ms*  . _•.... r -j  *rtansv .v - • ^ •afr«r r . g x lP $ mT  J *»







































41















/
















• •














)









•  -
































































/ r\








































































*



Spisal

dr. Fr. Detela

Izdala in založila

Slovenskih Večernic 70 . zvezek

Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu


V -r*

PoVest.

dr. Fr. Detela.

Izdala in založila

Družba s\A Mohorja \J  Celovcu.

Slovenskih Večernic 70. zVezek.

1916 .

Natisnila tiskarna Družbe sv>. Mohorja V Celovcu.

_( 5 ) (o) _

Z dovoljenjem prečastitega krškega knezoškofijstva.

* "eX9

r \) 2 >^ ^

li se čebelam branite, oče?“ je nagovoril mladi
Tetrev starega Klančarja, ki je sedel z dolgim
muhalnikom na kolenih pred uljnjakom in gledal
po dolini, ki jo namaka tiha Temenica,
r imam muhalnik, misliš?“ je dejal Klančar in se
odmeknil na klopi, da je prisedel okroglolični, dobrodušni
Tetrev. „Ena dva sršena, ki mi hodita po čebele, bi rad
pobil. Gnezda jim ne morem iztekniti, da bi jih zazidal ali
poparil. Čebele imajo zdaj največ dela in tako pridne so,
da se hočejo končati. Nekatera pride tako obložena, da
kar na brado ne more. Ta grdoba mi jih pa lovi."

„Za čebele bo letos dobra letina," je menil Tetrev.
»Ajda že tako diši, kakor da bi med trgal."

„Ej, Tetrev, dokler so ljudje črno ajdo sejali, je bilo
boljše; siva ni zatorej. Torej ti si se pa srečno rešil svo¬
jega posestva?" je dejal Klančar in napol pomilovalno,
napol porogljivo pogledal brezskrbnega soseda.

„Hvala Bogu, dobro se je prodalo," se je pohvalil
Tetrev. „Prej se iz dolgov in skrbi nisem več vun videl;
zdaj sem pa bruhnil z denarjem na dan in zamašil upnikom
usta. Ostala mi je lepa kočica, dela malo in skrbi nič."

„Ej, dela ti tudi prej nisi imel, ali pravzaprav imel si
ga, ampak ogniti si se ga znal. Lehko bi bil obdržal vse,
kar si imel, če bi se bil količkaj gibal."

„Čemu pa, in če bi bila vsa vas moja, ves Klanec!
Otrok nimam in zdaj sem oddal še psa Judeža vašemu
Tonetu. Ta mrha me noče že več poznati. Ko sem šel
mimo vaše hiše, je stran pogledal."

„Hud je, ker si mu dal tako čudno ime!"

Judež? Ko me je pa vedno izdajal in ni bil nikoli
zanesljiv. Če sem le posedel malo pri Rožmanu ali se

1 *

4

nekoliko iztegnil v senco, je že rekla ona: Murče, kje je
gospodar? Pojdiva ga iskat! — In povsod me je izvohala
ta izdajalska žival. Zdaj imam mir. Žena hodi pomagat k
Rožmanu. “

„Ti pa za pričo po sodišču, kaj? Da se ti le ljubi!"

„Saj ni zastonj, in doma nič ne zamudim.“

„To je res. Ti utegneš zmeraj, in ker si povsod zraven,
si za pričo kakor nalašč. Za koga pojdeš zdaj najprej ?“

„Za Žagarjevega Gašperja. V nedeljo sta pri Rožmanu
on in njegov prijatelj, polomljeni Miha, par breških fantov
otolkla."

„Miha je bil od nekdaj norec; Gašper je pa znorel,
odkar je prišel od vojakov. Doma se mu mati sama ukvarja,
on pa sedi po zaporih in plačuje odškodnine / 4

„Saj bo zdaj precej priženil, oče. Vašo Mano bo vzel,
kakor sem slišal."

„Tako pravijo," je dejal Klančar in prijel za muhalnik.
Velik sršen se je bil zaletel proti uljnjaku. Starec je pre¬
vidno postopil in zamahnil, in sršen se je že premetaval
in hrumel na tleh. „Grda mrha, zdaj mi ne boš več hodil
morit," je dejal in pohodil razjarjenega roparja. „Glej ga,
spaka! Dve čebelici sem tudi zadel. Sirotici, saj vaju nisem
nalašč," je pobiral čebelice, ki so se valjale pred pisanimi
panji na tleh, in jih lahno polagal na brado, da so mogle
zlesti skoz žrelo. Da bi ga katera pičila, se ni bal; zameril
bi ji pa tudi ne bil, ker je vedel, da ga ni nalašč ali iz
hudobnosti. „Gašper je tudi tak sršen," je dejal in sedel
k Tetrevu. „če bi bil jaz z Mano, ga ne vzamem, in če bi
bil pozlačen."

„Če dobi dobro ženo in lepo doto, se bo morebiti
poboljšal."

„Kako pa! Lepa dota, to mu diši. On bi zapravljal
in postopal, žena pa delala in stradala doma. Takšni ste
moški. Ti, Tetrev, da ti po pravici povem, si samo toliko
boljši, da se ne pretepaš."

„Tega nisem jaz nikoli špogal," je dejal Tetrev in si
pogladil mehke roke. „Vaš Tone se pa tudi ženi; Kržanovo
Jerico bo vzel, sem slišal."

„Ti, Tetrev, pa res vse vidiš in vse slišiš. Ali si še
za kaj drugega na tem svetu? Ampak moj Tone, to je pa
drug mož. Jaz ga ne bom hvalil, ker ga vsi poznate. Od
zore do mraka vedno pri delu. Ali ga slišiš, kako žaga in
struži? Takšnega mizarja ni. In glej, koliko ima lesa pri-

5

pravljenega! Orehovega, hrastovega, javorovega, črešnjevega.
Jerica Kržanova je pridna in dobra ženska; vendar pa naj
Boga zahvali, kadar dobi Toneta."

„Res je to; res je pa tudi, da nima vsak daru za delo.
Jaz sem prešibak. Verjemite mi, da večkrat poskušam; a
hitro me prevzame. Od mladih nog se mora človek držati
dela. Jaz sem pa prej zmeraj mislil, da mi ne bo treba, in
kaj hočem zdaj, ko sem že čez trideset! Kaj pa, oče, tista
jabolka, ki tam v travi leže, ali smem jaz pobrati ? Prazen
pridem nerad domov."

„Poberi v božjem imenu! Počakaj, ti bom še malo
potresel."

Tetrev si je napolnil ruto in žepe in se obrnil počasi
navdol proti svoji koči na koncu klanske vasi. Klančar ga
je spremljal z očmi skoraj do doma. Zakaj njegova hiša
je stala nad vasjo, tako da se je naravnost videla ura na
zvoniku domače cerkve in od bližnjih poslopij v vasi skoraj
vse strehe.

„Čemu živi tak človek?" si je dejal Klančar, ogledal
še uljnjak in odšel skoz vrt v hišo.

Mizarnica je bila odprta, in sin Tone, krepak fant
širokega, rjavega obraza, je stal pred stružnico in počasi
kakor nevede pulil ostružke iz stružca in poslušal sestro
Mano, ki se je v kuhinji ogorčena razvnemala, kakšno krivico
da delajo ljudje Žagarjevemu Gašperju, kako ga obrekujejo,
ko je vendar priden in dobrodušen fant; seveda, če mu
zabavljajo drugi, če ga napadajo, se mora braniti.

„Meni se zdi, Mana," je dejal Tone počasi, „da ga
ti ne poznaš prav. Ali ni povsod prepir in pretep, kamor
pride on?"

„Ker ga drugi ne puste pri miru,“ ga je zagovarjala
Mana. „Da je nagle krvi, to je res; a je tudi dobrega srca."

„Zakaj pa materi nagaja?"

„Njegova mati je najsitnejša ženska vse fare."

„In kako grdo ravna z živino, kako pretepa konje!“

„Ali veš ti, Tone, da midva tega ne umejeva? Pri
nas nimamo konj, in to žival je gotovo treba v strah
prijeti. Brez strahu še mačka ni pridna. Toda jaz ga nič
ne zagovarjam. Takšen je, kakršen je; le to pravim, da mu
je treba samo poštene in dobre žene."

Jaz se le bojim, Mana, da bo z ženo ravnotako
ravnal kakor zdaj z materjo. Ti se nama smiliš, Mana,
očetu in meni."

6

„Usmiljenje pa že takšno!* je dejala Mana in se obrnila
tako urno, da se je prevrnil in razbil lonec na ognjišču.

„Če nočeš stati, pa leži!* je dejala odločno in po¬
birala črepinje.

„Poglej, Mana,* se je oglasil oče, ki je ravno vstopil,
„kako bi te zdajle pretepel Gašper, če bi bila ti njegova
žena! Jaz in Tone te bova pa vedno rada imela, in če
nama vse lonce pobiješ.*

„Ker nič ne poznate Gašperja, zato mi branite,* je
zaihtela Mana.

Oče pa ji je rekel, da ji ne brani nič, samo odsvetava.
„Sicer pa, če ima Gašper poštene namene, naj pride po¬
dnevi, da se pogovorimo; kaj lazi ponoči okrog hiše, da
ga mora Judež poditi!*

Jazbečar Judež je dremal mirno ves ta čas v veži na
kupu ostružja in s potrpežljivo ravnodušnostjo poslušal
besedovanje. Semtertja je napol odprl razumno oko in
pomilovalno pogledal Toneta in očeta, ki morata prenašati
toliko sitnosti.

Mana je ostala nevoljna kakor tista dekleta, ki najprej
same odločijo, koga bodo vzele, potem pa hodijo za svet
vpraševat in se jeze, če kdo ne razume šale in ne svetuje
tako, kakor same žele. Oče in sin pa sta bila žalostna,
ker sta Mano rada imela in bi jo komaj najboljšemu možu
privoščila, nikar brezsrčnemu lenuhu, ki bo sproti zapravljal,
kar bo ona s krvavimi žulji prislužila.

Dan se je bil nagnil, in Tone je premišljeval, ali naj
bi šel še na- delo ali pa v vas h Kržanovim. Neodločen je
stopil na prag in pogledal, kako pozno da je že. Za njim
je prilezel Judež, pomahal z repom in pogledal gospodarja,
kaj da namerava.

Izpred hiše je peljala pot na eno stran po ravnem
med njivami proti gozdu, na drugo pa se je zavila in
spuščala proti vasi. Tonetu se je zazdelo, da se ne izplača
več pričenjati dela.

„No, Judež, ali greva?* je dejal, stopil v sobo, snel
klobuk s klina, ogrnil suknjo, izbral v hramu nekaj lepih
jabolk in se obrnil.

„Pozdravi Jerico!* mu je zaklicala sestra. Judež se je
zleknil z zadnjimi nogami, zleknil s sprednjimi, zazeval in
pomigal z repom, pred vrati se je napol obrnil in čakal,
kam da pojde Tone; zakaj nepotrebnega pota ni hotel delati,
Potlej je hacal ob Tonetovi strani navdol na svojih kratkih,

7

krivih nogah, kakor da bi se spakoval in pretiraval, tem
smešnejši, ker se je tako resno držal. Po bližnjici sta šla
za hišami, ki so se skrivale za sadnim drevjem, črez po¬
kopališče, ki obdaja podružniško cerkev sv. Andreja, mimo
hiše cerkovnika in črevljarja Brica do Kržanovega doma,
kjer sta sprejela Toneta gospodar in gospodinja in ga
pridržala, češ, da se mora Jerica vrniti vsak čas.

To je bilo res. Jerica se je peljala na vozu detelje z
njive proti domu. Poleg voza je koračil hlapec Miha, ki je
služil že dolgo let pri Kržanovih in si kar misliti ni mogel,
da pojde Jerica od hiše. Zdelo se mu je, da ni še dolgo,
kar jo je pestoval. In ko je bila shodila, kako je moral
paziti, da je ne pohodi, ker mu je bila vedno pred nogami
in ga vedno motila s svojim čebljanjem in povpraševanjem!
Na večer ga je dramila, naj ji kaj pripoveduje. Pozneje mu
je nosila malico na njivo, mu izmikala pipo ali žveplenke,
natikala njegov težki klobuk na svoje svetle lase in med
smehom zopet popravljala, kar je bila zagrešila. Nikoli pa
ga ni zasmehovala, nikoli ga ni imenovala polomljenega
Miha. Siromak, sicer čvrst in pogumen fant, je imel vsled
nesreče v otročjih letih izkrivljene noge in ni se mogel
otresti žaljivega priimka. V vednih bojih z zabavljivimi
vrstniki si je bil utrdil telesno moč in samozavest; ostalo
pa mu je v srcu grenko čuvstvo nezadolženega trpljenja
in rodilo izzivalno prepirljivost. V večnem strahu, da mu
bo kdo zabavljal, je zabavljal Miha sam, in kjer je slutil
hudobno namero, je imel nabrušen jezik in stisnjeno pest.
Tako je postal najljubši, najzvestejši tovariš Žagarjevemu
Gašperju in oba skupaj strah mirnim mladeničem in po¬
hujšanje vsej vasi.

