je dobila od 89 vinogradnikov 112 vzorcev vin. Kot neprimerne je izločila vzorce 2 belih in 12 rdečih vin. Ocenila je tako: dolenjsko belo vino (28 vzorcev) — Vlado Oštir 16,9, Ivan Galič, Stjepan Zupančič, Ivan Baškovič 16,7, Alojz Zorič, Martin Jurečič in Janez Hribar 16,5 točke, itd. Pri ocenjevanju dveh sortnih belih vin so ocenili vzorec Zvoneta Mezeta s 17,2 in vzorec Staneta Molana s 16,8 točke. Rezultati pri dolenjskem cvičku: Stefan Urbanč, Mihael Pavlovič, Anton Škvarč in Anton Račič 16,3, Rajko Lavrinšek, Franc Kuhar, Jože Tomše in Ivan Rudman 15,9 točke itd. Kot najboljšo frankinjo so s 16,6 točke ocenili pridelek Franca Zorka. F. Z. RAZSTAVA CVIČKA IN POKUŠNJA PODBOČJE — Ožji vinogradniški okoliš Podbočje bo pripravil v soboto in nedeljo, 2. in 3. marca, v Grubičevih prostorih na Dobravi pri Podbočju razstavo cvička in pokušnjo cvička. Za zabavo bo poskrbljeno. Vabljeni! Kmetijski nasveti Dan D za breskovo kodro Prelitega°?SVetova'n'h besedje bilo že izrečenih in koliko tiskarskega črnila jarje vednaman: bres*cova kodravost ali kodra (Taphrina deformans) sad-pravzapra° Z?ova Preseneča ali prehiti! Ta, najhujša breskova bolezen kako se n V svob ^ n' raziskana do vseh podrobnosti in se ne ve natančno, breskov« avz"c škropljenju tako trdoživo ohrani in vedno znova napada Vtein»ke in listje. sl's strani d' smo.ze P'sab 0 nekaterih novejših sadjarskih izkušnjah, zla-Predvsem _morskih strokovnjakov, kjer je breskev doma. Poudarjali smo j^’ Vendar^r jV0^asno ^ temeljito škropljenje, prvo ze tedaj, ko odpada listkovno prala *1 t0n* pričakovanega učinka. Navedli smo tudi stro-'ianskega ^ nt) Skušnjo inž. Alojza Mustra, sadjarskega svetovalca ljub-trenutku c met'jskega zavoda, ki je poudarjal odločilnost škropljenja v °dloča ali k p°kukajo iz brstov konice mladih lističev. Tedaj se namreč > ^°trdiiiw? zma8al sadjar ali glivica. L števil^ re ■ rna8- Gabrijel Seljak v strokovnih priporočilih, objavljenih v ? Pojavila V'[e 8ad' P°tem ko navaja, ob kakšnih vremenskih razmerah se a r°Pljeniem°kU—a (°Pl'malna toplota je 15°C), poudarja, daje treba s da naPoved Un'^lt' Preživele trose in brstiče glive. Ker se pojava bolezni ne ko se brstj j atl’ -*e lr.eba škropiti preventivno, in to temeljito, vsaj do takrat, prv° 5kropijt!^aPneJ0■ Ko se temperature dvignejo nad 7 ali 8 °C, je že čas za ^kukajoj0 h neJ^e Pa Je- da so breskve poškropljene natanko tedaj, ko sP°dnjih veTt0V bsl'či. To se v vrhovih breskev zgodi prej kot na ^—-— JatL 'zato je treba paziti, da sadjar tega odločilnega trenutka ne dijaka NAJBOLJŠI — Za zatiranje kodravosti so po mnenju mag. a ^kinan-T1'"? učinkoviti in najcenejši dotikalni fungicidi. Pri- igran, VVPiu c'rama so med najboljšimi. Priporočeni so tudi delan, ra-k en,Sa: i , 'n bakreni pripravki. Vendar je potrebno biti pri slednjih pre-. J*sk°vih n«k,J.Ppškodujejo še ne dozorel les. Kljub temu imajo prednost v JSJožig jn h l 1kjer se pojavljata še dve drugi nadlogi breskev: bakterij-- ----at(1erijska luknjičavost koščičaijev. nasade ar"to po8?sto zgodi, se prepičamo, če samo pogledamo bresko-"^skovgg .! Posamične breskve po vrtovih. Namesto lepega, zdravega arS|ajajo vse'|lj* SC V vrbov‘b bohotijo skrivenčeni in napihnjeni stvori, ki 1 Pa vse dr e?J1’ nazadnje pa se posušijo in odpadajo, tako da ostaja vrh ®°vora. evo Povsem brez listja. O pridelku potem seveda ne more biti Inž. M. L. vinogradu Domineta Grčarja na Liscu organiziral razvojno raziskovalno nalogo. Dveletno raziskovalno delo je dalo rezultate, ki so presenetili celo strokovnjake, kot so povedali na javni predstavitvi v Žužemberku 20. februarja. Suha krajina pa dosedanji rajonizaci- • Kot je v Žužemberku znova zagotovil predstojnik republiškega centra za pospeševanje kmetijstva inž. Ervin Kuhar, bo za obnovo vinogradov, večjih od 30 arov, mogoče iz republiškega proračuna tudi v Suhi krajini dobiti 30.000 do 35.000 din nepovratnih sredstev. Direktor zadruge v Žužemberku Janko Skube pa je obljubil zadružno pomoč vinogradništvu, ki lahko izboljša gospodarski položaj suhokranjskih kmetov. ji ne šteje v vinogradniška območja, ima pa nekaj goric (Lisec, Boršt, Kriška gora, Gradenska gora), ki bi se jih kot absolutne vinogradniške lege dalo izkoristiti za nekatere bolj odporne žlahtne sorte. V ta namen so v poskus vključili sorte kerner, scheurebe, bacchus, zwei-gelt in blauburger ter kot standardni sorti zeleni silvanec in beli pinot. Poskusni vinograd ima 5000 trsov na hektar, dvokraki Guyot kot vzgojno obliko ter povprečno obremenitev 20 očes na trs. Kljub temu da je bilo nekaj težav (slabo vreme med cvetenjem, napad pr- Krt je prijatelj Čeprav dela nadležne krtine, zasluži več pri-____zanesljivosti Za krta je pred več kot 120 leti pri nas prvi zastavil svojo strokovno besedo znameniti naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec. V Domačih in tujih živalih v podobah je zapisal, da ta podtalni prebivalec ni škodljiv, saj ne objeda korenin, kot so tedaj trdili njegovi sovražniki, in se hrani z malimi žuželkami in črvi ter je zato celo koristen. »Krt ni naš sovražnik, ampak prijatelj, zato ga ni pametno na vse kriplje preganjati, četudi dela nevšečne krtine na travnikih, zato pa rahlja zemljo, kar ji ni na kvar,« je prepričano zapisal priljubljeni pisatelj. No, pisateljske nasvete naše ljudstvo ob prvi priložnosti kaj rado pozabi, če gre za trenutno korist. Tako vedno znova občasno obnavlja boje proti krtu; celo posebne metode ubirajo krtovi sovražniki, da bi bilo uničenje čimbolj temeljilo. Kaj naj drugega, kot smešimo in obsojamo uničevanje deževnikov in druge krtove hrane s pesticidi ter podobne prijeme, ki jih je imela v mislih zdaj nič več veljavna odredba o varstvu koristnih ptic in sesalcev, sprejeta v naši republiki pred 24 leti. Krt je postal pravno zaščiten, podobno kot netopiiji ali lekunica, ki so jo ponekod tako vneto preganjali, da je izginila iz naravnega živalskega sveta. Torej, v krta, tega neutrudnega orača in prezračevalca kmetijske zemlje, ki ob svojem buldožerskem delu potrebuje na dan za hrano toliko golazni, kot je sam težak, se ne bomo po nepotrebnem zaletavali. Ko bo spomladi naredil na travniku krtine, jih bomo pobranali v dobri veri, daje strošek vreden krtove koristi. Na zoranem svetu pa tako in tako ne živi. šice), in je bilo treba grozdje predčasno obrati, so bili rezultati presenetljivo dobri. Kot najboljše nadomestnice samorodnice so se izkazale sorte scheurebe, kerner in beli pinot. Presenetila je že količina pridelka (med 7 in 20 tonami na hektar), še bolj pa kakovost, ki so jo ugotavljali po vinifikaciji v inštitutu člani degustacijske komisije. Najboljše tri sorte so dosegle ocene med 16 in 18, kar jih uvršča med kakovostna vina, če pa bi z odlašanjem trgatve v njih dosegli še večjo vsebnost sladkorja oz. sorazmerno zmanjšanje kisline, bi se kakovost lahko še izboljšala. Kot sta na javni poskušnji povedala strokovnjaka, starosta slovenskih enologov dr. Dušan Terčelj in inž. Boris Koruza, kije vodil poskus na Liscu, bi bila velika škoda, če ne bi izkoristili možnosti. In da ponovimo z dr. Terčeljem: Suhokranjski vinogradniki, predvsem vi mladi, čimprej sekire v roke.« Na vinogradniških legah je mogoče samorodnico (kije pred pojavom trtne uši naši pradedje tako in tako niso poznali) uspešno nadomestiti z žlahtno vinsko trto tudi v Suhi krajini. Prvi zgled je že tu. M. LEGAN ŠE BREZ OGRAJE—»Zakaj bi meta li stran denar in po nepotrebnem uničevali dragoceno kmetijsko zemljo, ko pa še ograje, ki jo je pred nekaj leti na tem mostu poškodoval melioracijski stroj, niso mogli popraviti?« se sprašujejo kmetje iz Prapreč. (Foto: T. J.) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Rez trinske trte Piše inž. J. Maljevič Če hočemo doseči v četrtem letu čimboljšo izenačenost nasada, moramo pri vseh trsih opustiti enakomerno rez, zaščito in gnojenje. Če bomo ustrezno pripravili zemljo za sajenje, posadili izenačene dobre cepljenke, jih skrbno negovali, odstranjevali odvečno grozdje in ne gnojili, če je bujnost prevelika, bomo vzgojili izenačen nasad, ki nam bo dajal količinsko ustrezen pridelek najboljše kakovosti. Za renski rizling, sauvignon, modro frankinjo in traminec je potrebno, da imajo velik prirast enoletnega lesa. Zato jih od 3. do 5. leta obremenjujemo z daljšimi šparoni in izpustimo gnojenje z duškom. 5. Rodni vinogradi Pri rezi rodnih vinogradov moramo najprej razmisliti o vseh dejavnikih, ki poleg sorte vplivajo na rez in obremenitev trsa. Na ta način bomo določili, koliko bomo odstopali od pravila za obremenitev posamezne sorte. Na podlagi izgleda moramo oceniti, ali je bil trs v preteklem letu pravilno obremenjen in obdelan (gnojenje in zaščita). Če je dolžina poganjkov večja od 1,5 m na špa-ronih in 2 m na reznikih, je potrebno gnojenje zmanjšati ali prekiniti. Če so poganjki neenakomerno razviti, je vprašanje, ali je bila zaščita pravilna oziroma uspešna. Zato moramo biti pozorni na vse znake posledic zaradi bolezni in škodljivcev ter se na osnovi opravljenega prognostičnega poskusa odločiti o rezi. Če so poganjki drobni in pomrznjeni, pomeni, da je bil trs preobremenjen in mogoče ne dovolj gnojen. Ponavljam: bistvo rezi je v tem, da s pomočjo ustreznega gnojenja in zaščite vzdržujemo ravnotežje ;W\\\\\\WWWVW\\\N med življenjsko močjo (bujnostjo) in rodnostjo. Pri rezi mora vinogradnik misliti na prihodnja leta, zato mora puščati vzgojne in rezervne reznike. Vedeti mora tudi, da mladika brez pridelka daje boljši nastavek grozdja za prihodnjo letino. Pravilno je, da dolžino rezi korigiramo sorazmerno z debelino. Če iz potrebe uporabljamo drobne poganjke s premerom okoli 6 mm, moramo dolžino oziroma število očes za 50% zmanjšati, če so poganjki debeli 15 — 18 mm, pa dolžino za 30 — 50% (večje število očes) povečamo. Drobna rozga rodi veliko, vendar je kakovost slaba in trs se izčrpa. Opozarjam tudi na to, da sorte z večjimi grozdi režemo na manjše število očes. S tem dosežemo bujnejšo rast mladic, ki lahko zadovoljivo prehranjujejo večje grozdje. Povedano velja, če primetjamo trse z enako bujnostjo. Gledati moramo tudi na to, da dosežemo najugodnejše razmerje med listno površino in osvetlitvijo. Vodilo nam je površina listja, ki naj ne presega .2 — 2,5 m2 na I m2 talne površine. Če je površina listja prevelika, bodo grozdi zasenčeni in se ne bodo razvijali normalno. Slabim trsom z drobnimi mladicami moramo povrniti življenjsko moč. Takšne trse režemo samo na reznike. S tem onemogočimo rodnost v enem ali več letih in pospešujemo razvoj listne mase. K temu pripomorejo tudi boljše gnojenje, obdelava in zaščita. Zgodnja rez v jeseni ali zelo pozno spomladi zmanjšuje bujnost in povečuje rodnost, vendar se s tem trs izčrpa, zato ne smemo tega zlorabljati. Prebujne trse lahko režemo pozno, vendar ne vsako leto. Na neprimerno dolgih šparonih ne cvetijo vsi grozdi istočasno. To je lahko prednost, če je del obdobja, ko trta cveti, slabo vreme. (Dalje prihodnjič) »Hočemo, da nas kdo posluša!« Kmetje nasprotujejo nepotrebnemu uničevanju obdelovalne zemlje -_______valci melioracije bi morali upoštevati tudi stoletne izkušnje PRAPREČE — Prizadeti v tej zgodbi so predvsem kmetje iz Prapreč pri Šentjerneju, podpirajo pa jih tudi tisti iz Gomile, Pristavice in Cadražev. Njiho- Načrto- vi neformalni predstavniki, osem po številu, so se v nedeljo dopoldne sestali pri Antončičevem mlinu in povedali svoje mnenje o tem, kaj mislijo o melioracijskih posegih na svojih kmetijskih površinah, predvsem v zvezi z regulacijo potoka Pendiijevke. Srednji tok tega potoka je bil pred leti že reguliran vse do jezu pri Antončičevem mlinu. Od tam vijuga naprej do pokrajini dobra dva kilometra do Ča-draž, kjer se izliva v Krko. Po melioracijskem načrtu, ki je bil pred kratkim predočen kmetom, naj bi speljali razbremenilni jarek, katerega širina z brežinami in pripadajočimi pasovi za čiščenje naj bi bila okoli 18 metrov, po sredini prapreškega polja. Pričel naj bi se nad Antončičevim mlinom in se spojil s sedanjo strugo zopet pred Čadra-žami. Prav pri Čadražah so pogost problem poplave. Zakaj kanal po našem polju, se sprašujejo kmetje, ko pa tukaj nikoli ne poplavlja in je globina sedanje struge dovolj globoka, da požira vso vodo, ki pridrvi izpod Gorjancev. Stara struga naj bi ob kanalu ostala, to pa zato, ker tako zahtevajo naravovarstveniki. Ne da bi bili kmetje povsem gluhi za njihove argumente, pa menijo, da bi se dalo stvar vseeno razumno izpeljati tako, da bi sedanjo strugo, ki je globoka dobra dva metra ali več, na kritičnih mestih očistili in prebili le najhujše okljuke tako, kot so struge potokov čistili nekoč. Kmetje predlagajo še eno varianto. Ob vznožju vasi, ob robu polja, kjer je več studencev in je zemlja že tako ali tako zamočvirjena, bi speljali odvodni kanal naravnost v Krko nad Čadraža-mi. Tako bi še najbolj omilili tamkajšnjo poplavo, ki pa nastaja predvsem zaradi tega, ker odtok vode ovira naras- la struga reke Krke in je sedaj načrtovani odvodni kanal v Praprečah glede tega brez koristi. Je pa še ena možnost. Kot razbremenilni kanal bi lahko uporabili enega od krakov sedanjega potoka. Se marsikaj so kmetje povedali. Tudi to, kako lepo očiščena je bila včasih struga s pritoki vred, kako so njen tok regulirali številni jezovi ob številnih mlinih, ki so sedaj izginili, in kako je bilo urejeno zajetje tik pod Gorjanci, da voda ob nalivih ni s tako silo udarila v ravnino. Menili so, da bi bilo lepo, če bi se pristojni hoteli pogovaijati z njimi in poslušati tudi njihove lastne in rodovne izkušnje. Verjamejo v odkrit razgovor in izmenjavo gledišč, ker gre za njihovo zemljo, so pripravljeni uporabiti tudi drugačne metode, če bodo v to prisiljeni. T. JAKŠE TEDEN C V1ČKA BO SPET NA TRGU — Sredi februarja so se v gostilni Kragelj zbrali člani upravnega odbora Društva vinogradnikov Dolenjske. Med drugim so ocenili, da je bila lanska prireditev na novomeškem Glavnem trgu i vseh letih najuspešnejša, in sklenili, da letos po enakem scenariju pripravijo novo prireditev. Teden cvička z vinogradniškim sejmom bo torej tudi letos na Glavnem trgu v Novem mestu. Vinogradniški sejem vdnehod29. aprila do 5. maja, zabavni del prireditve s pokušnjo najbolje ocenjenih vin pa od I. do 4. maja. Tudi letos naj bi bila to največja dolenjska turistična prireditev, ki bi za vinogradnike (v društvo jih je včlanjenih že 1.600) in pokuševalce imela izobraževalno-kulturno-etnološki in sejemski značaj. (Foto: J. Pavlin) gospodinjski kotiček Za kaj je uporabna skuta V naših gospodinjstvih se najpogosteje od vse vrst sirov pripravlja sveži sir in skuta. Za pridobivanje skute uporabljamo posneto pasterizirano mleko ali pinjenec. Mleko ohladimo na 36°C in dodamo siriš-čc. Pri ugodni temperaturi je simina po dvanajstih urah zrela in jo lahko razrežemo na manjše kose. Ko sir-nina dovolj koagulira in sirotka izstopi, maso zajamemo v platneno vrečo in jo rahlo obtežimo, da sirotka odteče. Če je skuta prekisla, jo oplaknemo z mrzlo vodo in nato razdrobimo. Za boljši okus in večjo hranljivost ji dodamo svežo smetano. Iz 100 kg mleka dobimo približno 16 kg skute. Ker ima skuta veliko vlage, se hitro pokvari. Shranjujemo jo na hladnem, lahko pa jo tudi zamrznemo. Sveža skuta ima prijeten, aro-mantičen vonj in poln kislo-slad-kast okus. V zdravi in dietni prehrani jo pogosto uporabljamo kot dodatek škrobnim jedem, testu in k raznim nadevom. Je osnova za sestavo raznih krem in visokovrednih namazov za kruh ali prepečenec. Skutni osnovi spremenimo okus z raznimi dodatki, kot so med, slad- na kor, sadje, janež, orehi, gobe itd. Navodilo za pripravo kuhanega ajdovega zavitka s skuto. Zanj po- trebujemo 1 liter ajdove moke, 1 /4 litra vrele slane vode, 1 /4 kg skute, 1 jajce, 1 /2 dl kisle smetane, 1 /2 dl drobtin, surovo maslo in zelen peteršilj. Presejano ajdovo moko poparimo, dobro premešamo in nekoliko ohlajeno rahlo pregnetemo. Nato razvaljamo testo za 1 /2 cm na debelo. Namažemo ga z nadevom, potresemo z drobtinami in tesno zvijemo. Zvit štrukelj zavijemo v navlažen prtič ter kuhamo v slanem kropu pol ure. Kuhanega odcedimo, razvijemo in narežemo. Štrukelj zabelimo z raztopljenim surovim maslom in potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Za zdrav zajtrk ali malico pa si pripravimo skutin namaz z medom in pomarančnim sokom. Zanj potrebujemo 15 dag skute, 8 dag margarine ali surovega masla, 8 dag medu in sok ene pomaranče. Vse sestavine penasto umešamo, naložimo v stekleno posodo in dekori-ramo s poljubnim svežim sadjem. V dietni prehrani uporabljamo skuto zlasti pri nekaterih jetrnih obolenjih, kjer je potrebna za obnovo jetrnih celic visokovredna beljakovi- . (Dalje prihodnjič) HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana IZ NKŠIH OBČIN m IZ NKŠIH OBČIN BO ŠOl »NOVI ambient« V Stečaj? I Dovolj je zapostavljanja Več kot polovica od 284 delavcev bo ostalo na cesti — Odločitev še v rokah so- " -Št " ---- Pod dišča — Štirje uspešni programi za 120, če bo denar za zagon Jaorske krajevne skupnosti bodo zahtevale, aa oblast poskrbi za bolj skladen razvoj STRAŽA — Napoved, dana ob prisilni poravnavi, da bo treba v finalni proizvodnji lesa v Novolesu napraviti ostre reze in odstraniti glavne vire izgube, se že uresničuje. Od 284 delavcev d.o.o. Novi ambient, naslednice bivše Tovarne stilnega pohištva, jih je že precej doma na čakanju, pri Temeljnem sodišču v Novem mestu pa je že bila podana zahteva za stečajni postopek v tej družbi. Družbi ni uspel pravočasen preskok z ameriškega na evropski trg. Ameriški trg se je prehitro sesul ter hkrati pokopal evropske sanje, saj je kriterij kakovosti tako različen, da se mu Novoles ni utegnil pravočasno prilagoditi. Po analizah, ki so bile narejene, bi bilo moč trenutno zagotoviti posel le za približno 120 delavcev, in to na štirih povsem različnih produktnih linijah. Ena od teh linij je program Servus. To je nova Novolesova mednarodno zaščitena blagovna znamka v sklopu invalidskega podjetja Ergo. Ta sedaj de- luje na Dvoru, del poslovnih prostorov pa bi v bodoče najel tudi v Straži. Drugi programje program pohištvene opreme, in sicer v štirih projektih, med katerimi bi bil projekt tudi opremljanje javnih objektov v Evropi. Tretji program je proizvodnja polproizvodov za Evropo, ki naj bi se kasneje razvila v proizvod-‘lištva. Ci njo biopohištva. Četrti program pa je proizvodnja bioležišč iz lastnih vezanih plošč. Kot rečeno, bi omenjeni programi lahko zaposlili 120 ljudi, saj je za letošnje leto že dovolj naročil, velik problem pri vsem tem pa je v splošnem pomanjkanju obratnih sredstev, zagotovitvi dovolj denarja za zagon naštetih programov, zlasti še, ker je bilo zaradi hitro naraščajočih izgub opaziti veliko nezaupanje med poslovnimi partneiji do družbe, ki je sedaj v stečajnem postopku, kot tudi do Novolesa v celoti. »Bojim se, da bomo prav zaradi tega utrpeli občutne posledice in bo zato v Stalna bo skrb za okolje Zeleni Metlike so na nedavnem občnem zboru pregledali svoje dosedanje delovanje in sprejeli program METLIKA — Na nedavnem občnem zboru so Zeleni Metlike pregledali in ocenili svoje dosedanje delo in sprejeli delovni program te stranke za naslednje obdobje. »Naše delo od volitev sem je bilo razdeljeno na dva sklopa: neposredno Domače meso z Radoviče Jože Bajuk na Radoviči odprl mesnico RADOVIČA — Na začetku leta je Jože Bajuk na Radoviči odprl mesnico. V tej veliki vasi mesnice ni bilo, odkar jo je pred kakšnimi 10 leti zaprla metliška Kmetijska zadruga. Ne samo da je sedaj Bajukova mesnica edina na Radoviči, ampak druge sploh ni v gorjanskem delu metliške občine in daleč naokoli v sosednjem hrvaškem Žumberku, celo v 10 km oddaljenih Sošicah je ni. Lep lokal za prodajo mesa in mesnih izdelkov je Bajuk, sicer kmetijski inženir, uredil nad staro zidanico tik ob svoji hiši. »Čeprav je zaledje precej veliko, sedaj pozimi ni posebnega prometa, kajti ljudje v teh krajih precej koljejo in imajo čez zimo svojega mesa dovolj. Če ne bi bilo kupcev iz žumber- ških vasi, bi mesnico lahko kar zaprl. Vendar sem kljub temu mesnico raje odprl pozimi, da se do pomladi oziroma poletja, ko naj bi se meso bolje prodajalo, vsa stvar že vpelje,« pravi Bajuk. Sedaj ima mesnico odprto ob četrtkih in petkih popoldne in v soboto dopoldne. »Ljudje so se že navadili in meso naročijo vnaprej, potem pa ga pridejo iskat ali jim ga sam pripeljem.« Bajuk živali za zakol kupuje sam, in to pri kmetih, kijih pozna. »Gledam, da kupim le dobre živali, naj bodo to prašiči, teleta ali govedo, take, ki so krmljene izključno z domačo krmo, tudi brez silaže. Resje treba tako žival kmetu dražje plačati, vendar ljudje tako meso raje kupijo. Nasploh mislim, da bo po takem mesu vedno več povpraševanja,« je prepričan Bajuk in gotovo ima prav. Samo za primer: prašič s prašičje farme stane 24 din kilogram žive teže, od kmeta pa ga Bajuk kupuje po 30 din. »Ljudje hočejo kvalitetno meso od domače živali, čeprav bi morda za meso od farmskih živali dali par dinarjev manj.« Kupljene živali Bajuku zakoljejo v metliški klavnici, kjer veterinar to meso pregleda. »Živino nabavljam v začetku tedna, potem gre v klavnico, meso se ohladi in pripravi za prodajo in v istem tednu je tudi prodano. Stranke vedno dobijo tako meso in toliko, kot ga naročijo, vedno imam tudi teletino, z mesom pa že oskrbujem tudi nekaj gostiln. Na količine nad 5 kg pa dam S in več odstotkov popusta.« delo v lokalnih razmerah ter prizadevanja zelenih v občinski skupščini,« pravi Tone Bezenšek, poslanec metliških zelenih v občinskem družbenopolitičnem zboru in podpredsednik občine, sicer pa učitelj v metliški osnovni šoli. Tako poslanca zelenih v občinski skupščini — poleg Bezenška je še eden v zboru združenega dela — stalno opozaijata na nujnost takojšnjega reševanja ekoloških in z njimi povezanih komunalnih problemov v občini pa tudi v širšem prostoru, dajejo v tej smeri predloge in pobude. »Tako smo dali tudi pobudo za razglasitev Kolpe in njene doline za krajinski park. To pobudo so poleg metliške občine sprejele še občitie: Črnomelj in Kočevje na slovenski strani ter Delnice, Čabar, Vrbovško in Karlovec na hrvaški strani, računamo pa, dajo bosta podprli še občini Ozalj in Duga Resa. Našo pobudo je sprejelo tudi predsedstvo Zelenih Slovenije in tako je prišla v slovensko skupščino. O tem pomembnem vprašanju smo metliški zeleni navezali stike tudi z Zeleno akcijo iz Zagreba,« našteva Bezenšek. Med drugim so metliški zeleni sprožili vprašanje ureditve zanemaijcnega ir Tone Bezenšek A. B. Jože Bajuk teh pozitivnih programih proizvodnja težje stekla, čeprav smo jih skozi razvoj, raziskave in promocijo že spravili na raven pogodb, lahko pa bi se zgodilo, da bi prav zaradi pomanjkanja zagon- skega kapitala kateri od teh programov adel “ .................. padel. Za približno polovico ljudi smo na ta način poskrbeli. Za drugo polovico nimamo lastnih programov in bodo zato ostali nezaposleni,« pravi generalni direktor Jakob Andoljšek. »Sedaj smo prišli v fazo, ko moramo začeti razvijati novo fazo produkcije, zato smo že dali pristojnim elaborate za dokapitalizacijo, ki nam bo to omogočila. Pomanjka- STOPIČE — »Pred letom, pred volitvami, so tako obljubljali, daje bilo videti, kot da nas bodo prišli v krajevne skupnosti sami vprašat, kaj potrebujemo in če nam lahko naredc, na primer, cesto. Zdaj je še slabše, kot je bilo. V Podgradu seje letos prvič po 15 letih zgodilo, da niti na naš zbor krajanov ni bilo nikogar iz občine.« Tako je bilo slišati v ponedeljek zvečer v gostilni Turk v Stopičah, kjer so se zbrali predstavniki vseh podgorjan-skih krajevnih skupnosti: Dolža, Gabrja, Stopič, Orehovice in Brusnic. • Direktor Andoljšek pravi, da je bila razprava novomeškega izvršnega sveta o odhajanju vodilnih kadrov iz Novolesa povsem nepotrebna, saj takih razmišljanj, da bi on vedel, ni bilo, razen morda nekaj znakov utrujenosti in pesimizma, kar pa je za dalj časa trajajoče krizno obdobje povsem razumljivo. Nekaj novih kadrov so v zadnjem času celo pridobili. Glede dogajanj v mešani družbi Novoline bo marsikaj jasno po seji skupščine podjetja. Radi bi ga obdržali takega, kot so ga ustvarili, oziroma kakršnega potrebujejo. nje domačega kapitala je neveijetno, tuj kapital pa zaradi znanih notranjepoli- tičnih vzrokov beži od nas,« še dodty< T. JAKŠ ja. Stotnija Moja dežela. V teh krajih ljudi jezi, da nimajo osnovnih življenjskih pogojev, kar pa imajo, so v glavnem naredili sami, z denarjem iz lastnih žepov in tudi z lastnim delom. S prebivalci v mestu ni tako. »Svetovni fenomen smo, da se moramo 45 let po vojni boriti za vodo, in to kljub temu, da imamo vire na dosegu roke,« je dejal Alojz Muhič iz Birčne vasi, kjer je ustavljena gradnja napol narejenega vodovoda. Na Dol-žu, v Podgradu se gradnja še začela ni. Podobne težave so s telefonom, o kanalizaciji se sploh še ne pogovarjajo, še najbolje pa je s cestami, kjer tudi lahko največ store sami. Prekipelo jim je, ko so dobili v roke predlog letošnjega občinskega proračuna, ki naj bi ga novomeška občinska skupščina sprejela na današnji seji. Omenjene krajevne skupnosti se v njem ne vidijo, saj je proračun do komunalnih potreb zelo mačehovski. Vidijo, da bodo kljub drugačnim zagotovilom odgovornih v občini prizadeti na račun največjih novomeških investicij (avtobusna postaja, most). Novi direktor Komunale jim je že povedal, da bo z uresničitvijo njihovih planov lahko kaj le, če se bodo podražile komunalne storitve, da bodo imeli več denarja. Hkrati Komunala kot nosilec komunalne dejavnosti v občini stvari nima v rokah, kot bi jih morala imeti, enako je tudi s poštarji, ce-statji itd. Namesto da bi sami skrbeli za razvoj svoje dejavnosti, jim to delajo krajevne skupnosti, pa še plačati morajo za to. Ljudem v podgoijanskih vaseh je, skratka, dovolj tega, da so pri vsem odrinjeni, da je ves napredek teh krajev odvisen celo vse bolj le od njih. Mislijo, da imajo pravico zahtevati skladen razvoj vseh krajevnih skupnosti v občini in tudi republiki. Ob današnjem sprejemanju občinskega proračuna bodo zahtevali njegovo dopolnitev z nalogami, za katere ljudje plačujejo samoprispevke. Zahtevali bodo, da se zagotovi vsaj osnovna komunalna oskrba podeželja. Zahtevali bodo, naj odgovorni izdelajo vsaj plan, kdaj kje kaj bo, pa projekte, da bo vse nared, če bo mogoče republika pripravljena dati kak dinar v te namene. Zahtevali bodo tudi, da nosilci dejavnosti, ki so itak monopolisti, skrbijo za svoje področje, kot je treba in da so odgovorni za strokovne rešitve. Zahtevali bodo še, da se morajo naprave v bodoče graditi na podlagi javnih razpisov, da se izbere najugodnejši izvajalec, ter podprli takšno politiko komunalnih cen, da bo do leta 2.000 vsa občina imela vsaj minimalno komunalno oskrbo. Z. LINDIČ-DRAGAŠ .VV\ \\ \\\WWWVW\ \\VWWWWV\'W> 700 jih čaka na delo doma SOCIALISTI VPELJALI DEŽURNI DAN V GIP Pionir bojazen, da tudi s pričetkom gradbene sezone ne bo dela za vse — HKO prodan SKB NOVO MESTO — V velikih gospodarskih težavah pri nas in v vsesplošni nelikvidnosti tudi novomeškemu Pioniiju ne gre ravno kot po maslu. Dela doma skoraj ni več, na »čakanju« je zdaj okrog 700 delavcev, komaj zagotavljajo izplačilo plač, ki zdaj redno zamujajo itd. Pionirjev direktor Slavko Guštin pravi, da so tak čas sicer zmeraj imeli ljudi doma, izjema so bila zadnja leta, ko ni bilo pravih zim. Bolj hudo je, da tudi z začetkom gradbene sezone v marcu verjetno ne bodo mogli zaposliti prav vseh ljudi, ki so zdaj na čakanju. Vse skupaj pa je močno odvisno od tega, kakšni bodo uspehi pri dogovarjanju za dela v tujini. S tem, ko so se pogodili za gradnjo sanatorija ob Črnem morju v SZ, bo imelo delo okrog 300 delavcev. Dogovarjajo se tudi za gradnjo metliškega Mestnega brega ter širšo zaščito izvira Obrha, kjer je črpališče za metliški vodovod, ter predlagali, naj bi z odlokom predpisali odvoz komunalnih odpadkov iz vseh naselij v občini. Od metliškega izvršnega sveta pa so zahtevali, naj si, kar se le da, prizadeva, da bi tudi v metliško občino oziroma v Belo krajino dobili plinovod. Ena od pomembnih pobud zadeva preprečevanje velikih sečenj na hrvaški strani Gorjancev, na vodozbirnem območju za metliški vodovod, kar naj bi metliška občina uredila s sosednjo ozaljsko. Poleg teh so dali metliški zeleni v občinski skupščini še več drugih pobud in predlogov. »Zeleni tudi za naprej podpiramo vse programe, ki naj bi čimprej uredili preskrbo občine z zdravo pitno vodo, gradnjo kanalizacije, čistilnih naprav in ureditev deponije komunalnih odpadkov ter za okolje manj obremenjujoč način ogrevanja metliških blokovskih naselij. Hkrati si prizadevamo za ekološko osveščanje ljudi, posebej mladine. V metliški šoli je na primer pri pouku bistveno več ekoloških vsebin, kot jih je bilo prejšnja leta. Vključili smo se tudi v zbiranje sredstev za letovanje 100 černobilskih otrok v Sloveniji,« je zaključil Bezenšek. A. B. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. marca, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Samopostrežba na Glavnem trgu 23 • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu: prodajalna Pogača na Glavnem trgu 22, v Črnomlju: Market Čardak. še dveh hotelov na Poljskem, za projekte na Češkem in še nove v Rusiji. A vse je še pod vprašajem, ki ga povečujejo negotove politične razmere pri nas. Za povrh imajo že težave z dobrimi vodstvenimi kadri za delo v tujini. Kot rečeno, dela doma zanje skoraj ni. Gospodarstvo praktično nič ne vlaga v razvoj in nobeno dolenjsko podjetje ne predvideva kakšne večje gradnje, izjema je le Krka, za katero zdaj dozidavajo hotel v Šmarjeških Toplicah. Skoraj povsem se je ustavila stanovanjska gradnja, tudi z gradnjo avto ceste, kjer so računali dobiti delo, slabo kaže. V Novem mestu se še vedno trudijo prodati blagovnico in poslovne prostore na Novem trgu, katerih gradnja jih finančno že dolgo preveč obremenjuje itd. Skratka, težave na vseh koncih in krajih, ki moreče vplivajo na kolektiv. Pred kratkim so tudi prodali svojo Hranilno kreditno organizacjo, ki je komaj pred nekaj meseci dobila nove prostore v prenovljeni nekdanji ekspresni restavraciji hotela Metropol. HKO je z delavci vred prevzela Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana in ta GIP Pionirju tudi povrnila denar, ki gaje vzel nakup in prenova prostorov za HKO, kar jim je bilo v velikih likvidnostnih težavah več kot dobrodošlo. Guštin pravi, da niso več imeli poslovnega interesa za HKO, ker jih je zakon izenačil z bankami in jim s tem odvzel nekatere stare prednosti, pa tudi varčevanja ni bilo več toliko kot prej. Ima pa Pionir velik poslovni interes za sodelovanje s stanovanjsko, gradbeno banko, kakršna SKB je. Z. L.