V RAZMIŠLJANJE
Sredstva za prenovo mesta - v inflacijo
Glasilo občinske konference SZDL Ljublja-na-Center je v številki 2 z dne 5. februarja 1980 objavilo zelo aktualno temo-prenova.
Iz tega izhajata dve osnovni misli, ki jih je potrebno razrešiti in sicer;
1.  Oblika združevanja sredstev za izvedbo programa prenove v Ljubljani in
2.  Prenova Zavoda za spomeniško varstvo na tem področju.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik je preučevala vprašanja prenove na svojem območju. Ugotovitve kaže-jo, da obstajajo objekti, ki jih je nujno potrebno prenoviti in da smo temu problemu posvečali vse premalo skrbi. Tu bi lahko našli odgovor na obe zgoraj postavljeni vprašanji. Ako bi bilo razrešeno vprašanje združevanja in prelivanja sredstev, potem za viško občino ne bi bilo po-trebno, da leži približno milijarda starih dinar-jev v pričakovanju inflacije. Nasprotno, samo primer ostrešje na Polhograjskem gradu nam propada neoziraje se, kakšna bo njegova na-membnost v bodoče. Ali spada ta objekt v pre-novo ali ne, o tem bi se morali pristojni organi zelo hitro dogovarjati in fie je kdo poklican na razreševanje teh vprašanj, je to gotovo služba za
spomeniško varstvo. Ta objekt je kakor Hreno-va ulica doživel svoje zgodovinske pretresljaje. V njem je bilo že vse. Od osnovne šole, politič-ne šole in še česa, samo nihče ni skrbel za vzdrževanje objekta. V zadnjem času so ga upravljale Ljubljanske mlekarne, ki imajo tam tudi stanovanja za svoje delavce. Zanimivo je, da občinska samoupravna stanovanjska skup-nost ne evidentira nikakršnih prihodkov iz sta-narin, torej moramo ugotoviti, kje se zbirajo ta sredstva in v kakšne namene se trošijo. Gotovo je, da gre za družbeno lastnino stanovanj in da se morajo ta sredstva temu namenu tudi vračati.
V Horjulu imamo že več kakor dve leti pra-zen objekt v družbeni lastnini, ki ga je moč zelo hitro usposobiti za stanovanja (tri) - predvsem v korist prosvetnih delavcev. Od prvotnega pre-dračuna za prenovo tega objekta do danes (to je dve leti), so se cene gradbenih storitev povečale za 30 odstotkov, ljudje so brez primernih stano-vanj in se krajani upravičeno sprašujejo, zakaj je temu tako. Noben slučaj ni, da se je pojavil celo kupec, ki bi ta objekt sam adaptiral?!
Na področju občine je takih vprašanj še več, na primer - grad na Bokalcih, rojstna hiša Aškerca v Velikih Laščah, Eipprova ulica in tako dalje. Teh problemov ne smemo prezreti, ampak jih je potrebno ekonpmsko pa tudi poli-tično v politiki prenove pravilno opredeljevati in jih vključiti v določen program, ki ne sme biti več samo slučajnega ali trenutnega akcijskega dela brez končnih rešitev.
Poglejmo si samo primer Ljubljanskega gra-du. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšen del sred-stev smo potrošili za urbanistična, ogledovalna ali druga strokovna dela, malo pa je konkretnih rezultatov. Spomnim se, da je samoupravna sta-novanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Ru-dnik na podlagi sporazuma za prenovo tega gradu poravnala vse svoje obveznosti, javnosti pa ni bilo povedano, kako so se ta sredstva koristila in do kakšne meje so dela zaključena!
Načenjam to vprašanje zaradi aktualnosti in bi bilo prav, da si ogledamo za primer svojo okolico v Sloveniji, grad v Ptuju, da ne govori-mo o gradu Trakoščani.
Teh nekaj stavkov naj le odpre razpravo o vprašanju prenove mesta pa tudi njegove okoli-ce. Zanimivo je, da mestna stanovanjska skup-nost Ljubljana v svojem načrtu prihodkov in odhodkov beleži na osmi strani gradiva dobese-dno takole: »Sredstva za prenovo se na osnovi samoupravnega sporazuma o razporejanju, zdmževanju in usmerjanju sredstev za stano-vanjsko graditev v obdobju 1978-1980, združu-
jejo pri stanovanjskih skupnostih ljubljanskih občin. Za zagotovitev delovanja odbora za pre-novo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana je potrebno del teh sredstev združiti pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljub-ljana«. Menim, da ta dva odstavka terjata odgo-vor, na vprašanji, zastavljeni v uvodu tega za-pisa.
Verjamem, da je tako odprto vprašanje dokaj boleče, vendar smo dolžni krajanom povedati svoja stališča oziroma sklepe, kako se bo ta politika odvijala vnaprej. Mrtva sredstva pa ča-kajo samo inflacije, ne pa aktivnih posegov na tem področju!                      Lojze Dobrovoljc