Posebno hud je bil Miha ha Jeričine snubce. Ponoči
bi bil vsakega odpodil; a začeli so prihajati podnevi, da
jim ni mogel do živega. Tako je krevljal ob vozu in raz¬
kladal Jerici, kako neumna da je, če se omoži, ko so moški
tako samopašni. Zgledov nesrečnih zakonov je imel vse
polno pri rokah. Kako prijetno pa da živi samica, če ima
kaj denarja; čim bolj se stara, tem bolj ji strežejo. Jerica
se je muzala na vozu in ugovarjala, da bi bil Klančarjev
Tone tudi tako samopašen.

„Tone je živ dolgčas,“ se je hudoval Miha; „saj se
mu še govoriti ne ljubi. Tak je kakor ta-le vol — hej, sivec,
kam si se zopet zagledal ? Samo prežvekoval bi, ne spraviš ga

8

pa nikamor. — Za nameček dobiš še pustega tasta in sitno
svakinjo. Saj vemo, kakšne so svakinje."

„Saj se bo Mana tudi omožila," je dejala Jerica.
„Tvoj prijatelj hodi za njo."

»Gašper? Ta jo bo toliko vzel kakor jaz. Za katero
pa on še ni hodil? Toda on ni neumen; neumna so dekleta,
ki gledajo za njim. Jaz le tako pravim, da mora človek
gledati, da si izboljša svoj stan; ti si ga boš poslabšala;
le meni verjemi, Jerica!"

„Lepo je pa tudi, če je katera sama svoja gospodinja."

„To da bi bilo lepo? Ali ima zato kaj manj dela, kaj
več veselja? Samo skrbi ima več. Kaj imaš ti sedaj, to
veš; kaj boš dobila, pa ne; to se pravi golobe izpuščati
in vrabce loviti. Vsi te imamo tako radi. V resnici ti povem,
Jerica, da sem te imel jaz za modrejšo."

„Kak čudak si ti, Miha!" se je zasmejala Jerica.
„Ženske imajo dobro možitev za največjo modrost."

„ln kako pobožna si ti bila! Kar v roke si skrivala
obraz in zamekniti si se hotela v cerkvi. Saj sem te sam
gledal. In sedaj se hočeš omožiti! Kako si me premotila!"

„Oh, Miha, ali se pobožne dekleta ne smejo možiti?
Odkod pa potem pobožne žene?"

„To je tisto slavljeno devištvo!" se je hudoval Miha.
Jerica pa se je prijetno zabavala.

Mesec je prilezel izza griča, in kar je zastavljalo pot
njegovi svetlobi, je dobilo temen madež na razsvetljenih
tleh. Miha je zagledal v senci svoje noge in svojo hojo in
se umeknil za voz.

Od vasi je prikoracal Klančarjev Judež, pogledal po
strani Jerico, pomigal z repom in se obrnil.

Judež, Judež," mu je pokimala Jerica, „ali si prišel
naznanjat svojega gospodarja? Tone je gotovo blizu."

»Tako grdega psa nima noben živ človek," se je jezil
Miha. Jaz bi ga ne gledal za noben denar, in Tetrev ga
tudi ni mogel."

Judež pa je koračil z Mihom vštric, in ker se je obema
zdelo, da eden drugega oponašata, sta bila oba slabe volje
Toliko pa je pazil Judež, da ni prišel Mihovi nogi preblizu;
sicer se je zanašal na Jeričino prijaznost in na svoje zobe.

„Čeden psiček," je dejala Jerica.

„Beži, mrha!" je zarežal Miha. Judež je malo zarenčal
in vzdignil ob strani ustnico, da so zablesteli beli zobje;
umeknil pa se je le.

9

„Če ga boš sunil, Miha," se je smejala Jerica, „bo takoj
tekel k zdravniku po izpričevalo in z izpričevalom v sodišče.
Tetrev pojde za pričo, in ti boš moral bolečine plačati.“

Na domačem dvorišču je skočila Jerica z voza, pogla¬
dila Judeža in pozdravljala Toneta, ki ji je hitel naproti.
Miha je tiho izpregel, peljal vola v hlev in skrit v temi
poslušal, kaj da govore na dvorišču.

Jerica se je obrnila k skladanici, da bi nesla gredoč
nekaj polen v kuhinjo.

„Pusti, Jerica! 4 ' jo je prestregel Tone in ji vzel polena
iz naročja. Jaz ti jih nanosim, kolikor hočeš . 44

Jerica je imela mačeho in par polubratov in polusester,
ki so Toneta zelo radi imeli.

„Voščenk je prinesel, voščenk je prinesel , 44  so vpili
Jerici, in ko je prišel Tone z velikim naročjem drv, se jim
je zdel kakor v pratiki sv. Gal, ki je otroke v hosto gnal.

„Oh, hvala, Tone ! 44  je dejala gospodinja. „Kar na
tla vrzi ! 44

„Se bo tlak ubil , 44  je menil Tone; „to se mora lepo
položiti. Kje imaš, Jerica, sekalce, da ti tresak nakoljem?
Ti ne veš, kako jih znam jaz klati . 44

„Kaj bi ne, ko si mizar , 44  je dejala Jerica; Joda pri¬
vošči si malo počitka, da se kaj pogovorimo ! 44

Jaz govorim najlaže , 44  je dejal Tone, „če imam kakšno
delo v rokah. Ali pa ti govori, jaz bom pa poslušal in
treske klal . 44

Otroci pa so silili v Toneta in se mu obešali po kolenih,
in mali Tonček mu je molil lesenega konjička, ki ni imel
več gobca.

„Odbil se mu je , 44  je dejal Tonček.

„Ali je kaj kri tekla ? 44  je vprašal Tone.

„Nič, w  je dejal deček in prosil, naj naredi Tone
konjičku nov gobec.

„Da bo zopet zobal , 44  je dejal Tone.

„Oh, saj nič ne zoblje , 44  se je nasmehnil deček in
nezaupljivo pogledal Toneta.

„Kaj pa Mana doma ? 44  je vprašala Jerica.

»Pozdravlja te. Ti ne veš, kako te ima rada, in oče
te ima tudi rad . 44

„Kako pa je z Gašperjem? Kdaj bo vzel Mano ? 44

„Če jo bo , 44  je dejal Tone in se sklonil na svoje delo.
Jaz ji nočem ne braniti, ne svetovati . 44

10

„Brhek fant je Gašper," se je vnemala Jerica, „in
izmed vseh najsrčnejši."

»Zato ima tudi s sodiščem največ opravka," je dejal
Kržan, ki mu ni ugajala hčerina hvala. „In naš Miha je
ravno takšen norec."

»Peti znata pa oba lepo," je dejala zopet Jerica.
»Gašperjev glas se sliši izmed vseh drugih. Ti, Tone, ne
greš nič mednje?"

„Saj bi se mi smejala ti sama, ko bi hodil jaz med
te fantiče. Jaz sem za deset let starejši od njih, in ker
delam od jutra do večera, grem potem najrajši leč."

„Tako je prav," je dejal Kržan. „Ti netopirji pa po¬
dnevi dremljejo, ponoči oživc. Zato so pa vsi bledi in
prepadli, vsi za nič."

„Ej, Gašper je močan," je dejala Jerica.

»Še en teden mlačve ni zdržal," je dejal oče. »On je
kakor vol, ki se rad bode, pri oranju pa opeša."

»Fant je, kakor se spodobi, to se mora reči," je
ugovarjala hči, »in Mana je gotovo vsa srečna. Taki mla¬
deniči postanejo najboljši možje, kadar se enkrat uženejo."

Ta modrost ni posebno ugajala Tonetu; a domislil
se je, da je njegova sestra ravno teh misli, da je torej to
nekaka ženska posebnost. In Jerici se je res zdelo, da bi
imela veliko rajša Toneta, če ne bi bil tako miren in dober,
če bi bil bolj fantovski, bolj Gašperju podoben.

»Kaj pa Malega Šmarna dan? Ali pojdemo na Prim¬
skovo na božjo pot?" se je poslavljal Tone.

»Seveda; kakor smo se zgovorili," je dejala Jerica.

»Dober večer! Ali ste Še skupaj?" je vstopil s parom
črevljev v roki Bric, cerkovnik in črevljar.

»Oh, to je prav, Janez, da si jih prinesel; tako sem
že bila potrebna," se je razveselila Jerica in ogledovala
obuvalo. »Še danes sem premišljevala, če misliš name."

»Zatorej se mi je celo popoldne kolcalo? Jaz sem pa
mislil, da sem se preveč najedel. Kako se človek moti! —
Ali niso gosposki," se je bahal Bric, »in lahki, v stopalu
izpodrezani in pete visoke? Toliko vem, Jerica, da jih boš v
cerkvi vedno iz klopi vun kazala, in vsem fantom bodo všeč."

»Kako si hudoben, Janez!" ga je zavračala ona. »Samo
da me ne bodo tiščali!"

»Tako je. Takšne bi rade vse imele, da bi bili napol
prekratki, napol preozki in vendar ne tiščali."

„Kaj pa Rozala doma?" je vprašala Jerica.

11

„Veseli se, da ima takšnega moža, kakor sem jaz.“

„Pozdravi jo!"

„Saj ni bolna. — No, Tone, ti boš še ostal?"

„Ne, jaz grem s teboj," je dejal Tone, se poslovil še
enkrat in odšel z Bricem.

S sovražnimi očmi je gledal izza hleva za njim Miha
in se jezil, da se meni Jerica za tako pustega človeka, ko
bi lahko tako prijetno živela doma. Kdo jo umeje? Kako
rad bi ji on služil, kako pridno delal in trpel za njo; samo
omožila naj bi se ne! A kako prevzetno in moško stopa
zdaj Tone! Ali je prej tudi tako ravno hodil? Miha se
je pogledal pod noge in zaklel. Zmajal je z glavo in si
mislil, kaj da sploh vse to njega briga, kaj da je njemu
mar, ali se Jerica omoži ali ne. Prigovarjal si je, da naj bo
pameten, in hudo mu je bilo, ker se ni mogel pregovoriti.

Predramili so ga počasni koraki, ki so se bližali. Nekdo
si je prižigal pipo, in užgana žveplenka je ožarila v polu-
teini brkasto lice.

„Gašper, ali ti strašiš?" je dejal Miha in stopil naproti.

„Nobeden drug," je dejal Gašper.

„Ali naj ti voščim dobro jutro ali dober večer?"

„Kar hočeš. Ali ni šel ravnokar Tone odtod?"

„Kdo pa? Ti ne veš, kako sem jaz tega človeka sit."

Jaz ga tudi ne morem, ker mi ga doma vedno za
zgled stavijo. Kako pa tudi on in njegov stari zabavljata
čezme! Tetrev mi je nocoj pravil, kako da sta me grdila,
kakšna nesreča da bi bila za Mano, če bi jo jaz vzel; jaz
da bi tem Klančarjem še pozlačen ne bil zadosti dober.
Slamnatega naj si kupijo. — Ali greš na Malega Šmarna
dan na Primskovo? Pojdi! Morda se kaj udarimo."

»Bom videl. Kaj pa je s tožbo?"

„Tetrev mi je obljubil, da bo za naju pričal. Če le ni
tudi Križmanu obljubil! Veliko se nanj ni zanesti."

Tako sta se pomenkovala fanta dolgo časa o stvareh,
ki so se njima zdele najvažnejše. 'Fone pa je spremil Brica
do hiše in stopal potem počasi navkreber proti svojemu
domu. Posebno zadovoljen ni bil. Da je njegova nevesta
tako hvalila Gašperja, mu ni bilo prav. Ta hvala je bila
nekaka graja za njega, ki se je bal, da dobi dobra sestra
tako nerodnega moža, on tako neprijetnega svaka. Pamet
je pri mladini brez veljave, si je mislil, ker je premalo
kričava; in on bi bil Jerici bolj všeč, če bi bil manj pa¬
meten; toda kaj, ko se razposajenost ne prileže vsakemu!

12

Doma je bil oče že odšel spat; Mana pa je še sedela
pred hišo in čakala brata. Mirna mesečina je počivala nad
dolino, in dolge sence so se iztegale izpod visokega drevja.
Iz vasi so gledale lučke, in na nebu so bledele zvezde
pred mesecem. Zdajpazdaj je kakšna glasnejša beseda pre¬
drla, kak fantovski vrisk pretrgal tiho noč. Mana je ugibala,
kdo da bi bil izpregovoril, kdo da vriska. Po kameniti
rebri se je začul bratov korak; tiho se je priplazil Judež
in se pritisnil k nogam svoje gospodinje, in brat in sestra
sta se pozdravila.