-D. NOVO MESTO — Novomeški področni odbor Socialistične stranke Slovenije je vpeljal dežurni dan. Vsi, ki imajo pobude, pritožbe, ali pa so samo preprosto željni pogovora, se lahko vsako sredo od 16. do 18. ure oglasijo v prostorih stranke v Kettejevem drevoredu 2 v Novem mestu. Vse lahko v omenjenem času uredite tudi, če pokličete (068) 21-291. Z redom proti divjim smetiščem ■ v v Predlog za zbiranje in odvoz smeti iz vseh naselij v metliški občini METLIKA — Na podlagi delegatske pobude metliških Zelenih, da bi organizirano zbirali in odvažali komunalne odpadke iz vseh naselij v metliški občini, so na metliški Komunali pripravili detajlni program, kako bi to izvedli in kaj vse bi bilo treba za to urediti. • Molite, toda pazite, da bo smodnik ostal suh! (Cromwell vojakom) • Zgodovina se kot kakšen idiot mehanično ponavlja. (Morand) • Nič ni na svetu bednejšega od neodločnega človeka. (Goethe) Po sedanjem občinskem odloku bi morali tako imenovane trde odpadke organizirano zbirati in odvažati iz Metlike ter krajevnih skupnosti Gradac in Suhor, v resnici pa je to urejeno le za Metliko in Gradac ter Klošter v celoti, delno za Križevsko vas, Rosalnice, Ču-rile, Radoviče in Božakovo, v Podzemlju in na Radoviči imajo kontejner le pri pokopališču—in to je vse. Tako je za manj kot polovico vseh občanov poskrbljeno zbiranje in odvoz odpadkov, kako in kje pa odpadke odlagajo ostali, je dobro vidno po celi občini na številnih divjih smetiščih po vrtačah, v kraš-kih jamah in gozdovih. Metliška industrija v glavnem svoje odpadke odvaža na deponijo, zlasti tekstilna pa uporabne delno reciklira. Da bi organizirali zbiranje in odvoz trdih odpadkov iz vseh naselij v občini, mora skupščina razširiti sedanji odlok oziroma sprejeti novega. Se prej pa bi morali rešiti vrsto povsem tehničnoor-ganizacijskih vprašanj. V prvi vrsti bi morali oskrbeti dovolj posod, pa naj bodo to kante, zabojniki ali kontejneiji, Komunala pa bi morala kupiti novo specializirano vozilo za odvoz odpadkov. Predlagajo, naj bi odpadke v večjih naseljih zbirali v kontejnerjih, v manjših pa v zabojnikih. Tako bi morali kupiti 163 zabojnikov in 58 kontejnerjev in seveda novo specializirano vozilo. Vsa stvar bi po sedanjih cenah stala blizu 4,1 milijona dinaijev. To je za metliško občino velik denar. Zato na Komunali predlagajo, naj bi prehod na odvoz odpadkov iz vseh naselij v občini potekal v dveh fazah. V prvi fazi, ki bi potekala letos, bi zbiranje in odvoz odpadkov uredili v krajevnih skupnostih Božakovo, Drašiči, Grabrovec, Radoviča, Rosalnice, Metlika (Križevska vas) in Slamna vas, kar bi zmogli še s sedanjo mehanizacijo. Pri Novomeška kronika NAPIS — Ob prihodu na Glavni1 nas pogosto pozdravi reklamni napis, P1 pet med hiši, ki začenjata drugi največj**f na Kranjskem. Propagandno zadevaj doslej obešali komunalci, ki so imeli*] skrbi tudi preverjanje idejne čistosti s(* ročila, da ne bi kdo slučajno oglašal, da.1 . oblast nora ali kaj podobnega. Po novt* je vse v zasebnih rokah. Potencialni oj* Sevalec se mora za obešanje napisa dof' voriti z lastniki hiš, na kateri bo pri peta1*: klamna krpa. Lepo je, da tako spoštuje*1*! , lastnino, toda čigav je zrak med hišam*-j je za napis vsaj tako bistven kot zidov*” j vsaj zrak še občinski ali pa sc je tudi I** izvršila denacionalizacija? CESTA — Slovenski premier in? lenjski rojak Lojze Peterle je v Sežani f de strogo namenskega cestnega dinarja* jal, da bo vlada vztrajala pri njegovi de* I preusmeritvi v okviru skupnega prorač* na. Od tega predloga bo vlada odstop le, če bo to zahtevala skupščina. Ker' milijarde dinarjev za ceste manj praku" pomeni tudi ponovno odložitev gradi*! dolenjske avtoceste, lahko Dolenjci vs* republiškim poslancem zagotovimo, <**' bomo natančno zapomnili, kako je gl**1 val vsak od njih. To nam bo prišlo pr*vl’ prihodnjih volitvah, ko se bodo posl*** po volilno bazo zatekali (kam drug** kot) na Dolenjsko. VITRIN A — Kaže, da sc je slavna J* že začela seliti iz Slovenije. To lahko s*] sl: dt St te b; parno po vitrini novomeškega doma J nasproti nekdanje lekarne. V njej ne* * I javljajo več tekočega filmskega spored*: I drugih »priredb«, obenem pa je izg11” tudi obe stekli. PRVE BARVNE FOTOKOPIJE A ndrej A vsenik, ki ima svojo delavnico za fotokopiranje v prostorih stavbe občinske skupščine na Ljubljanski cesti 2, je minuli leden kot prvi na Dolenjskem pričel izdelovati fotokopije v barvah. Lasersko napravo so izdelali v tovarni Canon in zmore kar 256 barvnih odtenkov. Originale je mogoče tudi do štirikrat povečali ali za polovico pomanjšati. (Foto: J. P.) tem so gledali tudi na to, da bi smeti najprej začeli zbirati in odvažati iz krajev, ki ležijo na vodozbirnem območju za metliški vodovod. Prihodnje leto pa naj bi prišle na vrsto še krajevne skupnosti Dobravice, Gradac (Okljuka), Jugotje, Lokvica, Podzemelj in Suhor. I f ,7 NOVOMEŠKE PORODNišNi I horič iz Dolnjega Bukovca DaVUcK 1L ZtUZCHlDCIKa ivillld, Plak iz Brestanice — Katjo, Mojca nik iz Črnomlja — Gašperja, Anica iz Jurke vasi — Klemena, Mariane* arjanca «■ I tezUršnihsel — Alenko, Vera Skrja** Jurke vasi—Marušo, Andreja Bobn** Nose iz Obrha — Nastjo, Jožica Hu*( iz Rajnovšč — Majo in Matjaža, R°*rl Šuštaršič iz Gor. Suhoija — Alena, M Plut iz Semiča — Katjo, Anica GdJJj Ostroga — Jožeta, Anica Kočijaž z * vega — Mirka, Majda Žabkar iz Stra»L Jožeta, Marjeta Potočnik iz Stranske — Mojco, Martina Kopina iz B1"'’/ vasi — Mateja, Silva Kralj z Gor. — dečka, Jožica Vončina z Dol- ‘ —dečka. IZ NOVEGA MESTA: Rodile so* 1 ka, Dunja Bukovec z Drske 3l Lucijana. Ena gospa je rekla, da bi novofl**; ki komunalci in smučarski ce**1 Rog lahko sklenili poslovni dogo*? Če bi komunalci kupe po mestu?; večnega snega odpeljali v Črmo&j ce, bi se smučarska sezona podal]*' do maja. V času od 14. do 22. februarja so ? vomeški porodnišnici rodile: Jožic* 'L brožič iz Bušinje vasi — Petro, M*)L, (Sprehod po Metliki ZA PRIHAJAJOČE ŠOLSKO Marija Špec iz Gor. Selc—Jaka, Milji Anžun iz Mačkovca — Lucijo, Kavšek iz Šentjerneja — Matija, T»*r, Bavdek iz Žužemberka — Miha, J? A* | TO 1991/92 je razpisala metliška 0% borih 8 štipendij, zato se bodo morab j joči zateči k tako imenovanim šope**1” iz združenih sredstev. Z največ razp1^ mi kadrovskimi štipendijami se je Kmetijska zadruga, večina drugih pa se obnaša, kot da razpolaga s prv° nim kadrom. Pa ni tako. ŠE NAJBOLJ NEZADOVOLJNI VINSKO VIGREDJO SO člani Dtf Najbrž bodo morali v tej ali oni obliki stroške za nabavo potrebne opreme in specialnega vozila za odvoz odpadkov kriti občani. Po sedanjih cenah bi v prvi fazi plačevali za odvoz smeti (tuje všteta tudi nabava potrebnih posod) po 44,80 dinarjev mesečno na osebo, v drugi fazi po 41,39 din na osebo, poleg tega pa še vsi po 20 dinaijev na mesec za nakup novega vozila. Možno je tudi, da bi vozilo kupili z denarjem iz občinskega proračuna. dreja Berus s Ceste herojev 68 - p Anastazija Medle iz Žabje vasi 47 -f lJ primeru. Na metliški Komunali računajo, da bi se z uvedbo odvoza odpadkov iz vse občine ekonomika močno popravila in tega področja ne bi bilo več potrebno dotirati iz drugih komunalnih dejavnosti. A. B. belokranjskih vinogradnikov, ki siC^j povedo, da so pravzaprav oni gl*vlll“ j nizatorji. V nejevolji pozabljajo n* ^ imajo iz sredstev Vinske vigredi ocenjevanje vin, kar ni majhen izd*' ^ si obešajo okrog vratu kolajne, planji sredstev Vinske vigredi, da je razsl* ^ lokranjskih vin velika reklama z* yjr gradniške produkte, ki bi morda br®A |(t ske vieredi ostali v belokranjskih » 1 ske vigredi ostali v belokranjskih itd. Če bi prihajali belokranjski v*0<^Lt*1 niki do vsega tega z, več potu, v?.y f-il-čnih in rvvinhnih nrinnmh nC P* d takšnih in podobnih pripomb ne h'. t Tako pa: glasba, vesolje, neumno**^ |( hvaležnost ne poznajo meja tud* imeru. .»i JLA JE PRED ČASOM ISKA^i RAZOROŽEVALA PARAVOJAJ enote, v Metliki pa se spopadajo s P•‘jjjfl lurnimi ustanovami. Do pred kr* J bila to samoupravna interesna sku«/ njena naslednica pa je zavod za in prosvetno dejavnost. Med rnc*^)(,> III piUSVClIlG ULJdVUUSl. l»lvu ■ kulturnimi delavci je že slišati, da Je. y paralelna ustanova živi ljubiteljski i ,l/,,n , mnrli -iz\r\nr Iz loezv n I ITI 3 H' 'ti ni dejavnosti, zoper katero nima **" j ( toliko časa, dokler ne prične P°‘'Lj/ naija, skopo odmerjenega za am* in Belokranjski muzej. I s Črnomaljski drobir MALO STATISTIKE — Pretekli te-en sta bili v Črnomaljski občini dve zelo obro obiskani prireditvi. Prva je bila pro-*ava °h občinskem prazniku v Črnomlju, ruga pa klepet z dr. Dušanom Plutom v aemiču. Na nobeni od omenjenih priredi-cv ni nihče igral, pel ali govoril na play back. BARVE Sicer pa je bila na omenjeni Prireditvi v Semiču zelo imenitna barvna usklajenost: zeleni Plut v Beli krajini. Tofa Je zanimalo, če bi Belokranjci morda raje 'meh belega Pluta in Zeleno krajino, toli-0 bolj, ker »zmerjanje« z belo barvo da-""Vd Ve*" za*j'vka. ampak kompliment. KRAVATA — Mnoge moti, ker dr. ut ne nosi kravate. Ker je bila njegova ^?fa že predmet številnih debat, seje le pu.bfil. za kompromis, in sicer za ruto, ki ujegov kolega iz republiškega pred-dstva, Ciril Zlobec, poimenoval notra-ja kravata. Tega, da bi še kdaj imel na se-' kravato, ki jo je imel v življenju le ob Pbfoki, pa svojim semiškim rojakov tudi °bli T** Pretekli teden ni mogel SE ENA PLUTOVA — Je pa zato dr. ut obljubil, da sc bo pri Tončku Plutu naučil igrati na zelen bršljanov list. Pa ne e zato, ker sta oba z listom zelena, ampak .udi zato, da ne bo več strašil po Sloveniji z Branjem na glavnik, s katerim je sicer uspešno debutiral na letošnji novoletni Prireditvi v Mariboru. Drobne iz Kočevja DlaP!|'ESNf STEČAJ — Kočevje pre-ojv, ■ razni rck|amni »leteči listki«, ki rtn JarjaJ° Predvsem na razne obrtne in .Cf-tomve. S takim listkom zdaj vabi kat ^ avska univerza na plesni tečaj, na ni ,,erc,m “Poučuje predsednik združenja i'«nih učiteljev Zoran Kljun iz Ljublja-Y**te lahko sami ali v dvoje. Tečaj ohp Urdensko, plačilo pa v dveh ju 'n po 400 din. Tako gredo v Kočev-7 a !/.en' na tečaj', drugi pa v stečaj, vino ■ CEV LIZING — Podjetje za trgo-ie ip h" ■POS*ovn' inženiring d.o.o. »Lcsing« ■/,, n'°dprl v Kočevju projektant Vinko f^jfdež.je na Kidričevi 9. sr»r - FOt° — Če potrebujete foto-L..'do že jutri, pridite v »Foto S« v Fran- Dorazd s ^ V ^°^evžu’ vaF,‘nov' f°t08raf ANGLEŽI ALI NEMCI? — V Kočev-bo ol Vee 'n lončarstva je ostala brez. u s sjKiminki in domačo robo pod “M ulici v Ribnici, ki je delovala sej, -Pkoljem Turističnega društva. Za-neniu .zahteva vrnitev lokala. Turistič-da sj porj^vu torej ne ostane drugega, kot “gft»/LV°- NA DENAR — Ribničanje fablien denarja bo zbranega in po-Ja|(( ,nt!=a za proslavo 400-letnice smrti DEM PGallusa' krožijo napovedi v druoim Ttem denarju se cede sline tudi 'udi n, k 'akos strani škilijo na ta denar dijske' Ut*n,k' za ustanovitev ribniške ra-lepo ,ly'staie, ki modrujejo, »kako bi bilo košček ' te’ vel'ke pogače dobili vsaj tOVo za’i^|E' P°lem ribniški radio zago- KRADEJO - V Kočevju Ribnir:ilri*e 80v°rice, da so neznanci v meje v Itfr b'-’ u‘r°ka, ga odpeljali preko je Potrču* 'n mu izrezali ledvico, ki jo dobna , va' nek' italijanski bolnik. Po-bi bi| ,,, , ba kroži po Ribnici, le da naj otrok« ,, “grabljen v Sodražici in da je strani cTredov*1 avto, ki je vozil po levi "utku o,S e 13 otrokom; v primernem tretjini od 0,r?ka zgrabili in odpeljali, mu v dni pr;p,'udvico, nato pa ga čez teden li, da ie , , azaj v Sodražico in poveda-hude„a p r°k zdrav in da mu ni bilo nič miliCe ' ^"da je preverjanje na postaji od vo.„„ lbn'ci sPct pokazalo, da ni bilo 8a tega nič res. Cjrcjjan|ske gttoAnanKeseDONabankiv iven Na banki v Trebnjem po-vPraša|Q a*|SCpogovor na marke. Nekdo je okenca no' 'T3!0 marke, in so mu izza k°jp kurv VC°a*‘’ t*8 marke imajo. Toda s° mu Dor .uaprosil’ Prodajte mi marke, jih hoče p ■ ^a 'majo finske marke, če "bčana. er'*° seje tudi, daje v banki mu rekli h a'°’fe "nal° marke, in da so Petsto mark ■ marke imajo. Prodajte mi dejali da im ^ nadaljeval občan, pa so mu *i, ne drav, a^0sarno — tri marke. Jeben-Ba hudom! x me’Jc rekel kupec, nakar so 5*1, kolik,, n° °P°zorili, da pač ni vpra-Bovomik, mark banka ima. Če so se so-"ajbolj p,-potlej nasmejali, so storili še na zadev. j ,ovenske finance so preres-“KRvo^tjih jemali resno. T°maž. B živ; r , ,v Trebnjem pisun "epi in kom , e dneve in noči na preži Nekaka č. ^ka, da se kakšna mušička "°vička r,mPrej’ ko s° drekec ohladi, ta vranice i4*.>i;piaui umni °e'druoj, ,a' Enkrat po belih zamah 1" so eee v drek pahne. Tako poezi-« Trebn^T0111 bs’u poslali »krvosesi ^itno Lesjak iz repaMHtrg rindd . Območnega šadirata Jože Centoša delavci ia n delavce, ko pa so ti popolne lesjak je govoril predvsem o odgovornosti sindikalne organizacije pred tako rekoč usodnimi dogodki. Gospodarstvo se namreč nahaja v katastrofalnem položaju, in če sc bodo sedanja gibanja nadaljevala, bo leta 1993 že 200 tisoč nmpinlraili delavcev. Opozoril je tudi na vedno večja bremena aktivnega prebivalstva, saj je v Sloveniji že 400 tisoč upokojencev, zaposlenih delavcev pa600 tiso£ Zato si bodo morali v sindikatih krepko prizadevati, da se razmere za aktivno prebivalstvo ne bi še poslabšale. V tem smislu naj bi vplivali na novo zakonodajo, ki bo v veliki meri krojila usodo delavstva. Gre za zakone o delovnih razmerjih, zaposlovanju, privatizaciji, denacionalizaciji, stavkah in soupravljanju Lesjak je dejal, da teh zakonov ne bi smel spre jemati samo Demos, ampak bi moral vpliv sindikata seči tudi za skupščinska vrata. Hkrati je opozoril na pojav, ko direktorji kar po tekočem traku spravljajo podje^a v stečaj, odpuščajo delavce in jih potem spet sprejemajo nazaj. Krmeljčani so bili povečini sami Letos pa zato upravičeno pričakujejo pomoč občine pri razširitvi pokopališča v Gabrijelah, dokončanju vodovoda in posodobitvi ceste na Stražberk na juga Krmelja, za kar smo zagotovili Tudi za asfalt aa osti Bučar — Stražberk pričakujejo krajani krepko finančno pomoč — TOOuOOO din. V akciji pri širitvi cesar ia njjcni posodobitvi sodeluje 70 kiapaot Uredili so že poltretji Homrarr nase ia navozili 3.000 kubikov gramoza. Krajam so še vnaprej pripravljeni izdano sodelovali z udarniškim delom m denarnimi prispevki, a vsega sami preprosto ne zmorejo. Letos nq bi še pripravil zemljišča za zasebno padajo v Krmelju, napeljali vodo in uredil ccs*a do stavbnih paral zagotovih vodenju rudi za izdelavo do-kurocntaajezavodovodnozajetjrOgo-revke. prav tako za vodovod od gostišča Barbara do Hinje m za dokončanje avtobusnega postajališča v Gabrijelah, letos bi Krmeljčani radi obnovili tudi dotrajani oder Doma Svobode, za kar bo MBan Levstek Jože Knez nekaj denaija primaknila tudi krajevna skupnost, asfalt v ulici Brabara pa bodo položili še letos, če bodo pri akciji pripravljeni sodelovati krajam. »Mislim, da bi bik) prav, ako bi naposled tudi Krmeljčani dobili večjo podporo pri posodobitvah naših cest in drugih akcijah, saj smo bili doslej bolj prepuščeni sami sebi. Resda imamo v kraju Metalno in Lisco, tovarni, ki sta nam v preteklosti veliko pomagali pri razvoju, (oda vse ima svoje meje. Pomoč občine pa pričakujemo zlasti pri ureditvi telefonije v Mirenski dolini. Kajti dokler ne bodo 45 ljudem, ki so že plačali po 1000 DEM v dinarski protivrednosti za telefon v našem kraju, povrniti zaupanje v PI I in celotno akcijo, ni nobenih možnosti, da bi še nadaljevati,« je povedal dolgoletni predsednik sveta krmdjske krajevne skupnosti Milan Levstek. P PERC bi namreč na tem območju ravnali tudi vse nabrežine, počistili drevje itd. Z opozorilom želijo preprečiti staro prakso, ko so se pod okriljem komasacij izvajali tudi drugi posegi na zemljiščih. V svojih pripombah na občinske planske dokumente predlagajo, da se na dobovskem polju v komasacijsko območje vključijo vsa zemljišča do levega brega Save, saj bi bilo nesmiselno pred ali takoj po takem posegu z izgradnjo odvodnih kanalov in nasipa spet drobiti parcele. Predlagajo, da se takoj prouči delovanje obrata Kamnik na območju Skopic in možnost, da se tudi zemljišče tega obrata vključi v komasacijo. B. D. pri čemer niso jasni ne kriteriji ne zakoni oz. pravice delavcev. Morali bi ustanoviti delavska sodišča, ki naj bi nadomestila ukinjena sodišča združenega dela. Čemoša je med drugim govoril predvsem o preobrazbi iz nekdanjega režimskega sindikata in družbenopolitične organizacije v pravo delavsko organizacijo. V začetku in načeloma je bilo vse jasno, ampak kasneje so se pričele intrige in medsebojni obračuni znotraj sindikata, kljub vsemu organizacija šteje preko400 tisoč članov. Marsikajježe opravila in marsikaj bo še morala storiti za delavce. Podobno je tudi v Posavju, kjer šteje sindikalna organizacija 18 tisoč članov in je organizirana v petnajstih panožnih odborih. J. SIMČIČ DEKLARACIJA ZA MIR SEVNICA — Od 25. februaija naprej lahko občani Sevnice podpisujejo Deklaracijo za mir, in sicer lahko to store v Sevnici v pritličju stavbe Skupščine občine na Glavnem trgu 19. Deklaracijo za mir lahko podpišejo vsak dan v delovnem času upravnih organov, tj. od 7. do 15. ure, ob sredah pa so občinska vrata odprta do 17. ure. »1000 NOVIH DELOVNIH MEST« SEVNICA — V Delu (20. 2. 1991) je bil objavljen javni natečaj »1000 novih delovnih mest«, ki pa so ga verjetno številni prezrli. Zato enota republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici opo-zaija občane in delodajalce, da je namen natečaja, da se s subvencijo v višini 60.000 din zagotovi zaposlitev za nedoločen čas tistim, ki so kot brezposelni iskalci zaposlitve prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje. Prednost pri vključitvi imajo brezposelne osebe z daljšo čakalno dobo, ki pa ne sme biti krajša od 3 Janez ima dobro srce, zato mu vsi privoščijo Zadel avto MALI CIRNIK — Če komu, potem so 36-letnemu Janezu Toriju z Malega Cirnika mnogi iz srca privoščili, da se mu je nasmehnila sreča in je dobil pri igri na srečo avto z levjim srcem, kot pravi reklamni slogan za japonski avtomobil Daihatsu Cuore. Janez ima namreč tudi sam široko srce, zato ga imajo vaščani in sodelavci v IMV na Mimi radi. Nemalokrat ga vaščani zaprosijo, da jim pripelje iz trgovine iz doline to in ono, Janez pa ne zna odreči. Saj navsezadnje tudi sam potrebuje kdaj kakšno uslugo. Kot najstarejši izmed šesterice otrok (po trije fantje in dekleta so se rodili v kmečki družini) se zaveda, da bo nekoč on gospodaril na kmetiji, ki zdaj premore nov hlev, vso potrebno mehanizacijo in trenutno 10 glav živine. In tedaj bo gotovo sloga med vaščani, ki se med sabo kar lepo razumejo, še tolikanj bolj pomembna. »Veste, kartice za ’3 x 3’ sem doslej kupil le 15- do 20-krat, zmeraj pa po SRCE TORIJU — Janez Tori pred svojim novim avtomobilom dve skupaj. Zadnjič, v 7. kolu, sem v Sevnici tudi plačal za 2 kartici 20 din. Ko sem po TV spremljal javno žrebanje, meje sprva kar malce pogrelo, ko sem ugotovil, da mi je le za eno številko ušel avto. No, ko sem zatem dobro pogledal še drugo kartico s številko, ki jo seveda zdaj vem na pamet (0087628), sem bil presrečen. Veste, ravno to soboto, ko je bilo žrebanje, sem se s svojim dotrajanim 10-lctnim flčkom še komaj pripeljal v te naše hribe. Ko sem se odpeljal od brata v Šentlovrencu, se mi je namreč krat-komalo udrl sedež, tako načeta je že pločevina fička. Naj takoj povem, da si nikoli nisem mogel privoščiti fička, mlajšega od 6 let,« je pripovedoval Janez Tori. P. P. Novo v Brežicah NAPREDEK Studio Brežice je do- j bil novo vrsto najbolj zvestih poslušalcev. Medtem ko so ga še pred nedavnim neutrudno poslušali predvsem tisti, kijih zanimajo osmrtnice, zahvale in čestitke občanom, so v minulih dneh pred sprejemniki napeto ždeli tudi druge vrste poslušalci. V nedeljo dopoldan, na primer, so bili med njmi delavci brežiške Tovarne pohištva. Ko so zaslišali sporočilo svojega podjetja, jim je zastal dih. Nič čudnega, kajti ves teden so morali brez. dela počivati doma, zdaj pa jim je domači radio prinašal vest o tem, da bo večina naslednji dan končno začela delati. Lokalni radio je tako spet pokazal, kako zelo jc lahko koristen. VEČ ŠOL, VEČ PAMETI — Po ulici se šušlja, da bo stavba sedanje trgovske šote dobila nove stanovalec. V njej naj bi namreč ustanovili krščansko gimnazijo, po vsej verjetnosti neke vrste konkurenco že obstoječi srednji šoli. Koliko je to res, bomo seveda v naslednjih dneh preverili, vsekakor pa se občani za vsak primer že lahko veselijo. Če že nimajo šolanih ljudi in kadrov po podjetjih, jih bodo imeli vsaj na šolah. Povprečna pamet bo tako kar sprejemljivo visoka. ZASPALA — Delegati občinske skupščine se sestajajo povprečno vsaka dva meseca. Očitno občinsko vodstvo ne čuti potrebe, da bi si delalo stroške z bolj pogostim sejanjem. Za večje težave je najpametnejše samo, manjše pa često, kar spregleda. V občini se zato vse bolj kopiij nezadovoljstvo zaradi nerešenih zadev, saj izkušnje govorijo, da jih ne bo reševal ni; hče, če zanje ne bodo pravi čas poskrbeli doma. Skupščina pa kljub teinu, kot daje zaspala, raje čaka na sistemske rešitve z republike. Morda pa bo poslej vendarle drugače. Morda že na prvi seji, ki bi jo p° naši statistiki morali sklicati prav kmalu. Seveda, če ne bo brežiško vodstvo preveč zadržano v Ljubljani. Krške novice TOPLA VODA - Na ustanovni skupščini območnega posavskega sindikata ni bilo slišati razprave iz vrst delegatov-Opogumil seje en sam delegat, ki pa seje pritoževal, da v senovskem rudniku rudarji nimajo tople vode za umivanje. Polfljj tega je naštel šc nekaj podatkov o direktorskih plačah, ki krožijo med ljudstvom-in to je bilo od silne pričakovane razprave pravzaprav vse. Lahko bi rekli, da so sindikati tudi neke vrste topla voda, ki še ne ve, ali bo krop ali bo voda. Žal sc s to vode ne da umivati. VLEČNA SLUŽBA — Nekdanji služabniki velike socialistične ideje si zdajn® vse prelege iščejo službe, kajti v politik1; razen tistim, ki so še pravi čas prepleskal'; ni mesta. Tako se je nekdanji medobčittsk' sekretar ŽKS Tranci Pipan vrgel v advokaturo, kjer se mu obeta bleščeča karier#; Njegova naslednica Branka Kastelic z.d®J še dodatno študira. Socialist Branko PifC iz Krškega pa se bo začel ukvarjati z vlečno službo in je v ta namen že nabavil ustrezna osnovna sredstva. SIVI PANTERJI Bajc postaja upokojenska stranka v Krškem vse močnejš®; saj ima bojda že toliko članov, kot jih n' imel niti celoten Demos. Od kod tolikšna moč te stranke, jc seveda težko uganit'-ampak poznavalci krških razmer pravij0, da gre to pripisati talentom za političu0 delo, ki jih očitno družini Dvoršek he manjka. VABILO UPOKOJENCEM Društvo upokojencev Krško vabi članf na družabno srečanje, ki bo v torek, *• marca, na Studencu pri Jancu. Odhod ■# Krškega ob 12. uri. Vabljeni! Sevniški paberki UČITELJI - OPICE? »Ali želite i? nas narediti zdresirane opice?« se je hudir vala prof. Romana Ivačič, ki sicer poučuj# na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika, obravnavi zasnove zakonodaje s področl vzgoje in izobraževanja, ki sojo priprav' sevniški prenovitelji. Ivačičeva je gosta' Ljubljane Francija Pivca opozorila, da * učitelji počutijo po novi zakonodaji brezpravnem položaju. Tudi od svojej* ministra so čutili dokaj čuden odnos, c? vi kar dajajte pripombe, mi bomo nared' pa po svoje. In tako kot Ivačičeva st “ marsikakšen učitelj težko predstavlja, k9 ko se bo sindikalni zaupnik lahko učink'9’ vito potegnil zanje, čeprav bo šele (že) r dveh letih tudi zaupnik po novi zakenod® ji morebiti prišel na listo tehnoloških # kakšnih drugih presežkov. A1DA — Kolegici s sevniškega rad' Nada Černič-Cvetanovski in Branka D* novšek sta si privoščili subvencion'r® ogled Verdijeve Aide v ljubljanske^. Cankarjevem domu. Razmeroma P«0# . vstopnica v posvečen hram kulture r obiskovalkama iz province ni pon ud) niti sedeža, s katerega bi vsaj videli, k® se spusti zastor, kaj šele, da bi lahko vsaj hip ugledali kakšen kvadratni centime velikega odra. Kolegici sta na utesnje"^ sedežih galerije visoko nad avditorij skoraj dobili višinsko bolezen. Zato st*^ med prvim odmorom skušali ustre-š j ukrepati. K sreči se je tokrat bolj vr(*c, krvni Branki direktor Cankarjevega d° j, , Mitja Rotovnik spretno izmaknil, saj J® . la kolegica pripravljena narediti iz nJ \ krvavice, čeprav bi bilo mase precejv,j, ako bi imela opraviti z. nekim bivšim P®' |j tikom, o katerem sta kolegici razd' dovtipe v višavah. Izšla dva nova vodnika Založba Grafocommerce Novo mesto je izdala informativni vodnik Novo mesto danes, Dolenjska založba pa kulturnozgodovinski vodnik No-_ ________v o mesto in dolina gradov______________ NOVO MESTO — Aktualne, točne, razumljive, hitre in dostopne infor-tnacije zagotavljajo že pol uspeha. Danes, košena vseh področjih preureja-tno, odpiramo eden drugemu in svetu, ko nas je ena sama zagnanost v poslovnost ter gospodarstvo, kulturno in kdove kakšno še preživetje, so Informacije še posebej iskane in včasih odtehtajo suho zlato. Seveda si pri tem želimo, da bi do informacij prišli brez nepotrebnega tekanja od vrat do vrat, od telefona do telefona brez dolgih ovinkov in kar najmanj aspehani in oznojeni. Najraje bi vse imeli pri roki. zbrane na enem mestu, vsak hip dosegljive. Vsaj nekatere, najpomembnejše. A so tudi v Novem mestu ljudje, ki znajo o tem razmišljati in prisluhniti potrebam številnih prebivalcev po takšnih ali drugačnih informacijah. Vsakdo od nasje že bil pred tem, da je moral kaj na hitro urediti, pa ni vedel, ne kako ne kam naj se obrne. Zadreg, s kakršnimi nas obremenjuje vsakdanje življenje, bo poslej gotovo manj, vsaj tistih vzveziz iskanjem informacij. yed nami je knjiga, ki nas bo odvezala prenekatere takšne skrbi Gre za neto Novo mesto danes, podnaslovljeno Informativni vodnik po občini No vo mesto, sicer pa knjigo, ki na okoli 150 straneh prinaša podatke pra i> ° vsem, kar prebivalce Novega mesta in novomeške občine že zanima ali pa lJih utegnilo še zanimati Knjigo, kije nastajala pod vodstvom odgovornega urednika Janeza Slapnika, kar pomeni, da so njeno vsebino sestavili številni sodelavci, je izdala v 5000 izvodih ter poslala na trg (nova) založba Jirme Grafocommerce Novo mesto. Če listamo po tem informativnem vodniku, hitro ugotovimo, da je knjiga No vo mesto danes nekaj več, kot je svojčas pomenila izdaja znane publikaci-Je pod imenom 3K. Pričujoče delo je zastavljeno z večjimi ambicijami in v nUršičem razširja ter s lem tudi presega vsebino 3K-ja Je nekakšna zelo Podrobno izpisana osebna izkaznica občine Novo mesto, se pravi vseh dejavnosti in njihovih nosilcev, s katerimi utripa in se pregiba življenje v tej občini Vsebino uvaja poglavje Sprehod skozi preteklost Novega mesta, sledi ttakro osebna izkaznica občine, potem pa se zvrstijo najrazličnejše dejavno-stl• 'n 10 s krajšimi opisi podatki o nosilcih in številnimi drugimi podatki, do Pregleda zasebnih podjetnikov in podatki o tem, s čim se ukvarjajo. Prvič so v ‘oko publikacijo vključeni podatki o verskem življenju r novomeški občini ler kje in kako ga izvajajo. Strani so popestrene s fotografijami in drugimi 'lustracijami, knjigo pa zaključujejo makro in mikro karte Novega mesta s seznamom vseh ulic. Vsekakor gre za izjemno koristen informativni vodnik, k'pabo prav prišel tudi tistim, ki bodo prišli Novemu mestu v goste. Na ta vodnik se nekako navezuje kulturnozgodovinski vodnik Novo me-s,° in dolina gradov, ki ga je sestavil Janko Sqje, izdala pa (tudi v 5000 Uvodih) Dolenjska založba y svoji zbirki Monografije in kultumozgodovin-.' v°dnikL Kot že naslov pove, želi ta knjižica popeljati bralca h kulturnim m z8°dovinskim spomenikom ler drugim tovrstnim znamenitostim, ki jih Pomore samo Novo mesto, raztreseni pa so tudi vzdolž Krke na obeh brego-v'h, in to predvsem kot gradovi Knjižnica s kratkimi besedili in fotografija-m' Predstavlja kakih petindvajset kulturnozgodovinskih objektov in nanje opozarja bralca. Veliko takih zanimivosti ponuja že samo Novo mesto in jih avtor posebej navaja in predstavlja. Kulturnozgodovinski vodnik po Novem Mestu in dolini gradov pa ni namenjen samo domačemu, slovenskemu obis-kovalcu, pač pa tudi drugim, tujim. Zato je besedilo prevedeno r hrvaščino, ougleščino in nemščino. I. ZORAN Krize ne bo rešila revščina v šolah Če bo za šolstvo poslej šejnanj denarja, bodo močno prizadete tudi šole na po-________deželju — Na OŠ Velika Dolina že zdaj težki pogoji za delo_ VELIKA DOLINA — Osnovna šola na Veliki Dolini je ena izmed tistih, kjer iz leta v leto vpisujejo manj učencev . Šolo obiskujejo otroci iz 16 vasi v krajevnih skupnostih Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina in šteje letos 155 učencev. Pred leti, ko seje tu zaposlila sedanja ravnateljica Ivanka Klemenčič, si'jih je v razredih ob dvoizmenskem pouku stiskalo okrog 500. Takrat so imeli po dva oddelka vsakega razreda, zdaj napolnijo komajda po enega. Posebnost dolinske šole je ta, da leži čisto ob hrvaški meji in je precej oddaljena od vseh ostalih šol v brežiški občini ter zato tudi v nekem smislu izolirana. Vsaj v današnjih finančnih razmerah, ko si le težko privošči prevoze z • Dolinski šolarji tudi nimajo telovadnice. V ta namen uporabljajo kar šolsko avlo, kije obenem hodnik, izhod za stranišča, prostor za šolske prireditve in tudi mesto, kjer delijo šolske malice. Ker se podeželju zaenkrat ne obeta nič boljši standard, ravno tako slabo pa kaže tudi posameznikom, ni pričakovati, da bo osnovna šola na Veliki Dolini spet prepolna otrok. Pozabiti pa nanjo in na vse podobne majhne šole le ne bi smeh. Če nočemo, da bo življenje na podeželju zamrlo, ne smemo zapirati oči pred težavami šol. Predvsem pa se ne smemo slepiti, da bomo z varčevanjem v šolstvu rešili zavoženo gospodarstvo. avtobusi, da bi šolarji navezali tesnejše stike z vrstniki od drugod. To jim dela .sive lase tudi ob raznih prireditvah, gle- ŽE DRUGIČ ZIMSKA SLIKARSKA KOLONIJA KOSTANJEVICA — V torek, 26. februarja, so se zbrali slikarji v drugi zimski slikarski koloniji Žolnir. Sest udeležencev bo na delu do sobote, 2. marca, ko bodo svoja dela razgrnili na prodajni razstavi v gostišču Žolnir v Kostanjevici na Krki. Zaključek prireditve bodo obogatili s svojim sodelovanjem izgralec Jurij Souček s krajšo monodramo, Stanka Mazur pa bo ob spremljavi Mirana Kozoleta (citre) in Janka Avsenaka (klaviature) predstavila izbor svojih pesmi, ki jih je tudi sama uglasbila. Prodajna razstava bo odprta do vključno 17. marca. Vedno več knjižnic z računalniki 1 računalnikov ni posodabljanja dela, so menili na skupščini Društva knjižničarjev Dolenjske — Kaj bo z matičnostjo, ki se je lani povsod iztekla? °bčin O MESTO — Knjižničarji iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih lani n oa *,'r‘.nais* 'e' povezani v Društvo knjižničarjev Dolenjske, ki mu od februT ■se<*x*e ^"va so na letni skupščini tega društva v sredo, 20. Pred v*’v Studijski knjižnici mirana Jarca ugotavljali, da so se lani ukvarjali sen' s posodabljanjem dela v knjižnicah, in to s pomočjo računalnikov. knfij * Je’ d* nPr- v šolskih račun''™’ nimajo večjih težav z. nabavo Eram Tni5ke °Preme, le na skupni pro-enom56 ^kajo, vendar naJ bi ubrale Medi ? '30t Posodabljanja z računalniki. račun6?1 ?a specialne knjižnice težijo k skim • ko Podprtim dokumentacij-va , slstemom in evidentiranju gradi-EosrvJ h0"1611' ra družbo, zlasti še za n«achi tV|°’ Velik naPredek P" orga-nju in ,ovanja, pri prestrukturirala „„ nov’ organiziranosti gospodar-SDerili JC,to cel° ena prednostnih nalog nalnja knjižnic. Seveda se v raču-SPlošn ° ■podPr* sistem vključujejo tudi &udiia.'?°br?ževalne knjižnice, toda rovv J' a knjižnica Mirana Jarca z mic-Žicah i?m’V Trebnjem, Krškem in Bre-Pa z osebnimi računalniki. knjižni?1' i,rob*em tako rekoč vseh Pomaniwld°len^ski in Posavski regiji je J anje prostorov in kadrov. Ka- Nova knjiga jfrfaJUnbrožiča proze tega barda -----“'renske doline Ambrož ~ 'me in osebnost Vida ga liter„1Ca’ mirenskega rojaka, katere-Vano < rr del°Je bilo dolgo zamolče-Uni’„!rei Javnosti nista več neznana. stavlien _St? etniei rojstva, je bil pred-knjigj V' 'zborom pesniške zapuščine v na Preš?n° m'adost' seje povrelo, letos, ga z n„Jnov dan, pa je izšla nova knji-2a odra*i>V'm' hesedili- To so Pravljice sam niš! e’i °sem PriPovedi, o katerih pr>PoveH 6 J pravi’ ^ Jih je zapisal po Seveda; °,va[!iu krovca Milana iz Repč. ra*a Ma? ■ ČV tej knjigi, ki jo je ilustri-PrejŠnjo 6J» “ever’. izda' pa, tako kot Gordan a , br°žičev posinovljenec 'istega /Ambrožič, predstavljen le izbor ZnaČiln' m?3 najboljšega in najbolj Slloval v ’ . Je Vul Ambrožič za-°drasle Pi?°zn‘ ob'iki kot »pravljice za n°nik st. Je uredila Marija Sta-delovai; jPSJ z. A®*® Mahnič, ki sta so-P^niške nas*anku Ambrožičeve svojo sn *rke’ P3 sta napisali vsaka °?vetliti t emno hesedo in poskušali žiča. °vrstno pisanje Vida Ambro- ko pereč je ta problem, pove podatek, da so se v letu 1990 v vseh knjižnicah iztekle tako imenovane pogojne matič-nosti. Pričakujejo, da bodo letos matič- Podoba m snov Razstava del osemnaiste-rice po avtorskem izboru LJUBLJANA — V ljubljanski Moderni galeriji so pred kratkim odprli razstavo z naslovom Podoba in snov. Gre za študijsko predstavitev dela slovenske likovne umetnosti sedemdesetih let, in sicer po izboru umetnostnega zgodovinarja Sergeja Kapusa. Ta je v svoj avtorski izbor vključil dela naslednjih slovenskih slikarjev: Emerika Bernarda, Janeza Bernika, Gustava Gnamuša, Franceta Grudna, Hermana Gvardjančiča, Zorana Hočevarja, Andreja Jemca, Dušana Kirbiša, Lojzeta Logarja, Dušana Mandiča, Toma Podgornika, Marije Rus, Jožeta Slaka, Andraža Šalamuna, T uga Sušnika, Andreja Trobentarja, Sava Valenčiča in Žarka Vrezca. Razstava s svojim pomenljivim na-' slovom opozarja na posebnost, ko se je »v sedemdesetih letih v slovenskem slikarstvu, ki ga je zaznamoval ohojevski rez, pojavila zamisel slikovnega polja kot celostnega teritorija, ta zamisel pa ni v ničemer več sledila tradicionalnim določilom fikstnega in halucinantnega modela, ki bi blokiral optično strukturo, jo fragmentiral in hkrati vtiral metamorfozo,« kakor ugotavlja Kapus svoji razstavi. Razstavo si vsekakor velja ogledati, odprta pa bo do 31. marca. nost knjižnicam ali podaljšali ali pa bodo sledile kakšne drugačne rešitve. Za letos so kot glavno nalogo Društva knjižničarjev Dolenjske zapisali strokovno izpopolnjevanje članstva v obliki strokovnih ekskurzij, predavanj strokovnjakov, seminarjev in samoizo-braževanja. Kot je bilo že doslej, se bodo člani društva tudi letos udeležili posvetovanja, ki ga bo pripravila Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, in sicer na temo Knjižničarstvo v koraku s časom. Društvo tudi poskusno uvaja člansko izkaznico, novost v slovenskem merilu, ki naj bi članom omogočila popuste na knjižnih sejmih in drugih prireditvah, obenem pa pomagala uveljaviti status knjižničarjev. Svojo skupščino je Društvo knjižničarjev Dolenjske končalo s predavanjem Nade Češnovar iz ljubljanske Centralne tehniške knjižnice o permanentnem izobraževanju in o marketingu v knjižnicah. S. G. PREDSTAVITEV ZBIRKE »POMPEJI« NOVO MESTO — Novomeška in hkrati glavna predstavitev nove pesniške zbirke Marjance Kočevar, Pompeji, bo v petek, 8. marca, ob 19. uri v Dolenjski galeriji. O poeziji Marjance Kočevar bo govoril pesnik Ciril Zlobec, medtem ko bodo pesniško-glasbeni recital iz zbirke Pompeji izvedli člani Literarnega kluba Beno Zupančič iz Krškega. Predstavitev te pesniške zbirke pripravlja založba Opus iz Krškega, ki je knjigo tudi izdala. Kresovih petnajst let NOVO MESTO — Lani se je dopolnilo petnajst let, kar so tu osnovali folklorno skupino Kres in kmalu zatem še folklorno društvo istega imena. Skupina, ki jo od ustanovitve vodi Branka Moškon, je v tem času kvalitetno tako napredovala, da ni le ena najboljših v Sloveniji, temveč je nekajkrat tudi že zastopala slovensko in jugoslovansko folklorno izročilo v tujini, na festivalih in drugih mednarodnih prireditvah. V društvu pa se ob odraslih že nekaj let vzgaja in uvaja v svet folklore velika skupina naraščajnikov, kar je nedvomno lep obet za prihodnost Kresovci bodo jubilej praznovali letos oziroma že konec tega tedna. V soboto, 2. marca, zvečer bo v veliki dvorani Doma JLA folklorni večer, na katerem bo skupina Kres nastopila z zanimivimi plesi in starimi običaji. Obiskovalce, ki spremljajo njeno delovanje in rast, bo prav gotovo še posebej pritegnila nova postavitev dolenjske ohceti na prehodu iz 19. v 20. stoletje, nastopajoči pa se bodo predstavili v novih nošah. Sodelovali bodo pevci z Rateža z vaškim načinom prepevanja. daliških in celo kino predstavah, na katere se morajo voziti z avtobusi. V Novi vasi in na Obrežjem je veliko mešanih zakonov, tako da vsako leto 20 do 30 učencev obiskuje šolo v bližnji Bregant. Ta hrvaška šola je mnogim bližja, je na ravnini in povrh vsega še precej večja, tako da učencem lahko nudi več ugodnosti. Kot pravi ravnateljica Klemenčičeva, na dolinski šob povsem razumejo starše, ki se raje odločijo za Bregano. Vendar bi bilo lahko tudi drugače. »Res je, da ima naša šota slabše možnosti za delo. a trudimo se in nabavlja- mo. kolikor v okviru danih možnosti sploh lahko. Na šoli nimamo kabinetnega pouka, saj ni primerne opreme. Od leta 1983, ko smo skupaj z vrtcem dobili še tri učilnice, imamo enoizmenski pouk. Telefon smo dobili šele pred dvema letoma, prej pa smo morah za pogovor čakati v vrsti na krajevnem uradu Naša kuhinja je v preurejenem stanovanju, zato nas sanitarna inšpekcija nenehno opozarja, da ni primerna in jo moramo preuredili- A ker vedo. da sredstev ni, nam popuščajo,- pravi Klemenčičeva. B. DL ŠIČ SREČANJE S PESNIKOM KAJETANOM KOVIČEM NOVO MESTO - V četrtek. 