Mana je prinesla bratu večerje, sedla njemu nasproti
in čakala, da bi ji kaj povedal. Kaj da pričakuje, je Tone
dobro slutil; a hliniti se ni hotel. Sestra, ki je hitro uge-
nila njegove misli, je tudi molčala. Naposled je vendar
vprašala, kaj da pravi Jerica, ali je njo in Gašperja kaj v
misel vzela.

„Vzela,“ je prikimal Tone, „in Gašperja je zelo hva¬
lila, kakor da bi ti ga zavidala."

Mani se je razjasnilo lice. „0 saj mi tudi vedno na¬
gaja ž njim," je dejala ponosna in hkrati nejevoljna, da
se brat ne veseli z njo. Tone je ostal resen in molčeč in
vstal kmalu od mize.

Oče in hči sta spala v gornjih sobah, sin pri tleh
zraven delavnice.

Tone je voščil sestri lahko noč, postal pred njo in
vprašal, koliko časa da bosta še tako skupaj živela.

„Sam Bog ve," je menila sestra. »Morebiti ne dolgo."

„Meni se zdi, kakor da bi se še ne bil naveličal,"
je dejal brat. „Da bi se nama le pozneje ne godilo huje!"

„Bog varuj nesreče!" je vzdihnila sestra.

„Tebe in mene in vso našo hišo! Lahko noč, Mana!"

II.

„Mana, Tone, pridita že vendar!" je klical Malega
Šmarna dan navsezgodaj Klančar sina in hčer in stopical
in postajal pred hišo in gledal po megleni temeniški dolini.

„Precej, precej," se je začul ženski glas iz gornje sobe.

„Saj Mane še ni doli. Jaz bom zaklepal!" je odgo¬
voril Tone.

Judež je hodil počasi za očetom in gledal, kaj da
namerava. Ko je videl, da gre k uljnjaku, se je ustavil in
počakal, češ, da se ne izplača za njim laziti. Tudi je imel

13

svoje razloge, da se je ogibal uljnjaka. Enkrat je bil za¬
menjal čebelo za muho, pa nikoli več. Kako da more kdo
čebele rad imeti, to njemu ni šlo v glavo, in če bi bil
prišel kdo ponoči panje krast, Bog ve, če bi mu Judež ne
bil pomagal. Oče je prišel nazaj, tipal po žepih, če ima
pipo in tobak, gledal po oknih, če so dobro zaprta, in
ogledoval tablo nad hišnimi vrati, če je dosti razločno na¬
pisano: Anton Klančar, mizar.

Naposled sta prihitela praznično oblečena brat in
sestra. Judež je pomenljivo pogledal zdaj Toneta, zdaj Mano
in žalosten uvidel, pri čem da je. Tone mu je veleval, da
naj ostane doma in varuje hišo, naj ne hodi nikamor in
ne pušča nikogar čez prag; Mana mu je postavila polno
skledico hrane v kot in ga opominjala, naj ne pojč vsega
naenkrat. Judež je legel vdano pred hišna vrata in gledal
otožno za romarji, dokler mu niso izginili izpred oči; po¬
tem je šel gledat, kaj da je v skledi.

Po hišah so se budili ljudje, iz hlevov so se čuli
zaspani glasovi moških, ki so kladli živini, tu in tam si
je drgnil kak fant pri vodnjaku ogoreli obraz in vrat, in
iz dimnikov se je dvigal sivi dim.

Oče je karal otroka, kaj da sta se toliko časa na¬
pravljala, češ, da so Kržanovi že gotovo daleč naprej. Tone
se je izgovarjal z Mano; ta je pa menila, da niso moški
nič manj ničemurni; Tone da seje umival kakor kak dim¬
nikar in pol ure da si je delal prečo pred zrcalom. Oče
je priganjal, da naj stopijo hitreje, in pogledal postrani
zdaj krepkega sina, zdaj hčerko, ki ji je rdel v jutranjem
hladu prikupljivi obraz, in prav zadovoljen bi bil, če bi
mu ne prihajalo vedno na misel, kakšnega ženina da si
je izbrala reva.

Tone je gledal bistro skoz megleno jutro in poslušal,
če ne dojdejo kmalu drugih romarjev. Zavili so na stransko
pot, ki je peljala skoz pisano bukovje in temnozeleno bo¬
rovje zdaj položno, zdaj strmo, tu po vlažnem kamenju,
tam po sprijemkasti ilovici v hrib.

Jerico že slišim , 44  je dejal Tone, ki je bil nekoliko
postal. Izza ovinka se je čul zvonek ženski smeh in vmes
moški glasovi.

„Hitreje, hitreje, zaspanci!" se je oglasila Jerica. Prva
družba je počakala, druga pospešila korak, in kmalu so se
veselo pozdravljali naši romarji in stari Kržan s hčerko
Jerico in mlado Bricovo ženo Rozalo.

14

»Tone, kako pa, da si zaležal?" se je smejala Jerica
in pogledala bistro Toneta, ki ni vedel, kako bi se opra¬
vičil. Jaz sem pa mislila, da si ti že na Primskovem, da
si zasedel klop v cerkvi in mi hraniš sedež."

„Ali na moški ali na ženski strani?" je vprašal Klančar.

„Kjer je, bi bil dober, danes, ko bo taka gneča."

„A na ženski bi bili izrinili Toneta, na moški pa tebe."

Mladi ljudje so hodili naprej, stara dva za njimi. Je¬
rica in Rozala sta bili obe hitrega govorjenja, tako da ji
je Tone s svojimi mislimi komaj dohajal; Mana je bila
počasnejša; vse tri pa polne skrivnosti. Vedno so si kimale,
se nasmihale in presojale in precenjavale kroj in blago
vseh ženskih oblek, kar so jih ugledale.

»Tone, ali nam boš kaj odpustkov kupil?" je vpra¬
šala Jerica.

„Ali jih ne kupujejo današnji dan dekleta?" je dejal
Tone, vesel, da se mu je odgovor tako posrečil.

Klančar in Kržan pa sta imela modrejše pogovore.

»Še bo vreme; vse grmovje je prepredel pajek," je
dejal Klančar in gledal pajčine, ki so rosne kakor razple¬
tene niti nabranih bisercev prepregale brinje in smrečje.

»Tvoje čebele imajo tudi lepo pašo," je dejal Kržan.
»Ampak kako je to, Klančar, da si bil ti hud, ko je zašla
moja krava v tvoj zelnik; tvoje čebele pa hodijo vuninvun
na mojo ajdo!"

»Zapodi jih!"

»Poditi in vračati bi jih moral ti, ker so tvoje."

»Odkod pa veš, da so moje?"

»En sat medu mi boš dal za odškodnino."

Potem sta začela hvaliti Klančar svojega sina, Kržan
svojo hčer, in postrani je namignil Klančar, da se mu zdi
dota, ki jo je namenil Kržan svoji hčeri, majhna in da bi
lehko še nekoliko primeknil; saj bi prišlo tudi njegovi
hčeri na dobro.

»Iz srca rad," je kimal Kržan, »če bi mogel. A jaz
nimam samo Jerice; druge moram tudi preskrbeti."

Jerica pa je nagajala Mani in hvalila Gašperja, kakšen
korenjak da je in kako sta pri Pljuskarju on in Miha po¬
metala šest češnjičanov iz krčme.

»Mana, ti ga boš ugnala," se je zasmejala in stisnila
roko prijateljici, ki je z žarečimi lici in svetlimi očmi po¬
slušala hvalo svojega izvoljenca.

15

„Ampak trdo ga bo morala držati,“ je pripomnila
Bricova Rozala. „Če zajde v staro družbo, bo huda.“

Tonetu se je zdelo to govorjenje neslano. Ugovarjal
ni, da ne bi žalil sestre, in prigovarjal si je, da se hoče
Jerica samo Mani prikupiti, da pa je sicer pametnejših
misli. Čisto prav mu je bilo, da so se jim pridružili znanci,
ki so prihajali po drugih potih iz sosednjih vasi.

Iz svetle zore, ki se je spenjala po jasnem nebu, je
pogledalo žarko solnce, razganjalo na vse strani vlažno
meglo in razgrinjalo pred očmi temne gozde, pisano polje
in zelene travnike po dolih in gričih, med katerimi se dviga
sam zase stožasti hrib z belo cerkvico na vrhu, ki gleda
na vse strani daleč po domači zemlji. Tja so hiteli praz¬
nični romarji posamič in v gručah, mnogi iz pobožnosti,
drugi iz navade in marsikdo iz radovednosti in v želji, da
bi se otresel topeče vsakdanjosti. Radostni so pozdravljali
hišo božjo, ki je odzdravljala in vabila s prazničnim zvo¬
njenjem. Ko se je zavila pot ob kostanjevem gozdu za grič,
se jim je skrila; a ne za dolgo časa; kmalu jim je zopet
zableščala v jutranjem solncu nasproti.

Pod vrhom se dviga zelena strmina, po kateri pelje
pot mimo redkih hiš po pobočju, mimo belih znamenj skoz
taborsko obzidje pod župniščem na mehko trato, na kateri
stoji cerkev. Tukaj je že bilo zbranih mnogo romarjev, ki
so se ozirali po znancih in prijateljih in čakali drugih to¬
varišev. Ženice so hitro našle svojo družbo; dekleta so se
držale skupaj in se živahno razgovarjale; možje so imeli
svoje pogovore, in fantje so se družili po vaseh in se moško
ozirali po dekletih in prezirljivo po vrstnikih iz drugih
krajev.

Jerica in Mana sta stali skupaj z Rozalo, da se ohla¬
dita in pričakata še kaj znanih ljudi.

„Ali ga vidiš?" je prijela Jerica Mano za roko, mig¬
nila z zardelim obrazom in si popravila ruto na glavi.

Prihajal je mogočno, suknjo čez ramo, Gašper z dvema
drugima fantoma in mahal z belimi rokavi. Poleg njega
je švedral Miha. Fantje so se postavili dekletom nasproti.
Gašper si je porinil klobuk na tilnik in si prižgal viržinko.
Začeli so rešetati tiste, ki so mimo hodili. Miha, ki je znal
jako spretno zanetiti prepir, se je tudi nalašč zadel ob
kakega fanta in se potem jezil na Gašperja: „Kaj pa suješ?
Ali ne vidiš, da bi bil kmalu podrl tega-le fantiča?"

16

Dekleta, katera se niso zanašala na lepo postavo in
čeden obraz, so se daleč ogibala naših junakov. Fantje pa
niso vsi molčali.

„Poglej no onega-le!“ je pokazal eden na Miha. „Ali
ne stoji tako kakor tesarska kobila? Tega se nikar ne
lotiva! Na obe strani je podprt, in ne podere ga ne jug,
ne burja."

Marsikateri korenjak je koračil tako trdo tik fantov,
da so kar čakali, kdaj stopi komu na nogo. To so bile
uvodnice poznejši zabavi.

„Glejte! Dekleta iz Mišjega dola," je dejal Gašper
in zapel poluglasno:

„Oj, dekle, mišmaš,

Kako pa ravnaš?

Dva uboga fantiča
Za norca imaš."

„V cerkev pojdi, v cerkev,“ ga je zavrnila najstarejša,
„in pusti ljudi pri miru!"

Gašper je odgovoril:

„Ne bodi štimana!

Saj nisi le sama,

Je velik ta svet
in polhen deklet."

Tone je gledal nejevoljen od strani to zoprno poče¬
njanje in se čudil, kako se more smejati kakšno pametno
dekle, kakršna je vendar njegova sestra in njegova nevesta.
Kako se je mogla vendar Mana zagledati v te divje oči!

„Pojdimo v cerkev!" je dejala Rozala in se obrnila
in Jerica za njo.

„Gašper,“ je vprašala Mana, ki se ni mogla še ločiti,
„ali boš dal kaj odpustka?"

„Seveda, en srček ali pa dva," je dejal fant.

„Ali ne greš še v cerkev? Zamudil boš."

„Bom pa zato toliko prej zunaj. Ali se bomo potlej
še kaj videli?"

Jaz pojdem z očetom in s Tonetom," je dejala Mana.

„Gašper, pojdi še ti s Tonetom!" je zabavljal Miha.
„Boste pili imenitno mleko pri Rožmanu. En liter ga izpiješ,
pa ga čutiš. Jaz, ki sem bolj slabotne narave, sem bil ves
omotičen, ko sem ga komaj pokusil, in dva dni me je bolela
glava. Tako ga boste pa vlekli, da bo od brad in od mize
teklo."

17

Mana se je prisiljeno nasmehnila in zardela od sramu.
Pogledala je Gašperja, neodločna, kakor da bi čakala, da
zavrne on zabavljivca, potem se je obrnila in hitela v cerkev,
žalostna, da se njen Gašper brati s takšnim človekom. Da
bi bil le že Gašper enkrat njen mož; potem bo ves dru¬
gačen.

Po božji službi so se ljudje, katerim se je mudilo
domov, razleteli po vseh potih in stezah ob potrkavanju
ubranih zvonov; drugi so se razšli po trati, da se pozneje
še oglase v cerkvi, da se razgledajo po pokrajini, pogo¬
vore z znanci in nakupijo odpustkov; nekateri so posedli
po travi in odprli košare z jestvinami. Naši znanci so se
bili ustavili na vrhu ob zidu, odkoder so gledali in ugibali,
kakšne gore da se dvigajo pred njimi, kakšne cerkve da se
belijo po hribih in dolinah. Za seboj in na desno so imeli
dolenjske griče, v ozadju Kum in Sveto goro, v daljavi na
levo grebene Kamniških planin, v lahni megli oblastni
Stol in kakor bel oblaček vrh Triglava.

Mana in Jerica sta se ozirali skrivaj, kaj da poče¬
njajo domači fantje. Ti so stopali s prešerno počasnostjo
v glasnem razgovoru ob šatorih, kjer so se prodajali in
kupovali odpustki. Tam je čepelo na tleh siromašno de¬
kletce s košarico pred seboj in ponujalo jabolka, po tri
za en krajcar. Gašper se je zadel z nogo ob košaro in jo
prevrnil, da so se potočila jabolka po bregu. Dekle je za¬
kričalo in steklo z glasnim jokom za svojo robo; fantje
pa so se grohotali, in ta in oni je becnil še kakšno ja¬
bolko, ki je ležalo preblizu, in vpil: „DekIe, tukaj imaš
še eno,* in par paglavcev je porabilo priložnost in pobi¬
ralo za svoj žep.

„Oh, grdobe!* se je jezila ena ženska, ki je stala v
bližini. „Da vas le sram ni!“

„Kaj pa se je zgodilo?* je pristopila Rozala in za
njo Mana in Jerica.

„Eh kaj!* je dejala ženska. „Tisti fant tam,* — po¬
kazala je na Gašperja — „ki gleda kakor levi razbojnik,
je prevrnil ubogemu dekletu košaro z jabolki, in sedaj se
joče sirota in pobira po bregu. Dve uri daleč je prinesla
jabolka in zdaj nima ne sadja, ne denarja. Če ni to greh!
Tako objestnih pobalinov jaz še nisem videla, in eden
drugega se tišče kakor hrvaški prašiči."

Rozala se je zgražala natihem in Mana je pobesila
oči. Jerica je omenila, da morda Gašper ni storil nalašč;

2

Svetloba in senca.

18

nesreča da se hitro pripeti in ni treba vselej človeške
roke vmes.

„Kaj roke!“ se je hudovala ženska. „Z nogo je sunil,
z nogo; saj sem ga videla."

Klančar je molčal in si mislil, da je prav, da spozna
Mana, kdo da za njo hodi, in podobne misli so obšle
Toneta, ki se je nekoliko umeknil, ko je videl, da se bli¬
žajo fantje. Gašper je nosil v roki veliko srce iz pisa¬
nega lecta.

„Dekleta, katera ga hoče?" se je smejal in pogledal
postrani zdaj Mano, zdaj Jerico, ki sta se spogledali v
nekakšni zadregi. Ker ga ni ponudil ne tej, ne oni, sta
obe iztegnili roke. Gašper pa je spretno umeknil svoje
srce in odgriznil sam velik kos.

Fantje v smeh, dekleti pa užaljeni.

„Če si tako lačen," je dejala Mana, „ga pa sam

• • I u

imej!

Tone je bil stopil k dekletu, ki je bilo nabralo svojih
jabolk, kolikor jih je moglo še dobiti, in jih z ihtečim
glasom zopet ponujalo romarjem, in je vprašal, za koliko
krajcarjev da je prinesla s seboj sadja.

„Za petnajst, u  je dejala deklica.

„Tukaj jih imaš dvajset; pa se nikar ne jokaj!" je
dejal Tone. Jabolka bom pa jaz vzel tri."

„Saj so zdaj vsa Vaša."

„0 le obdrži!" je dejal Tone.

„Ali jih smem zdaj še prodati, če bo kdo kupil ?“

„1 seveda; brez skrbi!“

„Bog Vam povrni tisočkrat!" je dejalo dekle, se za¬
smejalo med ihtenjem in si obrisalo z roko solzne oči.

„Moji odpustki," je dejal Tone in ponudil Rozali in
Jerici in sestri jabolka.

„0h, prav, Tone," je dejala Mana, „da si dal kaj
izkupiti dekletu. Jaz jih pa kupim tudi za dva krajcarja/ 4

„Pa še zame jih kupi!" je dejala Rozala.

„ln za mene tudi!" se je oglasila Jerica.

Naši fantje so se klamili po griču, in Gašper je dobil
nekje en daljnogled. Važno ga je prinesel, slovesno iz¬
vlekel in nastavil. Za njim so gledali drugi. Tonetu so kar
gorela tla pod nogami; tako rad bi bil šel iz te družbe;
toda ženske se niso dale spraviti, in oče se je obotavljal.

„Daj, da še jaz pogledam!" je dejal Miha, vzel Gaš¬
perju daljnogled in pomeril proti dolini.

19

„Kam gledaš, Miha?" je vprašal stari Klančar, ki je
hotel tudi pogledati.

„V Domžale," je dejal Miha, „naravnost pred pošto.
Postiljon ravno izprega.“

„Beži kam! Da se to vidi?" se je čudil mož.

„Poglejte!“ je dejal Miha in mu dal daljnogled.

Oče je gledal, gledal in dejal nazadnje, da ne vidi nič.

„To je čudno!" je dejal Miha. „Morda pa nimate več
vseh kočnikov v ustih?"

„Nobenega,“ je dejal mož.

„Potem seveda ne morete nič videti," je menil Miha.
„Zakaj pa niste tega prej povedali?"

Toneta pa je premagala jeza.

„Kaj, ti švedra, ti si boš iz mojega očeta norca
delal!“ je vzkipel in stresel fanta za rame, da se je opo¬
tekal. Zakaj Tone je bil močan in spreten človek. Po¬
šteno življenje mu je bilo okrepilo telo, in raznovrstno
delo ga je bilo obvarovalo enostranske okornosti. Prestra¬
šeni so začeli drugi miriti, in ker se Gašper ni hotel rvati
z domačini, sta se izpustila nasprotnika, ravno ko sta pri¬
hitela dva žandarja.

„Narazen!“ je vpil eden. „Ali hodite za to na božjo
pot? Naš znanec Miha seveda; ampak Vi, Klančar, bi
morali biti pametnejši."

Tone se je res sramoval; žal pa mu ni bilo nič. Je¬
rica je oštevala Miha, ki je prihuljen poslušal in se na
tihem jezil na Gašperja, zakaj da ni udaril.

Fantje so bili odšli v krčmo pod vrhom. Mana in
Jerica bi bili šli radi za njimi, a nekoliko sta se sramo¬
vali svojih misli, še bolj pa čutili, da zadeneta na hud
odpor. Njuna družba je še nekoliko pomolila v cerkvi,
potem pa se obrnila počasi navzdol, češ, da bodo rajši
doma pri Rožmanu izpili par litrov, kjer je vino gotovo
boljše. Ko so šli mimo prve krčme, so že slišali Gaš¬
perjev glas.

„Ti-le se bodo nocoj še tako tepli," je dejal Kržan,
„da bodo cunje letele."

Pogumni fantje, sta si mislili dekleti, vsi pa niso
takšni. Posebno dobre volje ni bil v družbi nobeden; vsak
se je bil nadejal, da bo prijetnejše na tej božji poti. Mana
je čutila, da se Gašper njenim domačim ni približal, od nje
pa celo oddaljil. Lahko bi mu bila zamerila; dobro, da proti
drugim ni bil prijaznejši. Jerica je bila nejevoljna zaradi

2 *

20

Miha; zdelo se ji je pa tudi, da bi bil moral Tone raz¬
umeti malo šale; Miha ni bil tako hudo mislil; a strašno
resni ljudje so ti Klančarji. Tone pa je z očetom vred
miloval ubogo Mano, ki si nalaga z Gašperjem tak križ
na rame, in obžaloval, da ni Jerica pametnejša. Tako je
mislil Tone sam pri sebi, govoriti pa ni mogel in ker so
misli brez besed za druščino malo zabavne, in ker so zlasti
ženski druščini bolj všeč tisti, ki malo mislijo in mnogo
govore kot narobe, se je pot vlekla.

Naproti je prišel Bric, ki je takoj presodil položaj.
Tako prazničen dan, si je mislil, tako lepa pot, tako po¬
šteni ljudje, volje pa vsi deževne. Poskušal jih je razve¬
driti; a kmalu je spoznal, da tistemu, ki noče plesati,
, nihče prav ne zagode.

Tone mu je pripovedoval zaupno, kako da se je
vedel Gašper, kako zabavljal na vse strani.

„Saj ga poznam," je dejal Bric; „saj sem bil njegov
šarž pri vojakih. Kolikrat je bil kaznovan! Meni je hotel
tudi zabavljati, a jaz sem ga hitro izučil. Zakaj verjemi
mi, Tone, jaz bi se tudi rad takole ravsal s fantini, če
bi se za mojo cerkovno službo spodobilo. A se ne spo¬
dobi. Jaz pospravljam po oltarjih, kaj ne? ravnam mašno
obleko, prižigam sveče po cerkvi; na večer pa naj se pre¬
tepam po krčmah! To ne gre. Miče in vleče me pa zelo,
parkrat sem komaj premagal izkušnjavo. Zame je bil Gašper
živa izkušnjava in bližnja priložnost, ker me je naprej in
naprej dražil in dregal. Le čakaj! sem dejal, ko sem se
bil zopet enkrat premagal. Pričakal sem ga na samem in
sem ga dvakrat ob tla vrgel. Toliko ti rečem: Psi so lajali
za njim, ko je šantal proti domu, ker so mislili, da kamne
pobira. Odtedaj imam mir. Kako ga bo Mana ugnala, pa ne
vem, in jaz bi nobenemu dekletu ne svetoval, da bi ga vzela.“

To je bilo tudi Tonetovo mnenje; a kaj, ko so bile
razmere močnejše.

Prišli so do Klanca, in Klančar je predlagal, da bi
šli na liter vina k Rožmanu. Ženskam se ni ljubilo; šle so
rajše domov. Moški pa so zavili na dvorišče Rožmanove
krčme, kjer je stala pod napuščem dolga miza.

Pri Rožmanu sta gospodarila mlada dva; stari Rož¬
man je pa tudi še stregel gostom, hodil ob palici od mize
do mize in stokal, ker ga je nadlegovala putika. Stal je
pred vežo s krožnikom v roki in poskuša! prestopiti prag;
toda ni šlo. *

21

„Mica, Reza!" je klical, „pridi no katera in vzemi
mi to-le iz rok! Saj vidite, da nikamor ne morem."

»Rožman,“ je pozdravil Klančar, „otave ne bomo
mogli sušiti; ti prerokuješ slabo vreme."

„Prekleta putika!" je javkal mož. „Vse nič ne po¬
maga; nobene toplice niso za nič. — Kaj pa boste? Liter
vina? — Mica, prinesi liter vina in štiri kupice in meni
tudi pol litra! Poglej, Klančar, jaz nič ne kadim, pa sem
tak revež; ti pa kadiš in si tako čvrst. Ali je to kaka pra¬
vica? Ali ti nič ne kašljaš?"

„0 kašljam," je dejal Klančar; „saj zato kadim, da
laže kašljam."

„Kako pa ti, Bric?"

„Jaz,“ je dejal Bric, „pa samo kadim; kašljajo pa
drugi."

„Le počakaj! Boš ti tudi začel," je dejal Rožman.
„Kaj je novega? V Dolu, pravijo, je gorelo. Ena hiša in
hlev. Otroci so zažgali. Te preklete žveplenke! Časi ni
bilo toliko te nevarnosti. Zaradi ognja bi jaz prepovedal
vse žveplenke."

„Ljudje jih pa ravno zaradi ognja kupujejo," je dejal Bric.

„Bric, ti veš vedno katero za kratek čas."

„Da Vam življenje malo prikrajšam," je dejal Bric.
„Morebiti se me boste spomnili v testamentu."

„Ker sem tako star, misliš. Saj so mi res že lasje
izplesneli."

„Preveč na vlažnem ležite."

„0h, Bric, če bi tebe tako mučila putika, bi ne bril
norcev. — Mica, prinesi mi še malo suhega mesa ali pa
eno klobaso, kar je, in malo kruha! — Ali boste vi kaj
jedli?"