7. marca, ob 19. uri bo v Študijski knjižnici Mirana Jarca predstavitev pesniške zbirke Kajetana Koviča Poletje Resnik bo sam bral svoje pesmi. Že popoldne, ob 17. uri, se bo Kajetan Kovič uddežO srečanja z mladimi bralci v Pionirski knjižnici. NOVI GOSTOVANJI Z »VEČEROM ŽENINOV« MIRNA PEČ — Miraopečani se pripravljajo na nova gostovanja s Hiengov« veseloigro Večer ženinov. Jutri, v petek, L marca, ob 19. uri bodo nastopih v kulturnem domu v Kostanjevici To bo sploh prvo mirnopeško gostovanje v »dolenjskih Benetkah«- Prihodnji teden, v torek, 5. marca, ob 19.30 pa bodo mimopeški igralci z Večerom ženinov gostovali v novomeškem Domu kulture. Teden stovensldh nagrad Minuli teden je bilo pri nas podeljenih toliko republiških nagrad za dosežke na razi&iih kulturnih področjih, da bi ga lahko imenovali kar teden slovenskih nagrad. V Ljubljani sta založbi Mladika in Park (prej Borec in Partizanska knjiga) podelili Kijtaim nagradr Novi nagrajenci so: Gustav Ajdič in Zoran Jerin za knjigo Letalstvo in Slovenci II (od prve do drage svetovne vpjne), (posthumno) dr. Akri Stritar, pisec knjieg Krajina, krajinski sistemi Raba in varstvo tal na Slovenskem. Cvetko Zagorski za spominsko prozo Vračanje v čas in Vlado Žabot za roman Pikcc in Puhcc iščeta Mihca. V Kranju so ob začetku Tedna slovenske drame podelili Gromovo nagrado, ki jo je prejel pesnik in dramatik hfitan Jok za En sam dotik, naj boljše dramsko besedilo v letu 1990. Grin — FSpičevo priznanje pa so podelib StovernkemnrriadmafceanigkdriUu iz Ljubljane in Pležerao-veam gledafitča iz Kranja. V ljubljanski Narodni galeriji pa so podehh letošnjo Stetotovo nagrado in Stetotova primorja Nova Steletova nagrajrnfca je umetnostna zgodo-vinarka in konservatorka Andreja Votovžrk iz Maribora. Steletova pri- i pa so prejeli Vdtor Godovič, Boris Kržan, Robert Trak, Trme Deset let Beltovega zbora Ta svoj jubileji bodo pevci počastili s koncertom ČRNOMELJ — Marca praznuje črnomaljski moški pevski zbor -Beh« 10-letnico neprekinjenega deta. Pred desetletjem se je zbralo 35 maž, pred vsem iz Belta. ter začelo peti pod vodstvom Ani Jankovič-Šober. Nekaj časa jih je vodil tudi Franc Milek, zadnjih pet let pa Majda Veselič »Danes nas v zboru poje še 24. Skoraj vsi pevci so od začetka, vendar pa lo ni le Bellov zbor, saj je kar tretjina pevcev zaposlenih drugje,« pove predsednik zbora Rudi Jud. »Ti pevci bodo gotovo osuli tudi vnaprej, osipa zagotovo ne bo več, seveda pa je dobrodošel vsak, ki želi peti. Primanjkuje nam prav podmladka,« še pripomni Rudi Bellov zbor je v desetletju deta naštudiral okrog 65 pesmi, predvsem narodnih, partizanskih, pa tudi tujih. Imel je več kot 80 nastopov. Dobro sodeluje z enim najstancjšrh slovenskih zborov »Zvon« iz Šmartna pri Litiji, najtesnejše stike pa ima z zborom »Dr. Bogdan Dač« iz ljubljanskega Kliničnega centra, s katerim od leu 1983ob dnevu žena pripravljajo skupne nastope pod naslovom »Šopek Belokranjkam«. Letos, objubikju. pa bo Bdtov zbor pripravil samostojen koncert, in skra v soboto, 9. marca, ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu. Gost večera bo mojster na elektronsko harmoniko Silvester Mihelčič. »Pohvaliti moram podjetje Bdt, našega sponzorja, ki nam je vedno v pomoč, bodisi organizacijsko ah finančna Seveda smo deležni denarne pomoči tudi od ZKO in občinskega odbora a Maraton je bi Udeležilo se ga je kakih 15 besednih ustvarjalcev NOVO MESTO —■ Slovenskemu kulturnemu prazniku posvečeni petkov nočni pesniški maraton v klubu tukajšnjega Doma kulture je potekal skoraj natanko tako, kot si ga je bil zamislil in želel organizator, literarni odbor ZKO Novo mesto, in kolje bik) napovedano v Dolenjskem listu. Na prireditvi, ki se je začeta nekaj po 2 L uri in trajata do Z ure ali skoraj pa ur, je svoje pesniške izdelke bralo kakih petnajst avtorjev, od znanih in priznanih do manj znanih kultura in izobra- ževanje Rufi Jud kultura, tako da finančnih težav tako rekoč nimamo. Prav zato pa se lahko bolj posvetimo petju in tako tudi uspehi ne izostanejo,« pravi zadovoljno Jud. Ob letošnjem kulturnem prazniku sta za te uspehe tako zbor krx zborovodja Majda Veselič prejeta Župančičevo priznanja M R-J. ter do tega nastopa še neznanih. Bita je kaj pestra druščina besednih ustarjaloev iz Novega mesta in drugih krajev , pralcev vseh generacij, najrazličnejših usmeritev, slogov in izkušenj, srečanje različnih pesniških svetov in izpovedne moči. Približno dve tretjini je bdo mladih. ki se jim pesniški glas še oblikige, in prenekateremu od njih je bil la maraton prva priložnost, da javno spregovorijo. Tako pesniki kol poslušala so se strinjali. da seje maraton posrečil in da bi kazalo takšno prireditev organizirati še kdaj. Zadovoljstvo je po svoje izrazil uidi navzoči urednik revije Rast Jože Škufca, češ da se vsaj za literarni dd prihodnjih številk te revije ne boji. Literarno omizje Knjiga pričevanj o pisateljski generaciji v prelomnih dneh jn rta sr kdo odi JUfcfim tar. kor je im krmimo prezrl ati psmmetfd. zopet ožin r mmši imuTnlAgp- itaujt Jože Šifrer (o Tornem Šjfrojmf Fnmc Sat (o hmom Ratoc prispevek je bil v Km*j. hm Patri Javoršek to Jaopm Vahtmfr) M Ih«g« drf ligih irniii«: fajitar larci todekmuš z OF, m ae kat smrdel knjige pod mifamm Dm iz uk Armr gpaari o KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA NOVOLES NOVO MESTO—Jutri, v petek, L marca, bo ob 1930» Dom kukure «*- pisma in odmevi Nihče ni prerok v svoji domovini O Prešernovih nagradah Presenetljivo skromno je poročal Dolenjski list o letošnjih Prešernovih nagrajencih, bojda zadnjih, kdo ve. Pravzaprav je bilo priobčeno le poročilo (očitno prepisano) o sami podelitvi in nekaj misli o Capudrovem modrovanju. Pa je nagrajenec za življenjsko delo naše gore list, skladatelj in glasbeni pedagog ter dolgoletni urednik »Grlice« Jakob Jež. Čakal sem, da bo na to opozoril kdo bolj poučen v glasbi od mene. Veijetno bo zato še čas. Poglejmo, kje je temu velikemu in tihemu možu stekla zibelka. Glasbeni leksikon Cankarjeve založbe piše na strani 181—182, da seje rodil 23.11.1928 v Boštanju. Poizvedovanje pri tukajšnjih sorodnikih je pokazalo, daje bil to sončen zaselek Vitovec, precej daleč v hribih od te vasi. Jakob Jež je dobro znan v Loki pri Zidanem mostu, kjer se pogosto mudi pri svoji sestri v znani gostilni Goriškovih, prej »Pri Ježu«, kjer stopa po samosvoji glasbeni poti vse bolj čest gost znanih koncer-tantnih podijev mladi pianist Bojan Gorišek. Jakob Jež je doštudiral v Ljubljani, kjer je bil najprej srednješolski profesor, od leta 1970 dalje pa profesor na Glasbeni akademiji in urednik Grlice. Enciklopedija iz leta 1988 omenja verjetno bolj starejša dela. Označuje ga kot skladatelja vokalnih in komornih del, kjer se »najavlja široka paleta ekspresivne igre od meditacije do pastorale do poetičnosti in dvovrstičnih poudarkov. Njegovo glasbeno govorico odlikuje razvit smisel za barvo in strukture, pri čemer se izogiba skrajnim sredstvom avantgardnih eksperimentov. Nadgrajuje z linearnim oblikovanjem in povezovanjem človeškega glasu z instrumentalisti, kar daje delu visoko umetnostno vrednost. Izmed njegovih vokalnih del se posebno odlikujeta kantata Do fraig Amours (1968) in Caccia bar-bam za pet vokalnih solistov (1979), izmed instrumentalnih pa ciklus No-mos za različne komorne zasedbe (69 72)«. Toliko ta knjiga. Na radiu lahko dostikrat slišimo Ježeve zanimive priredbe narodnih in umetnih pesmi. ALFRED ŽELEZNIK ŠE O ODKRITJU, KI NE ZANIMA PRVAKOV Katastrofalen položaj gospodarstva, namerni stečaji podjetij, odpuščanje delavcev, pomanjkanje dela in vse večja brezposelnost ter socialna ogroženost, nespoštovanje delovno pravne zakonodaje in kolektivnih pogodb povzroča vse večjo agonijo delavstva. Zato Svobodni sindikati Slovenije izražamo javni protest ter s tem ponovno opozarjamo pristojne in odgovorne na stanje in položaj delavcev v Sloveniji, kot nam sporočajo in zahtevajo člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Svobodni sindikati Slovenije smo stalno in neprestano opozarjali, da se položaj delavstva, zaposlenih in gospodarstva poslabšuje iz dneva v dan, in zaradi tega zahtevali aktivno razvojno socialno politiko. Neaktiven odnos oblasti do stanja v gospodarstvu in naših zahtev je pripeljal podjetja in delavce na rob ijal podjetja preživetja in v stanje, ko vedno več prebivalstva Slovenije ne vidi izhoda iz, če lahko tako rečemo, socialne bede, ki lahko veliko število ljudi privede v socialno katastrofo. Skupščino in vlado Republike Slovenije ter Predsedstvo želimo opozoriti, da ob takem odnosu do problemov v gospodarstvu in ob politiki, ki ne zagotavlja možnosti za gospodarsko obnašanje podjetij in njihov razvoj, in ob visokih davkih, ki smo jih uvedli z novimi zakoni, grozi gospodarstvu popolna katastrofa in hitro razsulo. Delavstvu grozi razslojevanje neocenlji-vih razsežnosti z velikim številom brezposelnih in presežnih delavcev in pomanjkanje dela ter ukinjanje delovnih mest. Hkrati želimo opozoriti pristojne organe, da nespoštovanje sprememb zakona o delovnih razmerjih in iskanje bližnjic za odpuščanje presežnih delavcev, zlasti z zakonom o stečajih, neuveljavljanje kolektivnih pogodb, ki so pogoj za socialni in družbeni mir, neuresničevanje zakona o zajamčenih plačah potiska delavce v popolnoma brezpravni položaj, v katerem mnogi ne bodo več imeli kaj izgubiti. Ob vsem spoštovanju naporov poslancev in vlade ter Predsedstva Republike Slovenije pri reševanju aktualnih političnih vprašanj vas ponovno opozarjamo in zahtevamo, da gospodarska in socialna vprašanja rešujete z večjo mero odgovornosti in večjim posluhom. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Vsa Dolenjska protestira zaradi ceste Še nekaj protestnih izjav zaradi odrinjene in negotove gradnje avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Novo mesto protestiramo zoper odločitve slovenske vlade, da se odloži gradnja avtomobilske ceste Ljubljana —Bregana in da se zbrani denar za ceste zmanjša za 2,3 milijarde. Tragične številke mrtvih in poškodovanih ter velika materialna škoda na cesti Ljubljana Bregana dovolj zgovorno kažejo, daje nujno potrebno z izgradnjo avtomobilske ceste Ljubljana Bregana pohiteti, prometa pa ne več prepuščati stihiji. Upočasnjena izgradnja cest in tudi preložitev izgradnje avtomobilske ceste Ljubljana Bregana, o čemer smo brali v sredstvih javnega informiranja, zbuja nezadovoljstvo in ogorčenje vseh udeležencev v prometu in tudi organizacij in združenj, ki delujejo na področju vzgoje voznikov in varnosti cestnega prometa. Ko je kazalo, da bomo v Sloveniji le začeli graditi ceste, smo po predlogu republiškega proračuna za letošnje leto lahko ugotovili, da vlada predlaga zmanjšanje sredstev za ceste — gradnjo, obnovo in vzdrževanje. Vsekakor gre za višje cilje, ceste bodo že še počakale. Če so že toliko časa, bodo pa še nekaj let, da se izkopljemo iz gospodarske krize! Kot da se vsi odgovorni ne zavedajo, da ceste odločilno vplivajo na gospodarstvo in družbo nasploh. Poseben problem pa je var- nost cestnega prometa. Izgubljenih življenj ne moremo vrednotiti, družinske tragedije predstavljajo težak družbeni problem, invalidnost in velika materialna škoda pa veliko finančno obremenitev družbe. Gre za naš odnos do tragičnega dogajanja na cesti. Vse prevečkrat ga, predvsem takrat, ko gre za tragedije, ki nas neposredno ne zadevajo, jemljemo kot nekaj, kar nas ne zanima, ker se nam ne more nič zgoditi. Nadomestila za uporabo cest so se bistveno podražila, cestna taksa in gorivo, kijih moramo plačati ob nabavi goriva in ob registraciji vozila tudi. Zato ne moremo odobravati predloga proračuna slovenske vlade, da namensko zbrana finančna sredstva porabi za nekaj drugega. Vsestransko podpiramo prizadevanje izvršnega sveta občine Novo mesto v zvezi s prednostjo gradnje avtomobilske ceste Ljubljana — Bregana. Menimo, da naj prednost določa stroka. Vse republiške poslance iz novomeške občine pozivamo, naj ne glasujejo za predlog proračuna vlade. Predsednik sveta: ŠTEFAN GORŠE ZAHTEVAMO Na prvem sestanku kluba delegatov dolenjske regije so delegati obravnavali TRTJE NE ČAKA — Po stari navadi je treba na Valentina obrezati prvo trto. Te Šege se zlasti starejši belokranjski vinogradniki še držijo. Nasploh pa se delo v vinogradu začne, brž ko sonce začne dobivati malo več moči Tako sta Golobičeva oče in sin z Radoviče prejšnji teden pridno pripravljala kostanjevo kolje. »Saj ne iščemo mi dela, delo najde nas,« pravi še vedno krepak 85-letni Jože Golobič. »Kjer uspeva trta, je veliko dela, ljudje pa so revni« (Foto: A. Bartelj) Obnova klavnice, ne novogradnja Nekaj misli k članku s tem naslovom (Dolenjski list) 21. februarja Novinarju Ivanu Zoranu se zahvaljujem, daje priznal vsaj to, da sem bil na predstavitvi knjige navzoč. Ob tem pa ne morem mimo tega, da odkrito nerga ob vsaki malenkosti. Pričakoval sem namreč, da se bo obregnil ob to, da sem predčasno odšel s prijaznega klepeta (na debate, kot trdi Ivan Zoran) zaradi sestanka, ki sem ga imel še tisti večer. Povabljen sem bil na predstavitev knjige, kije trajala približno eno uro. Udeležil sem se cele predstavitve, zato je namigovanje Ivana Zorana o nekajminutni navzočnosti golo natolcevanje. Upam, da se s tem razčiščevanje o moji prisotnosti zaključuje in pričakujem od novinarjev Dolenjskega lista več objektivnosti, kot so je pokazali doslej. MARJAN DVORNIK Medtem ko se Črnomaljci vneto prepirajo o kiosku v starem mestnem jedru, ki bi ga odločni ljudje dali že zdavnaj odstraniti in se ne bi zapletali v dolgotrajna prerekanja, pa nam lahko le nekaj deset metrov stran zraste nov problem, vendar precej večjih razsežnosti. V mislih imamo obnovo klavnice v Čr -rnomlju. Sprašujem se, kako more črnomaljska kmetijska zadruga vztrajati pri obnovi, če so vse inšpekcijske službe izrazile negativno mnenje. Na osnovi katerih mnenj torej trdi, da je obnova možna in si bo dovoljenja (čigava in pod kakšnimi pogoji) vendarle pridobila? Ali bo kot svoje orožje v borbi z inšpekcijami in drugimi pristojnimi službami uporabila nekakšna mnenja političnih strank (saj, čigava mnenja in interese pa stranke zastopajo?) ali pa grozila občanom, da bodo sicer ostali brez mesa? Res je, da v Črn brez mesa? Resje, da v Črnomlju preskrba z mesom ni ravno odlična, še najmanj pa v trgovinah zadruge — me- sarji, pri katerih kupujemo, naj mi oprostijo, saj oni niso krivi, in mi radi postrežejo s tem, kar pač imajo — vendar pa v današnjih časih nihče ne bo verjel, da je temu kriva slaba klavnica. Kaj pa sosednje klavnice pa trg? No, ne bi razpravljala o tem, ali nam je v Črnomlju klavnica potrebna ali ne, ker se na živinorejo in predelavo ne spoznam. Upam pa si trditi nekaj drugega in bi izpostavila klavnico kot kulturni problem. Menim, da klavnica tam, kjer je, ne sme biti več, če nam je resnično kaj do obnove starega mestnega jedra, saj se nahaja klavnica točno nasproti cerkve sv. Duha. Zaradi spremljanja del pri cerkvi sem bila pogostokrat tam in sem se lahko prepričala, da je klavnica na tem mestu popolnoma nesprejemljiva. Kri v vodi, obupen smrad, tuljenje živine (obisk kakšnega društva glede mučenja živali najbrž ne bi bil odveč) in še kaj niso stvari, ki bi krasile kulturno »Tolažilni« količki za prevaro Pismo krajanov Gotne vasi k članku »Huda kri, ker ni napeljave« (DL 21. feb.) V zadnji številki Dolenjskega lista je bil prikazan nerešeni problem v Gotni vasi. Prizadeti krajani pa bi radi zadevo podrobneje osvetlili in s tem rešitev pospešili. V naši krajevni skupnosti namreč ni bilo po volitvah še nobenega sestanka krajanov, pa tudi precej časa pred volitvami ne, da bi o tem razpravljali. Čudi nas v članku navedena izjava predsednika krajevne skupnosti Toneta Pirca, da za obveznosti, ki so mu jih pustili njegovi predhodniki, ni vedel, ker se je nedavno priselil. Toda če ve za lansko gradnjo kanala 4 in najeti kredit za to investicijo, potem gotovo ve, da spadajo v načrtovani projekt izgradnje tudi drugi predeli KS (npr. gornji del Gotne vasi, naselje Ulice Ivana Roba itn.), koliko del je že opravljenih in iz katerih sredstev. Leta 1986 sta g. Repše in odbor prepričljivo začela akcijo zbiranja denarja po zagotovitvi, da so cevi za ves projekt že kupljene. V dobri veri, da bo delo hitro steklo, smo po podpisanih pogodbah denar vplačali v celotnem znesku. Plačale so tudi nekatere vdove, ki so v ta namen dale vse svoje prihranke. Jedinščici smo torej na ta način pomagali. Pomagali smo tudi tistim, ki so se pred nedavnim priselili in se priključili na kanalizacijsko omrežje, ob vplačevanju prispevka pa jih še ni bilo tu. Ko je šlo za nadaljevanje izgradnje II. faze, seje zataknilo: zmanjkalo je denaija in cevi. Potem smo ponovno izglasovali samoprispevek. Po dveh letih plačevanja ima spodnji del ulice in del Ulice Ivana Roba 500 m zgrajenega kanala, zgornji del ulice pa, kot je razbrati iz predsednikove izjave, udeležbo na neodplačanem kreditu in razkopano cesto. Pač, pred plačilom zneska smo dobili »tolažilne« količke, ki jih je ob meritvi postavil geometer. Za prevaro? G. Atelšek iz skupnosti krajevnih skupnosti nam je zelo prijazno svetoval, naj se krajani ponovno zberemo, zberemo denar in sami izpeljemo to stvar. Tak predlog je za nas nesprejemljiv, nepošten in žaljiv, saj smo pogodbeno vsoto plačali in še vedno doplačujemo s samoprispevkom. Ali je pogodba zavezujoča le za plačnike? Res pa je tudi, da bi morali plačati revalorizirani znesek tudi vsi tisti, ki tega doslej niso storili. Krajani želimo, da se zadeva premakne z mrtve točke. Zato predlagamo imenovanje nevtralne komisije, ki bo: — opravila pregled finančnega poslovanja krajevne skupnosti za določeno obdobje, —- pregledala vplačila posameznih gospodinjstev — prispevkov po pogodbah, — popisala objekte, ki so že priključeni na kanalizacijo, ne da bi bil predhodno plačan prispevek. Tudi za nadaljevanje akcije bi moralo biti vprašanje sredstev rešljivo. Mnenja smo, da v tem pogledu lahko upravičeno upamo tudi na pomoč naše skupnosti krajevnih skupnosti, saj je eden od namenov njene ustanovitve koordiniranje večjih akcij in medsebojna solidarnostna pomoč oziroma kreditiranje. Še nedavno tega smo bili krajani »upoštevani kot del mesta«, saj smo plačevali prispevek za mestno zemljišče, brezploden prispevek za zaklonišča, samoprispevek za most itd., vendar ko si želimo prejeti del solidarnosti tudi zase, to je za stvar, kije v centru mesta in sploh v vsaki civilizirani družbi sama po sebi umevna, ostajamo praznih rok. Sami smo poprijeli že pri gradnji in asfaltiranju ceste, pri telefonski napeljavi, toda pri kanalizaciji se je grdo zataknilo. In nenazadnje: želimo si, da bi prišli v naselje organi sanitarne inšpekcije, si ogledali greznice in »izvire« iz njih, saj ni izključena nevarnost izbruha kake epidemije. Ali po vsem tem preveč upamo, če računamo na pravično solidarnost v krajevni skupnosti ali širše v skupnosti KS in občini? Krajani iz Gotne vasi perečo problematiko, ki prizadeva tudi Dolenjsko regijo, med drugim tudi cestno gospodarstvo. Dogovorili so se, da glede na to, da smo se v naši republiki v letu 1990 zavestno odločili dvigniti cene naftnih derivatov z namenom zagotoviti dovolj sredstev ne le za vzdrževanje cestne mreže, pač pa tudi za gradnjo novih prepotrebnih sodobnih cest, s čimer so soglašali tudi uporabniki cest, in ob tem, da se s proračunom Slovenije za leto 1991 »bencinski dinar« razporeja nenamensko, dajejo delegati vseh zborov Skupščine Republike Slovenije na zasedanju skupščine naslednjo delegatsko pobudo: I. Skupščina Republike Slovenije naj naloži Izvršnemu svetu Republike Slovenije, da uskladi proračun na seg- mentu «cestnega dinarja« do obravnave na sejah zborov skupščine. 2. Izvršni svet Republike Slovenije mora zagotoviti, da bodo namenski sredstva za ceste (bencinski dinar, pri' stojbine, takse na vozila, cestnina i* ostalo) uporabljena izključno za ceste, kar mora biti vključeno v plan del Republiške uprave za ceste. 3. In nenazadnje: zahtevamo, da iz' gradnja avtoceste Višnja gora Bregana ni le strokovna prioriteta, pač p» postane prva izvedbena prioriteta. Za delegate MARJAN DVORNIK KOLIKO UPOKOJENCEV IMAMO V teh dneh, ko v Sloveniji vse težje zagotavljajo denar za upokojeno generacijo, se mnogi sprašujejo, kolikšno je število upokojencev v posameznih občinah. Po podatkih, ki jih je posredovala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republike Slovenije, je bilo ob koncu minulega leta v navedenih občinah število uživalcev pokoj- PREDLOG ZA RAZPRAVO VELIKE LAŠČE V tem kraju s° prebrali ob koncu minulega leta vest,® so odborniki litijske občinske skupščin sprejeli predlog za razglasitev geofll? tričnega središča Slovenije (GEOSS) protokolarni objekt Republike Sloveni" je, češ da ima Geoss veliko državotvof nosi. Ob spoštovanju pobudnikov P? Kulturno-umetniško društvo Primc* Trubar iz Velikih Lašč predlaga, najt" bil protokolarni objekt Trubarjeva R*" šica. Zatrjujejo’, daje do te valovite p®" krajine mnogo boljši dostop. Ta kraj <* okolico Velikih Lašč lahko upravičen® ninskih prejemkov tako: Brežice 3.763, u«u»«j »»», •m.nu Sevnica 3.362, Kočevje 3.440, Ribnica imenujemo zibelko slovenske kulturi-; 2.004, Črnomelj 3.039, Krško 4.585, Širše območje se povezuje s Turjaški1" Metlika 1.239, Novo mesto 8.938 in Trebnje 2.696. V to število so všteti prejemniki starostnih, invalidskih in družinskih pokojnin. V. D. gradom, ki je v obnovi. Vedno pog" stejši so obiskovalci v rojstnih kraj'11 Trubarja, Levstika in Stritarja. Pri tel* poudarjajoče biser pred leti obnovlF Trubarjev gaj. V. D- Mi nismo Jehovine priče! Zahtevamo popravek napake, ki nas je prizadela j podobo Črnomlja. A taka podoba bo vsakemu obiskovalcu cerkve sv. Duha kot na dlani. Ravno zato pa je obnova potrebna, bo marsikdo rekel. S takim stališčem se nikakor ne strinjam. Ne gre samo za podobo cerkve sv. Duha, gre za celotno ureditev starega mestnega jedra, kamor prav gotovo lahko prištejemo tudi ureditev sotočja Lahinje in Dobličice s tromostovjem ter bregove obeh rek. Sotočje oz. tromostovje je danes zelo zanemarjen del Črnomlja, da je kljub svoji zanimivosti neprimeren, da ga komurkoli razkazujemo. Še prikazovanje obreda zelenega Jurija, ki bi ga lahko na tem mestu nekoliko razširili, je v takem okolju popolnoma jalovo delo. Zahteve inšpekcijskih služb za delo klavnice so hude in najbrž mora biti sodobna klavnica večji objekt, da zadosti vsem tem zahtevam. Večjega objekta pa na tem prostoru enostavno ni mogoče postaviti. Kam naj bi širili klavnico? A tudi če bi kakorkoli odgovorili na to vprašanje, objekt tja nikakor ne sodi že zaradi svoje narave, saj kazi podobo starega mestnega jedra. Tudi je vprašanje, če bi se dalo ogniti vsem ekološkim problemom. Nadaljnji razlog, ki govori proti klavnici, je ureditev starega Fle-kovega mlina, ki bi lahko postal lepa turistična točka. Upam, da se bo kdo oprijel tega dela. Hm, zakaj pa ne bi zadruga raje uredila mlin, katerega obstoj je izpričan vsaj od Valvasorjevih časov naprej, da o legendah sploh ne govorimo? Mesto bi s tem veliko pridobilo (tudi zaposlitve). In iz dobre domače moke bi morda kakšen pek, recimo v Stoničevi hiši, pekel hrustljave preste, po katerih so bili Črnomaljci nekoč znani. Tako se nekaterim potem ne bi več prikazovale ulične svetilke v obliki prest. Če se zdi to moje pisanje komu noro, naj se malce zamisli. Kaj ni noro tudi to, da vsi skupaj govorimo o bogati kulturni dediščini, z njo pa praktično ne znamo kaj početi? Smo torej Črnomaljci pripravljeni razmišljati malo drugače in si ustvariti prijetno in zanimivo mesto? KSENIJA KHALIL Te dni je izšel informativni vodnik z. naslovom NOVO MESTO DANES, založbe Grafocommerce Novo mesto, (odgovorni urednik g. Janez Slapnik), ki se te dni širi v javnosti. V odlomku o cerkvenem življenju v občini na 26. strani piše, daje na Trdinovi ulici 27, Novo mesto, Krščanska verska skupnost Jehovinih prič (gre za kapelo »Božji grob«) in dajo vodi Adela Brkič. O tej napaki smo odgovornega obvestili in dobili zagotovilo, da se vodnik v javnosti ne bo pojavil, dokler sc ne popravijo napake. Dejstva pa so dokazala nasprotno. Ugotovili smo tudi, daje za izdajo knjige ustrezna služba Skupščine občine Novo mesto posredovala pravilne podatke. Žal je Informativni vodnik postal za nas dezinformator in je škodoval ugledu gospe Adele Brkič in grobo prizadel verska čustva vernikov Evangelijskega centra v Novem mestu. Pri SO Novo mesto smo registrirani kot Kristusova binkoštna cerkev — Evangelijski center, Trdinova 27, p.p. 47, Novo mesto (kapela »Božji grob«) in smo v zvezi Evangelijske cerkve v Jugoslaviji. Ne zanima nas več, ali se to dela namenoma ali zaradi neznanja, kajti dovolj nam je napačnega etiketiranja. Da navsezadnje ne bi kdo celo samega Primoža Trubarja »prekrstil« v drugo vero!? Organizacijsko in doktrinalno nikoli nismo bili povezani s Krščansko versko skupnostjo Jehovinih prič (Žabja vas 39, Novo mesto), gospa Adela Brkič pa ni bila nikdar njihova vernica niti predstavnica, ampak je kot pastor član prezbiterija Evangelijskega centra v Novem mestu. Ker imamo pri nas pravno kulturo in zakonodajo, je prav, da dobi knjiga popravek, odgovornega urednika pa opozaijamo, da bo nespoštovanje F tega sprožilo dodatne zakonite spor*-Morda kdo misli, da se z manjšinsk® p Cerkvijo lahko dela karkoli? Naj P® vemo, da smo ena izmed največjih kri, čanskih veroizpovedi na svetu, a »fr"" mnogi pri nas tega ne vedo. Eno p*1 j . gotovo, vsi bi radi stopili v Evropo, to® n' ne pozabimo Evropa je tudi »reli#)'Vo sko pluralna«. S®1 PREZBITERIJ Br, EVANGELIJSKEGA CENTRA ja NOVO MESTO gh IPo »ZATO, KER JE CIGAN« Robi Hudorovac, rojen 1977 V' ta v Novem mestu, hodi v OŠ Milka Šobar Nataša. 2. februarja ga Je učiteljica med poukom povlekla z* lase. Hotel jo je udariti nazaj in tedaj je začela jokati. Zatožila ga Je ravnateljici. Taje Robija poklical* in mu rekla, da mu ni potrebno vet priti v šolo in da bo šel v dom. S*>? cialna delavka v tej šoli mu zmeraj pravi, daje lopov, pijanec in drug®: Kje ima dokaz, da fant krade? A*1 lahko mojega otroka kar tepej0’ kregajo in vržejo iz šole? Lahko delajo, kar hočejo? Tudi na malico g® niso pustili. Nima nobene pravice’ Saj če ne bi bil Cigan, ne bi bilo tako. Kadar je kaj ukradeno v šoli, J® zmeraj kriv moj sin. Ali hodi n° moj sin v to šolo ali hodijo tudi drugi? Tudi mojo hčerko so obtožili i® je morala iz šole v dom. - ANTON HUDOROVA~ Kanižarica d4 Pn vk ‘do 17 Nj 14 sk ne in do va Po ni lra Pn osi zd tu< ka DOBRI TRGOVCI V prodajalni Novotehne v Kandiji sem kupil štiri objemke in jih tam pozabil. Štirinajst dni po tistem me je omenjeno kupljeno blago še čakalo v trgovini. Osebje v trgovini Novotehne, ki mi je shranilo pozabljeni material, naj javno pohvalim za skrb in zgleden odnos do kupca. ANTON ROŽMAN Mrtovec na mrtvi straži Kje so vaščani našli pokončanega Murija Se je resnično vse zarotilo proti mirnim in delavoljnim Mrtovča-nom, prebivalcem razseljene vasice vrh zasavskih hribov v sevniški občini? Lani so jim graditelji Petrolovega plinovoda uničili vodovodno zajetje, tisti redki zaposleni, ki so imeli kruh tudi v sevniških podjetjih, so bili uvrščeni na listo za čakanje. Sedaj pa so Mrtovčanom lovci ustrelili še psa čuvaja, črnega Murija. Tistega, ki je vso jesen družno s starejšo kmetico noč za nočjo zavračal divje prašiče, da ne bi uničili vse koruze. Te dni se Muri, ki seje strgal, ni vrnil domov. Murije bil vedno dobrodošel pri sleherni hiši. Zadnjo nedeljo, sončno, a mrzlo, so se krajani odpravili, da v okolici poiščejo novo vodno zajetje, saj niso dobili zagotovila, da bo tisto prerito črpališče še kdaj uporabno. Skupina vaščanov pa ni prišla daleč. V strugi zaledenelega potočka nad vasjo so fantje zagledali nekaj črnega. »Naš Muri,« je pretresljivo vzkliknil prvi in se spustil po hudo strmi brežini. Drugi, ki so prišli okoli, so v snegu zagledali krvave sledove. Gaz je vodila daleč, tako da se je znani boštanjski lovec očitno precej namučil na tej zadnji Muri-jevi poti. Mrtovčani so ta dan našli zajetje precej daleč od vasi in so Petrolu lahko poročali. A kaj, ko so našli tudi ubitega Murija. Lovec, ki g® imajo na sumu, ima vrsto pasjih trofej. Ne laja več Sipsi, Nero seje bil privlekel nazaj v vas z. obstreljeno taco, Kaičev ovčarje izginil isti dan kot sosedov pes. In zdaj to z Murijem! Že vsega navajeni Mrtovčani MRHOVINA V POTOKU — Ta črna packa je bila nekoč »naš Muri«. sprašujejo, zakaj se ga je vrli love® želel rešiti prav v potoku. Ali ne pije iz takšnih potokov divjad, da se vanje lahko meče mrhovino? Kraja®1 pravijo, da bi prijazno opozorilo, d® jim je pes ušel, pri njih našlo dobro mesto. Zakaj vedno najde pot do njih, kadar upleni lepo trofejo? alfred Železnik S Kozja prednost USO čin« irrie- >)/l /enr VOf- v P* [Tioi ajf' Ra- '■1* aj1« čcn« tuf" ikif <: raj* ICl"' vije« D- I Gorjanci se lahko pohvalijo z edinstvenim ukrepom v Sloveniji ,Psme8a februarja letos se je Krog 12. ure po evropskem času rut ganski magistrali pri hiši šl 15 Javil avtobus podjetja Gorjanci lz žila sta prišla ženska in lepa do-ca koza Po izstopu je koza z ne-w glasomme-ke-ke še pozdravi-^Joferja Zenska jo je odvedla k Henjeni hiši, kjer je koza verjetno ala na krajših zimskih počitni-n, sama pa seje vrnila na a vtobus, 1° je potrpežljivo čaka! in nato ^Peljal dalje. začel kZ/n? prav‘j°’ ^ seJe ie . kmečki turizem, saj je prvi Je tu. Koliko časa je koza osla-lTjrkiH počitnicah v Starih naM,Je nismo bedeli kakor znano, če je po avtobusu •****■ Kav tako se zn £ L , Stane vozovnica za ko-f *' bUo Prav, bi plačala 100 polkov več, ker potniki stojimo VvZeh,nokah’ ona Pa na štirih, prečil", i*1 smo’ da imajo koze ostaline0 predn°st v primerjavi z ZT Polniki. Potniki J dveh tobu*Jn°ramo kopiti na svoji av-Z Z ^ jo mahniti do do- tlej L medtem ko koza izstopi ne kjer sim av.tobasno postajo, lam, Mnci lnLL*eL Menimo, da se Gor-Pom Z,- Pohvalijo s tem ukre-Prvi u v/ S0 °d. avtobusnih podjetij dali kn oventjk ki so glede potovanj kozam prednost pred ljudmi tekle cZ1 toliko!Ko bodo kozi po- K se zopet oglasimo. IVAN LAVRIČ Stare Žage 16 Kaj pomeni varstvo reke Kolpe Zavedati se je tudi treba, da bo normativno varovanje reke Kolpe in območja ob njej prineslo tudi nekatere omejitve rabe oziroma načina gospodarjenja Zadnje čase se veliko govori o varovanju reke Kolpe, zato želim dati nekaj okvirnih misli glede normativnega varovanja reke Kolpe in območja ob njej. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je v letu 1989 oddal strokovne podlage »Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine- za izdelavo dolgoročnega plana občin Črnomelj in Metlika za obdobje 1986 — 2000. V tekstualnem delu so podani osnovni nameni varstva naravne in kulturne dediščine, ki naj bi se do leta 2000 zavarovala. Na tem seznamu je za posamezen spomenik predpisana varstvena namembnost, okvirna razvojna usmeritev in način varovanja. V sprejetem dolgoročnem planu Republike Slovenije in občine Črnomelj (občina Metlika dopolnitev dolgoročnega plana še ni sprejela) je sprejet predlog, da se zaradi izjemnih kvalitet območja ob reki Kolpi od Starega trga do Damlja to zavaruje kot regijski park Zgornja Kolpa, ki se navezuje na regijski park v občini Kočevje, reka Kolpa pa kot naravni spomenik vse do republiške meje v občini Metlika. Po zakonu o naravni in kulturni dediščini so regijski parki lahko zaokrožena območja prvobitne in kultivirane narave, ki povezujejo v celoto značilno pokrajino in naravne znamenitosti. Namenjeni so predvsem ohranitvi naravnih ekosistemov in rekreaciji. Po predlogu Zavoda Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine jih razglaša skupščina Republike Slovenije. Na podlagi izdelane osnovne evidence naravne in kulturne dediščine v občinah Metlika in Črnomelj je območje ob Kolpi od Damlja dalje predlagano v planskih dokumentih, da se varuje kot območje naravne in kulturne dediščine. Znotraj njega so posamezni objekti dediščine predlagani, da se zavarujejo bodisi kot naravne Sije kakor sod brez dna s*ar, tre. nsk° rj Pf 0 ikr*; ti krajevnega telefonskega omrežja še za centralo in medkrajevne povezave U)d» ni velik!!^ ^®L1NA — Dolinčanov telefoni,, trenutno jih najbolj jezi RlJ Brežic. o’nako..kot. mnogo vasi okoli R* J« so še »Ji r J?v‘ telefonskega omrež-\f0 glinti deseti!' dogovarjati pred okro-^ sklen e" Etl' ^Prva so s podjetjem Po katerem'" ??!nouPravni sporazum, Priključi J bl dobili 148 telefonskih vključii; ^v’jP°zneje, ko so se v akcijo ^jSS&B&SS - Končanom, 1if' fNapel/gij"J®.°Prav*li svoje obveznosti. ' " 14 km zrAntkm zemeljskih kablov in sko omreži- tako zgradili telefon-■: "e- Zaman K,^>JeSenic do Velike Doli-Je ,n lastnih » °PIS0vat‘ž koliko dela tl* dobr0 verin t|stev.so vanJ vložili, saj to nas‘, ki se i„ c?raj v s'eberni dolenjski P°vedati v»r aj ubi*dala s telefonijo. ni namestiWkrnS-10’113 Podjetje PTT 'rale in bi)ubljene telefonske cen-Nšla Pred leti do priključkov 0sla|i hod« * i ov,ca naročnikov. Vsi fdaj zahteva® eP čas čaka>h kajti PTT !udi novo cen"taj ,va5čan> sofinancirajo kabla *a m«Tral° ln /a P°vrh ie del •‘polegvJh,rajCVn°,poVL'/avo' Vsak narnisto^G^STO - Zveza ko-katere ini,,„banje M Jugoslavijo, mestu lf u1a,1Vn' °dbor v Novem letošnjeoa J ,ustanovljen v začetku di, ki slr,ela' Je odprta za vse lju-njene temJemaj0 ‘n uresničujejo ritve. ČlaneJ"e- pf°8ramske usme- Jj$§I®te?eSS ^onru jla"J M°vem lrgu 5’ B- v ,n>ciativni ,,'iL ^ovem mestu. To je **!v "bvecri 'r med drugim zapilo o svojem delovanju. PREDSEDNIKOM SKUPŠČIN IN IZVRŠNIH SVETOV Zdravniki, združeni v sindikat zdravnikov Dolenjske, se pri svojem delu vsak dan srečujemo z velikim številom ranjenih in umrlih v prometnih nesrečah. Veliko število teh tragičnih žrtev prometa je ravno z magistralne ceste Ljubljana- Bregana. V svojem poslanstvu smo zdravniki dolžni ne samo pomagati ponesrečenim, temveč tudi z. javnim delovanjem vplivati na take odločitve, ki bodo zmanjšale število ranjenih in umrlih v prometu. Zato najodločneje protestiramo proti preusmeritvi namensko zbranega denarja za ceste v druge namene. Vas, g. predsednik, pa pozivamo, da storite vse, da ne bi prišlo do zaustavitve gradnje dolenjske avtoceste. Vse vaše ukrepe v tej smeri bomo podprli in vam ponujamo naše sodelovanje. Sindikat zdravnikov Dolenjske predsednik izvršilnega odbora: dr. med. ANDREJ ŠINKOVEC pgdirektor Trtb|ruaria: Na sre^aniu podjetnikov sta se srečala|u direktor Zavarovalnice Novo mesto Janez Novak. znamenitosti ali kulturni spomeniki. Takšen način varovanja tega območja ob Kolpi smo v planskem dokumentu predlagali zato, ker območje ni dovolj raziskano. Na podlagi njegovega osnovnega poznavanja smo presodili, da ga je nujno varovati in hkrati temeljito raziskati, eventualno tudi normativno zavarovati. S sprejetjem dolgoročnih planov je varovanje reke Kolpe in območja ob njej delno že zagotovljeno, le ustrezne strokovne službe, predvsem pa komiteji za varstvo okolja in urejanje prostora oz. komiteji za družbeni razvoj posameznih občin morajo dolgoročni plan upoštevati. Pobuda s strani stranke Zelenih Slovenije in Zelenih Bele krajine, da se celotno območje ob Kolpi zavaruje kot krajinski park, je vsekakor spodbudna in pohvalna. Tovrstni predlog se lahko osvoji le na podlagi rezultatov temeljito opravljene inventarizacije in valorizacije naravne in kulturne dediščine na območju ob Kolpi. Šele tovrstna naloga lahko utemelji, kakšen in kateri del območja ob Kolpi se predlaga za normativno zavarovanje. Seveda morajo biti ob tem razrešena tudi številna druga vprašanja. Krajinski park je po Zakonu o naravni in kulturni dediščini lahko območje kultivirane narave, ki združuje značilno krajino s sestavinami naravne in kulturne dediščine in je namenjen predvsem rekreaciji in ohranitvi značilne krajine. Krajinske parke razglaša občina. Namen zakonskega zavarovanja območja, bogatega z objekti naravne in kulturne dediščine, je ohranitev naravnih in kulturnih vrednot in drugih krajinskih posebnosti; omenje-vanje uničevalnih in motečih posegov na zavarovanem območju; pospeševanje takšnega razvoja, ki bo ob spoštovanju vrednot naravne in kulturne dediščine prinašal napredek krajanom in bogatil družbo. Več kot na reklamo naj bi dali na zaupanje Ob sporu zavarovalnic * V Z reklamnim sloganom »Življenje potrebuje varnost« zavarovalnice Triglav nam utruja ušesa radijska, poleg ušes pa še oči vsiljiva časopisna in televizijska reklama. Naročniki Dela smo povrh vsega deležni še priloženega letaka, s katerim nas prosi za nadaljnje zaupanje. Vsa ta reklama najbrž ni poceni, vendar zavarovalnica, vsaj pri vlomskem zavarovanju, gotovo nima izgube. Naj to svojo trditev podkrepim s svojim konkretnim primerom: Po prvem vlomu v mojo proti vlomu še nezavarovano zidanico v predlanskem letu sem v lanskem letu poleg požarnega sklenil z omenjeno zavarovalnico tudi zavarovanje proti vlomu z dobesedno klavzulo v zavarovalni polici: »zavaruje se premičnina in škoda v vikendu« za zavarovalno vsoto 2.000,00 (dvatisoč) dinarjev in po premijski stopnji 40,5% in nekakšnim 5% PZD plačal 93,60 din zavarovalne premije. V noči od 5. na 6. september lani je bilo poleg v šest ostalih zidanic v neposredni soseščini ponovno vlomljeno tudi v mojo, od katerih je proti vlomu bila zavarovana samo moja. V okviru prej navedene zavarovalne vsote sem po predpisanem postopku in s potrdilom pristojne milice prijavil nabavno ceno cilindričnih ključavnic in vložkov, ker so prejšne ob vlomu bile uničene in neuporabne, v znesku 1.305,70 din ter plačilo mizarja za popravilo vrat in montažo ključavnic v znesku 500 din, skupaj torej 1.805,70 din. Do zavarovalne vsote je ostalo še nezahtevanih 194,30 din, vendar teh kljub ostalim stroškom nisem uveljavljal. Priznati moram, daje zavarovalnica bila pri likvidaciji škode časovno zelo hitra, toda nemalo sem bil razočaran, ko mi je po pošti nakazala samo 10% od zavarovalne vsote to je 200 (dvesto) din, katerih pa iz protesta nisem prevzel, marveč sem predlagal naj jih zavarovalnica odkaže bolnici v Novem mestu kot skromen prispevek za nabavo dragih instrumentov in me o tem obvesti. Usoda tega zneska mi do danes ni znana. Na mojo reklamacijo se zavarovalnica sklicuje na določilo 3. odstavka 1. člena splošnih pogojev (ob sklenitvi zavarovanja s temi določili nisem bil seznanjen), po katerem da je dolžna povrniti škodo do 10% zavarovalne vsote, če ni drugače dogovorjeno. Ob dejstvu torej, da znaša plačilo zavarovalne premije skoraj polovico plačane odškodnine in daje zavarovalnici po teh pogojih potrebno likvidirati škodo morda samo v desetih ali dvajsetih odstotkih zavarovalnih primerov, se sam po sebi vsiljuje odgovor, odkod sredstva za uvodoma omenjeno reklamo. Ob obširni javni polemiki o razdružitvi zavarovalnice Triglav z Dolenjsko območno zavarovalno skupnostjo v Novem mestu vabim, da se sredi letošnjega aprila, ko mi poleg vlomnega poteče tudi požarno in ostala zavarovanja, zglasi v svrho podaljšanja zavarovanja pri meni zastopnik tiste zavarovalnice, ki bo več kot na kričečo in drago reklamo dala na zaupanje svojih zavarovancev, ker bo zaupanje teh za zavarovalnico vsekakor najboljša' in najbolj učinkovita reklama. JANKO VRANEŠIČ, Črnomelj Ljubitelji planin in pohodov Z zavarovanjem reke Kolpe oz. območja ob njej bo morala biti zagotovljena skrb za smotrno rabo prostora, aktivno in nadzorovano sodelovanje pri usmerjanju in usklajevanju razvoja posameznih dejavnosti v območju. Predpogoj za normativno varovanje območja ob Kolpi in same reke je nujno varovanje območja in reke v Republiki Hrvaški, to pa pomeni nujen dogovor na ravni republik. Razglasitev zavarovanja je le eno od končnih dejanj pri odločitvi o statusu in upravljanju z naravno in kulturno vrednoto. Pred tem bi morala biti razčiščena vrsta vprašanj glede zagotovitve finančnih sredstev za upravljanje z zavarovano naravno in kulturno dediščino, za intervencijske posege in kompenzacije v primerih omejitve rabe, za sanacijske in vzdrževalne ukrepe; upravljalstva oz. skrbništva naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika; inšpekcijskega nadzora z učinkovitim sistemom kaznovanja; stimulacije in davčne olajšave za lastnike kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti in dediščine itd. Normativno varovanje bo prav gotovo prineslo določene omejitve rabe oziroma načina gospodarjenja. Ob tem je predhodno nujno evidentirati in proučiti možnosti razvoja kmetijstva, gozdarstva, turizma v skladu z načeli oz. zahtevami varstva naravne in kulturne dediščine na tem območju. Le-te so omejitvene za vse tiste posege in dejavnosti, ki bi kakorkoli razvrednotile ali uničile vrednote območja, zaradi katerih se predlaga varovanje. Naj omenim le nekatere. Na zavarovanem območju je nujno zmanjšati uporabo agrokemičnih zaščitnih sredstev, na določenih predelih bi se tako omogočilo izvajanje pridelovanja čiste biološke hrane s tem, da bi se zagotovila trg in blagovna znamka. Z gozdovi in kmetijskimi zemljišči je nujno gospodariti v skladu s krajinskimi značilnostmi območja; prepovedano je vnašanje neavtohtonih rastlinskih in živalskih vrst; odpiranje in izkoriščanje peskokopov, kamnolomov in drugih kopov; razvoj turističnih naselij je možen predvsem znotraj obstoječih naselij; razvoj turizma in rekreacije v zavarovanem območju je dovoljen le brez naprav, ki bi zahtevale večje posege v prostor. Razvijal naj bi se naravoslovni turizem, npr. čol-narjenje, kopanje, spoznavanje naravnih pojavov — izobraževanje itd. Obnova in revitalizacija obstoječih naselij je možna le v skladu z arhitekturnimi in urbanističnimi značilnostmi območja, novogradnja, npr. stanovanjskih hiš, gostinskih lokalov, vikendov, gospodarskih poslopij, je možna le v okviru že urbaniziranih naselij. Da bi bilo to izvedljivo, je potrebno za posamezna naselja izdelati ustrezne prostorsko izvedbene akte. Na novih lokacijah je prepovedano graditi vodnogospodarske objekte ter izvajati ukrepe in posege v vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska in časovna razporeditev voda, razen v primeru oskrbovanja s pitno vodo. Revitalizacija obstoječih vodnogospodarskih objektov je možna le po predhodnem mnenju oz. smernicah pristojne varstvene organizacije. Le celovita obravnava območja ob Kolpi in reke Kolpe na ravni obeh republik in pozitiven odnos vseh porabnikov tega prostora lahko prinese, neglede na predlagano varstveno skupino (regijski park, krajinski park, naravni spomenik), ekološko skladen in ekonomsko upravičen razvoj tega dela Bele krajine. MIRA IVANOVIČ, dipl. biologinja ZAVOD ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE Novo mesto Občni zbor PD Tesnila TREBNJE — Minuli petek so imeli trebanjski planinci, člani PD Tesnila, svoj občni zbor, na katerem so pregledali dosedanje delo, načrte in izvolili vodstvo. Predsednik bo še naprej Tine Gorjup, ki je povedal: »V naše društvo je včlanjenih 240 planincev, od najmlajših do najstarejših. Lani smo organizirali 33 izletov po celi Sloveniji, 'začeli pa smo tudi s planinsko šolo, katero obiskuje 40 tečajnikov. Letošnje delo bomo poleg pohodov usmerili tudi v postavitev montažne barake na Vrhtrebnjem, in v tečaj markacionistov. Letos bomo organizirali tradicionalni, 10. po vrsti, pohod na Vrhtrebnje (ob krajevnem prazniku). V našem društvu smo združeni ljubitelji planin, narave, sploh pa ljubitelji pohodov.« Montažno barako so trebanjski planinci dobili od občine Trebnje. Barako, ki je stala v Žužemberku (MDA), so demontirali in shranili. Lokacijo trenutno še iščejo. Na Vrhtrebnjem, kjer so združene pohodniške poti trebanjske občine, je namreč težko najti primeren prostor, ker je večina zemlje prve kategorije. Upajo, predvsem pri spremembi namembnosti zemlje, tudi na pomoč SOb Trebnje. TOMAŽ BUKOVEC Skoki v Zabrdju Dan za šport in zabavo ZABRDJE — V Zabrdju so pripravili pred dnevi smučarske skoke. Zadeva bi ostala ozko v okvirih zimske športne prireditve, če ne bi bilo ob smučanji še drugega. Nekaj od tega ostane v ušesih. Tako se zanesljivo usede malce razglašena, pa vendar neponovljivo dobra muzika, kjer se pravi veteran Milan Kramar z berdo, harmonikar Slavko Kirm in kitarist Dušan Zakrajšek spoznajo na svoj glasbeni posel. Tudi letos so se muzikantje pripeljali. Škodilo bi njihovemu umetniškemu ugledu, če bi prilomastili z avtomobili, zato sojih potegnili pod doskočišče konji Romana Prijatelja. Med pravcate bisere posebnih dogodkov šteje tudi tisto, kar obiskovalci ob za-brdski skakalnici lahko vidijo. Uradni del tekmovanja je pravzaprav v senci dričanja maskote na dogah in s preklam; med nogami, pa turistične »vožnje s celtno« in burnih dogodkov za improvizirano točilnico in ob stojnici s toplimi klobasami in z okusnimi piškoti domače peke. Letos sicer ne, toda enkrat v dosedanji zgodovini je zabrdsko slavje menda doseglo to jakost, da je na dan skokov župnik prestavil pogreb na dopoldansko uro. Tako navajajo viri, ki so blizu poznavalcem. Okrog 1.500 gledalcev, kolikor sojih nekateri našteli letos na zabrdski postaji vsedolenjske skakalne turneje, je videlo nastop okrog 40 skakalcev v uradnem tekmovanju, zmagovalca, ki pa ni bil domačin. in sneg, ki gaje bilo na skakalnici še na dan prireditve obilo. To je pomebno poudariti, kajti tako pobeljeno doskočišče je bilo dobesedno trden dokaz, da Zabr-čanom težko spodleti skupna akcija. M. LUZAR »OTOČEK« NA CESTI Na novomeškem gradbišču za novi most. in sicer pri občinski sui vbi je sredi ceste jašek. Dobro je označen, saj štrli nekaj prstov nad asfalt, ampak vidi se samo pri soncu, ponoči in v megli pa ne, pač po logiki narave. Človeška je mestoma odpovedala, kar zadeva sedanje premoščanje Krke. 90 let Ludvika Trohe 22. februarja ie slavil svoj 90. rojstni dan Ludvik Troha iz Kočevja. Luč sveta je zagledal v lepi goreki vasici Stari Kot nad izvirom Ča-branke v številni mali kmečki družini, kije s starši štela kar 14 članov. Čeprav so v bivši občini Draga prevladovali Kočevarji, so bili v obrobnih vaseh — tako tudi v Starem Kotu — čisti Slovenci. Tisti košček zemlje ni mogel nuditi človeku dostojnega življenja, zato seje družina razšla v širni svet. Ludvik, kot najmlajši sin, je najdlje vztrajal na domu pri materi-vdovi. Nekaj let je hodil v zimskih sezonah delat v hrvaške gozdove. Po odsluženem vojaškem roku je poizkusil srečo v Franciji. Po 18 mesecih gozdnega dela je prišel domov in še isto leto odšel čez Atlantik. Prvo zaposlitev je dobil v Kanadi, nato je za nekaj časa odšel v ZDA. Ko pa je poizvedel za svojega brata, se je vmil k njemu v Kanado. Tu seje kmalu po prihodu kot zaveden Slovenec včlanil v Zvezo kanadskih Slovencev. Ta organizacija je imela svoj časopis Edinost, pisan v slovenskem jeziku. Leta 1943 je bil Ludvik izvoljen za glavnega tajnika zveze. S pomočjo te organizacije so naši izseljenci zbirali pomoč za Jugoslavijo in leta 1946 kupili in odposlali v domovino rantgenski aparat za bolnico na Golniku. Po vojni se je 1946 začelo množično vračanje Jugoslovanov in po 22 letih seje tudi Ludvik odločil ter julija 1948 v Montrealu stopil na jugoslovansko ladjo Radnik. Po prihodu domov se je zaposlil v ZKGP Kočevje, kjer je delal v komerciali in pri odpremi lesa vse do upokojitve. Ves čas zaposlitve v Kočevju je bil aktiven in pokončen Slovenec. Sodeloval je tudi pri Slovenski izseljenski matici. Ludvik še danes rad obiskuje rojstno vasico in s puško na rami obnavlja zaraščene stezice in obuja spomine na otroške dni. Vsi njegovi prijatelji, posebno tisti iz KS Draga, mu za visoki jubilej iskreno čestitamo in želimo še veliko prijetnih dni med tistimi, ki ga imamo radi. A. PANTAR Ivan Petrič Pred kratkim so v Sodražici spremili k poslednjemu počitku Ivana Petriča, znanega gospodarstvenika, političnega delavca in priljubljenega krajana, kije bil rojen v Sodražici leta 1922. Že pred vojno seje zaposlil kot žični tkalec v Pletilnici Evgena Ivanca. Med vojno je delal za NOV, po vojni seje šolal in dokončal višjo upravno šolo, nato pa služboval v glavnem kot tajnik pri LIP v Ribnici in Kočevju, KLO Kočevje, občini Sodražica in občinski skupščini Ribnica. Bilje tudi direktor Ple-tilnice v Sodražici, ki seje takrat združila z Donitom Medvode. Nazadnje je bil kar tri mandatna obdobja, se pravi do upokojitve leta 1982, sekretar občinske konference SZDL Ribnica. Hkrati je opravljal več odgovornih dolžnosti v organih KS Sodražica in občine Ribnica. Razen tega je bil tajnik Gasilskega društva Sodražica, tajnik Radiokluba Ribnica, predsednik več režijskih odborov za razne gradnje v Sodražici, sodnik porotnik itd. Za svoje delo je prejel več odlikovanj in priznanj, med njimi red zaslug za narod s srebrno zvezdo, vsa tri priznanja OF, zlato plaketo Ljudske tehnike, srebrno plaketo za delo v telesni kulturi, zlato plaketo za delo v gasilstvu itd. Na domačem pokopališču so se od njega poslovili številni prijatelji, znanci, soborci in drugi. V zadnje slovo sta mu spregovorila v imenu krajanov in 'borcev Srečko Arko, v imenu gasilcev pa Anton Košir. Še posebno galjive so bile besede vodje delegacije iz pobratene občine Ar-cevia v Italiji, kije poudaril, da z Ivom izgubljajo zelo močno vez med obema občinama. Ivan Petrič je namreč kot prevajalec vedno sodeloval na sprejemih uradnih delegacij iz pobratene Arcevie, pomagal pa je tudi mnogim italijanskim prijateljem, ki so prišli v Sodražico ali Ribnico kot turisti in na zasebne obiske. J. PRIMC ZA IZGRADNJO BOLNIŠNICE Krajani Valantičeve in Trdinove ulice iz Novega mesta so v sklad za izgradnjo nove bolnišnice v Novem mestu prispevali 3.100 din namesto venca na grob pokojne Danice Modic-Lakner. Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevek zahvaljuje. «#<< ■ .** •■asf h; S Š8 US Milan Kocjan Na ljubljanskem pokopališču Žale so se v ožjem krogu sorodnikov, predstavnikov ribniške občinske uprave in borcev za vedno poslovili od znanega in priljubljenega Ribničana Milana Kacjana. Milan pravzaprav ni bil pravi Ribničan. Mama je bila Gorenjka, oče pa Štajerec. Rojenje bil v Ljubljani leta 1920. V Ribnico je prišel šele po vojni, saj seje poročil z Ribničanko. Najprej je delal pri železnici, nato pa v občinski upravi. Izučil seje sicer za graverja. To znanje mu je še posebej koristilo pri izdelovanju suhorobarskih izdelkov. Milan je znan po mnogih umetelno izdelanih plaketah, spominkih in slikah. Njegovi izdelki so pogosto prave umetnine in krasijo domove ne le po ribniški in kočevski občini, ampak tako rekoč po vsem svetu. Posebno so znane njegove upodobitve ribniških zdomatjev, krošnjarjev, lončatjev, pa »Ponočnega Ribničana s helebardo« itd. Še posebno se je potrudil kot borec pri izdelovanju simbolnih daril za domicilne brigade. Razen tega je skupaj z ženo izdeloval še druge suhorobarske izdelke, ki jih je šlo veliko v izvoz. Ribničanom bo ostal v spominu tudi kot pevec (20 let pri moškem pevskem zboru) in igralec. Bilje tudi avtor ali soavtor številnih zbadljivih ribniških pesmic in raznih potegavščin. Še danes, čeprav so minila že mnoga desetletja, se Ribničanje spominjajo, kako jih je z nekaterimi sodelavci potegnil, ko se jim je v domu TVD Partizan predstavil kot veliki Svengali. Skratka: čeprav rojen Ljubljančan, je postal s svojim suhoro-barstvom, smislom za šalo in potegavščine pravi Ribničan. Z njegovo smrtjo je Ribnica veliko izgubila. J. P. Njunih 50 let Zlata poroka Jožice in Franca Turka NOVO MESTO — V gostilni Jakše na Drski sta sredi februarja v krogu svojih domačih, znancev in prijateljev praznovala zlato poroko zakonca Jožica in Franc Turk z Mestnih njiv. Očeta Franca, ki ima danes že 75 let, se spominjajo mnogi starejši Novomeščani kot taksista. Šoferski izpit je opravil 1935. leta in se zaposlil pri bratih Dolmo-vičih, ki so imeli taksi službo. Štiri leta je zanje vozil šestsedežnega citroena, potem pa je z istim avtom začel na svoje. »Taksisti smo imeli na Glavnem trgu svoje mesto od vodnjaka do rotovža. Takrat je bil trg še pust in prazen. Ljudje so se za tiste čase kar veliko vozili s taksijem. Moji stalni gostje so bili sodniki in advokati, sem ter tja pa si je udobno vožnjo domov privoščil tudi manj premožen Dolenjec,« se spominja tistih časov Franc Turk. Z Jožico Medvedovo sta se vzela le nekaj dni pred razpadom stare Jugoslavije. Po vojni je Franc delal v Cestnem podjetju in Komunali, pred upokojitvijo pa se mu je spet stožilo po dobrih starih časih. Pokoj je spet dočakal kot taksist. Že petnajst let je upokojen, včasih pa se z ženo še usedeta v svojo »katrco« in se odpeljeta na obisk. Dobro polovico pokojnine si je prislužila tudi Jožica, saj je več kot dvajset let delala na Skupnosti za pokojninsko zavarovanje, predtem pa je doma gospodinjila. »Danes nama je lepo. Le da bi bil mir, pa čeprav je pokojnina majhna!« je za slovo dejala Jožica Turk. J. P. Ni bilo neodmevno, čeprav se prah ni dvigal za konji do Ljubljane Brežice niso na robu zato, ker nimajo Robbovega vodnjaka_ Gledano iz centra, seje na jugu naše slovenske države, res že skoraj na meji s Sotlo, »zgodila« julija 1990 etnološka razstava »Hrana 7 praznikov v Kapelah«. Gre za praznike, kakor sojih živeli prebivalci krajevne skupnosti Kapele. Zajema sedem vasi: Kapele, Jereslavec, Podvinje, Rakovec, Slogonsko, Vrhje in Župlevec. Naselja ležijo v ravnini, ki se spušča k reki Sotli. V omenjenih vaseh živi približno 1200 prebivalcev. Ne glede na žalosten izgled stavbe in nespodbuden prostorje v prebeljeni telovadnici osnovne šole Kapele razstavo požlahtnilo toliko stvari, da je kmalu zbledela črna misel o neustreznosti prostora. Razstavno opremo smo pripeljali iz Posavskega muzeja Brežice. Steklene stene, ki so ločevale hrano od obiskovalcev, so dajale občutek čistosti in »higienskega minimuma«, vseeno pa se človek med stekli ni počutil odtujenega, saj ga je niz sedmih pomembnih dogodkov, spremljan z resničnimi dokazi o tem, »kaj so jedli v stari ni«, popeljal v čarajočem krogu okoli svatovskega omizja v sredini. Od zibelke do fureža so rastli dogodki na razstavi, ves čas pa jih je okoli in okoli spremljalo budno oko belega svatovskega jagenjčka, vsega »naštikane-ga« s sladkornimi kodrčki, položenega med miroljubno in predvsem ljudsko zelenje asparagusovo. Ni manjkala kokošja juga z rezanci ne šarkelj z vdetim pušpanovim pušeljcem v sredini, ozaljšan s papirnatimi vrtnicami, ki jih je izdelala postarana ženska roka. Obilje hrane je bilo kos izobilju vezenin, ki so jih iz predalnika vzele in pogrnile gospodinjine roke le ob »ta velkih« praznikih. Razstavljenih je bilo na desetine najbolj značilnih in raznovrstnih prazničnih jedi, ki so si jih nekdaj privoščili. Poleg tistih resničnih so bila s fotografskimi povečavami prikazana še očem všečna jedila, ki se jih gotovo tudi usta ne bi branila. Celo napis na zgodovinsko mlajši torti je bodril namišljena mladoporočenca: »Naj bo sonce al’ vihar, naj bo srečen mladi par!« Kako bodeče pa utegne biti življenje, je opo- V TREBNJEM RAZSTAVA O DOMAČI OBRTI TREBNJE — Sedmega marca ob 11. uri bodo tu odprli 4. razstavo izdelkov domače in umetne obrti ter dobrot domače kuhinje, za sodelovanje pa se lahko izdelovalci omenjene robe prijavijo do 5. marca. Prijave zbirata Tone Zaletel v kmetijski svetovalni službi in Nataša Pandža na občini. Organizatorji pripravljajo razstavo v sodelovanju z ljubljanskim Domom in dr. Janezom Bogatajem, ki bo kot poznavalec domače obrti tudi govoril na otvoritvi. Razstava bo v stari osnovni šoli v Treb-njem in bo trajala do 11. marca. POIZVEDBA V letu 1944 sem se nahajal kot borec Ljubljanske brigade pri Tržišču na Dolenjskem in kot komandant 4. bataljona vodil vojaške operacije na tem območju. Enaintridesetega maja zgodaj zjutraj je bil napad na Tržišče. S 4. bataljonom smo napadali z Malkovca. Komanda je bila »Naprej!« in borci sojuri-šali. Skočil sem v nasprotnikov bunker in zagledal tam vojaka. Bil je s črno odejo pokrit čez glavo. Potegnil sem mu odejo z glave in pogledala sva si iz oči v oči. Povedal mi je, da je ranjen. Rekel sem mu, da lahko leži naprej, in mu nisem storil nič žalega. Mogoče je tisti človek še živ. Če bo prebral tale zapis, ga prosim, naj se oglasi, čeprav je od takrat minilo dobrih 45 let. STANE CIMERMAN Šmihelska cesta 5, tel.: (068) 24-095 minjala sladica v obliki ježa, ki niti hrušk ni pozabil doma. S posluhom sestavljen poročni šopek je bil rekonstrukcija »paketa« (= poročnega šopka) iz povojnih let. Zanj se je potrudila Cvetličarna Colarič v Brežicah. Kapelska godba je imela pač povsod v življenju »Kapeuca« prste vmes. Ni skoraj svatovske slike brez muzike, ne velke maše, ne pogreba. Kapelska muzika hodi s človekom od rojstva do smrti. Vkorakala je tudi na pričujočo razstavo. Z onega konca razstave, od koder je dišalo po kurji juhi, so se svetile krstne pogače v obliki pletenice in pletenega srca. Oglasila seje rjava kokoš, kije bila tudi na razstavi, vsa živa in našopirjena, in je sodila k znanilcem rojstva in krsti tkom. Belo krstnih srajčic in pregrinjal je peljalo do keliha prvega sv. obhajila z vsem pripadajočim, od bele lilije, bele obhajilne obleke, prvega m61ka in mašne knjižice do konjske vprege, kije popeljala prvoobhajanca k obredu. Za »firmo« (= birmo) je bilo še bolj slovesno: s fotografij zrejo fantiči s kravje-ki, klobuki s kratkimi krajci in čevlji iz boksa, v novih gvantih, kajpada. Ob birmi je spet zadišalo po župi, pečenem in pohanem mesu, nato po kolaču. Žetev je pripovedovala o »lepih« časih, ko so žanjice na roke žele, škrici pri ruti pa so jim, pošti rkani z moko, trdo stali. Del razstave o žetvi je bil sončen in vesel, z vonjem po snopju in slutnji po šegavosti. Praznični predpasnik seje belil v ozadju zlato rumenega venčka iz klasja z rdečimi papirnatimi rožami maka in belim poljskim slakom. Iz jer-basa je zadišalo po klobasah, ki so jih vedno prihranili za čas žetve. Dišalo je tudi po belem kruhu, čebuli in vinu. Krajevni praznik Kapčl je velika maša, dan Marijinega vnebovzetja, 15. avgust. Kdo ga je kdaj zamudil? Kapeuc že ne! Razstava je dala slutiti, kaj je ta dan pomenil ljudem. Bilo je veselje in petje in muzika, nazadnje še veselica in ples. Pa štanti z leetovimi srci, konjički, molki. Dan z okusom po medici in »grahlleju«. Kot zadnje je bilo z razstavo prikazano dogajanje ob »furežu« (□ kolinah), ki je bil velik družinski praznik. Po jutranjem kozarčku žganja so se oprijeli nabrušenih nožev in postorili vse do razkosanja prašiča. Tedaj je zadišalo po pečenih jetrih in kislem zelju. Do večera so izdelali krvavice, mesene klobase in razrezali slanino. Na furežni večer so si KDO CEPI DLAKO Z Jožetom Logarjem iz okolice Novega mesta, ki mi v rubriki »Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«' očita dlakocepstvo in pretiravanje, ni mogoče razpravljati, ker je dal svoje mnenje brez kakršnihkoli konkretnih argumentov. To pa je seveda zadeva, kjer so nekomu palačinke všeč, drugemu pa ne. Škoda je le, da bralec iz svoje zakladnice snovi, za katere ve, da so pomembne za obdelavo in pisanje, ni posredoval nobene ideje, saj bi jo rade volje obdelal, verjetno pa tudi kolegi iz Dolenjskega lista. Se lahko priporočim? MILOVAN D1MITR1Č Kaj pišejo drugi Osvobodilna ali državljanska vojna Do sprave ne bomo prišli s preobračanjem zgodovine, površnimi in približnimi oznakami dejstev ali celo manipulacijo, marveč le z raziskovanjem resnice In kaj bi bilo potem s tisto slovensko domovino, ki so jo baje domobranci kot pomožne SS-enote branili pred komunisti? Kaj bi bilo z njo potem, ko so italijanski in nemški okupatorji takoj po kapitulaciji Jugoslavije Slovenijo razkosali, začeli njene prebivalce razse-Ijevati, množično odvažati v nemška in italijanska taborišča pa zapirati, mučiti, obsojati na smrt, streljati talce, požigati vasi, kaj bi po morebitni Hitlerjevi, pa četudi kratkotrajni zmagi od domovine Slovencev sploh še ostalo? Zato se nam, kljub temu da obsojamo protizakonite, nečloveške povojne poboje razoroženih domobrancev in njihovih družin, spričo napisa na grobovih teh žrtev »tudi mi smo umrli za domovino« nehote vsiljuje vprašanje za katero domovino pa so se na strani Mussolinijevih fašistov in Hitlerjevih esesovcev sploh lahko bojevalli in za katero domovino so potemtakem v resnici umrli. Čeprav ni mogoče izključevati osebne odgovornosti za posameznikove politične opredelitve, pa krivda za slovensko oborženo kolaborantstvo, ki je v okoliščinah pretekle genocidne vojne v resnici pomenila narodno izdajstvo, v največji meri zadeva politične veljake najbolj številne Slovenske ljudske stranke in predstavnike Cerkve. Ti so, ozkosrčno varujoč svoje oblastniške pozicije, svoje politične in materialne interese (fevdalno veleposest Cerkve) v usodnih trenutkih, ko je šlo za narodovo preživetje, raje kot jasno opredelitev in upor izbrali dvolično, preračunljivo taktizer-stvo ter zavrnili ponudbo za koalicijo z OF. Čeprav bi v nji spričo svoje številčne moči in tudi političnih izkušenj ne- dvomno zlahka obvladovali hegemoni-stične partijske apetite in krotili boljše-viške »manire« in bi v tem primeru povojna slovenska zgodovina lahko precej drugače potekala, kot je. Ni izključeno, da bi močna in vojaško uspešna slovenska odporniška koalicija lahko računala tudi na samostojnost; če ne govorimo o velikem zlu, ki bi bilo lahko prihranjeno slovenskemu narodu tako med vojno kot po nji. Trditve, da SLS ni mogla v koalicijo s komunisti, ker bi si jo ti nasilno podredili, so nesmiselne; če bi bile mišljene resno, bi kazalo, da so klerikalni politiki sami nasedli svojim propagandnim fa-mam o satanizmu komunistov —kar je pri izkušenih politikih malo verjetno. Vsekakor pa so s svojo ozkostjo in preračunljivo omahljivostjo zapravili eno od največjih političnih priložnosti, kijih je kdaj imela Slovenija za to, da se presežejo jalova, ideološka nasprotja in strankarski interesi ter se Slovenci v skupnem boju proti okupatorjem povežejo v čvrsto, notranje uravnoteženo narodno skupnost. Zato lahko ugotovimo, da voditelji Slovenske ljudske stranke in Cerkve niso odgovorni in krivi samo za to, kar so med vojno delali in storili, ampak so odgovorni in krivi tudi za tisto, česar niso storili, pa bi bili morali storiti, ker se niso opredeljevali in delovali samo v lastnem imenu, ampak tudi v imenu vsega ljudstva kot njegovi izvoljeni predstavniki. Danes nekateri nasprotja in boj med tako imenovano levico in desnico vse od začetka vojne pa do lanskih prvih demokratičnih volitev kar počez ozna- čujejo z državljansko vojno, kar hočeš nočeš spominja na nekdanje etiketiranje, ki kot vemo, ustvarja samo zmedo in nesporazume ter omogoča ribarjenje v kalnem. Da po dolgih letih prisilnega molka čustveno nekontrolirano in pristransko reagirajo posredno in nepo- • »Po mojem gledanju današnje krize sploh ni mogoče niti presojati po takem ali drugačnem ocenjevanju NOB niti zaradi današnjega stanja in poti, ki nas je pripeljala v današnjo krizo, presojati NOB drugače, kot ocenjujemo. Namreč kot vrh dosedanje slovenske zgodovine... Sedanje stanje v ničemer ne omogoča in v ničemer ne spreminja naše sodbe in ocene boja za narodno osvoboditev, toda zmaga v NOB in pravilno stališče komunistične partije med drugo svetovno vojno tudi ne pomenita več legitimacije za oblast v letu 1985. (dr. BOGO GRAFENAUER _________________________leta 1985) sredno prizadeti, je neizbežno in razumljivo. Da pa s približnimi in površnimi oznakami manipulirajo novinarji in politiki, je sporno tako s strokovnega kot političnega stališča, zlasti v razmerah, ko po desetletjih sistematične ideološke indoktrinacije in prikrojenih resnic po eni strani, po drugi strani pa z danes v tisku precej razširjenimi, nič manj ideološko pristranskimi »antitezami« le-teh, zapadamo v vse večjo zmedo in mi-stifikatorstvo pa tudi v senzacionalistično plitvost in v stare, jalove ideološke konfiitke. DRAGA AMAČIČ (Delo) privoščili hrbti vno župo z rezanci in pečenko. Številne jedi, ki sojih za razstavo pripravile ženske iz sedmih vasi obravnavane krajevne skupnosti Kapele, so v prostoru zaživele predvsem zaradi ponazoritve in ozadja sedmim ključnim dogodkom v življenju kapelskega človeka. Dihale so klobase, šarklji, jagenjčki, juha, živa kokoš v košari, bele vrtnice v poročnem pušeljcu, kita iz gozdne lipice, ki je krasila vhod v svatovsko pojedino, pšenično snopje v ra-stavi, celo nevestin »šlajer« nad svatovsko mizo je rahlo podrhteval. Nad 100 fotografskih povečav in 300 eksponatov je vsebovala razstava »Hrana 7 praznikov v Kapelah«. Ob ogledovanju soji sproti vdihnili dušo ljudje, ki so doživljali opisovane praznike in le kdo se ni vsaj enkrat v življenju pobliže spoznal vsaj z enim od teh ključnih dogodkov! 140-letnici gasilske kapelske godbe je bila posvečena razstava v sosednjem prostoru osnovne šole Kapele. To in razstavo o hrani sedmih praznikov sije v treh dneh vročega julija 1990 ogledalo preko 3.000 ljudi. Ogledala si jo je množica ljudi iz ljudstva, Kapcuk in Kapeucev, bila je razstava »iz ljudstva ljudstvu«, ob njej pa sem zaman pričakovala svoje znance po stroki. V centru se baje dogaja vsemogoče. Imajo Cankarjev dom, imajo tudi konje, za katerimi se dviga prah, in pravijo, da jih od tega prahu veliko kiha. Kako je, če se na robu kaj dogaja? Postavim v letu 1989, ko je Posavski muzej slavil 40-letnico svojega obstoja. Pripravili smo temeljito razstavo o delovanju našega muzeja, kije bila po moji presoji nekonvencionalna in v določenih načinih šokantna. Za razliko od vročega (morda nemogočega) julija 1990 je bila na ogled v zmernem oktobru in novembru 1989. Pa tudi letni čas ne zavdd. Naših strokovnih kolegov, še t.i. »matičnih«, tudi na posebno povabilo ni bilo. Vendar so prišli novomeški in belokranjski. Kje si, obrobje? Kjer si. Odmaja 1989 do januarja 1989 smo delavci Posavskega muzeja Brežice pripravili v izložbenih vitrinah prazne Agrariine trgovine v nekdanji Lebarjevi hiši v Brežicah 15 muzejskih razstavic z najrazličnejšimi temami. Predstavili smo brežiški stari most nekoč in danes, peko kruha in kuhanje v peči v preteklosti, notranjost kmečke in meščanske sobe, modo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja v Brežicah, varovanje kulturne dediščine v Posavju, arheološke najdbe, praznovanje 1. maja po starem, starejše in očesu ljube eksponate iz Posavskega muzeja, delo slikarja F. Stiplovška, založništvo v Posavskem muzeju, Brežice na starih fotografijah, šege na Miklavževo v Posavju, božične šege in novo leto. Izložbena okna so v najprometnejšem delu Brežic nasproti edinega hotela in pet korakov od slovitega kafiča Vrtnica. Spričo spominov je prostor pred izložbo postal shajališče starih Brežiča-nov. Ganljivo je bilo videti, kako jih spomin na nekdanje dni poživlja in radosti. Vhod med izložbenimi okni je že več let zaprt, toda predmeti v izložbi so bili tako vabeči, daje marsikdo poskušal vstopiti v ta hram, ki že zunaj obeta. Trčil je vsakdo na povečavo »dosjeja« Posavskega muzeja, vpeto za steklom vhodnih vrat, z osnovnimi podatki o delu in delavcih Posavskega muzeja. Prireditev »Ljudski godci Posavja«, kije Dotekala v novembru 1990 v Motelu Čatež pri Brežicah, je spremljala muzejska razstava »Ljudski godci in glasbila« v omenjenih izložbenih vitrinah. Razstavljenih je bilo 31 glasbil in 9 fotografskih povečav. Razstavico je spremljala ljudska glasba iz zvočnika nad izložbo in nastop godcev s citrami in harmoniko pred izložbo. Ko smo pripravljali razstave v izložbah, so nas spraševali, kaj bo naslednje, in so pričakovali vsakih 14 ali 21 dni novo. Ni bilo neodmevno, čeprav se prah ni dvigal za konji, posebno ne do Ljubljane. Brežice niso na robu zato, ker nimajo Robbovega vodnjaka. IVANKA POCKAR PESNIK DRAKAT.K Someščani o posegih v mesto Dijaška anketa o po-staji, trgovini in mostu Že dalj časa v Novem mestu ni bilo skoraj nobenih vidnejših sprememb, sedaj pa dograjujejo kar tri pomembne objekte. Eden od teh je avtobusna postaja, ki jo že več mesecev uporabljamo, kljub temu da še ni dokončana. Veliko vprašanje je tudi, kdaj bo, saj nihče ne dela več na njej. Drugi je trgovina, ki nastaja na stari avtobusni postaji. Tretji pa je most, ki si ga Novomeščani že dolgo želimo. Naju je zanimalo, kaj o vsem tem mislijo najini someščani. MIA (37), laborantka: »Moti me gradnja mostu. Zunaj v svetu nikjer ne gradijo mostov in obvoznic mimo bolnišnic, lekarn. Tudi mi bi se morali zavedati, da bolnišnice moti hrup, ki ga ustvarja promet. Glede trgovin nasploh pa se mi zdi, da ni dovolj dobro poskrbljeno za dovozne poti in parkirišča. Morda bo to pri novi trgovini bolje urejeno.« BOJAN (34), uslužbenec pri Glob-touru: »Most mi je prav všeč. Lokacija je dobra, saj bomo tako, prej doma. Mislim pa, da se vse gradi veliko prepočasi. Namesto trgovine bi lahko zgradili gledališče ali kaj podobnega. JULIJAN (48), dipl. pravnik: »Vse spremembe so dobre. Vprašanje je, kaj je najbolj nujno. Mislim, da se vse gradi v najbolj neugodnem času. Most bi morali zgraditi že veliko prej, saj je center preobremenjen. Glede trgovin v Novem mestu bi rekel, da imajo slabo ponudbo.« TONČKA (29), prodajalka: »Prav je, da se gradi, vendar ne gradijo na pravih mestih. Veliko stavb podirajo, pa spet na novo gradijo. To mi ni všeč. V mestu je tudi premalo zelenja, tisto, kar ga je, je tudi že uničeno.« STANKA (42), profesorica: »Naše mesto doživlja prehitre spremembe, premalo strokovnih posegov. Lokacije trgovin so vprašljive. Najprej bi morali upoštevati že obstoječe in potem graditi nove. Glavna cesta bo šla mimo Gimnazije. Zmeda je velika. Odgovorni za gradnjo cest ne upoštevajo šol, bolnišnic.