Naši znanci so bili samo žejni, in ko so si bili pogasili
žejo, so plačali in šli; ostal je samo Bric, kateremu se je
zdelo, da je še žejen.

Komaj je bila ta družba odšla, so privriskali in pri-
rjuli fantje z Gašperjem na vozičku kakor nametani; od
vseh strani so mahale noge z voza. Konj je prskal in
praskal izpehan in spenjen po klancu, da so se mu šibile
noge; Gašper pa je vihtel bič in kričal: „Hi, kobila, da te
ne bo noč lovila!"

Stari Rožman se je kar izgubil; mlada gospodinja pa
je pritekla na prag pogledat, kaj da je.

»Ves voz je poln," je dejala. •

22

„Fantje pa tudi,“ je pripomnil Bric.

Voz se je ustavil, in fantje so skakali in kobacali doli.

»Tvojemu konju, Gašper," je dejal Bric, ko so se¬
dali fantje za mizo, „se bo nocoj o konjedercu sanjalo.
Pa saj si ti tudi tak, kakor da bi prišel iz turške vojske."

»češnjičane naj bi ti videl, Bric, Češnjičane," je dejal
Gašper. »Zakaj nisi šel z nami? Se preveč bojiš za svojo
kožo, kaj?"

»Kaj pa! Moja koža je še zelo cela; tvoja je pa raz¬
bita, da še za strojbo ne bo."

»Bric, ti me hočeš še vedno sukati, ker si bil pri
vojakih moj šarž. Ampak tukaj nisi več."

»Tvoja škoda. Kot vojak si bil vsaj komu podoben."

»Brhek vojak je moral biti Gašper," je dejala krčma¬
rica in postavila vino na mizo.

»Brhek," je dejal Bric. »Stopal je, kakor da bi zelje
tlačil; po bluzi so mu pa bingljali čopki, češ, daje  strelec.
Zadel pa ni nikoli nič."

„He, Bric," je dejal Gašper, »saj si mi ti priskrbel
tiste čopke. Jaz sem bil temu sleparju samo namignil, da
bi jih rad imel, ker sem se hotel malo postaviti. Bric je
pa rekel: Za en liter vina boš dal, Gašper, in počakaj, da
bomo še enkrat streljali; potlej streljaj, kamor češ! Ali ni
bilo res tako?"

„0 res. Ali tega pa ne poveš, kolikrat si bil kaznovan,
ker si se pretepal po Ljubljani?"

»Ali se v Ljubljani tudi tepo?" se j*e čudila krčmarica,
ki je bila prinesla svetiljko na mizo.

„V Ljubljani? Pa še kako!" je dejal Gašper. »Tam
imajo rešilni voz, ki vozi ob nedeljah in praznikih zvečer
od gostilne do gostilne in pobira ranjence. V bolnici pa
čakajo doktorji z zavihanimi rokavi in obvezujejo rane in
uravnavajo kosti. — Ampak, Bric, saj si ti tudi hodil kraportu."

»Jaz se nič ne spominjam," je dejal Bric.

»Počakaj, da ti jaz priprežem! Ali še veš, kako je
prišlo enkrat povelje, da naj vsak mož pove, koliko patron
da je postreljal prejšnjega leta? Seveda ni nihče vedel,
in vsi smo trdili, da nič ne vemo. To meni nič mar,
je dejal nadporočnik; jutri mora vsak mož to natanko
povedati. Ali smo mendrali! Ti, Bric, si pa rekel: Gašper,
pojdi pogledat, katere številke so na Trst vun prišle! Te
bomo zapisali. Tristo hudirjev, kakšnega vraga smo potlej
imeli! Ti bi bil kmalu šaržo izgubil."

23

Bric je plačal svoj račun, češ, da ga doma večerja čaka.
„Ali si se zbal, da bom jaz še kaj povedal ?“ se je
rogal Gašper.

„Zastran mene, Gašper, le govori, dokler te hoče kdo
poslušati. Jaz pa imam za en teden dosti.“

„Ho, kako ga je ugnala žena!“ je dejal Gašper, ko
je bil Bric odšel.

„Saj bo tebe tudi kmalu / 1  je dejal Miha. „Mana je
huda, in Toneta si se ti že danes zbal.“

Jaz zbal, Miha? Ne govori tako neumno! Kaj briga
mene Mana! Jaz dobim, katero hočem, in če bo Tone
kakšne sitnosti iztresal, mu še pri vas razderem.“

„Gašper, jaz te imam iz srca rad,“ je dejal Miha in
ga objel; „ampak toliko ti rečem, da si čvekač in bahač.
Ti da bi razdrl! To pojdi drugam pravit!“

„Koliko staviš ?“

„Dva litra vina,“ je dejal Miha.

„Velja,“ je dejal Gašper; „in jaz jih plačam deset, če
ne ostanem mož beseda.“

Svetiljka na mizi je začela pojemati; razgovor je za¬
stajal, ker so nekateri fantje že dremali, in krčmarica je
opomnila, da je že pozno in koliko da znaša račun, in si
zakrila z roko zehajoča usta.

Fantje so vlekli počasi mošnjičke iz žepov, razen
Miha, ki je ob takih prilikah rad zadremal. Ko pa je rekel
Gašper, da vzame račun nase, so zlezli mošnjički zopet
v žepe, in Miha se je predramil.

III.

Kmalu po teh dogodkih je pritekla Jerica, ko Brica
ni bilo doma, k svoji prijateljici Rozali, ki je v nizki,
snažni sobici slamo pletla. Sedla je tesno k njej in jo
objela. Rozala se je zavzela in jo vprašala, kaj da je tako
rdeča in da se ji oči tako svetijo.

„Nič hudega," je dejala Jerica, umolknila in pogle¬
dala v tla. „Ugeni, kdo me je prišel snoči pod okno klicat!“
„Tone.“

„Oh, Tone! Ta spi vso noč kakor polh. Jaz stavim,
da ne uganeš.“

„Čemu bi potem ugibala?"

w Ali mi obljubiš, da ne boš nikomur povedala, tudi
Janezu ne?“

24

„0h, rajša nikar ne pravi!"

Jaz  se zanesem na tebe, Rozala; torej molči! Gašper
je bil!"

„Gašper?" je ostrmela Rozala in čudno pogledala
Jerico. „In ti si se oglasila?"

„Kaj sem hotela!"

„Dekle, ti noriš. Naj zve Tone to tvojo neumnost! Kaj
vendar misliš! Gašper te bo raznesel po vsej fari. Tone
je tako pošten človek, da ga ne smeš za nos voditi, in
Mani, svoji prijateljici, vendar ne boš prevzela ženina!"

„Oh, ženina! Gašper mi je sam rekel, da so to same
čenče. On govori z njo kakor z vsako drugo. Vesel človek
je in fantuje rad, nepošten pa ni, in da me ne bo raznašal,
na to bi jaz prisegla."

„Ampak kakšen pomen naj ima ta tvoja norost? Ali
veš ti, Jerica, da to ni prav, da je greh?"

Jerica je sklenila roke na kolenih in molčala popar¬
jena. „Oh, saj ne pride morda nikoli več," je vzdihnila.
„Tone je moder, to je res; pust je pa tudi."

„Zakaj si mu pa dala besedo? Ampak tak, kakršen
je, je stokrat boljši od Gašperja. Saj tudi tebe ni sama
dobrota in ljubeznivost. Pamet, Jerica, pamet! Boljšega že¬
nina ne boš dobila."

„No, no, Rozala, kaj pa ti je obljubil Tone, da se
tako zanj vlečeš? Saj mu ne rečem nič; ampak le preveč
se zdi sam sebi dober in pošten. Jaz naj bi hvalila Boga,
če ga dobim! Premisli, Rozala! Tako govori Klančar, in
tako si misli Tone. O, Tetrev nam je vse natanko povedal
in Tetrev ne laže. Našemu očetu tudi ni bilo všeč, ko smo
to slišali, in jaz sem le radovedna, kakšno doto bodo Mani
dali, ko se jim zdi moja za Toneta premajhna. — Torej,
Rozala, kakor sva se zmenili, molči!"

„Pametna bodi, Jerica, pametna!" je svarila Rozala.
„Gašper vodi ali Mano za nos ali tebe ali najbrž obedve."

Neprijetno iznenadena je odšla Jerica. Pričakovala je
bila, da se bosta smejali z Rozalo, ki je bila kot dekle —
in tega je komaj pol leta — tako vesela. Zdaj pa toliko
svarjenja! In kako smešno huda je na Gašperja! Če je
Gašper res hudoben človek, zakaj ne svari Rozala Mane,
ki je v veliko večji nevarnosti? „Za Mano bi bil Gašper
dober, za mene ne. Joj, kakšna skrb! Toda ne skrb za
mene. Gašperju hoče postati Klančar tast, Tone svak, Mana

25

žena, dasi on ne mara za njo; jaz pa se pregrešim, če
izpregovorim ž njim prijazno besedo!"

Svarjenja dobre Rozale si ni kar nič k srcu gnala
Jerica, prepričana, da se bo Gašper v zakonu popolnoma
poboljšal in da je malokje žena brez krivde, če ne ravna
mož lepo z njo. Ona pa je vendar razumna, brhka, pridna
in ne brez dote; ona bi mu priljubila hišo, da bi ne bilo
dobiti boljšega moža. Tako so se začele polagoma sukati
njene misli okrog Gašperja, in Tone ji je ginil iz spomina.
Začelo se ji je dozdevati, da mu ni naravnost nikoli dala
besede, da sta samo nekako prijateljsko občevala in samo
ljudje da so zagnali, da sta zaročena; sicer pa, če bi tudi
že bila, do poroke se še vsak lahko premisli.

Tone je kmalu začutil izpremembo v Kržanovi hiši.
Otroci so ga sprejemali še prijazno, starša pa sta se bila
nekako ohladila, in Jerica ni posebno skrivala, da se dolgo¬
časi v njegovi družbi. Karkoli ji je povedal, so bile zanjo
pogrete jedi in prazni marnji. Kako prijazno pa se je sme¬
jala Mihovim neslanim besedam, in kako predrzen je postal
zdaj Miha! Komaj je stopil Tone v hišo, je že prištorkljal
od kakšne strani ta človek iskat kakšne reči, katere ni
potreboval. Pozdravljal ni nič, pač pa se je vedno jezil
na psa, na Judeža, ki ni znal svojih čuvstev tako prikri¬
vati kakor njegov gospodar, ampak je grdo gledal in za¬
molklo renčal, kadar se mu je bližal Miha.

„To mrho," je dejal nekega večera Miha, „bom jaz
enkrat ubil."

„Saj ti ni nič hudega storil, Miha," je menil Tone.

„Ali je za kaj drugega ta spaka?"

Judež ne more nič za to, da ni lepši," je dejal Tone
in pogladil psička.

„No, lep ta pes res ni," je dejala Jerica.

Toneta je bolelo, da je potegnila Jerica z Mihom, in
zdelo se mu je, da ne lete njene besede toliko na psa
kolikor na njega. Razgovor je zastal, in Tone se je začel
poslavljati. Kar nič ga ni zadrževala Jerica, in nekako od¬
tujena sta se ločila.

V prvi nejevolji je šepetal Tonetu ponos, da bi bilo
čudno in malo moško, če bi on ne mogel živeti brez nje,
ko ona njega tako lahko pogreši. Ali ni dosti drugih deklet,
ki so prijaznejše in tudi poštenih in premožnih staršev?
In kaj je storil on Jerici? Ali ni bil vedno prijazen? Ali
ji ni donašal daril? Če ji niso bila všeč, je bil pa vsaj

26

namen dober. Zdelo se mu je tudi, da je še precej go¬
voril ta večer, tako da bi se bila lahko zabavala. — „Zdaj
me ne bo tako kmalu videla," si je dejal in se ustrašil
svoje odločnosti. Na misel mu je namreč prišlo, da je bila
morda samo ta večer tako čudna, kakor je včasih vsak
človek slabe volje in ne ve, zakaj. Morebiti se je pa tudi
samo njemu takšna zdela, ker je bil on nataknjen. Ve se
pa tudi, kako nalezljiva je nejevolja, kako pokaži en pust
človek celo družbo; pred takšnim ni varna najnedolžnejša
beseda. Robatega Miha je res nekako preveč zagovarjala,
a najbrž iz samega usmiljenja do polomljenega siromaka,
in on naj bi ji zameril, da ima tako nežno, tako rahlo¬
čutno srce! O Gašperju pa vendar ni govorila in za nje¬
gova junaštva se ni navduševala. „Da bi bila le že moja
žena!" si je dejal. „Potem bo vse dobro. Videla bo, kako
jo imam rad in kako delam za njo; pridnega hlapca, če
tudi ni brhek, ima vsak gospodar rad."