« HELENA GABRIJELČIČ BARBARA RIZVANOVIČ ffiMEB'« tiftOcUviitoo' NA RAZSTAVI Že od kulturnega praznika je v Lj^ knjižnici razstava razglednic in mini*1) nih knjig. Razstavljene so razglednice« lokranjskih krajev, od najstarejših do' našnjih. Razstavljenih je tudi nekaj »J iz tega področja. Zanimive so tudi H*|« turne knjige; od tega je nekaj otroški* nekaj knjig za odrasle. Tudi učenci«? šole smo si pri uri slovenskega jezikal? dali to razstavo, ki nam jo je tovanž knjižničarka temeljito razložila. ,, ANITA MATKOJI Črno«1' OBISKALI SMO MIHAELO VOVK j Obiskali smo gospo Mihaelo Vj>J kije stara 78 let in živi v Irči vasi. šem kraju slovi kot dobra pevka s1* ljudskih pesmi. Na obisku pa naj« pokazala, da je prava mojstrica 1«* ročnem pletenju. Gospa Mihaela/ večkrat pela na Radiu Ljubljana, sM s sestrami pa je nastopila tudi nav kem odru Cankarjevega doma. PJ netila nas je z veliko pesmimi, ki s« nam neznane, zato smojih posnehjj hranimo v arhivu šole kot po^ dragocene. ,, DARJA STANIS^ SANDRA MRZLIKAR- j OŠ Milke Šobar-N*' Novo a? OBISKALI SMO NOVO MESTO 1 V deževno sneženem dnevu smo S*® pravili na ogled Novega mesta. Me* bilo čudovito, prednovoletno okflj'3 na stotine lučk je krasilo pročelja hjs'f parkiriščih Glavnega trga pa so meščene stojnice. Na njih so pr0jJ okraske, sladkarije, igrače, oblačila, metiko, voščilnice. Ogledali smo SC vodnjak, Prešernov trg, Kidričev trg/ trg ter Glavni trg, najstarejšo ulico Kapitljem. Mokri, a veseli novih “ nanj, smo se vrnili v šolo. „; LF.A NOVAK-! OŠ Milke Šobar-N»! Novo «"■ • Če nimaš občutka za poučevanje, je najbolje, da izhlapiš iz šole. (M. Prosen) • Majhen narod ima več idej kol možnosti, da jih uresniči. (C. Zlobec) • Če smo se prostovoljno združili, naj bi se prostovoljno še razdružilL (C. Zlobec) • Moč se rodi iz prisile in umre zaradi svobode, (da Vinci) ZIMSKI ŠPORTNI DAV Po dolgem času smo zopet pravo, mrzlo zimo. Želeli smo jo , in tako smo se odpravili na špothJU Smučarji so odšli na smučanje na G« j Brezje, sankači pa smo se sankali j rem smučišču v Črmošnjicah. Vserflf j lo prav. Vse seje izteklo brez nesreč.1' kaj sank je bilo polomljenih. UpafJ to ni zadnja zima s snegom, saj si t*1' športnih dnevov še želimo. ---, MATl^ 3 ANITA I Biba iz Studia D Kdo in kakšna je radijska Biba, Majda Kušer — Ambrožič NOVO MESTO — Majdo Kušer-Ambrožič poznajo predvsem najmlajši poslušalci dolenjskega radia, Studia D. Oglaša se vsak večer nekaj minut pred 7. uro zvečer v radijski Bibi. Že pred dvema letoma, ko seje prvič pojavila v tej oddaji, sojo otroci vzljubili, in po pismih, kijih dobiva, bi lahko sodili, da ima kar precej poslušalcev. Otroci radi prisluhnejo pravljicam, ki jih zna tako povedati le Biba, prek telefona rešujejo uganke, ki ponavadi zrastejo kar v bibini glavi, otroci pa so še posebej prijetni sogovorniki, kadar teče telefonski pogovor. Biba zna iz otrok izvleči besede, stavke in zgodbe, da jih starši pri radijskem sprejemniku komajda prepoznajo. »Velikoje otrok, ki me redno kličejo, večkrat z mano govore pred oddajo in po njej. Otroci se radi pogovarjajo, saj v veliko družinah starši za to nimajo časa,« pravi Majda. Radijska Biba je vzgojiteljica, zaposlena kot pedagoški vodja v vrtcu Ostržek v Bršljinu. »Vesela sem, da se je pričelo tudi v vrtcih marsikaj spre- Majda Kušer-Ambrožič j minjati. Pravih učnih načrtov ni % tovarišica mora upoštevati želje ot( ^ i iz trenutnega razpoloženja. Tako doseže, da je otrok bolj sprejemlj'v. |( snov, od vzgojiteljeve iznajdljivostjo odvisno, kdaj se bodo česa resnj® tudi naučili in kako. Želimo, da oti*J pridejo v vrtec zato, ker jim je lepše in prijetnejše, ne pa zato, kef oče in mati morala v službo,« le.u konec povedala radijska Biba* J Kušer-Ambrožič. ..c J. PAVl^1 DANE ZAJC - V šoli. njenem ožjem in širšem okolju ter v domačem okolju poteka že od oktobra 1990 projektno učno delo »Dane Zajc v besedi, sliki, glasbi in igri«. Projekt se bo končal 21. marca letos z veliko predstavo v Domu kulture v Novem mestu. Dane Zajc bo tam recitiral pesmi in se pogovarjal z nami. (Besedilo Irena Vardijan, 6. b, OŠ Grm Novo mesto) ŠTEVILNI — Izvenšolske dejavnosti omogočajo učencem, da razvij^,/ sobnosti in interese na vrsti področij. V OŠ Katja Rupena deluje kar 45 * Jš nih skupin. Na sliki: ena od skupin pri delu. (Foto: Zdravko Vidrih, foW11 OŠ Katja Rupena, Novo mesto) 1 I »Brez osebnih stikov v svetu ni poslov« jrj .ospodarska zbornica Slovenije je nec januarja že dvaindvajseta podelila na-**e.u izjemne gospodarske dosežke. Med slu~rir s^ovens^imi direktorji, ki so si letos pri- 10 Pntnvn i-trs\ Is /1 nriTM/iM iV> t/i grade sfurr ‘"Jven','i‘'r“ uireKiorji, ki so si letos pri-u st ,o%ot0 vo 0Pazn° stroko vno priznanje za Pesno vodenje, ekonomičnost proizvodnje, ‘tcrtrto prilagajanje tržnim razmeram, visoko ukovost in usmerjenost na tuje trge, je tudi yg Miloš Kovačič, od leta 1984 prvi mož no-ptneske Krke. Pod njegovim vodstvom se je rka leta 1 989povzpela na prvo mesto lestvice , 7uspešnejših podjetij v Sloveniji rwi,ire"ski Premier Lojze Peterle je na Podelitvi nagrad Gospodarske zbornice iz-ect}° Poudaril, da ste se nagrajenci izka-; v,razmerah, ki dobremu gospodarjema niso naklonjene, ko so podjefia izpo-lavljena raznim nedomišljenim gospodarno tri. u^reP°m- Res’ kako lahko v teh i , časih in razmerah naše podjetje, tno Krka, dela uspešno? eriP^-IČ: »Najprej bi rekel, da je ta na-z i aPriznanje celotnemu kolektivu. Mi smo v na Pedh letih praktično podvojili rezultate znn°1ta^em ‘n lajem trgu z enakim številom poslenih. Januarja 1985 nas je bilo 4 tisoč, kr e.sie v Krki celo sto manj zaposlenih. Tozda' Sm° ^ milii°nov dolarjev izvoza, jino^° ‘mamo 110 milijonov, uvoz pa jeza tret-Sm rrtanjSL Domačega farmacevtskega trga l„ ■ ,me!i takrat tudi za okrog 60 milijonov do-mut V’ Z^aj Sa je za 120 milijonov. Neto aku-pret]ClJa-ie takrat 2, zdaj je 8 odstotkov, srertllem ka so bistveno povečala lastna štev ' Kfka ima 75 odstotkov lastnih sred-pa i ‘n Z-‘ ko n' nikjer denarja na posodo - če rede lre^a Z(‘l° drago plačati - to daje iz-posln dohodek. Tu je bila tudi reorganizacija v hrV?n^a ^zadnjih petih letih smo poslovali Varij ° le*lc‘h pogojih hitre inflacije, deval-ki JI' tako. rekoč dnevnih sprememb sistema, teke d 7,,m m' h‘,ro prilagajali. Nismo imeli zahi f0f°r°čno zakoličene strategije, kot seje f CKi° na razndt konferencah, kongresih in i2 i’ ‘e,ni plani so bili le fikcija Borili smo se pla„arlak v kvartal, v petih letih smo imeli 20 smo °hi, ,rin,esečnih. Bili smo fleksibilni, nekaj li vef S° Vze^lz proizvodnje ali nečesa naredi-flacijn 'e Pred petimi, šestimi leti, ko je bila in-misijo >samo<< 38-odstotna, sem predlagal kole izr,’ ]a P°s*° vanJe v pogojih inflacije, v kateri in^ no P°membno, kaj kupuješ, koliko časa kot n a,za^°gk zaloge morajo biti minimalne, tainj, '.Potskem, faktor obračanja mora biti daso V"rikral velP’lln' Komisija je dosegla, lo govorni ljudje vse spravili pod kontro- ’ esprihvin odliv denarja »POVPI«je bil pri 7 nas projekt za stalno spremljavo angažiranja denarja. Formulo sem ponudil tudi drugim, a so mi kolegi, veliki generalni direktorji v Sloveniji - ki so potem prišli v težave in vsi tudi niso več direktorji - rekli, da so tu zato, da bodo inflacijo uničili s politiko, ne pa, da bodo ustanavljali komisije, kako v njej poslovati. Naš rezultat je skratka sinteza vseh teh prizadevanj, upam da bomo tudi na lestvici uspešnih podjetij za 1990 prvi ali vsaj zelo visoko.« • V teh letih ste v Krki precej investirali... KO V A ČIČ: »Da, a zelo racionalno. Šli smo se tako investicijsko politiko, da res investiramo samo v program, ki stoji in za katerim stoji napredek, še večji izvoz, še večji profit. Da bi kar nekaj zgradili, potem bomo pa videli, kako ho šlo, ne, tega ni bilo. V tem obdobju smo se prioritetno orientirali na restavriranje kompletne farmacevtike, ki y Krki pomeni kar 95 odst.profita, sicer pa je njen delež v prodaji 75 odst. Obnavljali smo oddelek za oddelkom in prihajali na kvaliteto, ki jo zahteva Evropa 1992 oz. Amerikanci. Zdaj smo v zaključni fazi, oddelki so na svetovnem nivoju, kot zadnji bo v pol leta goto v oddelek mazil in sirupo v. Potem pa bomo obno vili še fermentacijo, kije stara že 20 let in tudi kapacitete ne zadoščajo. Za nas je važna, ker za izdelke, antibiotike, ne uporablja nobenih uvoznih surovin, ampak le domače, naravne in je naš glavni izvor konvertibilnega izvoza« • Poleg farmacevtske ste spravili na visoko raven in naredili donosne tudi druge Krkine dejavnosti... KOVAČIČ: »Imeli smo srečo, da smo z manjšimi dodatnimi investicijami, z boljšo organizacijo in boljšo kvaliteto uredili tudi tiste deja vnosti, k i so malo capljale za najbolj raz vito dejavnostjo. To je predvsem steklarna, kije bila problematična, zdaj pa pozitivno dela, je tudi izvozno uspešna in je zelo dobro organizirana, kompjuterizirano vodena, z dobro produktivnostjo. Druga taka dejavnost je turizem, ki je bi! zmeraj v izgubi, zdaj pa smo v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, v Strunjanu in na Otočcu dosegli tako kvaliteto, da so ljudje zadovoljni, kapacitete so ob dokaj visokih cenah stalno zasedene in je tudi ta dejavnost uspešna. Prizadevamo si. da bi bili tudi v turizmu na takšni ravni, kot smo v farmaciji, to pa pomeni, da moramo imeti na enega uslužbenca tri postelje in tak dohodek, da plače v njem ne bodo predstavljale več kot 35 odst. Z dozidavo y Šmarjeških Toplicah, ki gre h koncu, in y Dolenjskih Toplicah bomo pridobili vsaj 200 postelj, zaposlenih pa ne bo nič več. Stremimo tudi za čim-bolj kvalitetnimi zdravstvenimi uslugami v našem zdraviliškem turizmu. Tudi dejavnost pomožnih zdravil, zdravilnih zelišč smo spravili na primeren nivo, zdaj, ko smo kupili Iskro v Bršljinu, pa jo bomo še zaokrožili v proizvodnem in marketinškem smislu. Tudi kozmetiko, kije ena naših dopolnilnih dejavnosti, bomo posodobili. Odprli smo nove razvojne laboratorije, urejujemo pa tudi proizvodne prostore. Tako bo vsaka od dejavnosti zaokrožena in bo odgovarjala zahtevam, kijih pogojujejo v svetu, da lahko trguješ z njimi. Izredno važen je razvojni institut, naredili smo novo predklini-ko, ki jo bomo še nadaljevali, in tu smo najmočnejši v Jugoslaviji. Zdaj moramo prioritetno narediti inštitut za zagotovitev kontrole in nov tehnološki inštitut. Če nimamo tega, nimamo pogojev za kvalitetno proizvodnjo. Spomladi mislimo začeti graditi poleg upravne stavbe še eno takšno, v njej bodo y glavnem razvojne službe: razvojne farmacevtske službe, služba za razvoj novih projektov, ki smo jo zdaj formirali, razvoj informatike, veterine, knjižnica, patentne službe itd. Tudi v Ljutomeru bomo zaenkrat razširili kapacitete in povečali vitaminsko mineralno proizvodnjo, lam pa bomo delali tudi veterinarske proizvode, ki se v Novem mestu mešajo z drugo proizvodnjo, pa se ne bi smela.« • Tudi varstvu okolja se ne izmikate... KOVAČIČ: »Nikakor. V dveh, treh mesecih bo končana naša čistilna naprava. To je ogromna investicija v vrednosti skoraj petih milijonov dolarjev, a brez tega ne moremo raz vija-ti naprej fermentativne proizvodnje.« • Večina podjetij pri nas zdaj bolj ali manj hiti z reorganizacijami v mešana podjetja, delničarske družbe itd. Kako je s tem v Krki? KOVAČIČ: »Jasno, da so ti projekti vezani na kompletno no vo organizacijo Krke glede na novo zakonodajo v zvezi s privatizacijo, delni-častvom, itn. Najprej se mislimo zdaj, že v prvem polletju, organizirati po področjih kol samostojne kapitalne firme z omejeno odgovornostjo. Svoja firma bo Krka Novoterm, svoja firma bo Krka Zdravilišča pa Krka Kozmetika, Krka Kemijsko farmacevtska tovarna. Tovarna zdravil Krka bo mati s kapitalom v vseh teh firmah. Ko bomo s pomočjo konzultantskih firm od zunaj to naredili, pa bomo šli na o vrednotenje teh firm in določitev vrednosti delnice enega takega dela. Danes se ne moremo pogovarjati o privatizaciji niti o delničarstvu, o realni vrednosti delnice naše firme, če je vse pomešano, od gradov do farmacevtike. Takrat bomo tudi naše partnerje, tuje in domače, zainteresi- rali, da bodo odkupili del delnic. Potem se bomo šele organizirali, kot se po svetu, v delničarske družbe z upravnimi, nadzornimi odbori in si seveda prizadevali za čim večji profit, na osnovi katerega bo čim večja dividenda ene delnice. Želimo tudi, da bi bilo čimveč delavcev Krke delničarjev Krke, kerje rezultat pošlo vonja potem gotovo boljši. Bolj se skrbi za racionalno poslovanje, to je še celo boljše kot samoupra vljanje.« • Ima Krka ra vno pra v, preveč ali premalo zaposlenih? KOVAČIČ: »Seveda se postavlja tudi vprašanje kadrovanja. Mi že delamo analizo, kje je preveč ljudi za tak rezultat. Če je v manjši fa-briki 50 ljudi preveč, bi bil brez njih rezultat takoj za milijon dolarjev boljši Iskali bomo rezerve, naš plan je prestrukturirati, kjer se pač da. V turizmu jih bo preveč, izolacije bodo tako avtomatizirali, da jih bo preveč, treba jih bo prekvalificirati, da bodo lahko delali drugje. Veliko ljudi gre p pokoj, zdaj 100 na leto. ker smo dokaj stara firma. Ne bomo jih nadomeščali Ko delamo posnetek tovarne, že zdaj vidimo, da bi taisti rezultat, 500 milijonov mark letnega prometa, dosegali s 400 ljudmi manj, to pa je 8 milijonov dolarjev zaslužka več.« • Krka naj bi torej imela tri tisoč in nekaj ljudi... KOVAČIČ: »Tako nekako, da, pri današnjem ali nekoliko povečanem obsegu poslovanja. Edino če bi zgradili kakšno novo tovarno, bi bilo delo vnih mest več. A danes ni čas za nove tovarne, ker ni nobenih kreditov, lastnega denarja pa za to ne moremo dati Tovarno lahko zidaš, če dobiš vsaj 70 odstotkov kreditov v bankah pod ugodnimi pogoji Če bodo kdaj ti časi, bomo gradili, saj programe imamo. Jasno, da so v zaposlenih rezerve, ker smo vsi veliko zaposlovali, saj osebni dohodek y stroških ni pomenil nekaj bistvenega, zdaj pa pomeni, posebno z novo obdavčitvijo. Za plače moramo dati nesečno 10 milijonov mark, ki jih je treba zaslužiti« • Kakšna se vam kaže prihodnost glede na zdajšnje jugoslovanske razmere? KO VA ČIČ: »Se zmeraj mislimo, da predlog o tej zvezi samostojnih držav v Jugoslaviji ne pomeni, da bi se ekonomsko odtujili. Računamo, da bo to še zmeraj odprto tržišče, da bomo pač trgovali s samostojnimi jugoslovanskimi državami, da bomo tako trgovali tudi z ruskimi, če bodo samostojne republike. Na to smo pripravljeni, posamezne republike tako tudi že obdelujemo, tako celo že trgujemo. To seveda pomeni druga pota, več ljudi, več znanja, večjo angažiranost, boljše marketinške službe. Prej smo trgovalisamozMosk vo, z enim človekom, zdaj pa se vsaka republika, oblast, mesto oskrbuje za sebe, in če hočeš danes trgovati s SZ, moraš trgovati tudi s Sibirijo, treba je iti v Ukrajino, Vladivostok, v Leningrad posebej, v Moskvo posebej, da ne govorim o Gruzincih, itd. Z vsemi je treba imeti kontakte, poznati moraš ministre za zdravstvo, šefe farmacevstkih služb, direktorje farmacevtskih tovarn, šefe lekarn v teh republikah. Mi se že organiziramo y tej smeri, jemljemo nove, lokalne ljudi, ki delajo tam za Krko.« • V tej funkciji so tudi nova Krkina predsta vništva... KOVAČIČ: »Da, nova predstavništva in novi lokalni medicinsko informativni sodelavci. Odprli smo predstavništvo v Moskvi, s tem da imamo ljudi tudi i’ Ukrajini, v Sibiriji, Gruziji, lokalne sodelavce v Varšavi Pragi, Budimpešti, Bratislavi itd. Na istem principu delamo s Srbijo, kjer imamo ekipo sodelavcev, tako zdaj postavljamo sistem po vseh republikah srednje in vzhodne Evrope. Mislimo, da je to za nas zdaj še večji trg, ker so se ozemlja bolj odprla. Že letos smo delali tri variante plana.Krka-jugoslavija, Krka-Slovenija, K rka-International. Mislim, da ne glede, kako s to Slovenijo bo, bo Krka morala biti internacionalna kompani-ja, ki bo morala ogromno izvažati. Farmacevtske tovarne v manjših evropskih državah, na Finskem, v Luksemburgu, s katerimi se lahko primerjamo, delajo pač 90 odstotkov za tuje tr- ge. Imeti pa bomo morali dober, kvaliteten asortiment, da bomo konkurenčni firmam, ki so tudi na teh trgih. Biti bomo morali enako dobri kot italijanska, avstrijska, madžarska farmacevtska firma. Z nemškimi giganti, ki so nekaj posebnega, pa se je seveda težko primerjati« • Kaj bo to pomenilo za vaš razvoj? KOVAČIČ: »V farmacevtsko kemijski stroki mora biti nek odnos med licencami in lastnim: lastno seveda ne pomeni, da bi sami iznašli zdravilo. Tega je zelo malo. Vodilne kom-ponije v svetu dajo za razvoj in raziskave 15 do 20 odstotkov odprodaje, prvih 20 na svetu daje letno za to po 500 milijonov dolarjev. Tega cela Jugoslavija nima. Zalo moramo imeti odnose s temi firmami, ki nam dajejo v proizvodnjo določene nove proizvode, da pokrijemo en del sveta, saj nobena teh večjih firm ne pokriva vsega sama. Veliko pomenimo v srednji in vzhodni Evropi in na Balkanu, zato nam dajejo giganti v proizvodnjo in marketiranje tudi svoje naj novejše proizvode. Poleg tega sami razvijamo stvari, kisov svetu poznane, a nam jih partnerji nočejo dati Morajo biti seveda enake k valitete. Odnos med licenčno in lastno proizvodnjo je približno pol.pol. Vsekakor je za nas strateško zelo važno, da smo poslovno navezani, naj bo to izvoz, uvoz ali licence, na ameriške in japonske partnerje, ki jih imamo okrog 30, ter tudi na naše zdajšnje partnerje v zahodni Evropi« • Kaj pričakujete od bodoče slovenske države, da bo Krka lahko normalno delala naprej? KOVAČIČ: »Na vsak način je vidno, kakšne bodo finančne situacije. Slovenija je cela kot eno mesto, npr. Dunaj, s tem da je Dunaj toliko na boljšem, ker mu samo turizem prinese toliko kot Sloveniji vse gospodarstvo. V ekonomskem smislu za svet ne pomenimo kaj posebnega in gotovo bodo pogoji razgovori s partnerji težji Važno je, kako bo v taki majhni državi deloval bančni sistem, kako bomo prišli do kreditov, kako bomo lahko investirali, kakšno bomo imeli valuto, kakšna bo inflacija, kako bomo lahko trgovali z našimi sedanjimi večjimi partnerji Kako bodo Italija, Nemčija, SZ gledali na Slovenijo, je zelo važno tudi za Krko. Ne go vorim o drža vah v raz voju, kjer se srečamo reveži z reveži, zanima me razviti svet Amerika. Japonska in zahodna Evropa so tri območja, kjer je na našem področju več kol pol vseh investicij, potrošnje zdravil in vsega tega trgovanja z zdravili; tu je denar, tu je naj večji standard, tu se tudi največ troši za zdravstvo. Tu je naša perspektiva, tu lahko kaj zaslužiš.« • Na Vzhodu pa sle že dolgo prisotni in lo bo prednost... KOVAČIČ: »Seveda je naša perspektiva tudi trg srednje in vzhodne Evrope, ki se ne bo mogel tako hitro razviti in osamosvojiti in kjer imamo prednost pred konkurenti na račun svoje že 25-letne prisotnosti Na teh trgih poznamo šefe še bolje kot doma, kjer se ministri stalno menjajo, in odkar delam, jih bolj malo poznam, zveznih in republiških, ki bi vedeli kaj več o specifični problematiki proizvodnje in oskrbe z zdravili Se prej zamenjajo. Vemo pa. kako je to v svetu, te ljudi moramo poznati, če trgujemo v Ameriki, Rusiji ali Afriki oz.Aziji. Prva naša pot je minister za zdravstvo in načelnik farmacevtske uprave, brez tega z neko državo ne moremo delati. Šele potem pridejo na vrsto tovarne in trgovci Na srečo se v vseh teh državah ljudje na teh položajih niso tako menjavali kot pri nas in ta osebna znanstva jamčijo za nadaljnje dobre rezultate. Sicer pa se tudi zdaj obnašamo poslovno. Pred kratkim smo imeli v Krki dve zelo pomembni skupini iz SZ, vse šefe farmacevtskih služb vseh republik in načelnike vseh mest v ruski federaciji za oskrbo z zdra vili Če bom jutri letel v Vladivostok, vem, da bom prodal za nekaj milijono v dolarjev, ker poznam tamkajšnjega šefa. Le časa ni, da bi letel povsod Zato nas mora biti več, kajti treba je leteti okrog. Včasih slišimo kritike, da smo direktorji stalno na poti, a brez kontakto v y svetu danes ni več nič, vsak pa pride do svojega nivoja. Jaz pridem do generalnega direktorja, šef do šefa, odločitve so tako hitrejše, to pa je danes izrednega pomena. V glavnem smo res v zraku, tako mora biti« • To je danes, ko so razni spopadi in vojne, ponekod malo nevarno, ne? Sicer ste pa vi nevarnosti vajeni, saj se vozite iz Ljubljane v Novo mesto... KOVAČIČ: »Nevarno, ja, in drugi se zdaj držijo malo bolj doma. Pred dnevi sem bil v letalu iz Johannesburga v Nairobi, na katerem je prostora za 450 ljudi, eden od osemnajstih potnikov. Sicer pa se navadiš. Res je veliko lažje iti z letalom po Evropi kot z avtom iz Ljubljane v Novo mesto in nazaj. Nova avto cesta, za katero se zdaj tolčemo, je za Krko dvojnega pomena: zaradi turizma in pa zato, ker bi imeli potem še večje možnosti za kvalitetno kadrovsko izbiro. Sam se sicer vozim domov v Ljubljano le še za vikend, drugače bi izgubil preveč časa.« • Krka je novomeško, dolen)sko podjetje. Ve se, da ste dobri, ko je večina drugih čisto pri tleh. Se srečujete z velikimi pritiski po raznih finančnih pomočeh? KOVAČIČ: »Občina bi morala normalno živeti s prispevki in davki Jasno, da je tega manj, če je več podjetij, ki jih ne morejo plačevati. A to ni naš problem. Seveda pa potem malo več pomagamo pri raznih drugih rečeh, za kar nas naprej Jicajo ’. Pomagamo vrhunskemu športu in rekreaciji naših ljudi, kulturi, tudi zdravstvu pri nakupu kakšnega aparata, seveda tudi krajevnim skupnostim, kjer živijo naši ljudje, pa morajo popraviti cesto, napeljati telefon, vodo. To spada v standard ljudi, v motivacijo človeka, v kvaliteto življenja. Ni vse plača, človeku je treba dati tudi drugačno zadovoljstvo. da potem v redu dela na delovnem mestu. Mislim, da je Slovenija idealna za to pot. ki je napohodu vsvetu. koni večglavnaneizprosna borba za denar, ampak kvaliteta življenja. Seveda pa je le treba imeti možnost toliko narediti, da se dostojno živi« ZDENKA UNDIČ-DRA GA Š i t>ri loga - dolenjskega lista {211 Tovarne jih ne ho sram nikomur pokazati V’ C. eprav bo novo mešano podjetje Bramac, o ustanovitvi katerega je bila pogodba podpisana sredi januarja letos, začelo zares poslovati z aprilom, je v Dobruški vasi deloma ie stekla modernizirana in popolnoma robotizirana proizvodnja strešne opeke. Oprema, ki je vredna dva milijona nemških mark, je bila večinoma narejena v tamkajšnjih delavnicah, uvozili so le stroje za plastificiranje opeke v intenzivnih barvah. Direktor podjetja Bramac Jernej Klemenc pravi, da bo njihova tovarna za izdelavo strešnikov 1.aprila takšna, da se je ne bodo sramovali pokazati prav nikomur, naj pride iz še tako razvitega sveta. Da opeko znajo delati, so v Strešniku v Do-bruški vasi v preteklih letih že dokazali Kljub zmanjšani stanovanjski gradnji in vsesplošni nelik vidnosti so poslovali tako, da še niso bili v breme družbi Omenjena dva milijona mark za novo opremo so si delavci - okrog sto jih je -praktično odtrgali od ust. Za nekaj več, za podjetje in tehnologijo, ki bo zagotovila izdelavo strešne opeke na zares vrhunski ravni in po zahodnoevropskih standardih, pa v naših razmerah, ko investicijskega denarja nikjer ni, niso bili dovolj močni. V novo mešano podjetje Bramac je nekdanji Strešnik vložil le opremo, za stavbe bo nova družba plačevala najemnino. Tako so se hoteli izogniti morebitnim očitkom, da so se prodali. V novem podjetju, katerega osno v ni kapital znaša 61,8 milijona a vstrijskih šilingov, ima Strešnik 39,62-odstotni delež, Bramac International iz A vstrije 50,69-odstot-nega, K ograd iz Dravograda, kjer bo tekel en del proizvodnje strešnikov, pa 9,69-odstotnega. Bramac International iz Pochlama v A vstriji je naj večji avstrijski izdelovalec betonske strešne kritine in eden od treh svetovnih, ki držijo p rokah svetovno proizvodnjo strešne opeke. Ima tudi že tri tovarne na Madžarskem, dogovarja pa se še za tovarno na Češkem. Kaj so si v Bramacu mislili o Strešniku in njegovi proizvodnji, veliko pove dejstvo, da so večino opreme za novo proizvodnjo v Dobruški vasi naročili že pred podpisom pogodbe in brez ustreznih bančnih jamstev z jugoslovanske strani in da so šli v naložbo kljub visoko rizičnemu političnemu stanju v naši državi Klemenc poudarja, da imajo s tujim partnerjem vseskozi zelo korektne odnose, nenazadnje je Bramac priznal Strešnikov vložek v novo podjetje po tržni vrednosti kot je bila sodno ocenjena. Jernej Klemenc priloga dolenjskega lis$ Metliški telefoni jezno zvonijo G, ' radnja razvejenega telefonskega omrežja po celi metliški občini se bliža koncu. Akcija se je začela pred štirimi leti in je tako rekoč ves čas bolj ali manj razburjala ljudi Tudi sedaj, ko so v suhorskem koncu telefoni že priključeni, se nejevolja in razni očitki in zamere niso polegli Tako Tone Šuklje iz Bušinje vasi v imenu večine svojih »telefonskih« sovaščanov novomeški PTT očita, da jih je okoli prenesla in da je prelomila svoje obljube. Takole pravi »Po štirih letih priprav in napornega dela je tudi v naši vasi končno zazvonil telefon, vendar smo bili skoraj vsi naročniki razočarani in ogorčeni. Na začetku akcije smo na sestanku v suhor-ski šoli vprašali, če bomo lahko dobili tudi tako imenovane dvojčke. Interesentov zanje je bilo več, saj naj bi bili dvojčki za polovico cenejši Vendar nam je predstavnik PTT Novo mesto jasno in nedvoumno odgovorit da dvojčkov ne bo, češ da so z njimi same težave. Tako smo vsi pristali na to, da bomo imeli vsak svojo telefonsko številko. Prispevek vsakega interesenta je takrat znašal, preračunano p nemške marke, 1400 DEM, poleg tega pa smo prispevali še drogove in opravili ročna zemeljska dela. Vsi smo prispevali enako, sedaj pa nismo vsi dobili enako .plačilo’, kar je po vaseh povzročilo negodovanje. Brez vsake razlage nas je namreč večina dobila dvojčke, v vsako vas pa so dali nekaj'samostojnih priključkov, in to brez razlage, kar tako ,na lepe oči’, kot je pri nas v navadi Zgodilo se je celo, da je samostojni priključek dobil nekdo, ki se je na prvem sestanku najbolj potegoval za dvojčka, pa so takrat rekli da jih ne bo. Mislim, da bi bilo pošteno in prav, da bi nam pojasnili, zakaj in kako je do te spremembe prišlo. Brez tega bomo ravnanje PTT imeli za očitno in načrtno prevaro, če ne še za kaj hujšega,« pravi Šuklje, ki sicer prizna, da njemu dvojček povsem zadostuje in ga nič ne moti, vendar se on in njegovi sovaščani čutijo prevarane, ker so prepričani da so plačali samostojni telefonski priključek. Podobno razburjenje in očitki prihajajo na račun PTT tudi iz drugih vasi v gorjanskem de- lu metliške občine, kjer so pred kratkim priključevali telefone. Na Hrastu so celo zagrozili s tožbo in zahtevajo, da vsi ki imajo samostojno številko, za to dodatno plačajo, ta denar pa se naj razdeli med tiste, k,i imajo dvojčke. Podobnih bolj ali manj resnih in jeznih predlogov in groženj je še nekaj. Na te in podobne očitke odgovarja Andrej Zupanc, vodja sektorja za telekomunikacije pri PTT Novo mesto. »Na začetku akcije smo na občini in predstavnikom posameznih gradbenih odborov jasno in glasno povedali, da sta obe predvideni telefonski centrali, v Metliki in na Suhorju, taki, da bo dve tretjini dvojčkov, ena tretjina pa samostojnih telefonskih priključkov. Če bi hoteli imeti vse samostojne priključke, bi to vso stvar podražilo za polovico. Za primer: sedaj omogoča suhorska centrala 576 priključkov, od tega 384 dvojčkov in 192 samostojnih priključkov. Če bi hoteli na tej centrali imeti samo samostojne priključke, bi jih lahko imeli 384, toliko, kot je sedaj dvojčkov; tako bi se število zmanjšalo za 192 telefonskih priključkov. Sicer pa dvojček ni nobena grozna stvar. Vsak naročnik ima svojo številko in svoj števec, prisluškovanje ni možno, edina omejitev je, da lastnika, ki imata dvojček, ne moreta hkrati uporabljati aparata in se ne moreta klicati med sabo. Poleg tega, da je tak sistem veliko cenejši pri nakupu centrale in izgradnji omrežja, je tudi naročnina za dvojček nižja od tiste za samostojno številko. Pri razdelitvi samostojnih številk pa upoštevamo naše normative, po katerih naj bi imeli samostojne številke tisti naročniki, ki imajo več kot 1000 impulzov na mesec, to so tovarne, obrtniki ipd Če je prišlo do napak ali nerodnosti, je tudi zato, ker smo se mi ravnali po podatkih, ki smo jih dobili od gradbenih odborov, ti pa niso vedno popolni Sicer pa bomo, če bo potrebno, take napake in neprijetnosti lahko popravili« Ih za konec še nekaj besed o telefoniji od metliškega izvršnega sveta. »Akcija se bliža koncu, po obljubah naj bi povsod telefoni zvonili že konec lanskega leta, vendar izvajalci niso vselej naredili kar bi morali, čeprav je bilo financiranje s strani občine dosledno in sprotno. Poleg tega je p času gradnje prihajalo tudi do precejšnjih objektivnih težav pri nabavi potrebnega materiala, zlasti se je zatikalo pri na-ba vi kablo v, so bile pa tudi po vsem subjekti vne napake. Ves čas pa je prihajalo do precejšnjih nestrpnosti in nezaupanja med ljudmi in to prevsem zaradi dezinformacij. Nekateri pa so nagnjeni k temu, da zaradi manjših napak in pomanjkljivosti razglašajo, da je vse narobe. Vedeti pa je treba predvsem to, da je celotna gradnja telefonskega omrežja stala okoli 7 milijonov DEM, se pravi po 7.000 DEM na priključek, naročniki pa so plačali skupaj s prispevkom krajevnih skupnosti po okoli 2.000 DEM. Razlika 5.000 DEM pa je šla iz samoprispevka, komunalnih skladov in drugih vi-ro v, skratka iz denarja vseh občanov, pa naj so bili interesenti za telefon ali ne.« Še to: te dni bo tehnični pregled omrežja na območju metliške centrale, telefone pa naj bi na tem območju začeli priključevati 20. marca. Zaradi tehničnih zahtev pa jih bodo lahko priključili največ 100 na mesec. ANDREJ BARTEU Strešnik iz Dobruške vasi je v zadnjih letih prodal letno okrog 6 milijonov kosov betonskih strešnikov, leta 1988 so prodali 6,253 milijona kosov, lani pa 5,82 milijona kosov. Odtegaso p Sloveniji prodali 70 odstotkov, na Hrvaškem 10 in v BiH 20 odstotkov vseh strešnikov. Nate trge računajo tudi v bodoče, z njihovo razširitvijo pa bo težje, saj ta proizvod zaradi težine stroškovno prenese le prevoz nekje do Osijeka in Mostarja. Novo podjetje že za letos načrtuje prodajo 8 milijonov betonskih strešnikov, narejenih po novi tehnologiji, v naslednjih letih pa blizu 11 milijonov kosov. Pri načrtih so upoštevali dejstvo, da bodo tržišču ponudili bistveno kvalitetnejši in lepši artikel od dosedanjega. Strešni opeki bo namreč dodano posebno premazno sredstvo, ki bistveno izboljša kvaliteto in polepša izgled Na jugoslovansko tržišče je doslej prišlo tudi okrog 2 milijona kosov strešne opeke iz uvoza. Po začetku licenčne proizvodnje Bramac p Dobruški vasi tega uvoza ne bo več. Računajo tudi, da bo Jugoslavija sledila razviti Evropi ki je z letom 1992 iz ekoloških rago Sotler razlogov prepovedala uporabo salonitne kritine, zaradi česar se bo povečala prodaja betonske. Povsem odkrito v Dobruški vasi tudi povedo, da resno računajo z omejitvami pri nabavi sicer cenejše, ampak slabše opečne kritine pri srbskih proizvajalcih. Kot rečeno, bodo v Dobruški vasi in deloma v Dravogradu poslej izdelovali visokokvalitet-ne strešnike zahodnoevropskega standarda Barvanemu betonskemu strešniku bodo dodajali po vršinski plastični premaz, ki se po posebnem tehnološkem postopku pri temperaturi okrog 180 stopinj Celzija zapeče na površino strešnika Površinski premazje v intenzivnejših barvah, kar olepša izgled, popolnoma je odpravljeno morebitno zamakanje, podaljšan je rok trajanja takšne opeke. Izdelovali bodo dva modela strešnikov v štirih barvah, poleg tega pa še druge elemente in specialne strešnike. Z modernizacijo proizvodnje se bo ob enakem številu zaposlenih storilnost po večala za skoraj 100 odstotkov, kljub robotizaciji se na cesti ne bo znašel nihče, delovni pogoji se bodo bistveno izboljšali, saj najbolj težaškega dela ne bo več. Preostanek nekdanjega Strešnika, ki gaJ, 30 odstotkov, pa se bo zaokrožil p solidP manjše podjetje, ki bo obdržalo uveljavlja ime Strešnik. Njegov v.ddirektorja Drago lerpravi, da imajo vse možnosti, da uspešnorf slujejo tudi po I. aprilu, ko bodo samostojni, to brez deleža, ki ga imajo v Bramacu. V SjP niku bo ostala proizvodnja betonskih garal, % tonske galanterije in predizdelavnih gradben; elementov, proizvodnja betonskih meša*' kopanje in mletje peska, prodaja lastnega (J* jega gradbenega materiala, v teku pa je lufft vesticija za polnilnico tehničnega plina CO* prodajo vseh vrst plinov. u Kadre sta si obe podjetji razdelili tako, aO, poskrbljeno za kontinuiteto poslovanja v Ofi Za marsikoga bo zanimivo, da bodo nekaj HZ celo na novo zaposlili, saj so bili doslej skr racionalni Zanimivo je, da so doslej v Dob'’, ki vasi imeli le 60 odstotkov režije, kotj°fr Bramac v A vstriji in kot jo predvideva kol L. trebno za poslovanje nove firme Bramac V ^ hruški vasi „ Z.LINDIČ-DRA POSEL Ji BIZNIS Podjetniki so se povezali v. soboto, 23. februarja, je bilo v Gami hotelu na Otočcu ustanovljeno Združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. Profesionalna organizacija, izvedba in udeležba niso presenetile samo vedno skeptičnih domačinov, ampak tudi povsem nepristranske goste od drugod Tako združenje smo na Dolenjskem ustanovili med prvimi v Sloveniji Izvedba in udeležba kažeta, da podjetništvo na Dolenjskem že poganja korenine in je blizu tukajšnjim ljudem. Tem podjetniškim gibanjem se pridružuje tudi Dolenjski list, ki uvaja rubriko za podjetnike. Ta misel je bila že nekje napisana, a ne bo odveč, če jo ponovimo. Ustvariti moramo okolje, ki bo naklonjeno uspehu in bo znalo častiti IZ KONTROLNE PLOŠČE SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V GV V letošnjem januarju se je proizvodnja v primerjavi z lani zmanjšala skupaj za 11,3 odst. najbolj se je zmanjšala proizvodnja sredstev za delo, po tem proizvodnja repro-materiala in blaga za potrošnjo, kjer je bil padec naj nižji, samo 1,3 odst. To pa pomeni, da smo ob celokupni manjši produkciji skoraj normalno trošili Januarja letos je bilo v Sloveniji izdelanega 23.752 ton jekla ali za 43 odst. manj, 32.590pralnih strojev ali za 11,6 odsL več, 82.910 hladilnikov in zamrzovalnikov ali za 16,9 odst. več, 30.820 ton cementa ali za 1,1 odst. manj. 42.560 kubikov lesa ali za 24 odst. manj, 5.895 tisoč kvadratnih metrov ali za 20 odst. manj. nje, ki ga podpiram in pozdravljam, ne bo krenilo po taki poti Naj posebej poudarim, da se poslej nikjer in nikoli o gospodarstvu ne bi smeli pogovarjati brezpodjetnikov. Prepričan sem, da bomo morali p Sloveniji krepko poprijeti, šele potem lahko pričakujemo boljše življenje in tudi pravo suverenost.« SIL VO GRDEŠ1Č iz Črnomlja je lastnik in direktor podjetja Protronix: »Ustanovnega zbora sem se udeležil predvsem iz želje in potrebe, da p naši skupnosti nekaj premaknemo in spremenimo. Mislim, da se bomo morali podjetniki povezati med sabo in poskrbeti tudi za ustrezen dialog z vsemi dejavniki odločanja. Kar se sedaj dogaja v plačilnem prometu, ni ničemur več podobno in mislim, da bo to tudi ena MISEL TEDNA Marjan Anžur, direktor Revoza: Podjetnikom svetujem, da planirajo na dolgi rok. Naj ne računajo, da bodo obogateli čez noč. To se bo zgodilo le malokaterim, pa še tem to ne bo uspevalo dolgo. SLABOSTI IN PREDNOSTI Anketa med dolenjskimi in belokranjskimi podjetniki je pokazala, da podjetniki vidijo svojo prednost pred za sedaj še družbenim sektorjem predvsem v tem, da se lahko hitreje prilagajajo potrebam trga in da bolj spoštujejo poslovne dogovore. Le v manjši meri pa vidijo svojo prednost v večji kakovosti proizvodov in storitev. Med slabosti, s katerimi se ubadajo, prištevajo pomanjkanje izkušenj za vodenje podjetja pa tudi nezaupanje finančnih inštitucij. Zato potrebujejo znanje o poslovnih veščinah, financah in računovodstvu, obikovanju strategije podjetja itd izmed nalog združenja. Hkrati mislim, da bomo morali poskrbeti za hitrejši in učinkovitejši pretok informacij, pa ne samo med podjetniki, ampak tudi s tujino. Mislim, da bi morale biti p informacijsko mrežo povezane vse občine, v njih pa bi morali delovati taki centri« VITOMIR GROS je poslanec, ki se največkrat oglaša v slovenski skupščini, na ustanovnem zboru pa je nastopil kot poslanec liberalne stranke. »Predvsem me je prijetno presenetilo, da na Dolenjskem obstaja tak interes za podjetništvo, o čemer seveda priča tokratna udeležba. Drugje ni opaziti takega interesa, vendar bi dejal, da je tu odločilno vlogo odigrala tudi dobra priprava tega srečanja. Seveda bo moralo podjetniško združenje p prihodnosti razreševati mnogotera odprta vprašanja, ki zadevajo zakonodajo, te naloge pa bomo morali dobiti mi poslanci« VIKTOR BREZAR, sekretar za drobno gospodarstvo p vladi republike Slovenije, je p posebni izjavi za Dolenjski list dejal »Navdušen sem nad organizacijo, ki je bila od začetka do konca zelo temeljita. Organizatorji so pripravili anketo med podjetniki in analizirali želje podjetnikov. V tej anketi in tudi sicer se kaže, da ta del drobnega gospodarstva ni organiziran, saj niti v zbornici ne vedo, kaj naj POSLOVANJE S TEJINO LB Dolenjska banka Novo mesto je v analizah poslovanja v lanskem letu ugotovila, da se je število podjetij, ki poslujejo s tujino, povečalo za 50. Vrednost sklenjenih poslov v teh podjetjih je znašala več kot 3 milijone dolarjev — za toliko je bilo plačil v tujino. Izdanih pa je bilo tudi za 270 tisoč dolarjev garancij za plačilo zakupnine. pridne in sposobne ljudi, zato pa moramo tudi vedeti, kaj se novega dogaja p zasebnih trgovinah, delavnicah, podjetjih itd Naš namen je, da o tem sproti poročamo, objavljamo intervjuje in zanimivosti Zato bomo veseli vsake spodbude »s terena«, kot rečeno, telefonskega klica ali pisma. Poleg tega je naš namen objavljanje ve- E 08375949 D *?