Žalosten in razdvojen je prišel Tone domov, kjer je
sedela sestra pri šivanju. Pozdravil je in prisedel; govoriti
se ni ljubilo ne njemu, ne njej.

„Meni se zdi, Mana," je dejal tiho brat čez nekaj
časa in prekrižal roke, „da sem prej lepše živel, ko nisem
še poznal teh skrbi. Zdaj sem res časi vesel, še večkrat
pa žalosten, miren pa nikoli. Oddaleč se mi je vse to dru¬
gače videlo. Mislil sem si, da se pomenim najprej z Jerico,
potem se pogovorimo s starši, in stvar bo pri kraju in sreča
pod streho. Sedaj se pa vleče mesece in mesece. Seveda
sem jaz —veš ti, Mana? — bolj dolgočasen človek. Tem
rajši bi imel Jerico in tem hvaležnejši bi ji bil. Ampak jaz
ji tega ne morem dopovedati, in prav hudo mi dč, ko
hvali ona zdaj tega fanta, zdaj drugega, samo mene ni¬
koli. Nocoj je bila še na našega Judeža huda, češ, ker ima
krive noge; a kaj more revež za to! Miha pa je hud na
psa, ker je hud na mene. Kadar pojdem zopet doli, boš
ti Judeža doma zaprla, da ne bo žalil njenih oči. Po po¬
roki bi ga dal tako proč, zaradi ljubega miru. Oh, to so
križi, in sam Bog ve, kdaj bo konec!"

„Sam Bog ve," je vzdihnila sestra. „Saj meni ni nič
lažje. Gašper se je tako prevzel, da me še ne pogleda več.
Z vsako drugo govori, samo z menoj ne, ki mu nisem nič
hudega storila. Gotovo je prišlo kakšno obrekovanje vmes."

„Mana,“ je dejal brat in prijel sestro za roko, „meni se
vse dozdeva, da ne bo s tvojo svatbo nič in z mojo nič.

27

Kakor je božja volja. Saj človek ne ve, kaj je zanj boljše.
Ti imaš očeta in mene, in jaz imam vajudva. Če se bomo
radi imeli, bomo živeli mirno in pošteno."

„Mirno in pošteno," je dejala tiho Mana, si obrisala
oči in voščila bratu lahko noč.

Preteklo je nekaj dni, in Tone ni šel. h Kržanovim
To se je njegovemu očetu čudno zdelo. Omenil je nekega
večera, da bi že rad imel Jerico v hiši. „Hudega ni zdaj
nič," je dejal; „samo dolgčas je časi. Hiša brez otrok je
zaspana in dremlje; kakor steče zibelka, je pa vsa po-
koncu. Jaz sem se sveta že zelo naveličal; zibal in pesto¬
val bi pa še rad."

Tonetu, ki je molče poslušal, se je mračil obraz. Saj
je bil že skoraj določen dan poroke; zdaj pa se drži ne¬
vesta, kakor da bi se hotela skesati, kakor da ni še ve¬
zana. On seveda bi tudi še lahko snedel besedo, če bi bil
goljuf in slepar. Da mora kot poštenjak ostati zvest svoji
obljubi, to mu je bilo tako jasno, da je samo temno slutil,
da ima za to še druge, važne razloge; precej jasna pa je
bila slutnja, da jih ima Jerica za svoje ravnanje najbrž
tudi. Zakaj pa je tako čudna? Saj komaj čaka, da on
odide, in starša se skrivata, in Miha kar piše od jeze.
Zakaj?

To moram izvedeti, si je dejal odločno nekega ve¬
čera, si ogrnil suknjo in šel.

„Nocoj pa nisem pripeljal Judeža," je dejal, ko je bil
pozdravil Jerico.

„Oh, zastran mene ga lehko s seboj vlačiš," je de¬
jala Jerica, ga pogledala, kakor da bi ga hotela vprašati,
čemu da je prišel, in hitela umivati okna.

Beseda je bila neprijetna; Tone je požrl sline in pre¬
mišljeval, kaj bi še povedal.

„Zakaj pa nič ne govoriš, Jerica ?“ je dejal čez nekaj časa.

„Ravno to sem hotela jaz tebe vprašati," je bil odgovor.

„Z drugimi si tako zgovorna," je dejal Tone zopet.

„Ker so drugi zgovorni/ 4  je dejala ona, ne da bi se ozrla.

Tone je čakal in gledal, ali pride že odkod Kržan ali
njegova žena ali kak otrok, ki bi ga potegnil iz zadrege.
Odnikoder ni bilo nikogar, kakor da bi ga bili nalašč pu¬
stili v stiski. Vprašal je še, kam da je šel oče, kaj dela
mati, kje so otroci; potem pa ni vedel več.

„Doma imate gotovo veliko dela," je dejala Jerica in
se obrnila stran, ker se ji je zehalo.

28

Tone je menil, da se že predolgo mudi.

„Roke ti ne morem dati, ker imam vso mokro," je
dejala Jerica in se obrnila. Ko je bil odšel, je pogledala
za njim, si zakrila oči z rokami in se bridko razjokala.
Kako ljubo bi ji bilo, če bi njej dal Tone slovo, ne ona
njemu, če bi se razjezil Tone in v jezi raztrgal težke vezi!
Toda tako pošten in dober, in ona ga vendar ni mogla
rada imeti!

„Tone je bil tukaj," je dejala tiho, ko sta prišla oče
in mačeha.

„Kako je? Ali si se premislila?" je vprašal oče.

Jaz ga ne morem vzeti," je dejala Jerica, se naslo¬
nila na mizo in zaihtela. „Saj ga spoštujem, ker je tako
blagega srca; toda vzeti ga ne morem . 14

„Ker si neumna," se je jezil oče, „ker ne poslušaš
svojih staršev. Kako se boš kesala, ko bo prepozno!"

„Če ga ne more, ga ne more," je dejala mačeha, ki
bi bila rada Jerico še doma obdržala, ker je bila pridna
in da bi ne bilo treba dote šteti. „Ali si že pozabil, kar
ti je bil Tetrev povedal? Koliko dote pa bi morali še
šteti? Saj tem Klančarjem ni nikoli dosti."

„Oh, odpustite, oče," je tarnala hčerka. Jaz ne morem
drugač."

„Sramota za vso hišo!" se je hudoval oče. „Toliko
časa smo slepili ubogega fanta, dokler nismo snedli besede.
Sram vaju bodi obe, tebe, ki si goljufala poštenega člo¬
veka, in tebe, ki ji daješ potuho!"

„Oh, saj jaz nisem goljufala Toneta," se je zagovarjala
hči, Jaz sem goljufala sama sebe, ker sem mislila, da ga
imam res rada. Jaz vem, da ga nisem vredna, in če bo
kdo trpel, bom trpela jaz in ne bom nikomur nič očitala.
Samo pomagajte mi! Jaz ne morem več stopiti Tonetu
pred oči, ker se mi milo stori, ko vidim, kako je on dober
in mu jaz vendar ne morem pomagati. Saj mi je bilo hudo,
da sem bila neprijazna ž njim, in vesela bi bila, če bi bil
on hud name. Jaz ne morem več. Recite mu Vi, kako da
je in naj mi odpusti! Naj si poišče drugo nevesto, ki bo
boljša od mene. Oh, da se je moralo tako zgoditi!"

„Kriva si ti,“ je dejal oče, „midva pa tudi, ki sva te
poslušala, ko si toliko časa zavlačevala."

„Kar je, to je," je dejala mačeha. „Prisiliti se ne da
nič. Tonetu bom jaz lepo razložila, kako da stvari stoje,
in ga bom tudi potolažila."

29

Oče Klančarje že dolgo slutil, zakaj da sta sin in hči
tako pobita. Da ni bilo Gašperja na izpregled, mu je bilo
čisto prav; a za Toneta mu je bilo hudo. Nameraval je
sam stopiti h Kržanu in odstraniti ovire; toda bal se je,
da se bo Tonetu zameril in pri Kržanu več škodil ko koristil.

„To se bo vse zopet poravnalo / 4  je tolažil sina, ko
sta združevala pri uljnjaku tri panje v enega, ker je imel
vsak zase premalo čebel. „Mladi ljudje so kakor pomladansko
vreme, ki se trikrat na dan izpremeni. Mana je žalostna, ker
ni Gašperja odnikoder; jaz pa prosim Boga, da bi ga ne
bilo, in če nas reši te nesreče, pojdeva oba v zahvalo na
božjo pot. — Medu pa ima ta-le panj na koncu dosti, lepega
medu v satju, brez zalege. Dehti kakor sam ajdov cvet in
rožmarin. Tega poneseš ti h Kržanu celo škatlo. Tako se
boš najbolj prisladkal.“

Tone je prikimal, ker ni vedel, kaj bi rekel. Bal se
je tega pota in vendar si je še budil upanje, da se vse zopet
na dobro obrne. Kupil je zavitek tobaka za Miha, da bi se
temu tudi prikupil, in nastopil je drugega večera s svojim
medom težko pot k nekdaj tako ljubi Kržanovi hiši.

Judež je bil vstal, mignil z repom, vzdignil prednjo
nogo in pogledal gospodarja, če sme ž njim. Tone je od¬
kimal, češ, da ga Jerica ne vidi rada, in klical sestro, da
naj zapre psa. Judež je legel počasi, položil špičasti gobec
med prednje noge in začuden gledal. Spoznal je kmalu,
da je bridka resnica, in odšel žalosten za Mano.

Tone je premišljeval med potom, kako da bi govoril,
da bi bilo na vse strani prav. V veži Kržanove hiše ga je
srečal Miha.

„Miha,“ je dejal Tone prijazno, „tobaka sem ti pri¬
nesel. Glej!“

Miha je zaničljivo pogledal zavitek, mahnil z roko in
dejal: „Ne bom. Le obdrži ! 44

Tonetu je gnala nevolja kri v lice; toda premagal se
je in molčal. Iz sobe je stopila Kržanka in si brisala roke
ob predpasnik.

„Dober večer, mati ! 44  je dejal Tone in postavil panjič
na mizo. „Medu sem vam prinesel . 44

„Ali medu ? 44  je dejala žena. „Saj ni bilo treba. Kako
si se oškodoval ! 44

„Kje pa je Jerica ? 44

„Ali Jerica? Mislim, da je še na njivi, in očeta tudi
ni doma. Oh, Tone, nekaj ti moram povedati; ampak ti ne

30

smeš biti hud. Kako rada bi bila videla jaz in oče, da bi
ti vzel Jerico, to veš. Oba sva se že veselila njene sreče.
Toda jaz ne vem, kaj je padlo dekletu v glavo, ki trdi
venomer, da te ne more vzeti. Jaz in oče, oba sva si že
veliko prizadela, da bi ji pregnala te muhe; toda vse zaman,
vse zaman. Siliti pa dekleta ne moreva. To sem ti morala
povedati, Tone, in lepo te prosim, nikar nam ne zameri!"

Tone je gledal bled in prepadel v tla in miril žalost,
ki mu je stiskala srce. Medtem je prišel oče in obstal med
vrati. Pogledal je ženo, pogledal Toneta, strmel predse in
premišljeval, ali naj bi stopil naprej ali se obrnil.

„Jaz sem Tonetu že vse povedala/ 4  je dejala žena.

„Tako mi je pa hudo," je dejal mož, sedel k Tonetu
in ga objel čez ramo, „kakor da bi mi bila hiša pogorela.
Jaz sem poskusil, kar sem vedel in znal; a naj pregovori
kdo žensko trmo!"

„Kar je, to je," je dejal Tone in vstal. „Lahko noč,
in pozdravite Jerico!"

„Kaj pa med?" je vprašala žena.

„Nazaj ne bom nosil," je dejal Tone in se obrnil,
da odide.

„Bog ti povrni, Tone!" je klicala za njim žena.

Klančarjevemu Judežu, ki je bil doma zaprt, pa se je
zdelo, da se Tone predolgo ne vrne. Bal se je, da se mu
ne bi kaj pripetilo, in ko je odprla Mana vrata, je porabil
priliko, da se je izmuznil in šel iskat gospodarja. Ker ni
bil posebno družljiv, ga ni ustavil med potom noben tovariš,
proti paglavcem pa mu je bila v mraku črnorjava barva
v zaščito. Žagarjev Gašper pa je bil teme vajen, ker je
mnogo hodil ponoči okoli, in ta je bil spazil Judeža. Psiček,
ki si sicer ni bil v svesti nobene krivice, ki je pa vendar
dobro poznal ta svet, se je hotel tiho splaziti mimo; toda
zaman. Gašper je nosil, kadar je šel na vas ali nad fante,
v rokavu skrit kratek cepec, ki ga je imenoval svojo smrt.
S to smrtjo je udaril ubogega Judeža po hrbtu, da je pes
zacvilil in začel grozno tuliti. Gašperje izginil v temi, Judež
pa je tudi izkušal zbežati; a zadnje noge so mu odpovedale,
plazil se je nekaj časa po prednjih naprej in cvilil in tulil.
Ljudje so drli vkup gledat, kaj da je, in prihitel je tudi
Tone, ki je bil ravno zapustil Kržanovo hišo. Zagledal je
svojega psa, ki se je zvijal v bolečinah.

„Oh, moj Judež," se je sklonil čezenj in ga pogladil,
„zakaj si šel od doma, zakaj me nisi poslušal!"

31

Pes ga je milo gledal, mu lizal roko in ječal; potem
pa je strepetal in poginil.

»Hrbtenico ima zlomljeno/' je razlagal Miha, ki je bil
med prvimi na mestu. „Najbrž ga je kdo s kakšnim pole¬
nom ali s cepcem udaril."

„0 najbrž," se je razsrdil Tone, „in to si bil najbrž
ti, Miha. Ti si hudoben človek, in jaz te bom tožil."

„Kadar hočeš," je dejal Miha in mu stopil mirno
nasproti; „ampak dokazati boš moral."

Ljudje so začeli pogovarjati, in Tetrev, ki je bil seveda
tudi zraven, je dejal, da Miha tega ni storil, da on lahko
izpriča.

„0h, Tetrev, ali nisi ti priča, za kar kdo hoče?" je
zavrnil Tone sitnega moža. »Baraba je, kdor je psa ubil."

„To je že druga beseda," je dejal Miha. „To potrdim
jaz tudi. Sicer pa, ali ni škoda vsake besede za tako mrho?"

Tone je pogledal še enkrat nesrečnega psa in šel
svojo pot, proč od ljudi, ki so se mu zdeli brez srca. Toda
kam? Ali domov, da bi ga izpraševali, zakaj da je tako
potrt? Ali k Bricu, da bi mu potožil svojo žalost in poslušal
tolažbo, ko mu je presedala vsaka tuja, vsaka lastna beseda?
Oh, ljudje tolažijo in svetujejo, da jim pomagati ni treba!
Noč je ležala na zemlji, noč na zamorjenem srcu. Tone je
stopal po samotni cesti, ne da bi vedel, kam da gre. Iz
Temenice se je vzdigala lahna megla in zastirala medle
zvezde na nebu. Vse tiho, vse temno. Cesta se je raztezala
pred njim kakor zamazano bela proga na mrtvaškem prtu.
Žalost, jeza, kesanje, obup, najtežja čuvstva so stiskala
ubogo srce, ki se je bilo tolikanj navezalo na eno edino
nado, da si ni moglo misliti nobene druge sreče več na
svetu. Zdelo se je Tonetu, da bi najrajši umrl; morebiti bi
porosila vendar kakšna solza usmiljenja neusmiljeno lice.
Oh, kako zadovoljen in miren je živel pred nedavnim časom!
Na Bricovi svatbi, pred pustom je bilo, in on je bil Bricu
drug, Jerica družica nevesti. In ko je bilo veselega Brica
razgrelo vino, je začel govoriti tako, da je spravil v zadrego
njega in družico, in nevesta je pomagala. Jerica se je na¬
smihala, gledala v tla in zardevala, in ko je on pol v šali,
pol v zadregi omenil, da je takoj pripravljen, ga je pogle¬
dala s takimi očmi in se mu nasmehnila tako sladko, da
mu je zaplala kri po vseh žilah, da so mu ostale oči
in nasmeh v večnem spominu. In to je bil zanj začetek
največje sreče, osnutek največje nesreče. Oh, nesrečne besede

32

Bricove, ki so njega prebudile iz mirnega spanja v burno
istinitost! Kaj je bilo treba te bridkosti! In zdaj je vse
prešlo, vse izgubljeno, pusta in prazna se odpira pred njim
bodočnost kakor zapuščena cesta v temni noči. Kaj se
hoče! Nositi je treba, kar nam življenje naloži.

Truden od hoje, od žalosti in jeze se je vrnil Tone
pozno ponoči domov. Drugega jutra ga je oče takoj vprašal,
kako da je. Tone ga je gledal nekaj časa, se obrnil proč
in dejal tiho: „Konec." Oče se je prijel za glavo in šel,
ker je vedel, da njegov jezik ne premore besede, ki bi
mogla potolažiti ubogega sina. In kako potreben je bil sam
tolažbe! Saj je delil vso srečo, vse nade s sinom in zdaj
vso nesrečo. Da bi sinu prigovarjal, naj si izbere drugo
nevesto, mu še na misel ni prišlo, ko je vendar slišal toli-
krat iz Tonetovih ust, da če mu sedaj izpodleti, ne poskusi
nikdar več. Čas in delo sta morala celiti rano.

Čez dva dni po teh dogodkih pa je prišel Bric k
Tonetu. Stisnil mu je roko in ga tiho gledal nekaj časa.

„Upadel si, Tone," je dejal, „in postaral si se. Že vem,
kaj ti je; ali pa veš ti, kaj da govore ljudje? Gašper se
ženi pri Jerici.“

Tone je prebledel in se prijel za stružnico.

Jaz nisem hotel verjeti," je nadaljeval Bric; „a izvedel
sem, da je res. Da je Jerica tako neumna, nisem nikoli
mislil. Boga zahvali, da nista vidva že poročena! Zakaj
neumne žene te Bog varuj! Da se je na tega človeka
obesila, tega postopača in pretepača, ki krade Bogu čas,
materi denar in ženskam pamet, je nezaslišano. Zaradi
takih žensk se moški tako neradi ženijo in se jih toliko
skesa pred poroko; marsikateri bi se še pred oltarjem
skesal, če bi ga ne bilo sram in če bi se ne bal svatov.
Tone, nič naj ti ne bo žal, da se je tako zgodilo. Meni pa
je hudo, ker se mi zdi, da sem nekoliko jaz napeljal to reč.
A kako sem mogel misliti jaz, da je Jerica tako noroglava!"

„Molči, Bric," ga je ustavil Tone, „in nikar si ne
prizadevaj! Jerica je dobra in poštena; ampak jaz sem za
njo prestar. Na to nisva mislila ne ti, ne jaz, in da je ona
to zdaj izprevidela, ji jaz ne morem zameriti. Boljše sedaj
ko po poroki. Torej prisrčna hvala, Bric, in zdrav! Pozneje
se bova še kaj videla."

Mana pa se je vse glasneje jezila, ko je slišala ne¬
prijetno novico; a jezila se ni tolikanj na Gašperja kolikor
na Jerico.

33

„Taka vešča," je dejala, „enega je imela in drugega
lovila."

„Ej, Mana," je pogovarjal Tone, „ti sodiš prehudo.
Jerica ni lovila ne mene, ne Gašperja. Njo je Gašper

preslepil."

„Ti jo še zagovarjaš, Tone? Njo da bi bil kdo pre¬
slepil? Ti ne poznaš ženskih nič. Proti svoji volji se še
nobena ni dala preslepiti. Oh, ta hinavka! Kako se je lizala
meni in koliko mi je vedela vedno povedati o Gašperju!
Mene je dražila, na sebe je mislila.“

„Jaz se le bojim," je dejal Tone, „da Gašper ne bo
lepo ravnal z njo. Meni se prav smili Jerica."

„Meni pa nič. Sama si bo vsega kriva," je dejala sestra,
in posilile so jo solze jeze in žalosti.

IV.

Pri Kržanu pa se je zbirala nova nevihta, ko je stopil
Gašper na plan. Najprej se ga je naveličal Miha. Da je bil
ta njegov prijatelj odpravil Toneta, to mu je bilo prav in
rad je plačal izgubljeno stavo; a da Gašper ni zdaj miroval,
mu je bilo odveč. Le prevečkrat mu je srečal Jerico, in ne
samo srečaval, tudi ustavljal jo je, nagovarjal, prijemal za
roko in se šalil ž njo. Miha je gubančil čelo, in kadar je
mogel, je izkazil druščino. Zdaj je iskal Gašperja, zdaj
Jerico, da je povedal dekletu, da jo oče ali mati kliče, ali
vprašal fanta, če nima doma nič dela. Polagoma je začel
zabavljati.

„ Vidva sta vendar najboljša prijatelja," se je čudila Jerica.

„Seveda sva," je dejal Miha; „ampak tebe naj pusti
pri miru. Če bi imel ta človek tudi poštene namene, bi ti
jaz rekel, da se ga varuj; zakaj tebe je preveč škoda. To
je bil pa Tone vendar drug mož."

„Tebi pa tudi ni bil všeč."

„To je zopet druga reč. Glej, Jerica, jaz imam tebe rad."

„Bom pa tebe vzela," se je zasmejala Jerica in ga
udarila po plečih.

„Nikar si norca ne delaj!" je dejal Miha. „Meni se
tako zdi, da se tebi nikoli nikjer ne bo tako dobro godilo
kakor doma. Zakaj bi si torej prebirala!"

„Ali misliš ti, da bo pri nas vedno tako, kakor je
zdaj? Kadar dorastejo otroci, se izpremeni vsa hiša. Saj
si boš ti tudi prebral, če dobiš boljšo službo."

Svetloba in senca.

3

34

„Dokler boš ti pri hiši, Jerica, ne. Ostani ti doma za
teto in jaz za hlapca. Pridno teto, ki pusti doto pri hiši,
imajo povsod radi. Nikar ne poslušaj sirovega pretepača
Gašperja!"

„Kako si ti smešen, Miha," se je muzala Jerica. „Ali
se je še katerikrat tepel Gašper brez tebe? Ali si ti kaj
boljši ?“

„To je vse kaj drugega. Jaz se ne bom ženil; zatorej
si lahko privoščim malo fantovske zabave."

V sveto fantovsko dolžnost si je štel Miha, čuvati
nad častjo domače hiše. Tone, ki je podnevi delal, ponoči
spal, ni oglaril v temi okrog. Gašper, ki je prav oživel šele
z mrakom, je bil drugačen. Miha ga je bil kmalu spazil
in neko noč tudi pričakal. Gašper je klical Jerico, oglasil
se je pa izza ogla Miha: „Spat!“

Jaz sem, Miha, jaz, Gašper," je dejal Gašper poluglasno.

„ln če si hudič, boš bežal," je dejal Miha, in robato
poleno je priletelo tako trdo mimo Gašperjeve glave, da se
je fant zgenil in ostrmel. Ko pa so drugič zaropotala drva
v skladanici, se je pridušil in šel. „Zdaj pa nalašč, prav
nalašč," se je jezil in klel proti domu. Takoj drugega jutra
je postavil prijatelja Miha na odgovor; zakaj ni si mogel
misliti, kaj da bi jima bilo prišlo navzkriž.

„Enkrat za vselej, Gašper," je dejal Miha in zaškripal
z zobmi, „našo Jerico pusti pri miru, ko imaš drugih deklet
dosti! Če bi bila tudi ona tako neumna, da bi verjela tvojim
sleparskim besedam, jaz ti posvetim tako, da te bo minulo
veselje do sleparjenja."

Gašper ga je debelo gledal; potem pa se mu je začel
smejati, in ko je videl, da je prijatelja dovolj razjezil, mu
je zaupno povedal, da se mu zdi, da ima res poštene na¬
mene, da bo morda res vzel Jerico.

„Varuj se me, Gašper!" je dejal Miha in se obrnil.

Prijateljstvo seje bilo ohladilo. Miha se je delal, kakor
da ne verjame Gašperjevim besedam, češ, da ga predobro
pozna; Gašperju pa je ravno ta spor, ki mu je skalil precej
fantovskega veselja, utrjal sklep, da res zasnubi Jerico.
Na videz, pred ljudmi sta si ostala najboljša prijatelja, v
srcih sta si bila huda nasprotnika, iz razlogov, o katerih
nista hotela govoriti.

Druga se je začela na Gašperja jeziti mačeha, ki jo
je bil Miha opozoril na nevarnost. Ona se je bila nadejala,
da se pastorka sploh noče možiti, da bo s svojo doto kar

35

doma ostala in delala. Zdaj pa je bilo videti, da hoče samo
ženina izmenjati. Ali ne pride tako uboga žena iz dežja pod
kap? To se pravi njo za norca imeti. Kakor prej oče, tako
se je hudovala zdaj ona, samo da ni tiščala, da naj bi se
s Tonetom zopet pobotali.

„Če bi bila Jerica moja hči, jaz bi ji že pokazala,“
je dejala in hujskala očeta. Zakaj sama si res ni upala
pretrdo prijeti odrastle pastorke, ker se je bala ljudi in
govorjenja in da se ne bi preveč razkrili plemeniti nagibi
njenega odpora. Očetu pa se je bolj smilila uboga hči, ki
bi prišla brezsrčnemu človeku v roke.