£»!* ^ sli in zanimivosti tudi iz tujega gospodarskeg? sveta. Skratka, tudi mi bi radi prispevali k obP janju slovenske podjetniške tradicije. Prav pa je, da začnemo z dogajanjem *• Otočcu. Tam smo zbrali med gosti in med udi ležencipodjetniškega zborovanja nekaj vlisoi ki jih posredujemo p tej rubriki JOŽE PAPEŽ iz Novega mesta je že dolgi leta obrtnik, zdaj je postal še podjetnik. Njega vo podjetje Termotehnika ima dosti progri mov, uvaža, zdaj se pripravlja na izvoz, skrd ka, p njem se vedno dogaja kaj novega.»Sede* let sem bil podpredsednik obrtnega združenji; ki pa je bilo samo sebi namen. Vrstile so se se]1 za sejo, sprejemali smo sklepe, a na koncu sej1' dalo prav nič spremeniti Upam, da to združt bi z njim počeli Kar pa zadeva našo slovenski prihodnost in pričakovanja v zvezi s podjetni tvom, lahko rečem, da je podjetništvo p slove* ski naravi Mi smo vsi individualisti Se ved moram k temu dodati, da je sedaj veliko pofi canih in bo le malo izvoljenih, ampak vsi irttf, enake možnosti, da poskusijo. Jaz mislim, dt>( tega gibanja, ki pa po mojem mnenju ni sat* -----------------_--------------------^ KAJ JE D.O.O.? Dr. Janez Šinkovec je napisal knjigo Družba z omejeno odgovornostjo, kjer bodo lahko podjetniki našli kup odgovorov no vprašanja, kaj taka družba pomeni Da po se pri nas z d.o,o. ni zgodilo nič bistveno no- j pega, naj povemo, da ima taka družba >' Nemčiji oznako GmbH — Gesellschafi mit beschrankter Haftung — p Vel. Britaniji Private Limited Company, p Španiji Compania privada de responssbilidad limi- \ tada itd. _________________________ modna muha, lahko nastane tudi kaj zanin,> vega in dobrega.« JOŽE PAPIČ je lastnik in direktor nof meškega podjetja Biro 5. Papič ima bogate 4' kušnje že iz družbenih delovnih organizacij kjerje imel možnost, da je pogledal čez plotov Slo veni/e. Zalo naše razmere ocenjuje tudi s H ga vidika: »Z ustanovitvijo združenja smo p' stavili temelje, zdaj je treba na teh temeljih staviti hišo. Jaz si to predstavljam, odpiranje konkretnih problemov. Zame, deli. mo, so velik problem komunikacije. Kaj stofi s PTT, kjer zaman čakaš na telefonske linije fr na priključek za telefiuc. Vse to povzroča velp težave, saj se mi redno dogaja, da preko ri°r privatne telefonske linije, ki sem jo odstopil/? djetju, dopoldne sploh ne morem telefonirali tujino. Kaj takega se p ZDA ali v Nemčiji spl°f ne more zgoditi Pri nas tudi ni banke, ki bi la denar za vlaganje v zasebno podjetje. Nof Ije se sprašujem, kaj bo s tistimi 500 mtli]0"_ dinarjev p novomeškem občinskem razvojni skladu. Zakaj čakajo z razdelitvijo tega deM ja in zanima me, po kakšnem kriteriju ga bai na bosenskem pašniku, ob vznožjih nad l pape m°ča’ da morajo stopati kosci živef'' na le>kem Trebelnem naj bi človek Treh/ pridelal pšenice kot kakšen dolinec?! S šuin'm se stvarnik dokazal kot popoln se iw*r'i desnica o teh hribčkih in dolinah je VQjn.-a takko tudi drugačna. Popotnik bi, uži-netn ^ Prelepem razgledu z Vrha pri Trebelno 'i '?Cfpara rekel, da gleda z najlepšega kraja je Pesnica o trebeljanskem kotu sveta krati ■ nekje vmes. Nekaj o njej so pred ‘ta povedali nekateri domačini in po tako stal, , * besedah in neizrečenih upih je na-‘jtaje zapis. narni k°lje bila v teh krajih po svoje skopa sk“’. vo bili menda tudi ljudje nekako sicer1 v kotenjih. Zakrajškova žaga, denimo, nat,„FUvor‘ drugače, je priča pridobitniških la ,rJenJ takojšnjih ljudi Toda ta pravcata ma-ob pZn\Ca seJe pojavila in do danes obdržala Vodni-,.se Prav‘ v dolini, in to tukaj okoli z‘te je drugačen svet kot gori višje. Sledni bodo več kot na zgodovinsko raz-Ijansk? na spomin iz novejših časov trebe-Pa v.z8°dovine. Če so to povojna leta, potem tatiči^Stn° gre za svojevrstno skromnost, dosje i VSai’ ki so pripovedovali o trebeljan-tisnn sveta- so menili, da je to območje iz-nep„° doieč premalo od vsesplošnega družbe-Trebpi>ZCVetcL * Večkrat se je govorilo, da je nekaii z‘belka partizanstva. Saj je res. da so /krat na leto prišli sem imenitni in vplivni Priloga dolenjskega lista ljudje, se pogovorili in obljubljali. Tudi pomali-cali so. Potem so šli nazaj, Trebelno pa je ostalo več ali manj tako, kot je bilo prej, in celo naza-do valo iz leta r leto.« Kdo je že to rekel na omenjenem pogovoru o Trebelnem? Saj ni pomembno, ker so mu vsi pritegnili. Taki grenki občutki pač navdajajo verjetno večino ljudi, ki ravno v sedanjih letih na Trebelnem delajo svojo revolucijo, sicer veliko manj politično kot »industrijsko«. Na Trebelnem seveda ne izumljajo parnega stroja. Prvič se v to ne spuščajo, ker so napravo naredili že drugi pred njimi, drugič pa jim do take inovativnosti ni zavoljo tega, ker imajo pomembnejše delo. Dajejo se predvsem s tem, kako razviti celotno območje Trebelnega. Pri tem so prepričani, da morajo biti izpolnjeni štirje pogoji, in sicer povsod tam, kjer naj bi vnuki dandanašnji nadaljevali, kar so začeli delati nekoč pradedje. Ljudje morajo imeti vodovod in elektriko ter kolikor toliko dobre ceste in telefonske zveze. V krajevni skupnosti Trebelno so doslej zgradili skupno 17 vodovodov, od katerih sta dva večja, medtem ko je 15 manjših vaških. Število vasi je večje od omenjenih številk, kar že kaže, da je pomembnega dela ostalo še nekaj za prihodnji čas. Napeljava elektrike in telefona na trebeljanske holme zdajle nemara že velja za zgodovinska dogodka, zato pa se Trebeljani še dandanašnji ukvarjajo z gradnjo cest. Toda najpomembnejše pri tem se jim zdi, da imajo večino tega dela že za seboj. V zvezi s telefonom, ki so ga začeli napeljavati 1987. leta, to pomeni okrog 110 kilometrov kabla, ki so ga ali napeli na drogove ali zakopali. Gre tudi za to. da so prebivalci za okrog 200 sedanjih telefonskih priključkov opravili čez 27 tisoč delov- nih ur in prispevali skupno za 700 tisoč nemških mark denarja ali 3.500 nemških mark na gospodinjstvo. Pomeni pa tudi to, da so za telefon obrnili krajevni samoprispevek in da so vse to delo pametno združili z dobro voljo in krediti določenih ustanov občine Trebnje. Glede cest pomeni doslej opravljeno delo, da je od skupno 74 kilometrov vseh površin že asfaltiranih tri petine. Nekateri so izračunali, da so zadnjih nekaj let asfaltirali povprečno r vsakih 365 dneh po štiri do štiri in pol hektara cest Morali bi še vse skupaj spremeniti r tone in kdo bo morda porekel, da napredek merijo kot r časih povojne rdeče graditeljske megalomanije. Lahko tudi tako, vendar gre v prvi vrsti za to, da na Trebelnem domačini z velikimi koraki dohitevajo pobegli čas, vsaj skušajo ga ujeti Navsezadnje pri tem niti ne špekulirajo s kakšnimi bližnjicami Ko si krojijo usodo, se niso ognili niti samoprispevku, čeprav je bilo tako plačevanje že iz mode, ko so izglasovali zadnjega, ki ga bodo plačevali tja do 1994. leta. Mogoče si bodo pri lovljenju izgubljenih priložnosti lahko pomagali tudi z drugim členom pa s šestim, desetim, enajstim. Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji — gre namreč za omenjene člene iz tega zakona — obeta, da se bo Šlovenija kot država zavzela za svoje posamezne dele, ki so (p)ostali bele lise na zemljevidu razvitosti republike. v n Lojze Papež Trebeljani bi na tej karti lahko tako pobarvali svoje griče in doline. Na trebanjski nepopisan list bo pra ve poteze zarisala no vejša zgodovina, ki so si jo domačini pravkar zapomnili ali pa je sploh še niso imeli priložnosti doživeti, se pravi, da bo šele nastopila. Seveda ne gre za to, da do tegale trenutka nihče na Trebelnem ni naredil ničesar koristnega. Tudi ne bi smeli pretiravati podobno, kot je svoj čas napisal neki hannovrski lokalni časopis za okolico Novega mesta, namreč, da so po Podgorju ljudje skupaj z medvedi dolge zimske mesece vklenjeni v ne-pregažen sneg. Kaj temu podobnega namreč za Trebelno, kakršno je, preprosto ne drži Res pa je, da je možakar, danes obrtnik v trebeljanskih pobočjih, pred slabima desetletjima pripeljal domov dekle, pa mu je bilo nerodno pokazati ji domačo hišo, ker je bila zgradba dotrajana. Pokazal je lepšo, sosedovo. Ob podobnih zvijačah so se verjetno sami mladeniči, ki so se jih posluževali, zamislili. Razplet dogodkov na Trebelnem daje slutiti, da so se po premisleku odločili narediti življenje v domačih logih tako, da r njem ne bodo potrebovali sanj o boljših časih, ker bodo kolikor toliko dobri časi nastopili že zdaj in tu. Marsikdo bi verjetno že prej obupal, preden bi v trebeljanski klanec speljal cesto ali potegni! telefonski kabel. Kajti »do tega kraja moraš imeti prav ljubezen, da tu živiš«, kot je rekel ob omenjenem pogovoru Tone Cvetan, obrtnik s Cikave, ki so mu pritegnili vsi sogovorniki za mizo: Jože Škerjanec, kmet iz Cužnje vasi. Franc Nahtigal, obrtnik iz Brezij, Ciril Pungartnik, predsednik skupščine občine Trebnje, Stane Urek, zagnani predsednik sveta krajevne skupnosti, in Lojze Papež, kmet z Velike Strmi-ce, kije stopil na vztrajno prigovarjanje kolego r tudi pred fotoaparat Rekli so, da je Papež r krajevni skupnosti predsednik gradbenega odbora za telefon, telefon pa je pomembna reč, zato prvi med enakimi v gradbenem odboru zasluži v zahvalo javno portretiranje. Naklonjenost domačinov rojstnim krajem v povezavi z omenjenim zakonom skoraj zanesljivo zagotavlja drugačno življenje na Trebelnem. V zakonskih členih je verjetno ključ do številnejših obrtnih delavnic v trebeljanskih zaselkih, morda odgovor, kaj početi z zapuščeno šolo na Jelševcu, morebiti celo zagotovilo: umirajoča Kočevska v Sloveniji ena in nobena več. Prav v luči takih sporočil z zanimanjem gledajo novi zakon na Trebelnem. Če bo omenjeni zakon zanimiv tudi dolincem, denimo morebitnim bodočim vlagateljem v trebeljansko »industrializacijo«. toliko bolje. S pripovedmi o skopi naravi, o rdeči in drugačni revoluciji, o kilogramih nemškega denarja, o razvojnem zakonu in o nesebični pomoči občinskih mož s sedanjim predsednikom občinske skupščine Cirilom Pungartnikom na čelu pa Trebeljani sploh nimajo namena tarnati, kako težko da jim je. Bolj jim gre za to, da povejo, kako Trebelno ne želi več umirati, ampak hoče živeti in zato ponuja roko vsem, ki bi mu bili pripravljeni pri tem ponuditi oporo. M. LUZAR A50 Dovolj je bilo teh porok! P JL. epca in Martin sta že sita porok. Tako vsaj trdi Pepca, pol zares, pol za šalo. Leta 1936 sta proslavila pravo poroko, petdeset let pozneje zlato, pred dobrimi štirimi leti pa še biserno. Da bi počakala še na diamantno? »Nikakor!« pravi Pepca, »črnoporoko bova imela, kaj pa še hočeva, dovolj dolgo sva Uvela, dosti skusila, sedaj pa nisva za nobeno delo več.« Ko pa to izreče, ljubkujoče pogleda zlate kodre dveinpolletne pravnukinje Anje in človek takoj razume, da je njena naveličanost do življenja pač taka kot pri vseh starih ljudeh. Jadikujejo nad tegobami, ki jih tarejo, pa se vendarle veselijo vsakega žarka, ki jim presije starostno monotonost. Anja je tak žarek. Smrt je sicer pred vrati, nič več ni neprijetna ne v misli ne v besedi, toda dokler je v gosteh mladost, naj počaka. Leta in leta, če je treba Martin gre sedaj v devetdeseto leto, Pepca v oseminosemdeseto. Predno se je poročila in postala Medletova ali Haravčeva, kot pravijo po domače hiši, ta mlada se je pisala Kobe, doma pa je bila prav tako z jugorja nad Gabrjem kot Martin. »Dosti si ni nog obrusil, da je prišel do neveste,«pra vi hudomušno Pepca »saj sva bila soseda« Mladi parje zagospodaril na srednje veliki kmetiji Martin seje po tradiciji podajal s konji na »furo«, Pepca je gospodinjila delala na polju, nabirala zdravilna zelišča in gobe po gorjanskih košenicah in grapah ter rojevala otroke. Trdo je bilo treba delati, saj je bil za družino, ki je hitro rasla vsak dinar dragocen. Furmanska je bila težka »Vstajal sem ob treh zjutraj, nakrmil konje, kaj na hitro pozajtrkoval, in že sem krenil v goro. Vračal sem se ob desetih zvečer. Dan je bil res naporen, zame in za konje, toda kaj sem hotel, živeti je bilo tre- ba!« težko furmansko opravilo opisuje Martin. Vse gorjanske vlake je dobro poznal in redka so bila pola, po katerih ni vlačil težkih tovorov do ceste ali vse do tovarne, pa tudi od tam vozil v mesto. Na letne čase se furmani niso kaj dosti ozirali in Martin se še dobro spominja tiste ostre zime leta 1929, ko je od mraza kar drevje pokalo, on pa je bil s konji vseeno v Gorjancih. Tudi Pepca je dobro poznala Gorjance, saj jih je ničkolikokrat prehodila, ko je iskala zdravilna zelišča ali gobe. Dan seje hitro obrnil okoli in pohiteti je bilo treba, da je napolnila vrečo z zelišči ali koš z gobami pa prišla domov pravočasno, da je nakrmila živino in družino. »Hribsko reso sem nabirala pa grenko ramše-lo, mačje tačke pa kugellagerce in vahtmoj-sterce, ja, tako smo pravili rožam, ki smo jih takrat sušili in prodajali v trgovini Danes jih ne nabirajo več. V mestu sem prodajala tudi jajca in razno sadje. Jerbas na glavo, pa sem hodila tri ure do mesta, da mi je vrat čisto v trup potisnilo,« se svojih napornih štrapacev po Gorjancih in v mesto spominja Medletova mama. Pepci in Martinu se je v zakonu rodilo enajst otrok, deset pa jih je še živih. Sin Martin je prevzel gospodarstvo, ostali so se porazgubili po dolini Na svoj rod sta lahko kar ponosna, saj je res številen. Vnukov imata štiriindvajset, prav-nučkov pa trinajst Anja, kije ena od njih, se pri prababici in pradedku bolje počuti kot v vrtcu, pa jima krajša dneve, kijih pozimi povečini preživita ob topli krušni peči Pravzaprav sta imela kar srečo, da sta preživela in vzredila toliko otrok. Kajti tragedija je bila že čisto na do segu roke. Bilo je to v začetku avgusta dvainštiridesetega. Groze tistega poletnega jutra verjetno nikoli ne bosta pozabila. Že pred šesto uro je jutranjo pesem ptic in petelinov v tej idilični podgorski vasi presekalo bobnenje italijanskih avionov, ki so mu hitro sledile oglušujoče eksplozije letalskih bomb. Po zraku so letele deske, opeka, kamenje in prst, ogenj je zajemala hiše in gospodarska poslopja. Štirje najmlajši otroci so takrat spali v Medletovi hiši, kije tudi postala tarča avionskih napadov. K sreči so rešili vse. Z najmlajšo, dvomesečno hčerko v naročju je Pepca dosegla zavetje odrešilnega gozda » Vse ostalo je izginilo v ognja Hrana obleka obutev, živina vse,«pripoveduje Pepca »Da je bila nesreča še večja je potem še enkrat pogorela lesena baraka ki jo je Martin postavil za zasilno bivališče. Tako smo bili skoraj goli in brez vsega pred bližajočo se zimo, in to sredi vojne. Dobila sem potrdilo, pa sem šla okoli petlat. Drugega mini preostalo. Dobri ljudje so nam pomagali, da smo preživeli « O težkih časih pripoveduje Pepca vendar z vedrim in sproščenim glasom. Z Martinom sta bila vztrajna pa sta dom postavila znova in deset otrok sta spravila h kruha Uporni podgorski korenini Sovražnik, ki je zažgal njun dom, je že zdavnaj pobral šila in kopita številni Medle-tov rod pa se je razlil po svobodni dolini t tAk-šnz Stanko Kelšin ob kuhanem vinu obuja spomine. že do tretje stopnice, notri pa so plavala trupla Bili so naši, iz lagerja. So se napili, pa kar v vinu obležali Tudi jaz sme vzel vedro in z nogo odsunil dve trupli, ki sta plavali pri stopnicah, da sem lahko zajel Pil sem. Ne vem, kako, ampak tam sem imel kar srečo. Ker sem bil tako sestradan, sem bil takoj pijan, da nisem mogel piti še več. Če bi ostal in tisto konzervo požrl, bi bilo po meni Tako so me pa Amerikanci prignali nazaj na streznjenje in sem dobil hrano šele potem, ko so že vedeli, kako nevarno je, če dobiš preveč naenkrat« Blok, v katerem je bil Stanko, je bil nekaj posebnega. Kaže, da so bili tu bolj odporni izbrani ljudje za delovno taborišče. Že pred razpadom so jih Nemci postrojih in pripravili za odhod Stanko ni vedel, ali zato, da bi jih rešili in ostanek taborišča pognali v zrak, ali zato, ker sojih hoteli postreliti Pozneje so prav ta blok tudi Amerikanci obravnavali drugače. Vse so odgnali y Munchen in jih posebej nastanili »Hraniliso nas kot bogove. Telečja rižota, solata, pudingi, biskviti, čokolade, sokovi Jedli smo kot lordi Nikoli prej ne pozneje nisem tako dobro in brezskrbno živel. No, pa ni bilo dolgo. Potem smo morali pa že malo v stroj stopiti Zakaj, pa ne vem. Vseskozi so me komandirali drugi prej in pozneje. Bile so razne evropske narodnosti vsaka zase. Slovenci smo bili skupaj. Pa mi je žal, da nisem šel k Francozom. Nekateri pametnjakoviči so tako napravili« V DOMOVINO Z DOBRO MERO PREVIDNOSTI Slovenci so hitro začutili, daje nekaj narobe. To se je videlo po obnašanju Amerikancev. Razvedelo seje, da je prišla uradna Titova vojaška deputacija. Nekako konec maja petinštiridesetega je bilo to. Pripeljali so vojaške tovornjake in Slovence naložili Ob sedmih zjutraj so krenili iz Miinchena, drugi dan ob dveh zjutraj so bili v Ljubljani. Prav tako z ameriškimi tovornjaki in ameriškimi šoferji Vse skupaj nekako ni šlo Stanku y račun. Tako skrivnostno je bilo. Mladi oznovci, ki so pohajali okoli, ko so prišleke zlagali s kamionov, so jim govorili »Ala, greste na dezinfekcijo. Najprej na pravo, potem pa še na duševno.« Američani so za taboriščnike dobro skrbeli Bili so fizično in higiensko v dobrem stanju, zato dezinfekcija ne bi bila potrebna. Nagonsko je iz temne veže, v katero so jih strpavali -Stanko še zdaj ne ve, kje je to bilo - hitro stopil na ulico in vzela ga je noč. Še do danes ni srečal Ob sedmih zjutraj je prišla svoboda Q b sedmih zjutraj je prišla svoboda,« pravi Stanko in stavek, izgovorjen iz njegovih ust v pojoči suhokrajinščini, ima poseben zven. Besedo svoboda izgovori, kot bi zaljubljen fant govoril o svoji ljubici, ki ga je že neštetokrat prevarala, pa sije nikakor ne more iztrgati iz srca. Debeli četrtek je. S Stankom Kelšinom, kmetom iz Žužemberka, sediva v eni od tamkajšnjih gostiln in, kot se dnevu spodobi, srebava vroče, sladko in močno odišavljeno kuhano vino. Prijetna toplina obliva telo in sparina puhti v glavo, da se spomini hitro tajajo in begajo naokoli kot telički na paši Urno jih je treba loviti, da ne zbezljajo na vse strani No, ta svoboda, da. Bila je ena od Stankovih svobod In ker jih je poznal, kakšne so, seji ni predal z dušo in telesom. Ohranil je, kot temu rečemo, odmik, potrebno mero nezaupanja. Ta, o kateri je sedaj beseda, je prišla v Dachau, taborišče, v katerem je Stanko prebil poldrugo leto. Pričela se je z lovom na lagerfurer/a. Gonili so ga čez drn in strn in ga končno pobrali v nekem razboru. Prignali so ga nazaj in postavili na njegov balkon. Dva dni je moral vpiti svoj »heil Hitler«, dokler ni obnemogel in padel skupaj v smrt. Bil pa je tako poplju van, da seje kar cedilo z njega. »Tako se mi je studilo, da ga tudi pogledati nisem mogel Vidiš, kaj je to. Kako maščevalen je narod. Saj je bil prašeč. Jaz bi ga takoj ustrelil, samo tega, tega pa ne bi naredil No, jaz sem že prej ušel iz lagerja. Dva dni sem se potepal, dokler me niso Amerikanci nazaj privlekli Sam bog, da sem šel takrat ven! Amerikanec je bil radodaren, vsakemu je dal kilsko konzervo golaža, pa dvokilsko štruco kruha. In tisti ubogi revčki so tisto jedil Kaj jedli, požrli so! Povem ti, da jih je več pomrlo tisti dan kot pa osem mesecev prej v lagerju. Kar padali so dol. Seje najedel pa mu je želodec počil. Potem so po-g run tali, kaj je. in so drugače ravnali Kot rečeno, jaz sem takrat ušel ven, nazaj pa so me pripeljali pijanega,« pripoveduje Stanko. » V gručah smo hodili okoli in stikali za hrano in obleko. Prišli smo v neko klet. Nad kletjo je bila velika sala, sod pri sodu. Že prej so se eni dokopali do orožja. Spodaj v kleti so bili sodi polni in streljali so vanje vsevprek. Vina je bilo nikogar iz tistega transporta in vedno znova ugiba, če je še kdo živ. Že prej, zlasti pa v taborišču seje navadil zanesti se na hitro lastno presojo. Od tega je bilo dostikrat odvisno življenje. Tako je ravnal tudi tisto noč v Ljubljani in zdi se mu, da je bilo prav. Nekaj časa seje skrival v Ljubljani, potem pa seje vrnil domov v Žužemberk. Za poselje bilo težko, revščina in lakota velika. Očeta ni bilo več med živimi. Zadnje dni vojske so ga v bližini doma ustrelili domobranci. »Ja, pa gaje bilo treba, revčka starega? Nikomur ni storil nič žalega. Slovenci najraje streljajo drug na drugega. To jim je v krvi Več so med vojno svojih ugonobili kot pa vseh sovražnih vojska skupaj,« pravi Stanko razočarano. Končno je le dobil posel kot avtobusni sprevodnik. Toliko, da je zaslužil za obleko in se lahko oženil A kaj, ko so ga takoj poklicali na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi pa ni mogel več dobiti službe. V vojski je bil namreč zaprt, kar je bilo slabo priporočilo. preži m nikomur preveč ne zaupati. nekateri še šli politične veličine in verbalne delikte, je bilo drugače. Kljub temu le malokateri pozna njegovo bridko, pa vendarle bi lahko rekli tudi življenjskih izkušenj izredno polno življenje. Njego v oče in mati sta bila po rodu Hrvata. Tukaj sta se poročila in tukaj so se rodili njuni otroci, zato se počutijo Slovenci. Med obema vojnama seje oče preselil v Žužemberk, kjer je odprl frizerski salon. »Kako bo kaj zaslužil v teh krajih, ko pa ni bilo nikjer nobenega posla in nobenega denarja. Hodili smo v šolo in povsod je bilo polno uši Kruha pa komaj za pogled Ko sem končal obvezno šolanje, sem se začel pečati z vsem mogočim. Malo sem kmetoval, nabiral gozdne sadeže, malo redil koze in preprodajal, tako da sem nekaj zaslužil in si dajal na stran. Tako je prišla vojna in Italijani s svojo družbo Emono ter propustnicami in dovoljenji za gibanje. Prišli so tudi agitatorji Zbirali so ljudi in govorili Nagajali so Emoni, kjer so mogli in nagovarjali so fante, naj se vselijo v zapuščene kočevarske vasi Nekaj jih je šlo. Naselili so Stari Log. Jaz ni- Skupaj z ženo Reziko, rojeno Mervarjevo iz Žužemberka, je Stane postavil moderno živinorejsko kmetijo. »Ja veš, jaz povem, kar mislim, pa sem jim odkrito povedal, kar jim ni bilo všeč. Da je v naši baraki več uši in bolh, kotjih je bilo v vseh nemških taboriščih skupaj, sem jim povedal, in da je trofejno orožje, v katerem se vsak tretji naboj zaglavi, zanič, sem jim povedal Pa sem šel sedet Zraven so dali še enega Srba, zagrizenega partijca, da je poročal, kar sem notri nažigal čez državo, pa je bila zadeva zapečatena Vedno sem bil za to, naj člo vek dela tisto, za kar je sposoben, pa naj živi Druge ljudi pa pusti pri miru z vsemi njihovimi problemi Če mu moreš, mu pomagaj, če ne, pa se umakni Kadar je bilo kaj nezakonitega ali krivičnega nisem mogel držati jezika tudi enoumje mi ni bilo nikoli všeč. Pri sodniku za prekrške sem bil zato že dostikrat, tudi dobil sem jih že zaradi tega« PR VE ŠOLE ZA TEGOBE Stanko je danes sorazmerno premožen in spoštovan kmet v Žužemberka Z veseljem pokaže svojo živino in moderno kmetijsko opremo. Ljudje ga cenijo po njegovem delu in mu tudi ne zamerijo, ko reče kako pikro. No, včasih, ko so se sem preveč verjel, da bo šlo. Kako prav, da nisem šel z njimi V veliki ofenzivi so jih takrat osemnajst pobili,« se prvih izkušenj z resnico spominja Stanko. Potem so prišle še druge. Marca dvainštiridesetega je stopil v partizane. Taboril je z dolenjskim odredom okoli Lašč, sodeloval pri prvi osvoboditvi Žužemberka in pri drugih praskah v okolici Globoko pa se mu je vtisnil v spomin napad na progo tam nekje pri Ribnici. Njego va skupina naj bi v pobočju varovala napad na vlak, ki naj bi ga izvedla neka druga skupina. Ponoči je slučajno slišal pogovor med zaupniki, ki ga ne bo nikoli pozabil. Dogovarjali so se, kje in kako bodo koga likvidirali. »Da greš s puško proti človeku, ki te hoče s puško, v redu. Na to pristanem. Nisem pa za vojsko, ki beza ljudi ponoči v ga-tah iz domače postelje in jih strelja,« se razburja Stanko, ki je tiste noči ob železnici mnogo razmišljal Kmalu zatem je imel še eno zanimivo izkušnjo. Z napadom na vlak ni bilo nič, saj je iz eksplozije, ki naj bi vrgla vlak v zrak, nastal le en malipokec in napadalci so izginili, da še opazil ni, kdaj se je znašel sam. Zato pa je bilo vse naokoli nenadoma polno Italijanov. Jadrno je pograbil svoje stvari in jo ucvrl v beg. Skoraj v naročje italijanskemu mitraljezcu, ki sije ravnokar z robcem brisal pol »Lahko bi odvrgel robec in me preluknjal kakor rešeto, pa je samo gledal za menoj. Bog, kako so bile dolge tiste sekunde, ko sem jo cvrl po čistini proti gozdu. Italijan pa je samo gledal za mano in me pustil Se danes ne vem zakaj,« sam sebi Stanko ne more verjeti »DOBRE DUŠE« SE VEDNO NAJDEJO Pri partizanih je ostal vse do velike ofenzive avgusta dvainštiridesetega, ko so se razbiti potikali po roških gozdo vih in se skri vali pred Italijani Tri dni je čepel v bukovi krošnji in jedel listje, potem pa se preko Hinj in Gradenca napotil domov. »Nekaj časa sem gruntal, kaj bi, pa sem si dejal, da ne grem ne k partizanom nazaj ne k belim, saj nisem hotel ljudi pobijati Zato sem si rekel, kar bo pa bo, in se javil karabinjerjem. Odpeljali so me na Rab, tam pa me je dobra duša, ki sem ji zaupal, tako kot sedaj tebi, da sem bil pri partizanih, izdala. Hajdi, takoj so me poslali nazaj v Ljubljano. Tja sem prišel za božič in tri mesece sem bil v samici Neprestano so me zasliševali. Tam je bil Fra- kelj, pozneje znan kot zločinec, pa dr. Loh, ki so mu menda ubili ženo, pa se je zato hotel vsem maščevati. Pa kaj sem jim vedel povedati. Ni? ne vem, sem rekel, kar je bilo res, potem so pa tistega z Raba poklicali za pričo, tisto dušo, ki sem mu tam kot taboriščniku vse zaupal. No, tepli me niso, h vala bogu, hudo pa je bilo, mrzlo in le enkrat na dan sem dobil malo hrane.« Pomoč je prišla iz povsem nepričakovano strani. Pod oknom, nedaleč stran, so se za novo leto zabavali belogardisti. »Jezik, kakor imam dolg, pa sem ga stegnil. Saj škoditi mi tako alt tako ni moglo. Fantje, sem rekel, dajte še meni malo kruha. Eden se je le odzval in me spraševal, odkod sem. Potem me je vprašal, ali P°' znam to in to. Rekel sem, da jo. Dobro dekle, sem rekel. No vidiš, je rekel, to je moja punca-Potem je rekel, da bi mi dal malo hrane, pa ne doseže. Na kol naveži pa podaj skozi lino, sem mu dejal. Res je to napravil in tako je čez lin° priromala prva štručka kruha. Nato še dve. Četrta je padla s kola. Kako žal mi je bilo zanjo' No, vseeno sem se čez novo leto kar dobro imel« Tri mesece so trajala zaslišanja, tri mesece je tolkel samico. Potem so se ga naveličali in gu poslali v taborišče Visco. Tam s hrano ni bil° kaj dosti bolje, imel pa je družbo in malo več prostora okoli sebe. Paketov od doma pa ni bilo. Saj niso vedeli, kje je, pa tudi, če bi, saj tako ali tako niso imeli kaj poslati. Komunisti so b‘H tam že dobro organizirani. Ko je škof pošlo1 češnje, so pripravili štrajk. Nihče naj bi se češenj ne dotaknil, niti druge hrane. Mi pa, revčki, lačni kot psi. Lahko je bilo gospodom ljubljanskim organizirati štrajk, ko so dobivali lepe pakete od doma in so imeli vsega dosti. Jaz sem takrat pomagal pri raznašanju hrane. Trikra ali štirikrat smo nazaj v kuhinjo prinesli P0 !!0,: tiste meneštre, ki je nihče ni hotel jesti. smo tisto vodo z vrha in pojedli riž, kolikor ga J1 bilo. Vidiš, to je ta pravi štrajk, smo si reklim jedli še češnje. Dali smo jih še Čabrancem. ‘Ir vatom, ženskam in otrokom, ki so skoraj umirali od lakote. Kako hvaležni so nam bili. Tua oni so komunistični štrajk gotovo ohranili v lepem spominu.« (Konec prihodnjič) gg 14Q\ priloga dolenjskega lista NAGRADA V STRAŽO Izmed številnih reševalcev 6. nagradne križanke je imela pri žrebu največ sreče MARJETA PETKOVIČ, Pod Srebotnikom 12, Straža, Upajmo, da jo bo razveselila knjižna nagrada, knjiga esejev Pustolovščina besede s podnaslovom Slovenski eseji, ki jih je napisal pisatelj, pesnik in prevajalec Arnaldo Bressan. Knjiga je izšla v založbi Lipa. Čestitamo! Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 11. marca na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 8. REŠITEV 6. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 6. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: SKALD, SPA, TAKSI, MIG, ANA, MOIRA, TANK, SREM, PUSTOVANJE, KOST, LIMA, AMUR, ATONA, KARAT, OTO, PB, IME, Repetitor, tonkin, čohalo, antika, aksiom. snsu življenje se nam zdi samo zalo kratko, ker ga nepremišljeno merimo z našimi blaznimi upi. A. FRANCE Celota se razodeva po delih, neskončnost v omejenosti. R. TAGORE . Beden in pomilovanja vreden je Usti človek, ki ima spričo vseh šir-l fv in izzivov svobode hlapčevsko dušo. V. DRAŠKOVIČ V.V.j.V.vr.^V.V.J.ir.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.I.V.V.V.I.V.j.V.Vi^ I NAGRADNA KRIŽANKA m r RIMSKA 100 GR FILOZOFSKA ŠOLA VRSTA LIČILA PRAZNIK SV. JURUA ZNAMKA FR KLAVIRJEV IN HARF STARI SLOVANI PETRARKA 000-IANKA COVA Zev/ GR MIT PASTIRSKI BOG KEM SIMBOL ZA FLOUR MINERAL MAGNEZIJEV SILIKAT MANJAClCA BELG TERME KMERSKO LJUDSTVO JUGOSL. RADIOTELE- VIZIJA DIRIGENTSKA PALICA RUSKI ROMANTIČNI PESNIK IMIHAIL) RAZPRAV- LJAVEC SLIKAR DEBENJAK POZITIVNA ELEKTRODA AVTOR J UDIR SLIKARSKA POTREB- ŠČINA ZANIKRNI SADOVI ZNANI JAP POLITIK ELIOT THOMAS KEM SIMBOL ZA BERILU SVETOPISEMSKO MESTECE V GALILEJI SOKRATOV TOŽILEC ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI RIM KRALJ GRADITEU OSTIE PRIPADNICA ANTIČNEGA NOMAD- SKEGA LJUDSTVA KEM SIMBOL ZA CEZIJ MANJŠA VOJNA LADJA IT SLIKAR KIPAR. RAZISKOVALEC (LEONARDO DA) sl S? 1 I Jezero, polno presenečenj Odkritje na dnu Bajkalskega jezera — Vrelec vroče vode je vrelec življenja — Prvi v sladkih vodah SVEDRC INDIJSKI DROBIŽ VRST* PAPIGE Sovjetsko-ameriška znanstvena ekspedicija, ki jo delno finansira svetovno znana revija National Geographic, je v globinah Bajkalskega jezera odkrila prvi doslej znani globinski vroči podvodni vrelec v sladkih vodah. Podobne vrelce so pred več kot desetletjem odkrili v oceanskih globinah in so takrat pomenili prvovrstno znanstveno presenečenje, saj so raziskovalci ob globokomorskih vrelcih odkritih svojevrstno rastlinje in živalstvo, tesno povezano in življenjsko odvisno od teh mikro življenjskih okolij. Danes znanost pozna 20 globokomorskih polj s hidrotermal-nimi vrelci. Bajkalski globoki vroči vrelec so odkrili, ko so analizirali geotermične karte, jezerskega dna, ki jih je poprej izdelal sovjetski strokovnjak Vladimir Golu-bev. Ugotovili so nenavadne tople tokove pri dnu jezera. Ameriškim raziskovalcem, ki imajo že veliko izkušenj z globokomorskimi toplovodnimi vrelci, so bili ti tokovi jasen namig, da se splača toliko podrobneje pregledati tista območja dna, kjer so tokove zabeležili. S posebnimi vodljivimi podvodnimi plovili so v globini 411 metrov zares odkrili vroč vrelec. Podrobnejše raziskave in fotografiranje s kamerami na raziskovalnih Ameriški pešec proti iraškemu Zboljšana Vietnamka je kos kalašnikovu — V puščavski bitki so glavno orožje tanki — Topovska in raketna podpora iz zaledja - Posebna skrb za oči Ko to pišemo, je radio sporočil, da bo Sadam Husein ukazal umik svoje voj-sLe iz Kuvajta. S tem bo preprečil še ve£jo katastrofo iraške armade, ki se ne roore, vsaj doslej je bilo tako, niti približno učinkovito upreti vojakom koalicije na čelu z ZDA. Kaže torej, da do aajvečje kopenske bitke po drugi svetovni vojni ne bo prišlo, oziroma tfb ustavljena v svojih začetkih. Ne glede na to si oglejmo nekaj v tej bitki nastopajoče opreme in vojaka te in one strani. Ameriški pešec strelja, ko pride Iračanu na domet puške, iz odlične avtomatske puške M-16 A2 kalibra 5,56 mm, ki je neprimerljivo boljša od modela M-16 Al istega kalibra, slavne in tudi proslule vietnamkč. Iračani s standardnimi kalašnikovi v kalibru 7,62 in •udi 5,45 niso na slabšem. To sovjetsko avtomatsko pehotno orožje v originalni a'i kitajski in severnokorejski izdelavi je zvrstna in vzdržljiva puška, še posebej ?a puščavske razmere. Kalašnikov je znan predvsem po zelo majhnem odstotku zastojev. Američani so prepričani- da bosta izboljšani kromirani zaklep na M-16 A2 in enakomerno mazanje Praktično povsem odpravila zastoje, ki so delali težava Al modelu njihovega osnovnega orožja. V morebitni puščavski bitki bodo Slavno vlogo igrali tanki. Ameriške Jankovske posadke so prepričane, da bodo iz svojih gladkocevnih topov ka-hbra 120 mm za dve do tri sekunde hi-treje izstreljevali granate in tako prehi-tuvali iraške tankovske granate kalibra '25 mm. Moč ene in druge vojske v kopenski bitki temelji na oklepu. Te-meU zavezniške udarne pesti je 3.000 ameriških tankov Ml Al Abrams in ™"60A 1 ter nekaj sto britanskih tankov *'pa Challenger in Chieftain, Francozi Pa sodelujejo s tanki AMX-30. Večina *eh tankov ima jeklene oklepe s kera-P)'čno sredico, tako imenovan sendvič. aki oklepi lahko vzdržijo tudi neposredne zadetke iz protitankovskih ko-mulativnih pehotnih orožij. Zavezniš-a>m tankom v napadu pomagajo helikopterji helikopterji AH-64 Apache, lovci na nasprotnikove tanke in druga oklepna vozila. Moč Apachev je v protitankovski raketi Hellfire tipa »izstreli in pozabi«, ki se na cilj usmeri s pomočjo laserskega žarka. Če tudi to ni dovolj, pokliče ameriška mehanizirana pehota v napadu na pomoč samohodne topove M109 in samohodne havbice MllO vanje v puščavi. Njegova čelada iz. ke-vlara je boljša od klasične jeklene. V osnovno opremo spada tudi neprebojni jopič, ki ščiti ramena, prsi, trebuh in tilnik od krogel in delcev granat. Nova kamuflažna puščavska uniforma je udobna, prav tako platneni čevlji, ki so brez notranjega jeklenega podplata. Ta Ameriški marinci na treningu ob sudansko-kuvajtski meji kot tudi klasične topove M198 kalibra 155 mm. Strahotno orožje so večcevni raketni metalci M270 MLRS, s katerimi je mogoče streljati na do 40 km oddaljene cilje. Ena salva 12 raket s kasetno municijo uniči vse na površini 25.000 kvadratnih metrov. Iračani se Američanom upirajo s 5.700 tanki večinoma sovjetske (T-72, T-62 in T-55) in kitajske (T-69, T-59) proizvodnje, imajo pa tudi nekaj Irancem zaplenjenih britanskih Chiefta-inov. Na bojišče so nakopičili tudi okoli 3.000 samohodnih topov, topov in havbic. Ocenjujejo, daje ognjena moč iraške oklepne divizije (skupaj s topniško in pehotno podporo ) velika. Teža ena izstreljene salve je 53 ton. Vsako bitko pa začne in konča pešec. Ameriški je posebej opremljen za boje- svet u številkah OSEBNI AVTOMOBILI PRI NAS Število avto/ in razširjenost CfiNROOfifl BiH SLOVENIJH HM MPKEDCNIJfi SRBIJO §j| avto/preb. KOSOVO moiiNfl P« jugoslovanskih cestah je lani vozilo preko 232 milijona osebnih avtomobilov. Toliko jih beleži zvezna statistika. Največji porast voznega parka so zabeležili na Kosovu, kjer pa so sicer v tem pogledu še vedno daleč za avtomobilsko najbolj razvitima republikama Slovenijo in Hrvaško. Graf tega tedna kaže v prvi koloni stolpcev število vseh osebnih avtomobilov, izraženo v stotisočih, v drugi koloni pa, na koliko prebivalcev pride en avto. Višji ko je drugi stolpec, bolj redka dobrina je avto. bi se namreč na vrelem soncu dobesedno razžaril. Ko smo že pri soncu, omenimo tudi očala zoper sonce in puščavski prah. Za zaščito od kemijsko-biološkega udara ima ameriški pešec dvoslojni enodelni kombinezon, rokavice, prevleke za čevlje in seveda zaščitno masko v obliki kapuce. Zanimivo je, da lahko vojaki pijejo vodo tudi z maskami na glavi. V ta namen je na maski posebna cevka, ki jo spojijo z za to prirejeno čutarico. Iraški pešec se v puščavi počuti bolj domačega kot ameriški, vendar pose Iv na oprema ni odveč. Je pa precej skromnejša od ameriške. Vsi Iračani imajo posebna temna zaščitna očala. V puščavi sta puščavsko slepilo ter masovno in akutno obolenje oči zaradi suhega vetra in peska tako rekoč pravilo. Tam, kjer je potrebno, torej v močvirni delti Evfrata in Tigrisa, imajo Iračani tudi mreže zoper insekte. Pred odhodom na bojni položaj dobi vsak iraški vojak vitaminske tablete in čutarico z vodo, v kateri je 0,1 odstotka soli. Oboje povečuje psihično in fizično vzdržljivost. Umetnik je tem bolj ogrožen od skušnjav, čim močnejši jč. E. KOCBEK čim večji prestopnik se kdo zdi svetu, tem večja ja njegova ljubezen do življenja. P. ZIDAR Večni otroci smo in zmorem, brez prestanka tekamo za svojimi novimi igračkami. A. FRANCE Pesem smrti Po moževi smrti vdove brez premoženja in pravic Svojčas so hindujske vdove sežigali skupaj s posmrtnimi ostanki njihovih pokojnih soprogov. S takim krutim koncem jim je v današnji Indiji prizaneseno, vendar jih v tradiciji zvestih hindujskih družinah ne čaka kaj dosti prijaznejša usoda. Odložiti morajo ves nakit, se odpovedati ličilom in ogrniti belo ogrinjalo, kijih za vedno zaznamuje kot vdove, zapisane, da to ostanejo do smrti. Preostanek življenja jih veliko preživi v životarjenju, ki ni morda nič prijaznejše, kot bi bila hitra smrt v ognjenih zubljih na moževem grobu. Zlasti tiste, ki so brez otrok, so obsojene na samoto. Iz revnejših družin jih izrivajo in se jih poskušajo na vse načine znebiti. Zato je lakota njihova stalna spremljevalka, ulica pa dom. Na tisoče se jih zateče v sveto mesto Vrindavan, nekaj več kot 150 km severno od New Delhija, kjer je veliko templjev posvečenih bogu Krišni. Tu preživijo dneve v molitvi in zborovskem prepevanju hvalnic, kot nagrado za to pa jim je vsak dan dodeljen skromen obrok hrane, ki ga prispevajo dobrodelne organizacije. Belo ogrinjalo, znak njihovega vdovstva, je često edino oblačilo in edino imetje, ki ga ženske premoi ejo. Pesem, ki jo prepevajo bogu Krišni v hvalo, pa je njihovo edino življenjsko opravilo. Ne glede na to, koliko so stare, je na koncu te pesmi edinole še smrt. In mnogi, ki vidijo te uboge ženske, pravijo: »Smrt bi bila boljša kot pa to bedno življenje.« Zgledi vlečejo Kaj vse vpliva na samo-__________morilce____________ Skrivnostna težnja k samouničenju, ki je pri nekaterih ljudeh tako močna, da jo prej ali slej v obliki samomora tudi udejanijo, je neznanka, ki jo poskuša današnja znanost analitično razvozlati. Statistika kaže večjo nagnjenost ljudi z določenimi karakternimi ali fizičnimi lastnostmi, pa tudi celih narodov. Samomorilstvo je torej tako rekoč zapisano že skoraj v genih, so pa določeni vzvodi, ki vgrajeni mehanizem poženejo ali pa tudi ne. Švedski raziskovalci so tako odkrili, da so otroci, ki so bili v mladosti žrtve seksualnih napadov ali bili podvrženi spolnim abnormalnostim, precej bolj dovzetni za samomor, kot pa drugi. Nemški znanstveniki pa so ugotavljali, kakšne učinke je imela poučna serija, napeijena proti samomoru, na mladostnike. Televizijsko serijo z naslovom »Smrt šolarja« so predvajali v letih 1981 in 1982. Govori o najstniku, ki si zaradi težav z okoljem vzame življenje tako, da se vrže pod vlak. In kaj so ugotovili statistiki? Prav v tem času, po predvajanju serije, si je največ najstnikov vzelo življenje tako, da je skočilo pod vlak. Ker število samomorov v tistem času ni bistveno poraslo, ne bimogli kriviti serije, da je dosegla nasprotni učinek, kot naj bi ga sicer imela, ni pa vplivala pozitivno. Predvsem pa se je izkazalo, da je občutno vplivala na izbiro tehnike za končanje življenja. podvodnih plovilih, ki se lahko potope v velike globine, so pokazale, da se je tudi ob jezerskem vrelcu podobno kot pri globokomorskih razvilo pestro življenje. Kamere so fotografirale ribice, spužve in celo vodnega škorpijona ter druge žive organizme, ki jim vrelec omogoča življenje. Odkritje vrelca na dnu Bajkalskega jezera je za geologe znamenje, da se območje, na katerem leži jezero, najbrž geološko razmika in počasi širi. Bajkalsko jezer, ki že tako slovi kot nekaj posebnega, saj je najgloblje in najstarejše sladkovodno jezero na svetu, nastalo pred 25 milijoni let, je s tem odkritjem postalo še bolj zanimivo za znanost. K 2600 živim organizmom, kijih ni mogoče najti nikjer drugje kot v Bajkalskem jezeru, pa bodo znanstveniki prišteli še kakšno novo. Križ čez križ Pripomoček proti tego-bam sedečih poklicev Da so obolenja hrbtenice tako rekoč že samoumevna tegoba modernega življenja, ni treba več praviti. Žal zdravniki ugotavljajo, da obolenja neprestano naraščajo, pač v sorazmerju z naraščanjem del, ki so vezana na sedeči poklic. Ljudem, ki pri delu veliko sedijo, oblikovalci sedežev ponujajo najrazličnejše opore, ki naj bi jim razbremenile napetosti v križu, fizioterapevti pa priporočajo celo vrsto vaj in gibov, ki naj bi jih opravljali, da bi se sprostili in okrepili. Iz ZDA te dni prihaja novost, ki naj bi za 35 dolarjev, kolikor stane pripomoček, pomagala tistim, ki veliko sedijo, premagati spremljajoče nevšečnosti. Gre za neke vrste steznik, sestavljen iz v najlon oblečene blazine, ki si jo človek namesti na križni del hrbta, potem pa s posebnimi pasovi, opremljenimi s pri- ročno sponko, poveže preko kolen. Na ta način je s svojimi koleni človek sam opora svoji hrbtenici. Seveda se da preko sponke reguirati tudi jakost pritiska, s katerim blazina podpira križ. Proizvajalec ima še en cenejši model, za vsega deset dolarjev, ki je posebno primeren za potovanja, saj ga po nekajkratni uporabi lahko kar odvržemo. Ni verjetno, da se bo ta novost kaj kmalu pojavila na našem tržišču, zamisel pa je zanimiva in bo morda tistim, ki trpijo za tovrstnimi nevšečnostmi, dala idejo, kako si sami pomagati iz težav. vaSa zgodba —vaSa zgodba —vaSa zgodba- . vaša zgodba ':v . NEKAJ BELEGA Najvišji cilji, ki zbujajo najvišje izzive, terjajo samoodpoved. T. KERMAUENER Samo diktatura postavlja kritiki pogoje »konstruktivno^«^ Alternative se začno na koncu strahov preteklosti. . , V. BLAŽIČ Nekaj belega je v tem času, nekaj hladnega, ledenega, podobnega pravljici o snežni kraljici brez srca, z ledenimi kristali tam, kjer bi moralo biti toplo srce. Dan kot da se noče zbuditi in iz megle polzi belina, polzi tam z brega, iz hoste, kot čipka objema drevje in grmovje, tiste gole, mrtve veje, ki tako zbegano molijo mrtva naročja v ta beli, hladni čas. In noče posijali sonce, da bi ledeni hlad stajalo, da bi priklicalo življenje v že zdavnaj obstoječi in nerojeni dan, ki noče iz teme, iz mrtvaško belega hladu in bolečine umiranja. Poleg preostalih zaplat snega po tleh travnikov, nezoranih njiv in pustnih košenic uničujoče sije belina zmrzali in hladna megla nalaga nove in nove kristale na beli mrtvaški prt. Tam v sobi je na steni nekaj belega, nekaj' neresničnega, kot da ne sodi sem, v to temo izginevanja. Je na sliki velik grm cvetočih belih vrtnic, je mlada žena s svilenimi gladkimi lasmi, s skrivnostnim pogledom Mone Lise, tistim nikoli pojasnjenim in nedoumljivim pogledom, ki bo večno ostal pojem skrivnosti. In je žena z dvema bogatima rokama, ki objemata polno naročje, pokrito z nabranim oblačilom, pod katerim je skrito bogastvo življenja, ki raste in čaka svojega rojstva na tem svetu, bogati to ženo, njen svet in želje. In po teh cvetočih vrtnicah je dolga veriga let, spletena iz malo radosti pa veliko žalosti, iz neštetih členov pričakovanj, pa razočaranj in neizpolnjenih hrepenenj. Vse se nemo zaključuje pod sliko, na ležišču, kjer usoda počasi, a vztrajno, z bolečino in grenkim obupom zaključuje ta krog, začet tam daleč za grmom cvetočih vrtnic, ki so le še spomin, dolg kot večnost sama. Razkošne bele-vrtnice, nekoč tako radostno lepe... In je nekaj belega na steklu okna, kamor toplota prostora ne pride z močjo, toplota praznega prostora brez življenja, polna tišine in brezčasa. Tam je prečudovit cvet bele ledene lepote, stkan iz milijon maj- cenih lesketajočih kristalčkov in še naprej raste v vedno večji ornament neslutenih oblik, kakršnih človek ne zna in ne more ustvariti. Za njim pa zunaj umira dan, še predno je mogel zaživeti, umira v mlečni belini mraka. Ni svetlobe za to umiranje. Žalostno umira in tone za velikim ledenim cvetom na steklu. In ko moj občudujoči pogled za hip pozabi vse številne strahove in misli ter objame ledeno krasoto, lesketajočo se na oknu, na mah občutim, kako se ta belina, ledena in hladna, seli v moje srce, razklano od preteklosti, ki je pustila globoke ledene brazde na duši, razklano od prihodnosti, ki je tako uničujoče mrzla, ranjeno od tistega neizbeženega tam v sobi, pod velikim cvetočim grmom belih vrtnic. In nastane novo jutro, sivo in žalostno, mrak ne dovoli svetlobi, da bi razsvetlil dan, spet umira, predno se je rodil. In umira upanje, neko rahlo, nežno upanje... Bel list papirja, na njem izrek velikega vojskovodje, da je zmaga beg. Pa ni mislil na vojno, ko je ustvaril to misel. Pred to mislijo je bila beseda ljubezen. Pa je zmaga res zmaga ali poraz? Kako relativno je vse v tem našem življenju, le nekaj je neizpodbitno res: umiranje je hladno belo, kot to jutro, ko po zraku tiho plešejo snežinke in zakrivajo bedo sivega umiranja v nežno ledeno belino... EV. POTA Ii\ ST ^VV>A\VVWV^A\\VVVNAAAAV^AA^\V\A,\WWVVVVVV\VVVVV Kazni ne bodo gradile parkirišč Novomeške sodnice za prekrške se še naprej kopljejo v morju prijav — 35 zapornih kazni in 1244 odvzetih vozniških dovoljenj »Spregledal« štiri znake Še sodni epilog hude prometne nesreče na Lešnici — Vozniku tovornjaka pogojna kazen dežurni poročajo mmmmm—mmmmmmumš JGENJ V KUHINJI — 18. februarja 1.30 je prišlo do požara v kuhinji sta-anjske hiše Janeza Alberta Jermana v omlju. Ogenj je nastal zavoljo slabe ne napeljave, požar pa je zajel kuhinj-opremo, vendar se zaradi hitrega po-ovanja gasilcev ni razširil. Vseeno je 'K za 5.000 din. CIL 130 LITROV NAFTE — V ___I 19. in 20. februarjem je nekdo il do Pionirjevega delovnega stroja, ki ji na delovišču v Dolenjskih Toplicah, nil je ključavnico in iztočil okoli 130 v nafte, tako da so pionirjevci oško-■ni za 1.500 din. EMAL ŽELEZNE PROFILE — 46-i S. U. z Gorenjih Jesenic je utemelje-umljen, da je 12. februarja iz trebanj-i Trima odnesel več raznih železnth ov, vrednih vsaj 2.500 din. lATVINA V ISKRI — Letošnjega fe-jja je nekdo iz proizvodnih prostorov nneške Iskre na Cikavi odnesel ko-in spajkalo, oboje skupaj vredno 51,00 din. Predrzneža še iščejo. JDNESEL ŠTIRI TISOČAKE — V i na 23. februarje nekdo vlomil v go-o Marije Luzar na Gorenji Gomili. V J je splezal skozi pritlično straniščno D, nato pa iz odklenjenega predala to-: mize zmaknil 4.000 din. 4EZGODA V GOZDU — 20. fe-_ _arja dopoldne se je 51-letni Alojz Zoran iz Novega mesta odpravil na Daljni Vrh, hoteč traktorjem spraviti v dolino nekaj smrek. Med opravilom pa ni bil dovolj previden, smreka, privezana na traktorje namreč pričela drseti v dolino in za seboj potegnila traktor, ki se je prevrnil. Zoran je skupil lažje poškodbe. IZGINILO REZERVNO KOLO — Neznan nepridiprav je v noči na 17. februar z osebnega avtomobila R-4 Jožeta Kristana iz Gornjih Ponikev odvil in odnesel rezervno kolo. Katrca je bila parkirana pred lastnikovo stanovanjsko hišo. ONESNAŽENJA PODTALNICE NI BILO! DRNOVO — Prometna nezgoda, do katere je prišlo minulo nedeljo, 24. februatja, pri Drnovem, je precej vzburkala javnost. 27-letni Valerijan Sorgo iz Lucije je namreč okoli 11. ure peljal tovornjak s priklopnikom proti Zagrebu, nekje pri Drnovem pa je tovornjaku odtrgalo spojno osovino sklopke za spajanje vlečnega in priklopnega vozila. Slednje seje zato prevrnilo na bok, pri lem pa je izpadel tovor; šlo je za 25-kilogramske vreče anhidrid ftalne kisline, ki so se razsule po travniku. Na srečo je bilo posredovanje dovolj hitro, da do onesnaženja — tako govori zadnje poročilo novomeške UNZ — zanesljivo ni prišlo. NOVO MESTO Da so novomeške sodnice za prekrške svojevrstne rekorderke, je znano že dalj časa, z bero rekordov so nadaljevale tudi lani. »Le Ljubljana in Maribor sta po številu prekrškov pred nami, z lanskimi 9.698 prijavami je Novo mesto tretje v Sloveniji, četrto je Celje, koder so v minulem letu imeli kar 4.000 (!) prijav manj. Skupaj z nerešenimi vlogami iz prejšnjih let smo imele lani tri sodnice v obravnavi nič več in nič manj kot 14.137 zadev, od tega smo jih rešile 9.352,« nejevoljno in ponosno hkrati razlaga Sabina Jazbec-Ahlin ob inventuri lanskoletnega dela. Toda razlogov za nejevoljo bo bržkone konec že te dni, ne nemara zato, ker smo se Novomeščani odločili poboljšati se, pač pa, ker je pred delegati zborov novomeške skupščine predlog, da dobi mesto z marcem še četrto sodnico za prekrške. »Daleč najbolj zaslužni za to, da se že vrsto let kopljemo v morju spisov, so delavci novomeške UNZ. Lani so nam skupaj z zaščitno enoto milice RSNZ posredovali kar 8.566 prijav, od tega jih je 3.200 prišlo s ceste smrti med Ljubljano in Zagrebom. Občinarji so nam lani prispevali 767 vlog, največ zavoljo malomarnosti pri odjavah neregistriranih vozil, parkiranja po zelenicah in podobnega, vsega 281 pa inšpektorji. Med temi naj posebej omenim 27 predlogov zoper lastnike necepljenih psov in 30 predlogov za uvedbo postopka zoper razne prodajalce in preprodajalce po hišah in blokih. Precej bolj »usmiljeni« so bili lani v Komunali, od tega smo zaradi takšnih in drugačnih kršitev novomeškega parkirnega reda dobili 132 prijav, zato pa sojih kar 772 s takšno vsebino napisali miličniki. Toda drugo je vprašanje, kaj bomo s tem ob sedanjem prometnem režimu dosegli. Kazni problema novomeških parkirišč pač ne bodo rešile. Pa četudi kršitelja postopek in kazen staneta skoro-da tisočaka,« razmišlja Sabina Jaz- bec-Ahlin. Podobno argumentiranih mnenj je še ogromno, očitno, da jim za uspeh manjka vplivnosti. Od sodnic te pač ne gre terjati, njihovo je navsezadnje, da se ravnajo in ukrepajo, kot velevajo zakoni in občinski odloki, ne glede na to, kako in koliko življenjski so. »Čeprav je vsaka od nas lani rešila preko 3.100 spisov, to nikakor ne pomeni, da je bilo delo površno opravljeno. O tem navsezadnje priča podatek, daje bilo lani vsega 576 pritoži), le slaba četrtina teh je bila ute-meljnih, imele smo 9 zahtev za sodno varstvo, le eno upravičeno. Takšna bera nam je brez dvoma lahko v ponos.« Največ lanskih prijav je govorilo o nepravilnem prehitevanju, sledijo vožnja brez dovoljenj, alkohol, nedovoljena hitrost itd. Zanimivo je, da so sodnice v minulem letu zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov izrekle 35 celo zapornih kazni, kar 1244 voznikom pa izrekle varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. »Zadnje čase ugotavljamo tudi, da je vse več prijav zaradi družinskih prepirov, toda naše delo je v večini primerov jalovo. Ko je spis pred sodnicami, sta se zakonca večinoma že Sabina Jazbec-Ahlin: »Že predlani smo govorili o rekordnem letu, lani pa se je število prijav povečalo še za 1164«. pobotala, nista pripravljena pričati eden proti drugemu; veliko delaje vrženega v nič. Zato bi bilo bolj prav, ako bi se s tovrstnimi problemi najprej ubadali poravnalni sveti. Naslednji velik problem so vročitve naših poštnih pošiljk. Poštarji jih raznašajo dopoldne, ko ni nikogar doma, in puščajo obvestila. Ljudje preko njih zaslutijo, za kakšne vrste pošiljke gre, in jih na pošti enostavno ne dvigajo. Ogromno dela, časa in denarja gre za tovrstna opravila. Mar ne bi bilo enostavneje, če bi poštarji te pošiljke delili popoldne, ko so ljudje zvečinoma doma? Že vrsto let opozaijamo tudi na to, da kršitelji med tujci — teh pa je največ na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom —nimajo kje • Pri novomeških sodnicah za prekrške je bilo lani v postopku 406 mladoletikov. Čeprav so na razgovor vabljeni tudi starši, jih pride le malo. Kot da za otrokove kršitve ne bi čutili nobene krivde in odgovornosti! • Spremenjeni zakon o prekrških prinaša precej večje kazni, njihove osnove so v poprečju večje za 250 odstotkov. • Veliko govora je bilo lani o prodaji mleka po stanovanjih in hišah. Tega že nekaj časa ni več. Razlog je preprost: razpečevalci so bili kaznovani, saj so to opravljali brez potrebnih dovoljenj in soglasij. zamenjati deviz za plačilo kazni. Ob sobotah, nedeljah in praznikih Novo mesto nima niti ene menjalnice, promet in miličniki se za to ne zmenijo. Tako tujci nesrečno tavaijo po mestu in iščejo nekoga, ki bi jim bil pripravljen marke, šilinge ali lire zamenjati v dinarje.« Pa naj še kdo reče, da naša valuta ni cenjena in iskana!? B. BUDJA NOVO MESTO 19-letni Zoran Miloševič iz Niša je 26. maja 1988 peljat tovornjak znamke Mercedes po magistralni cesti med Zagrebom in Ljubljano. Za volanom je šele na Otočcu zamenjal lastnika vozila Gorana Igi-ča ter s hitrostjo natanko 83 kilometrov na uro je skozi naliv po spolzki in mokri cesti peljal proti Mačkovcu. Kar štirje prometni znaki so ga na Lešnici opozarjali, naj zmanjša hitrost, ker se na mostu opravljajo vzdrževalna ♦dela. Ni se zmenil zanje, šele ko je pred seboj zagledal kolono vozil, ki se je ustavljala, je pritisnil na zavoro. Prepozno. Nekaj zaradi mokre in spolzke ceste, nekaj pa zaradi slabih zavor — preiskava je pokazala, da zadnje sploh niso delovale, prednje pa so prijemale neenakomerno — ga je zaneslo na levo. Takrat je pravilno po desni strani z osebnim avtom Ford Sieera vozil nasproti nič hudega sluteči zdomec Marinko Božič. Pok je bil silovit, posledice strašne: Božič je bil na mestu mrtev, njegova žena Ana pa hudo poškodovana. Zavoljo opisanega je Zoran Miloševič pred dnevi sedel na zatožno klop IZ MAŠČEVANJA ZAŽGAL SENO STARE ŽAGE — 21. februatja okoli 18.45 se je 31-letni V. L. iz Starih Žag pri Novem mestu sprl z domačimi. Maščeval se jim je tako, daje stopil do gospodarskega poslopja in z vžigalicami zanetil seno. Na srečo so domači skupaj z gasilci ogenj še pravi čas pogasili, tako da je bilo škode le 7 stotakov. ZATIČ ODLETEL V OKO ČRNOMELJ — 31 -letni Vinko Jakša iz Črnomlja je 19. februatja okoli 8. ure v tamkajšnjem Beltu popravljal viličarja. Ko je izbijal zatič, ni bil dovolj previden, tako da mu je odletel v glavo in mu hudo poškodoval levo oko. Poškodovanca so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. V TREZORJU NAŠEL BOGASTVO DOBRNIČ — V noči na 18. februar je neznani nepridiprav vlomil v Merka-lotjevo trgovino v Dobrniču in prišel do kar lepega kupčka denarja. Ko je namreč temeljito preiskal predale pisalnih miz, je našel ključe zidnega trezorja, ga seveda odklenil in v njem našel 30.000 din gotovine. Jasno, da jih je stlačil v žep, malho pa napolnil še s številnimi jestvinami, tako da je merkatoijevce oškodoval za 35 tisočakov. PADLA S SKEDNJA ČRNOMELJ — 18. februarja okoli 10. ure je 36-letna Magdalena Vraničar iz Tuševega dola pri Črnomlju odšla na skedenj ob stanovanjski hiši in z njega metala seno za živino. Po končanem opravilu se je hotela spustiti po lestvi, pri tem pa ji je spodrsnilo in je omahnila 3 metre globoko. Pri padcu seje Vrani-čarjeva hudo poškodovala, z rešilcem so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Iz maščevalnosti prediral gume Dve leti zapora za 24-letnega Ivana Metelka — Nenavadno maščevanje — Ob vlomu v žago ostal brez plena NOVO MESTO — 24-letni Ivan Metelko iz Brezovice pri Trebelnem je nepridiprav svoje vrste. Obračunal je z vsakim, ki se mu je tako ali drugače zameril. Maščevanje je izpeljal na nenavaden in nevsakdanji način — z rezanjem in luknjanjem avtomobilskih plaščev. A ni bilo le to vzrok, da seje nekaj dni nazaj znašel na zatožni klopi novomeškega sodišča. Računi za malomarnost Obilo dela (in stroškov) sevniških gasilcev s _____travniškimi in gozdnimi požari SEVNICA —- V okviru sevniške občinske gasilske zveze deluje 15 gasilskih društev in eno industrijsko gasilsko društvo s skupaj 1203 člani. Najštevilčnejše je GD Sevnica z 247 člani, od veteranov do pionirjev, od godbenikov pa do operativcev. Prav slednji dajejo gasilskim društvom najmočnejši utrip, predstavljajo hrbtenico dogajanja in tudi Sevničani niso v tem pogledu nikakršna izjema. Poveljnik GD Sevnica Janko Stopar nam je povedal, daje lani 71 operativcev opravilo 46 intervencij, pretežno po sevniški občini. V 14 primerih je šlo za gozdne oz. travniške požare, po 5 je bilo požarov gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš, 2 požara so zabeležili v industriji. Lani pa so sevniški gasilci opravili kar 19 tehničnih interven- Janko Stopar cij, pri čemer je šlo predvsem za reševanje ob prometnih nesrečah in iz vode. Ob lanskoletnih prvonovembr-skih katastrofalnih poplavah so sevniški gasilci opravili kar 1210 ur pri reševanju ljudi in premoženja. »Ob tem bi pohvalil gasilsko trojko Pečje, ki je ob ujmi dva dni s črpalko nenehno pomagala ljudem v Florjanski ulici. Od trojk pa bi omenil še tisto na Orehovem, kjer vaščani prizadevno zbirajo denar za gasilsko orodje,« je povedal Stopar. Sevniški gasilci so tudi lani posvetili veliko pozornost preventivi. Ob pregledih po gospodinjstvih, ki se jim ne bodo izognili niti letos, so lani ugotovili, da še marsikje uporabljajo lesene prekajevalnice mesa, te pa so zanetile že prenekateri požar. »Opazili smo tudi nestrokovno napeljavo in preobremenjene električne instalacije, neometane, slabo grajene dimnike itd. Za ilustracijo naj povem, da smo 15. februarja letos šli v intervencijo zaradi dimniškega požara na Rožno v sosednjo krško občino, kjer je domačijo ob novem letu resda obiskal tamkajšnji dimnikar, toda verjetno se je bolj zamotil z izročanjem koledarja kot pa s kakovostnim čiščenjem dimnika. Poudaril bi še, da bomo zaradi naglega naraščanja gozdnih in travniških požarov, kjer je poglavitni razlog malomarnost, začeli intervencije zaračunavati, za kar smo dobili ustrezno podporo na sevniški občini,« je dejal poveljnik Stopar. P P. Kot je govorila obtožnica, je Ivan Metelko v noči na lanski 16. november v Mirni vasi pri Trebelnem vlomil v žago Marka Kocjana. S seboj je odnesel dve motorni žagi Husquama, Iskrin električni vrtalni stroj, nekaj svedrov, verigo in še kaj; skupne škode je bilo po tedaj veljavnih cenikih za 14.900 din. Kot je trdil sodnikom, je vlomil, ker je bil nezaposlen in brez denarja za življenje. Ukradene predmete je hotel skriti v gozd in jih kasneje prodati, a gaje med begom nenadoma osvetlil močan snop luči. Spoznal je, da ga love miličniki, in ni mu preostalo drugega, kot da je ukradeno robo odvrgel v bližnji potok Radulja. Pred roko pravice ni bežal dolgo, 8. decembra okoli 10. ure je možem postave naposled padel v roke. Moral je za rešetke, kjer je tudi dočakal sojenje. Kot že rečeno, je bila Metelkova posebnost rezanje gum. V noči na 24. april 1989 je na dvorišču hiše s številko 72 v S traktorja padel pod kolo priklopnika 26-letni Zvone Petje je hudim poškodbam kmalu podlegel DOLENJE JESENICE — V nedeljo, 24. februarja, je neprevidnost pri ravnanju s traktorjem znova terjala mlado življenje; 26-letni Zvone Petje iz Dolenjih Jesenic je hudim poškodbam podlegel, še predno je do njega prišla zdravniška pomoč. Leto dni mlajši Franc Petje je v nedeljo ob 18.15 peljal traktor s polpriklopnikom po lokalni cesti iz Drage proti Šentrupertu. Za zadnjima traktorskima blatnikoma sta na doma narejenih sedežih sedela Zvone Petje in sosed Zvone Udovč. Ko je Franc v križišču pri osnovni šoli zavijal v levo proti Šentrupertu, je zapeljal v vdolbino na nasfaltu. Pri tem je Zvone Petje izgubil ravnotežje in padel s sedeža. Udovč je sicer vozniku nemudoma zaklical, naj ustavi, toda bilo je prepozno: levo kolo polpriklopnika je Petjetu že zapeljalo čez trebuh. Fanta sta poškodovanca naložila na prikolico in ga odpeljala v Šentrupert, od tam pa poklicala zdravniško pomoč. Slednja je bila, žal, prepozna. Mokronogu predrl 4 gume na osebnem jugu Marije Koščak. Škode je bilo za 2 tisočaka. V noči na 12. junij 1989 je stopil do postaje milice v Mokronogu in se spravil nad tamkaj parkirani osebni avto Golf, last miličnika Bojana Majcna. Tudi njemu je prerezal vse štiri gume, bojda zato, ker je šlo za miličnika, ti pa so — tako je Metelko pojasnil sodnikom — vselej, kadar je bilo kaj narobe, hodili okoli njega in ga izpraševali. Lanskega marca je v Orešju na dvorišču hiše številka 4 preluknjal štiri gume na osebnem avtu P-126 Ivanke Lužar in nato še vse gume na katrci Štefana Pun-geršiča. V opravičilo je povedal, da seje hotel s tem maščevati Lužarjevi, kije bila nekoč njegovo dekle, sedaj pa je k njej hodil nekdo drug. Podobne vrste maščevanje je namenil tudi Janji Jarc-Pate z Otočca in njenemu osebnemu avtomobilu P-129, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom. Jarčeva se mu je bojda zamerila, ker mu ob obisku ni hotela odpreti vrat stanovanja. Senat novomeškega temeljnega sodišča, ki mu je predsedovala Milojka PO DOLENJSKI DEŽELI • Minuli teden, točneje v četrtek, je nekdo brskal po suknjiču, ki gaje imel 17-letni dijak S. K. spravljenega v sobi tamkajšnjega dijaškega doma. Nepridiprav je fantu vzel dva bankovca, enega v stari in enega v novi slovenski valuti. Prvi je veljal 50 din. drugi pa 100 DEM. • Terezija Š. iz Starega trga pri Trebnjem je imela ondan v razsolu spravljenih 4,5 kilograma svežega svinjskega mesa. Vsa zadeva je očitno zadišala tudi izven zidov stanovanjske hiše; v spomin na meso je Tereziji ostal le razsol. • Kar lep čas so imele dolenjske kokoši* miren sen, v noči na 23. februar pa je nekdo vlomil v kokošnjak Poldeta G. iz Hrastja pri Novem mestu. Tri kokodajske so morale na popotovanje v neznano, slej ko prej pa je končni cilj njihove poti lonec. • V kiosku novomeškega Tobaka na Glavnem trgu so imeli eno minulih noči obiskovalca. Vstop si je zagotovil z dobro odmerjenim udarcem v steklo izložbenega okna, nato pa s police vzel dva lovska noža in dve ženski ročni uri. Možje postave pravijo, da mu že kažeta zadnje minute svobode. novomeškega sodišča. Sodnikom je zatrjeval, kako je spustil pedal za plin, ko je opazil znake; zavirati je pričel, ko je zagledal kolono. Vse ostalo je znano. Pojasnil je še, da je bil tovornjak vsega osem dni poprej v Nišu na tehničnem pregledu, a tam niso na njem ugotovili nikakršnih pomanjkljivosti; zato da je bil prepričan, da pač vozi tehnično brezhibno vozilo. Ob koncu je zatrdil, kako nezgodo obžaluje, daje s pokojnikovo ženo navezal telefonske stike, na Božičev grob pa tudi odnesel cvetje. Senat sodišča seveda mimo njegove očitne krivde za nezgodo ni mogel. Ne le daje glede na vremenske razmere vozil veliko prehitro, pač pa se ni zmenil niti za omejitev hitrosti na 45 kilometrov na uro, spregledal je tudi dolžnost slehernega voznika, še posebej poklicnega, da pred vožnjo preveri brehibnost zavor. Ob upoštevanju vsega tega ter dejstva, da ima doma nezaposleno ženo in dva nepreskrbljena otroka, mu je senat izrekel kazen enega leta zapora, pogojno za dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna. Gutman, je Metelka obsodil na enotno kazen dveh let zapora. Mladenič je na kriva pota znova stopil v času, ko mu je tekla pogojna obsodba za druge vrste kaznivo dejanje, sodišče je to pri izreku in odmeri kazni seveda upoštevalo, med olajševalne okoliščine pa štelo Metelkovo odkrito priznanje. Sodba še ni pravnomočna. B. B. Raztrgana mreža tatov osebnih vozil? Novomeški in karlovški policisti prijeli tri osum-__________Ijence___________ NOVO MESTO, KARLOVEC - Za /daj že bivše lastnike nekaterih ukradenih osebnih vozil je prišla iz Karlovca nedvomno razveseljiva novica. Delavci novomeške UNZ so namreč v sodelovanju z. uslužbenci Policijske uprave Karlovac izsledili in prijeli D. H., C. N. in D. V„ utemeljeno osumljene večjega števila tatvin osebnih avtomobilov v Karlovcu, Zgrebu in Novem mestu. Kot kaže, naj bi omenjena trojka v noči na letošnji 2. november iz skupnih garaž na Cesti herojev ukradla tudi osebni avto Golf JX Novomeščana Siniše Božoviča. Avtomobil so nato odpeljali v Karlovec in ga čez nekaj dni na območju hrvaškega Zagorja tudi prodali. Golf zaenkrat še ni bil najden, zato pa je osumljena trojka na varnem v karlovškem priporu. Dosedanja preiskava kaže, da priprta trojica pripada dobro organizirani skupini latov osebnih avtomobilov, tako da bo zelo verjetno že kmalu pojasnjeno še kakšno izginotje. Mojster za mopede, avte in traktorje Nova avtoelektričarska delavnica v Bučni vasi NOVO MESTO — Kaj in koliko pomeni za varno vožnjo vzdrževan in tehnično neoporečen avtomobil, ve vsak voznik, enako tudi, kako pomemben člen v tej verigi je brehibna elektroinstalacija. S Tonijem Prusom, ki so ga mnogi imeli že kar za nepogrešljiv inventar Pionirjevega servisa v Ločni, so dolenjski vozniki že pred meseci dobili nadvse koristno novost: ob vulkanizer-ski delavnici v Bučni vasi je Toni Prus odprl še avtoelektričarsko. »Kot kaže, bo dela dovolj, obseg storitev ni majhen. Delavnica je namenjena popravilom, vzdrževanju ali obnovi celotne avtoelektri-čarske instalacije prav vseh motornih vozil, od motornih koles, do »osebnih in tovornih avtomobilov ter traktorjev. Nič čudnega potem, če imamo na zalogi ogromno rezervnih delov za ves Zastavin pro- Toni Prus: »Vozila delovnih organizacij popravljam popoldne, zjutraj jih imajo parkirana na svojem dvorišču.« gram in tudi ostala vozila. Posebna ugodnost velja podjetjem, ki lahko po končanem delovnem času vozilo pripeljejo v delavnico, zjutraj, predno bodo pričeli z delom, ga bodo imeli parkiranega na svojem dvorišču. Logično in jasno, da naše delovno mesto ni le delavnica, pač pa gremo povsod tja, kamor nas pokličejo,« po dobrih petih mesecih, kar je registriral svoje podjetje z nazivom »Timi«, razlaga Toni Prus. V njegovi delavnici je moč poskrbeti tudi za glasbene užitke med vožnjo, na zalogi je več vrst radioaparatov z zvočniki, montirati vlečne kljuke, zamenjati ali obnoviti pregorelo elektroinstalacijo, opraviti servis na avtomobilu in še kaj. »Velika želja je, da bi sedanje delo razširil še z avtomehaniko in tako voznikom ponudil kompleto uslugo. Domala vse ovire na poti k temu so že premagane, ostala je le še ena, največja: najti in urediti takemu obsegu dela primerno veliko delavnico. Ni vrag. da tudi temu ne bi bil v kratkem kos!« mM DVOJNO TRČENJE PRI DRNOVEM Še v 13. februar sega prometna nezgoda, do katere je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. 40-lelni Milenko Bojinovič iz Valjeva se je tega dne ob 5.55 peljal z osebnim avtom Lada proti Ljubljani. Pri Drnovem gaje pričelo na zasneženem in poledenelem vozišču zanašali. Zdrsnil je na levo stran ceste, tam pa je vozilo obrnilo za 90 stopinj. V tistem trenutku je nasproti, pravilno po desni strani, s tovornjakom pripeljal 52-letni Anton Gorše z Gorenjega Gradišča. Da bi sc izgonil trčenju, je zapeljal v desno na travnato bankino, vendar nezgode ni mogel preprečiti. Z levim prednjim delom tovornjaka je trčil v desni prednji del lade. takrat pa je za GorŠetom pripeljal tovor-; njak s priklopnikom, ki gaje vozil 44-letni Nedeljko Tadič iz Gornje Lupljanice. Opazil je, kaj se dogaja na njegovem voznem pasu, zato je zavil v levo, prav takrat pa je nasproti z osebnim avtom Jugo pr1' peljal 28-letni Nermin Avdič iz Ključa. Čeprav je zaviral, je treščil v Tadičev tovornjak. V nezgodi seje voznik Bojinovič hudo poškodoval, ranjeni pa so bili U*«1 35-letni Mehmed Blekovič iz Babice, 19-letni Uroš Korošec in 21-letni Gregor Štubelj, oba iz Laškega. Poškodovance so odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, materialno škodo pa so po pr'9? grobih podatkih ocenili na blizu I00.0OU din. DOLENJSKI UST Št. 9 (2167) 28. februarja 19?! odbojka 1. ZVEZNA A 2 LIGA, moški, 20., ZADNJE KOLO: PIONIR VARDAR TUTU N 2:3 (10,-12, 10, -12,-14) Pionir: Jovič, Berger, Smrke, Petkovič, Travižan, Mestnik, Brulec, Gavrilovič, (Inles. Marič. STRUMICA SPARTAK 2:3 in zaostala tekma 19. kola: VARDAR rilTUN STRUMICA 3:1 KONČNA l.ESTVICA: I Spar-tak 30(51:21), I. Pionir28(50:25),3. Vardar Futun 24 (43:34), 4. Strumica 24 (42:35) itd. H. ZVEZNA LIGA, zahod, ženske, 10. KOLO: JFDINSTVO El IR UK KOČEVJE 3:0 (15, 8, 5) LESTVICA: 1. Pulj 20, 2. Jcdin-«vo Elir 16... 7. UK Kočevje 8, 8. Nova Gorica 6, 9. Vcljc 4. 10. Poreč V prihodnjem kolu igrajo Kočevke v Poreču. I. SOL, ženske, 14. KOLO: KRIM rPIONIR 3:1 (6, 10, -12, 5) Pionir: Barun, OstroverSnik, Kuče-ra, Fabjan, Poreber, Koncilja, Hočevar, K. Vemig, J. Vermg. LESTVICA: 1. Koper Cimos 26,2. Knm 22, 3. Ljubno 20, 4. Pionir 18, -L Paloma Branik II 16 itd. Pari prihodnjega kola: Pionir—Mežica, Rogoza- Koper Cimos, Ljubno Partizan Kamnica itd. rokomet MA 22:20(12:10) Oprema: Slefanišin, Klarič I, Lin-a‘č, Guštin 6, Vuk, Križman 2, S. Je-, ?• Bejtovič 4, Kersnič, Petek I, M. Jer>« L Klančar. •5- KOLO: OPREMA—MTČ 26:28 (24:24, 22:22, 11:14) -po sedemmetrovkah LESTVICA: 1. Modea Sparta 30... 9. Branik 8, 10. Burja Centrocoop 8, 11. Borovo 8,12. Oprema Kočevje 6, 13. Lokomotiva 0. Pari prihodnjega kola: Mlinotest—Oprema, Borovo—INA, Burja Centrocoop—Ferrotherm Branik itd. SRL, moški, 14. KOLO: POMURKA BAKOVCI—INLES Ri-KO 26:21 (12:10) Inles Riko: Lapajne, Djokič I, Mohar 3, Šilc I, Mihelič, Marolt, Pajnič, Lesar 10,Tomšič 1, Fajdiga 2, Jurič 2, Škaper. PREDDVOR—KRŠKO 34:19 (13:8) Krško: Imperl, Vrstovšek, Kekič, Iskra 5, Martinčič 2, Urbanč 2, Kozine, Keše 5, Rakar, Pirc 1, Voglar 4, Božič. DOBOVA—VELIKA NEDELJA 34:22(17:9) Dobova: Jurkas.B. Levec 5, R. Levec 2, Bratanič 1, Černoga I, Š. Der-žič 8, Kranjc, Škofca, Žibert 5, Glascr 10, Blažinč 2, Kastelic. LESTVICA: l.STT Rudar 25, 2. Pomurka Bakovci 22, 3. Inles Riko 20, 4. Jadran 19 ... 11. Dobova 10, .12. Ormož 7,13. K rško 5,14. Dol — 4. Pari prihodnjega kola: Krško—Dobova, Inles Riko—Ferrotehna, Še-šir—Ormož, STT Rudar—Grosuplje itd. košarka Play off za vstop v I. SKL, ženske, 4. KOLO: LABOD POMURJE 80:74 (33:34) V naslednjem kolu igrajo Novo-meščanke doma s Šentvidom, Pomurje pa doma z Metko. Play <>ff za vstop v I. SKL, moški, 2. KOLO: KOKRA LIPJE—PODBOČJE 68:71 (39:37) Podbočje: Krošelj 35, Rozman 13, Krivokapič 7, Krajcar 6, Jurečič 4, Vego 4, Strgar 2. Podbočje, ki ima po dveh kolih dve zmagi, igra 2. marca v Šentjurju. Podbočje korak bliže I. SKL Pomembna zmaga Podbočja v play offu v Kranju — -_Tudi labodovke še niso vrgle puške v koruzo , PODBOČJE, NOVO MESTO — Kost Podbočja so na pragu svojega do-■ I daleč največjega uspeha uvrstitve v v^bliško ligo. Resda je o čem takem še Ko prezgodaj govoriti, toda uvodni n'?fJ v play offu, prva z razliko 20 točk takt ■ r‘i° 111 sobotna v Kranju, dajeta Snim napovedim dovolj trdno osnovo. !ekma v Kranju je bila polna preobra-v, ves prvi polčas je bil rezultat tesen n?xV korist ene, zdaj druge ekipe. Drugi , s° košarkarji Podbočja zaigrali še - ranejc, vodili domala do konca, ko je in^nom uspelo izid najprej izenačiti sti ^povesti z dvema točkama predno-zhr. adnJ® nhnute so bile dramatične. Več _ »nosti je bilo pri gostih, ki so predvsem belHrr®1 natančnega Franca Krošlja za-PnHk x- nadvse dragoceno zmago. Če uspe podoben veliki met še to N°VA ZMAGA LAZIČA s„^,VN.CA — Dvanajst šahistov je na-lan M- "a ^‘!roP°teznem turnirju ŠK Mi-Zrrtau JCen " Sevnice za mesec februar, ki io u SVe z°ova priigral Predrag Lazič, 9 zbral 10 točk, sledijo pa: Derstvenšek skun^°Jedec 8’ Rase8tJ 10 vcUa za tekmo, ki so jo Proti Mtč1^? ,edn<™ odlg,rale doma stva ■? 1drugouvrščeni ekipi prven- nie ^?la8ovalca je odločilo šele strelja-lek ,en”netrcvk, tako regularni del neivif J‘ot tudi podaljšek sta se končala delu °kno\Igralke Opreme so že v tem zni ^tjtttdile lepo priložnost za četrto Pravil* - *c.°l Je v tjihovih srečanjih že hrh,,, , JlnGe športna sreča znova obrnila SIn I ’ tl)čki sta odšli v Čakovec. Podobno O ° s? imele Kočevke v soboto, ko so eki Va C Pr' Trešnjevki, tretjeuvrščeni račnLlf^Hjeg4 prvenstva. Gostiteljice so je „a a e na zanesljivo zmago Oprema •očki Sezadn.ie na repu lestvice toda za zulta,* * morale krepko potruditi. Repo, Je "d vseskozi izenačen, predvsem n'la tu r8'l>dlične Štefanišinove, kije brale ostal ' j emoK°i-e’ t°da zmaga je vendarle ek| a .ma- Na srečo Kočevk tudi osta-tak J}® Pr' dnu lestvice ne igrajo najbolje, izpukr °°J za obstanek v ligi še daleč ni Studii J® ostal tako H. C'\“,,u 'esivice ne izgubi * tH>J za obstanek v ligi še daleč ni sta st .Jen’ bro počutje. Tel. 26-741 FRIZERSTVO JOŽI Mestne njive, Koštialova 8, Novo mesto. Obiščite nas! POGREBNE STORITVE FRANC HITI SELA pri Otovcu 20, Črnomelj, tel. (068) 52-837 Obveščam cenjene stranke, da nudim vse pogrebne storitve (prevoz, krste in vso ostalo opremo). Če kupite vso opremo pri meni, vam nudim brezplačen prevoz do 40 km. Kličete lahko ob vsakem času in ob vsaki uri! AFRODITA ženitna posredovalnica iz Kranja tokrat posebej vabi vsa preprosta samska, kmečka, pa tudi brezposelna dekleta in ženske, ki si želijo partnerja in topel dom. Telefon 064-34-258 od 8. do 14. ure, četrtek in petek od 14. do 19. ure. PIŠČANCE, enodnevne bele, težke, rjave nesnice in grahaste, že prodajamo: Valilnica Humek; Irča vas 18, tel.: 24-4%, 68000 Novo mesto. JARKICE — ijave nesnice, stare 2 meseca, bomo prodajali 9. i Sprejemamo naročila. Štrugar, Svil nik Črnomelj, » 52-774, 52-919. STROKOVNO NAČRTUJEM, oblikujem vse vrste vrtov, javnih nasadov ter izvajam zasaditev. ® 85-048. 1390 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdeljujemo peči in bojlerje za centralno in solarno ogrevanje. ® (063)39-878. 1467 posest SMREKOV GOZD (11000 m2) v okolici Novega mesta prodam. ® (068) 34-850, popoldne. 1257 ZAZIDLJIVO PARCELO z gradbenim dovoljenjem, v bližini Mokronoga, prodam. ® (061)267-693. 1266 VINOGRAD s staro zidanico v Karteljevski gori prodam. Informacije vsak dan po 15. uri na ® (068)65-173. 1270 ZAZIDLJIVO PARCELO z izkopom za hišo in urejeno dokumentacijo v Semiču prodam. » 50-123. 1293 HIŠO z vrtom, gospodarskim poslopjem, v okolici Sevnice, ugodno prodam. * (0608)43-254. 1303 VINOGRAD z zidanico v Straški gori prodam. ® (068)65-420. 1313 HIŠO z vrtom v Kočevju prodam. ® (061)852-485. 1321 HIŠO v centru Novega mesta oddam v najem za manjšo obrt. Ribič, Cesta herojev 34, Novo mesto. 1327 VINOGRAD, 15 arov, star, na Maver-lenu pri Črnomlju, možnost zidave, prodam. * 52-272. 1340 POZOR! V Golobinjeku prodam 5 a vinograda. Cena po dogovoru. Oglasite se lahko v soboto ali nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku. 1391 HIŠO z gospodarskim poslopjem, v centru Metlike, nujno prodam. ® (047) 71-849. 1401 MANJŠO HIŠO v Dol. Karteljevem 3 prodam. Jože Malnar, Cegelnica 87, Novo mesto. 1410 PRODAM bivalno zidanico z vinogradom (900 m2 — 450 trt) in sadovnjakom na zelo ugodni, sončni legi na Trški gori. Elektrika, asfalt. Cena 40.000 DEM. Informacije po ® 28-250 zvečer od 18. do 21. ure. VINOGRAD, 1600 m2, v Borštu — Gor. Lipovec, prodam.»(061) 485-749. VINOGRAD na Malkovcu in travnik v Sp. Vodalah prodam. ® (0608)88-879, od 7. do 14. ure. 1415 HIŠO v 4. gradbeni fazi, v centru Trebnjega, prodam. ® (068)44-277. TRI KMETIJSKE parcele v okolici Šentjerneja prodam. ® (061)484-610. TUJA FIRMA vzame v najem za svojega predstavnika hišo v Novem mestu ali bližnji okolici za obdobje dveh let. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod Šifra: »ČIM-PREJ«. 1468 prodam SENO, (3500 kg), motorno žago Stihi 51, škropilnico Stihi 17 in motor avtoma-tik, vse brezhibno, prodam. Turk, Ostrog 27, Šentjernej, ® 42-222. 1258 PRODAM nerabljeno: hitropretočni bojler (9 KW) in termoakmulacijsko peč (2,5 KW) 30 % ceneje. * (068)23-528. ZAKONSKO POSTELJO z jogijem', pralni stroj, moško kolo, barvni televizor prodam. ® (0608)79-018, zvečer. 1261 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Jože Tomc, Križevska vas 34, Metlika. VRTIČKARJI! Prodajam kokošji gnoj v vrečah. Dostava tudi na dom. ® 51-028. 1273 HRASTOVE in borove plohe prodam. * 22-313. 1283 INDUSTRIJSKI OVERLOG Union special, enoigelni, ugodno prodam. ® (068)50-356. 1296 KOZO, brejo, prodam. ® 20-554. Avtopriključek za vse vrste avtomobilov, nov prevozni cirkular (5,5 K W in 2,2 KW), torzijsko avtoprikolico, nosilnost 1000 kg ter otroško posteljico z jogijem prodam. ® (068) 27-445. DVE KRAVI in telico, vse breje, prodam. Pavlin. Leskovec, Brusnice. 1331 PRAŠIČE za zakol prodam. * 85-959. 1334 KOSTANJEVO KOLJE prodam. ® 84-450. 1335 NOVO PEČ za centralno ogrevanje, 35.000 kkal, prodam 40 % ceneje. Pro- dam tudi aparat za avtogeno varjenje -komplet. Petrinčič, Gor. Prekopa 26, Kostanjevica. 1354 ŽREBICO, staro dve leti, in telico simentalko prodam. Roman Golob, Ratež 33, Brusnice. 1365 KRAVO za zakol, plemenskega ovna in ovco prodam. Primc, Pristava 17, Novo mesto. 1371 ŠTEDILNIK Gorenje (kuhalna plošča 2 in 2 vgradna pečica), rjav, skoraj nov, prodam. ® 22-953. 1374 PRODAM skoraj novo spalnico (cena 12.000 din) in novo sedežno garnituro, raztegljivo, (cena 10.000 din) in rdeče belo otroško sobo (cena 6.000 din). Informacije po 20. uri na ® 24-410. 1375 DIATONIČNO HARMONIKO in motor APN 6 S, star dve leti, prodam. Albin Jarc, Dol. Globodol 16, Mirna Peč. POSODO ZEPTER, novo, še zapakirano, ugodno prodam, 20 % ceneje. ® 28-673. 1379 KRAVO, brejo 8 mesecev, bikca si-mentalca, gumi voz 14 col, traktorsko prikolico, ne kiper, in plug Slavonec ugodno prodam. ® 76-528. 1380 DIATONIČNO HARMONIKO Melodija za 1200 DEM in kompletno pevsko ozvočenje za 2600 DEM prodam. ® 65-501. 1397 TRAČNO ŽAGO, novo, prodam. Goričar, »73-631. 1399 TRAKTORSKO prikolico in hidro-for prodam. ® 43-639. 1400 CISTERNO (2000 1) za kurilno olje prodam. ® 40-375. 1409 V BLIŽINI Trebnjega prodam prašičke, stare 7 tednov, teličko, staro 8 tednov, in obžagan les za ostrešje. ® (061)329-640. 1414 GARAŽO v centru Novega mesta in bojlerje (30 in 8 1) prodam. * 26-772. VIDEOREKORDER Sanyo — z garancijo (za 800 DEM), in črno — beli televizor Gorenje, na dalinjsko upravljanje (za 1.500 din) prodam. ® (0608)21 -484. TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Glavan, Resa 32, Straža. 1458 CEMENTNO STREŠNO OPEKO in zračni kompresor, 30 ali 601, prodam. ® 21-952. 146« razno STROJE za navadne sveče in kalupe za izdelavo dekorativnih sveč, skupaj s tehnologijo, prodam. ® (065)31-337 ah (065)21-665. 1251 LOKAL na avtobusni postaji v Novem mestu, nov, neopremljen, za gostinstvo, dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 1287 PROSTOR za lokal v Novem mestu ali okolici najamem. Šifra: »TAKOJ«. STE PREZAPOSLENI in rabite pomoč pri pospravljanju stanovanj, poslovnih prostorov? ® 26-931, Marjeta. ŽAGAM les za ostrešja, plohe, deske in late. Prodam po naročilu. ® 84-851. ŽAGAM drva v Novem mestu in okolici. ® 27-129. 1300 JARKICE, ijave, stare 6 tednov, prodajamo od 6. marca dalje. Stane Prevol-šek, Čatež, 68212 Velika Loka. 1322 f Poslovne storitve Brežice razpisuje delovni mesti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. računovodja Kandidat za to delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo solo ekonomske smeri — da ima tri oziroma pet let delovnih izkušenj v računovodstvu 2. vodja finančne službe Kandidat za to delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolo ekonomske smeri — da ima tri leta delovnih izkušenj na področju financ Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za navedeni delovni mesti, naj pošljejo pisne prijave na naslov: AGRARIA, POSLOVNE STORITVE, BREŽICE, Sentlenart 72, v 15 dneh po dnevu objave. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po dnevu objave. ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage MARIJE-ANE OBLAK, mr.ph. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja. Lepa hvala za darovano cvetje in sočustvovanje v naši žalosti. Vsi njeni Novo mesto, februar 1991 um/nv. im\ i.U" 1349 PODJETNIKI, POZOR! Na Jugorju 2Sn ^ost^n' Badovinac) cxidam v najem B ni2 zaprtih prostorov, primernih za razne dejavnosti. Prostori so komunalno opremljeni, voda, trofazna elektrika, tele-'on, asfalt. ® (041)229-480. 1389 POSLOVNI PROSTOR v Novem wtu, s sanitarijami, telefonom in parki-'scem, oddam za mirno dejavnost. V 28-^'kP0 16. uri. 1418 ŠTUDENT MATEMATIKE daje ■nstrukcije iz matematike in fizike. * 85-Dušan. 1453 ^službo dobi . ŽELITE HITRO in dobro zaslužiti? .'an'ma. kako, pridite na sestanek v gostilno Paradiž v Straži v petek, ob 19. npir. 1265 kut • . na vašem domu. Delovne iz- uje mso potrebne. Pošljite kratek živ-nJer ln ^uvert0 z vašim naslovom in ‘uamko nato boste dobili navodilo. Po- APi^?l32’ 68233 Mima- '275 ^ITERJE za prodajo zanimive (068?2ie-l4?'ekCije čiSli‘ SprejmCm12f7 (°M8)S1 38M dekle “ de‘° V bifej^ akvizitersko delo vpeljanega artikla. ® (061)344-080. 1398 i v ivu živilske stroke Honorarno zaposlim. Naslov v oglasnem oddelku. stanovanja TRISOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE v Novem mestu zamenjam za enoinpol sobno. * 21-853. 1259 TRISOBNO ETAŽNO stanovanje (72 m2), v centru Žužemberka, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1330 ženitne ponudbe PREPROST kmečki fant (41 let), zaposlen, z manjšo mehanizirano kmetijo v okolici Ljubljane, išče sebi primemo dekle. Ponudbe pod šifro: »ČAS BEŽI«. V SPOMIN 23. februarja je minilo 12. leto, odkar zaprla si trudne oči, MARIJA PERUCI Skromno in pravično učila si me delavnosti in poštenosti. Pozabili te ne bomo nikoli. Vsi tvoji ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara niama in teta MARIJA MIHALIČ roj. Judež s Potov Vrha b boleči izgubi naša iskrena zahvala vsem sorodnikom, dobrim vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje ter pokojni |~rovali vence in cvetje. Posebna zahvala podjetju Labod Ločna, pev-arn zapete žalostinke, govornici za poslovilne besede in p. Lapu za obiske na domu in lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 60. letu nas je zapustil naš dragi ADOLF ŠIMEC iz Podloga 4 pri Dragatušu boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, jateljem jn znancem za pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in P emstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala GD Dragatuš za organizacijo pogreba in govor. Zahvala sodelavcem Iskre Semič, OŠ agatuš i g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi to ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča MARIJA MUHIČ roj. Zupančič Meniška vas 24, Dol. Toplice jater°leČ' lzgub' se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in pri-da^Jem.’ k*50 nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, cvetje, sveče, sv. maše in se v tako velikem številu poslovili od kjkojnicc. Posebna zahvala velja patronažni sestri Jelki za obiske in ZZRk6 bo*eč'n’ gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, “ NOV Dolenjske Toplice, društvu upokojencev, Dolenjski pekarni Novo mesto. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni najdražji L ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JANEZA ZBAŠNIKA Dol. Mraševo 6, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali. Posebna zahvala kolektivom Meso Kamnik in Splošni bolnici-oddelku ORL Novo mesto. Vsi njegovi ZAHVALA Nenadno in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mama VIDA ERPE iz Straže Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, govornici, pevskemu zboru iz Šmihela ter kolektivom Novolesa, Novoteksa in Krke. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostala. Nenadoma nas je v 67. letu zapustila naša draga žena, sestra in teta TEREZIJA STANGELJ iz Vinje vasi 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ter g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Delo, trud, skrb in trpljenje, mama. tvoje je bilo življenje. V 87. letu starosti je končala svojo življenjsko pot MARIJA KIC roj. Babič, iz Trebče vasi 10, Dvor Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sožalja in darovano cvetje. Predvsem pa se zahvaljujemo vaščanom, ki so nam s svojo požrtvovalnostjo stali ob strani, g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 52. letuje tragično preminil naš brat in stric ANTON BRODARIČ s Krasinca 20 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Črnomelj, Ljubljana, Omaha, Bodrež ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Ogulin 9, Vinica se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč, sodelavcem iz Kolinske in IM V ter vsem, ki ste darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna zahvala osebju intenzivnega oddelka ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Franc, sin Srečko ter hčerka Irena z družino ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in stari ata VIKTOR IVEC iz Gradca v Beli krajini Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala DO Planina Črnomelj, GD Gradac, govornikoma za poslovilne besede, pevkam za zapete žalostinke ter g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 99. letu je prenehalo biti srce naše drage mame JUSTINE ANDROJE por. Kušljan, rojene Poljanec Izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala zdravnici Slavici Žibert-Vizec za pomoč. Hvala tudi ZZB, govornikoma Francu Verbiču in Jožetu Murnu za lepe besede slovesa. Hvala šentjernejskim gasilcem in godbi. Vsi njeni ZAHVALA Če bi solza koga obudila, ne bi tebe, mama, črna zemlja krila Prijateljem in znancem sporočamo, da smo 20.2.1991 pokopali v 84. letu starosti MARIJO ZAGORC roj. Kučič iz Črneče vasi 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in kolektivom, ki so darovali cvetje in nesebično pomagali v teh težkih trenutkih ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Trpljenje si prestala zdaj boš boš v grobu mimo spala Po težki bolezni nas je v 78. letu zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta ALOJZIJA FINK roj. Tratnik Drska 62 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala kolektivu tozd Gozdarstvo Novo mesto in kolektivu IMV Revoz SCP-materialna služba, govorniku Tonetu Hrovatu za poslovilne besede ter kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ANICE FUGINE \0 000000000000000000000000000000000000000, S padalom čez dolenjske vinograde I * % h i Miran Resnik Novomeščan Mitja Šuštar utira pot novemu atraktivnemu športu tudi v naše kra-je — S padalom izpod vrha Srobotnika — Bolj varna kot druge oblike letenja Do Resnikove steklarske delavnice — mogoče bi bilo reči, da je kar majhna tovarna — se pripelješ po ulici, kiji rečejo domačini tudi »obrtniška«. Med krškimi obrtniki velja Resnik za enega najmočnejših in tudi najuglednejših, v njegovi obratovalnici je zaposlenih 18 ljudi. Med njimi je tudi inženir, ki bo skrbel za računalnik in se ukvarjal poleg tega še s komercialo. Njegov osebni ugled in pa moč njegove obrti izvirata iz preudarnosti, s katero se loteva posla. Že po tem in tudi po nastopu bi bilo mogoče reči, da gre za pravega poslovneža, ki se loteva poslov doma in v tujini. Podatki, da je krški podžupan, da je deja ven v vrsti organizacij in društev, da je dobil eno izmed letošnjih malih priznanj območne gospodarske zbornice, torej ne presenečajo. Sam priznava, da mu to priznanje veliko pomeni ne samo zaradi tega, ker ga je dobil kot prvi obrtnik, veliko mu pomeni, ker ga je dobil za svoje gospodarsko delovanje. V gospodarstvu šepa ve, kaj so merila, in taka priznanja se ne delijo kar tako. Pogovarjava se v njegovi pisarni, katere veliko okno gleda na razsežno »obrtniško« ulico. Tu je vse tako, kot mora biti Na mizi je fax, v hiši je tudi računalnik in strokovnjak zanj, pisarna je lepa in funkcionalna. Kasneje v pogovoru Resnik pove, da ima veliko boljše razmere za delo kot za bivanje. Za ureditev hiše mu vedno zmanjka časa, čeprav bi se denar bržkone še našel Nasploh je vse podrejeno delu. Toda tako kot to velja za domala vse obralo valnice, velja tudi za Resnikovo. Nobeno' delo ni rezervirano samo za določenega delavca. Resnik prime za metlo, če se pokaže taka potreba. Ampak delavci so dobro plačani zanje je Resnik zgradil počitniški objekt in pri njem traja delavnik samo po 8 ur. Resnik je predvsem kooperant lesnopredelovalne industrije in kot tak iz vozi domala tri četrt svoje proizvodnje. Sodeluje s tako velikimi in močnimi firmami, kot so Slovenijales in Lesnina. Opremlja interiere, ampak v delo vzame tudi drobnarije. Še nikogar, ki je prišel zasteklit okno, niso zavrnili Pogovor seveda zaide tudi v kritične vode. Včasih ni bilo lahko obrtnikom, niti okolje niti vlada- joča ideologija jim nista bila naklonjena. To je do neke mere občutil tudi sam Resnik, sicer danes ne bi dejal, da se zdaj že laže diha. Okolje in ljudje so bolj naklonjeni uspešnim. Toda: »Novi davčni zakon smo premalo pred-iskutirali in mislim, da ga bo treba spremeniti v naslednjega pol leta,« pravi Resnik in potem nadaljuje, da so pri nas ljudje premalo spodbujeni za dobro delo. Zavzema se sicer za večja pooblastila, a hkrati tudi večjo odgovornost. Temu primerne naj bodo tudi plače. Med obrtniki živi duh solidarnosti, in kadar se kateri izmed njih znajde v težavah, obrtnikih združijo svoje sile. Hkrati je obrtnikom vse bolj do tega, da tudi sicer pomagajo skupnosti Veliko prispevajo za različne dejavnosti in potrebe, da ne go vorimo seveda o obrtniškem deležu v krškem občinskem proračunu. Resnik se bo zapisal v zgodovino še z enim pomembnim dejanjem: na pobudo Silva Gorenca je po Nemčiji kakšna štiri leta iskal Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. Iskanje po nemških antikvariatih je bilo uspešno, Resnik je za knjige založil denar in knjiga je že v krški knjižnici plačala pa jo bo zavarovalnica Triglav. »Zdaj načrtujemo, da bomo dobili v Krško še Dalmatinovo biblijo,« pove Resnik in s tem razkriva še željo in potrebo, da bi bil mecen kulturnih dejanj. Tudi njegova zasluga bo, da se bosta pomembni deli dveh velikih Krčanov znašli v domači knjižnici JOŽE SIMČIČ NOVO MESTO Marsikdo bi začudeno noeledal. če bi mu rekli, da Novomeščan Mitja Šuštar skače s padalom z vrha hriba. Pa je res. Čeprav zimski čas zaradi mraza ni najbolj primeren za takšne poskuse, minuli četrtek ni zdržal doma. Oprtal si je nahrbtnik, oblekel kombinezon, si obul visoke čevlje glež-njarice, vzel čelado in odpeljali smo se pod Straški hrib Srobotnik. Pod vrhom Srobotnika je iz nahrbtnika izvlekel padalo, poravnal vrvi, veter pa mu je pomagal, da seje padalo za njegovim hrbtom dvignilo. Tri ali štirje koraki poti v dolino so bili dovolj, daje zaplaval na krilih vetra. Letel je nad vinogradi, gozdovi in hišami ter mirno pristal na zasneženem travniku ob Krki. Letenje s padali je za mlade fante iziv posebe vrste. Seveda pa ne gre, da bi vsakdo to poskusil, saj sta lahko že majhna napaka in pomanjkanje znanja za letalce usodna. Mitja ima na tem področju kar nekaj izkušenj. Deset let je bil jadralni pilot pri Aeroklubu v Prečni, za kar ga je prav gotovo navdušil njegov oče Dolfe, kije znan motorni in jadralni pilot ter uspešen modelar. Pri takšnem športu pa je še posebej potrebno dobro poznavanje vremena. In tudi tuje mitja doma, saj je zaposlen na meteorološkem radarskem centru na Lisci. Prav na tej zasavski gori so za letenje s padali najboljše možnosti. »Spustiš se v objem vzgonskih vetrov, jadraš uro ali dve in na koncu sestopiš prav na mestu, kjer si polet pričel. Če ne bi bilo mrzlo, bi človek ostal pod nebom več ur,« pripoveduje 29-letni Mitja Šuštar, kije za zdaj edini pravi padalski letalec iz dolenjske. V zadnjem času se mu je pridružil mladi Jernej Zaletelj, vendar je še premalo navdušencev, da bi tudi v Novem mestu ustanovili sekcijo za letenje s padali. Mitja je zato vključen v klub za jadralno padalstvo »Metulj« v Rimskih Toplicah, na Dolenjsko pa tako kaže, da bo tudi ta šport prišel z zamudo. Vendar ne gre jadikovati, saj je letenje s padali staro komaj dobrih 12 let. Začelo se je v gorah Švice in Avstrije, pogumni so leteli z Mont Blanca in Matterhorna, 22. septembra 1988 pa je Dan Marc Bovin postavil rekord, ko se je s padalom pognal z Mont Everesta. 180 poletov. Poleti je postavil tudi svoj osebni rekord. S Prešernove koče na Stolu (2170 m) seje spustil na letališče v Lesce in preletel višinsko razdaljo 1670 metrov. Enega od višinskih rekordov imajo v lasti tudi Slovenci, pravzaprav Slovenke. Vlasta Kunaver seje že leta 1984 s padalom spustila s 7130 metrov visokega Trisula, kar je še danes najvišji ženski start na svetu. Svojevrsten rekorder je tudi Mitja. V lanskem letuje opravil kar »Na Dolenjskem je premalo pravih odskočnih ramp, saj so strmi in visoki griči ponavadi porasli z gozdovi. Letimo tam, kjer to počnejo danes že bolj znani zmajarji. Od njih se razlikujemo le po tem, da gredo naše naprave za letenje v nahrbtnik, zmaja pa je potrebno na start pripeljati z avtom,« pravi Mitja. Kakšne pa so nevarnosti tega športa, ki ima v Sloveniji že zapisano eno smrtno žrtev in več poškodovanih? »Potrebno je dobro poznati zračne tokove na območju, kjer prvič letamo. Spoštovati je potrebno vreme. Namesto volana sta na tem padalu le dve vrvici, ujeti zrak pa je motor. Če kaj odpove, lahko strmoglaviš in ti lahko pomaga le malo rezervno padalo. Pri meni ga ni, ker za to še nisem imel pravega denarja. Prav zato sem pri poletih toliko bolj previden,« pravi Mitja. J. PAVLIN Kapitelj na jubilejni znamki? Takšna znamka naj bi izšla ob 500-letnici Kapitlja NOVO MESTO — Novomeški filatelisti so imeli v nedeljo, 17. februarja, letno društveno konferenco in na njej med drugim dali Filatelistični zvezi Slovenije pobudo za izdajo novih slovenskih znamk. S posebnim odobrava- oba dneva bo potekalo od 9. do 17. ure. Takrat bo tudi izšla razglednica z likovno upodobitvijo Novega mesta oz. bo natisnjena no likovni predlogi Božidar- • Novomeško filatelistično društvo njem je bila sprejeta pobuda, da bi izdali šteje okoli 70 članov, ki so marljivi in posebno znamko v počastitev 500- daleč naokrog znani zbiratelji znamk, letnice novomeškega Kapitlja. Njegov predsednik Andrej Žnidaršič pravi, daje zlasti vesel dela šolskih filatelističnih krožkov. Takšni krožki Mitja Šuštar letnice novomeškega Kapitlja, Tri dni kasneje, v sredo, 20. februarja, je novomeško filatelistično društvo pripravilo v avli SDK (v Kandiji) razstavo jugoslovanskih znamk, izšlih od leta 1945 do vključno lani. Gradivo za to razstavo, ki bo odprta do 18. marca, je dal društvu na voljo njegov član Franc Klemenčič iz svoje bogate zbirke. V času razstave je filatelistično društvo organiziralo v avli SDK tudi prodajo znamk, in sicer vsak dan od 8. do 12. ter od 15. do 17. ure. delujejo na novomeških osnovnih šolah in na OŠ Vavta vas. ja Jakca. Na novomeški pošti bo 16. marca v uporabi spominski žig. I. Z. RAČKA NAGRAJUJE — Novinarji se sicer rac bojimo kot vrag križa, toda take Račke, ki nagrajujejo naše bralce, so vendarle dobrodošle. Ta teden je naš zvesti bralec Albin Staniša iz Regrče vasi izžrebal prav tako zvesto bralko A ngelco Pirc iz Podhoste pri Dolenjskih To pticah. Postala bo lastnica radiokasetofona Emilija, ki ga je za žrebanje prispevala novomeška računalniška firma Račka Tokrat je bila sreča naklonjena Angelci Pirc Albin Staniša je določil, da gre druga Rački na Emilija v Podhosto ZLATA MEDALJA ZA MOŠKI ČEVELJ NOVO MESTO — Ob ponedeljkih, ko je tržni dan, veliko ljudi pride v drugo nadstropje nekdanje zavarovalnice na novomeškem Glavnem trgu 24, kjer v naročniški službi Dolenjskega lista poravnajo svoj dolg do časopisa Med tem opravilom smo pred dnevi prosili Novomeščana Albina Stanišo, da je z žrebom določil, kdo bo poslušal drugega od petih radiokasetofonov Emilija kijih je za nagradno akcijo Dolenjskega Us10 prispevala firma Račka Tokrat je bila sreča naklonjena Angelci Pifi iz Podhoste pri Dol. Toplicah, kije že poltretje desetletje naročena na Dolenjski list ■%%*%%%%%%%%%%%%%%%%%%% EVERGREENI, PRŠUT IN LEPA DEKLETA OTOČEC — Drevi se bo še kako splačalo obiskati diskoteko na Otočcu. Razlogov je več: na sporedu je večer evergreenov s predstavitvijo mehiške in južnoameriške glasbe, pripravljena je degustacija pršutov, ob njej coctail par-ty z barmanom, za nameček pa bodo obiskovalcem zaplesala brhka dekleta iz ČSFR. Kdor bo predstavo slednjih zamudil, jo bo lahko ujel še jutri in v soboto. Filatelisti iz Novega mesta se že pripravljajo tudi na organizacijo 4. mednarodnega srečanja filatelistov, numizmatikov in kartofilov, ki bo v soboto, 16., in nedeljo, 17. marca, na Otočcu; Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! »Ali v Elektru goljufajo odjemalce?« — Gozdarstvo na dražbi — Domnevne zdra- “ - - - -Čl ig he v Pionirju ih Novoiesu — Spor v Ravnah — Človek tu ne pomeni veliko VIMV v Novem mestu seje pokvarila javna telefonska govorilnica, je sporočil nekdo, ki zdaj ne more od tam telefonirati čez mejo novomeške omrežne telefonske skupine in mora zato vzeti izhod, da gre na pošto. Na pošti so nam zagotovili, da bodo okvaro popravili. Očitno pa se ne bo nič spremenilo v zvezi z zadevo, ki jo je kritiziral Polde iz Škocjana. Dejal je, da Elektro več ne odčitava števcev ob vsaki podražitvi toka, pač pa inkasanti to storijo le nekajkrat letno. Slišal je, da porabo elektrike lahko vsakdo sporoča na Elektro sam, vendar se mu zdi, da podatkov s svojih števcev ljudje Elektru ne pošiljajo. Zato občan sklepa, da plačujejo »sveže«, tj. naj višje cene elektrike za ves čas, v katerem ni bilo naokoli inkasanta. Na Elektru pa pravijo, da ne goljufajo ljudi, kot bi sledilo iz omenjenega sklepa. Številke o porabi elektrike inkasanti resda popisujejo samo trikrat letno, vendar Elektro obračunava energijo po dejanski ceni, kije veljala za to in to obdobje. Formula za ta obračun bi se nemara zdela prezapletena, zato bo najbrž za- tukaj Dolenjski Ust! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinatjev vam bo rad prisluhnil. dostovalo zagotovilo Elektra, da ne dela nepošteno. Glede preredkih obiskov inkasantov pa so v podjetju rekli, da se tudi drže zakona. Kdor izračunom vseeno ne veijame, naj 5 dni po podražitvi sporoči v Novo mesto na Elektro številke s svojega števca, svetujejo električaiji. Navsezadnje gre — spričo lastninskih novitet — za zakonito početje tudi v primeru TOK Gozdarstvo Ribnica. »Belokranjec iz telefonske omrežne skupine »061« je po telefonu sporočil, da bo šlo omenjeno podjetje v stečaj, osnovna sredstva pa bodo prodali. Mož je protestiral, češ da imajo do tega premoženja vendarle pravico oni, kmetje kooperanti, saj je nastalo tudi z njihovimi žulji in denarci. Po enem od klicev bi lahko napisal vsaj eno poglavje kriminalke o GIP Pionir Novo mesto. Prevetjanje sporočenega pomeni dolgotrajen, mučen in bržda brezuspešen projekt, zdaj povejmo le, da gre za zadrževanje različnih deležev pri plačah pioniijevcev, za ustrezno izobrazbo osebja v Pionirjevih finančnih sferah in zamujanje pri izplačilu osebnih dohodkov. V Ravnah pri Zdolah pa sta sporna neka pot in del poslopja. Anton in Pavla Ban sta potožila, da so jima pred dnevi sodno porušili nadstrešek, ne da bi ju o neposredni izvršitvi uradnega sklepa prej obvestili. Zgodba je dolga in mučna, ker govori o sosedskem kregu. Na sodišču v Krškem so nam zagotovili, da so Banova o izvršitvi obvestili. Sklicujoč se na nedovisnost sodstva, so bili redkobesedni. Ničesar pa nismo izbrskali o usodi izkupička v nagradni igri Ekoline, o katerem je spraševal Franci iz Novega mesta. Nekateri akterji tega projekta so na dopustu, kot smo izvedeli. Izjemno problematične so lahko tudi ceste v Novem mestu in okolici. Neurejena Straška avtobusna postaja, globok jašek ob cesti med Stražo in Jurko vasjo, pomanjkanje bankin na tej cesti naprej v smeri proti Potoku in leseni mostiček v Potoku, so nekateri od problemov, za katere smo zvedeli v telefonskem klicu. Do cest smo taki, kaj pa pri nas pomeni človek, lahko uvidimo pri gradbišču mostu pri bolnici v Novem mestu. Ker vlada na tej prometno izjemno obremenjeni točki izjemen nered v prometu pešcev in vozil, spoznamo, da pomeni izjemno malo, skoraj nič. L. M. JUTRI OTVORITEV DISKA KOČEVJE — Diskoteko Klub 33 bodo odprli jutri, v petek, L marca, ob 20. uri v prostorih restavracije hotela Pugled v Kočevju. Disko sprejme do 500 oseb. Program bodo ponovili v soboto. Disko bo odprt vsak petek, vse ostale dni bo za disko namenjenega pol prostora restavracije, preostala polovica pa za druge goste. KOČEVSKA NOŠA V LJUBLJANI KOČEVJE, LJUBLJANA — Razstavo kočevske noše, ki je bila doslej v Likovnem salonu v Kočevju, bodo preselili v Ljubljano. Na ogled bo v Slovenskem šolskem muzeju na Plečnikovem trgu 1, otvoritev pa bo v četrtek, 7. marca, ob 13. uri. Razstavo bo odprl predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič, v kulturnem programu pa bodo nastopili kočevski pevci iz Celovca (v kočevskih narodnih nošah) in tamburaška skupina iz Kostela. NOVO MESTO — Na nedavnem 40. mednarodnem zagrebškem velesejmu usnja, obutve in oblačil, na katerem seje predstavilo 350 proizvajalcev iz petnajstih držav, je novomeška Tovarna obutve dobila zlato medaljo za kvaliteto. Toliko opažen, da sije prislužil najvišje sejemsko priznanje, je bil moški zaščitni čevelj iz nove kolekcije, ki bo šla zdaj v proizvodnjo. Novo vrsto zaščitnih čevljev iz poliuretana bodo v Tovarni obutve proizvajali po novi tehnologiji in po nemških DIN normah, kar jim bo omogočalo izvoz na zahodne i trge. Na lastnika čakajo še tri radijske Emilije, zanje se bodo potegoval1 vsi, ki so že ali pa bodo v kratkem plačali naročnino za Dolenjski lis1 v prvem trimesečju, z Račko, prv° novomeško zasebno firmo, pri kateri je na Cesti kom. Staneta 34 v No vem mestu pod ugodnimi pog°J' mogoče kupiti domala vse, kar )e povezano z računalniki, in še ves'0 drugih stvari, pa je že domenjeno-da bo z nagradami sodelovala tudi pri naslednji izterjavi naročnine. BULIČ V PIZZERIJI NOVO MESTO — Na željo mnogih ljubiteljev starega rocka je v petek gostoval v Pizzeriji pod kavarno glasbeni urednik Vala 202 Dragan Bulič. Obiskovalcev vseh generacij je bilo toliko, da je primanjkovalo zraka. Dra- .£z>. RAČKA, d.o-o- ... _ gan je s pomočjo našega DJ-ja Longa pripravil enkratno vzdušje in čutiti je bilo, da takšnih prireditev v Novem mestu DANES KONCERT andreja šifrerja METLIKA — Danes, v četrtek, da takšnih prireditev v Novem mestu manjka. Tatjana Grabrijan, kije ta dogodek pripravila, že razmišlja o možnostih, da bi ga ponovili. r" fcbruaija, bo ob 16. uri v kulturne jgifrei domu v Metliki koncert Andreja L . ja, ki ga organizira metliški Centef kulturo in prosveto. Vstopnina je otroke 80 din, za odrasle pa 100 dm- £ studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista f/ lllll/i mmmmm J .111/VJ lili ■ liMUff1 Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado JERNEJU LEŠNJAKU, Gorjanska 9, Kostanjevica. Nagrajencu čestitamo. Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Primi brž kupico — ANSAMBEL T. HERVOLA 2(1) Zimska — ANSAMBEL L. SLAKA 3 (2) vprašal bom zvezde — DOLENJSKI FANTJE 4 (7) Stara ura — ANSAMBEL LIPA 5 (4) Staro vino, star prijatelj — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 6 (6) Zvezdna noč — ANSAMBEL J. ŠUMAHA 7 (5) Na potep — ANSAMBEL A. ISKRE 8 (10) Mami za praznik — ANSAMBEL B. RAZPOTNIKA 9 (9) Nekje je zrasla roža — ANSAMBEL SPOMIN 10 (—) Poročna - ANSAMBEL HENČEK Predlog za prihodnji teden: Zakaj ljubezen mine —■ ALFI NIPIČ & NJI ' GOVI MUZIKANTI \AA/WWSA/W\AAAZW\AAA/WVWWWWWWSZWSA>^yV^^^^0 DRUŽINSKI ANSAMBEL PLUT-Plutovi z Mladice pri Semiču se ob slovesnejših priložnostih, kakršna je bila na primer nedavno, kojih je obiskal soimenjak, član predsedstva Republike Slo venije dr. Dušan Plut, zberejo skupaj in zaigrajo v družinskem ansamblu, kakršnih je v Sloveniji malo. Poleg očeta Tončka Pluta, ki igra na bršljanov list, so zagrabili za inštrumente še (od leve proti desni) vnuk Dušan, vnukinja Andrejka ter sinova Slavko in Toni Obiskovalcem, ki so dodobra napolnili dvorano semiškega kulturnega doma, so pripravili obilo zabave. (Foto: M. B.-J.) •mmmummi kozerija Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H i B J B B H j- g 8 NIKAR, STAKNIL BOS GRIŽO! — A te, kajne, da moramo skrbeti za čislo in zdravo okolje? — Seveda — Za zrak, zemljo, še posebej pa za vode. — Moramo. V Repičevi dragi skrbijo za to zeleni — Tudi drugi ljudje. — Tršica nam je povedala da je sprejela repiška skupščina za varstvo okolja 200 sklepov. — Bo že držalo. — To pa še ni vse. — Povej. Skupščina je sprejela tudi 312 odlokov, pa še 100 zakonov povrhu. — Zdi se mi, da malce pretiravaš. — Pa ne, ate, da veš! — Saj tako je prav, da z zakoni zaščitimo našo deželo. — Pa še doktorati! — Kakšni doktorati? — Trinajst Repičanov je dokto- riralo s temo: Kako zaščititi zrak. — Trinajst je nesrečna številka. Sedem Repičanov si je pridobilo doktorske naslove z nalogami o zaščiti zemlje pred strupenimi škropivi. — Veš, Mali, ti strupi potem pronicajo v zemljo in v nemalo primerih tudi v pitno vodo. — Trije Repičani so zagovarjali doktorsko nalogo o virih pitne vode. — Brez vode ni življenja, to veš. — Tovarišica nam je povedala, da je človeški organizem sestavijo1 v glavnem iz vode. — Tako tudi je, zato je prav, da se ljudje zavzemajo za čisto in zdravo vodo. — Takoj zdaj bom popil dva ded vode iz našega vodovoda. — Nikar! — Zakaj? Poleg treh doktoratov se pa res nimam česa bati , — Nikar, ti pravim! Staknil bof grižo in drisko hkrati. Po radia opozarjajo, da je voda popolnoma TONI GAŠPERIČ neužitna.