„Kako se ti bo utepalo,“ jo je svaril, „če te dobi
Gašper v pest! Kako mi boš očitala, da ti nisem dovolj
branil, in kako se mi boš smilila, ko ti ne bom mogel
pomagati! Tako se godi otrokom, ki ne poslušajo staršev,
tako tudi staršem, ki poslušajo otroke!“

„Oh, oče,“ je ihtela hči, „ali me čaka sreča ali nesreča,
to ve samo Bog; ampak to vem tudi jaz, da Vam nikdar
ničesar ne bom oponesla, naj se mi godi kakorkoli. Sama
si posteljem, sama bom ležala; samo ne hudujte se nad
menoj, da mi ne odtegnete blagoslova!“

Vse prigovarjanje je bilo zaman; trmasta hči se ni
vdala. V hišo je začela prihajati Gašperjeva mati, ki je
komaj čakala, da bi dobil sin pošteno ženo, ki bi njega
izpreobrnila in njej odvzela gospodinjske skrbi. Prišel je
že Gašper sam, in dolge razgovore so imeli vsi skupaj, in
naposled sta obiskala Kržan in Kržanka, nerada oba, vsak
iz svojih razlogov, s hčerjo Gašperjevo mater, ki je na moč
hvalila svojega sina, da je že zdaj ves drugačen, da ne
ponočuje več in da se ne brati več z Mihom.

Miha se je čutil zelo nesrečnega. Oh, da bi se bil
Gašper res le šalil! Toda kaj, ko je vse bridka resnica!
Prišel bo dan, ki bo odpeljal Jerico iz domače hiše, in on
ne bo več gledal njenih svetlih oči in njenih svežih lic,
ne bo več slišal ljubkega smeha in prijazne besede; nič
več se ne bo šalila ž njim, nič več grabila sena in otave
za njegovo koso. Nič več ne bodo hodili skupaj v cerkev
in iz cerkve, ona vesela kakor škrjanec in on moški in
ponosen na svojo družbo. Kako pa so se zasvetile vselej
fantom oči, kadar so zagledali Jerico! A nihče si ni upal
izreči objestne besede, ker je bil Miha zraven. Vse minulo,
vse prešlo! Oh, kako težko je bilo Mihu pri srcu! Spomnil
se je, da ima še nekaj dote terjati, s katero bi si kupil

3 *

36

pot v Ameriko; toda pogledal je svoje noge in zmajal z
glavo. V hribe kam daleč bi šel, da bi ne slišal več domačih
ljudi, da bi ne gledal več domačih krajev. In nobene žive
duše ni bilo, kateri bi mogel Miha razodeti svojo žalost.
Saj bi se mu vsak človek smejal. Oh, da bi njega takrat
že pokrivala črna zemlja, ko bodo privriskali svatje. Toda
— ali ni bila Tonetova poroka že tudi blizu? In vendar
se je razdrla, in Tone je bil boljši mož. Morda se ta zveza
tudi razdere. Oh, če bi jo mogel on raztrgati! Polovico
svojega revnega življenja bi dal za to srečo.

Iz strahu pred smešnostjo je hlinil Miha ravnodušnost
in tiho varoval iskrico upanja, ki mu je tlela v dnu srca.
Na vas se mu ni ljubilo več hoditi; rajši je šel zvečer na
polje ali po kakem samotnem potu, kjer ga nihče ni motil
v njegovih mislih.

Gašper, ki je jemal slovo od samskega stanu in fan¬
tovskega življenja, se je pa tudi odtegoval družbi. Tako
je šel nekega večera sam po tako imenovanih Stegnah, tesni,
s svetlokožnimi brezami obrobljeni poti, ki je odrezavala
velik ovinek okrajne ceste, in preudarjal bodoče življenje,
katero mu je slikala nevesta tako vabljivo, kako da se bosta
doma držala in pridno delala; v krčmo ne bosta hodila
nič, v druge druščine prav redkokrat.

Premotilo ga je okorno krevsanje, ki mu je prihajalo
iz teme naproti. Kako prijetno mu je naznanjalo v prejšnjih
časih pomoč v sili! Sedaj ga je dražilo in izzivalo. Pre¬
mišljeval je en trenutek, ali naj bi se obrnil ali šel naprej.
Obstal je na potu. V rokavu je čutil svojo smrt, ki jo je
vzel za vsak slučaj s seboj. Miha se je ustavil, ko je raz¬
ločil človeško postavo pred seboj, in vprašal, kdo da je.

„Jaz,“ je dejal Gašper in spuščal iz rokava cepec.

„Spat!“ je dejal Miha in se zadel ob njega. „Ali si
že pozabil, kako si brusil pete izpod okna?“

„Varuj se, Miha!“ je dejal zamolklo Gašper in vzdignil
svojo smrt.

Par strupenih besed je še siknilo obema izmed zob;
zakaj kričanje se je zdelo obema sramotno, nemoško, kakor
da bi hotela klicati na pomoč. Miha je pljunil v roke in
se zagnal v nasprotnika. Gašper je zamahnil, in gluho je
hrestnila njegova smrt ob trdi glavi, da je izpreletela groza
tudi Gašperja. Miha se je lovil eno trenotje z rokami po
zraku, potem pa telebnil na tla, brez glasu, brez vzdiha,
kakor da bi se celo v smrti sramoval tuje pomoči. Gašper

37

se je stresel, in lasje so se mu zježili. Strmel je nekaj časa
v noč, vlekel na uho in se plah ozrl, ker se mu je zdelo,
da je nekdo poleg njega globoko zasopel in vzdihnil. V
zvoniku je udarila ura; Gašper se je zgenil in se tiho
izgubil v temo.

Žagarjeva hiša je stala med cesto in Temenico. Ko
je pribežal Gašper na dvorišče, se je splazil skoz priprto
okno poleg hišnih vrat in zlezel v vežo. Na eni strani, v
hramu, mu je spala mati, na drugi je stala v sobi njegova
postelja. Po prstih je prekoračil Gašper temno vežo, oprezno
odprl vrata, se hitro slekel in legel in si potegnil odejo čez
glavo. Svojo smrt je bil postavil v kot. Slabo prislonjena
je izpoddrsnila in padla s težko butico na tla. Gašper je
planil pokoncu in prižgal luč. „Moja smrt me straši/' je
siknil med zobmi, ko je zagledal cepec na tleh. Legel je
zopet, a zaspati ni mogel. Zdelo se mu je, da hodi nekdo
po dvorišču. In kako krevsa, kako vleče noge za seboj!
Tako hodi samo Miha, tako ga je hodil klicat, da sta šla
na vas. A kako je to mogoče? Miha je vendar on pobil,
ravnokar ga je pobil. Ali ga morda ni ubil? Čudno so se
zmešale in zamotale Gašperju misli. Zazdelo se mu je, da
se mu je ves dogodek sanjal, in razveselil se je tega do-
zdevka. A veselje je razpuhtelo pred drugo mislijo, da ga
ni do mrtvega pobil, da je Miha vstal in prihaja zdaj
nadenj. Gašper je stopil iz postelje, odprl okno in poslušal.
Nobenega šuma ni bilo več slišati. Pobral je svojo smrt in
jo porinil pod posteljo. Zdelo se mu je, kakor da bi bila
butica vlažna. „To je rosa," si je dejal in prižgal zopet luč
in ogledoval palico in svoje roke in obleko in se prepričal,
da ni nikjer nobenega madeža. Pomirjen je legel zopet in
poskušal zaspati; toda počasni, enakomerni topot težkih
nog ga je dramil naprej. Ali naj gre še ubijat Miha, da ga
ne bi morda ovadil? Gašper je vstal in potegnil smrt izpod
postelje; a zgrozil se je in legel zopet. »Ovajal me ne bo,“
si je prigovarjal, „Miha ne; saj bi ga jaz tudi ne." Misli so
se mu obrnile na drugo stran, kako da bodo našli ubitega,
na koga da bo letel sum. „Na mene ne,“ si je mislil, „ker
sem bil njegov najboljši prijatelj." Mraz ga je stresel pri
tej misli, in začel se je zagovarjati, češ, da bi bil Miha njega
ubil, če bi se on ne bil branil; braniti se je vendar smel
in moral; a ubiti ga ni hotel, ubiti ne; nesreča je zadela oba.

Tiste noči se je vozil Bric z mladim Rožmanom s
semnja domov. Ko sta bila že blizu vasi, je zavil Rožman

38

na bližnjico skoz Stegne, češ, srečala ne bosta nikogar, in
pot se prikrajša.

Konj je začel prhati.

„Ti, Rožman,'“ je dejal Bric, „to ne pomeni nič dobrega.
Konj čuti kakšno nevarnost ali pa nesrečo. Konj ne pohodi
nalašč nobenega človeka, mimo mrliča se bo pa zmeraj
plašil in prhal."

„Morebiti se mu je odpel komat,“ je dejal Rožman,
ko se je konj ustavil. „Bric, stopi doli in poglej!“

„Pa res leži tukaj en človek,“ je dejal Bric, sunil z
nogo in zavpil, da naj gre domov leč; tukaj se bo pre¬
hladil. Nobenega odgovora. Bric se je sklonil, da bi stresel
moža; a takoj je umeknil roko, ko se je bil doteknil mrz¬
lega, trdega obraza.

„Mrtev je,“ je dejal in prižgal žveplenko in posvetil
mrliču v obraz. „Polomljeni Miha je. So se že zopet tepli,
in zdaj je izteknil. Živ ni dal miru in še po smrti nama
bo napravil sitnosti in pota. Jaz bom naredil tukaj nekaj
znamenja, kje da sva ga dobila; zapeljala ga bova pa kar
v mrtvaščnico."

Mrliča sta naložila in odpeljala, in še tisto noč se je
raznesla po vasi novica, da so Miha ubili.

Gašperju se je zdelo, da je samo nekoliko zadremal,
ko ga je zbudila mati in mu povedala, kaj se je bilo
zgodilo. Gašper je prebledel in skočil iz postelje.

„Se je že zopet s kom stepel,“ je dejal na videz
malomarno in se hitel oblačiti.

„Oh kako prav je, da si ti spal doma!“ je dejala mati.
„Drugač bi morda tebe obdolžili.“

„Kako vendar!" se je jezil Gašper. „Saj vedo vsi, da
je bil Miha moj prijatelj."

Ljudje so hodili mrliča gledat in so ugibali, ali se je
kaj izpremenil in kdo da bi ga bil tako nesrečno udaril.
Kržanovim je bilo hudo za pridnega delavca, in Jerica si
je brisala solze, ko se je spominjala, kako rad jo je imel.
Spletla mu je venec iz zelenja in jesenskih cvetic in mu
stisnila s križcem šopek bledega rožmarina v mrzle roke.
Nadlegovala pa jo je neprijetna misel, kdo da bi ga bil ubil.
Da sta si bila s Tonetom dolgo časa hudo navzkriž, to je
vedela, in koliko je bilo tega, kar sta se živo sporekla
zaradi psa! Ampak Tone je bil vedno moder, ponoči vedno
doma. Gašper? Mraz jo je preletel pri tej misli. Toda
takšna prijatelja! Seveda je zabavljal Miha; a o kakšnem

39

resnem sporu ni črhnil ne ta, ne oni nikdar nobene besede.
In Gašper je tudi zdaj ves drugačen, in ravno ona ga je
poboljšala, kar jo je navdajalo s posebnim ponosom zlasti
zdaj, ko so izgubila ob mrtvaškem odru fantovska junaštva
v njenih očeh ves sijaj.

Drugim ljudem se je zdelo sicer tudi neverjetno, da
bi se bil Tone tako izpozabil; toda kdo ve? Okoliščine,
prilika, jeza, to zapelje tudi pametnega človeka; saj Tone
se je gotovo le branil, nesrečno branil, in če bi moral zaradi
tega trpeti, bi bilo njega bolj škoda ko Miha. Takemu
sumničenju je naglas ugovarjal Gašper, češ, da so bili
najbrž fantje iz kake druge vasi; s kom pa se ni še pretepal
Miha? Tolčejo seveda pri takem pretepu vsi; ne ve pa nihče,
kdo da je udaril.

„Nesreča! Kaj se hoče? Najljubšega prijatelja sem
izgubil in še pomagati mu nisem mogel," je dejal Gašper,
ki niti gledat ni šel mrliča, češ, da mu je prehudo pri srcu.

Tako so ugibali ljudje. Priče ni bilo nobene; celo
Tetreva ni bilo zraven, tako da je bil mož skoraj užaljen.
Samo to bi bil pripravljen izpričati, da tega in onega ni
bilo o dotičnem času na licu mesta.

Prišel je sodnijski ogled in ugotovil, da je bil ubit
Miha s topim orodjem. Pričela so se poizvedovanja in
preiskovanja. Zasliševali so se znani pretepači in ponočnjaki,
v prvi vrsti najboljši Mihov prijatelj. Gladko so se izrezali
vsi, in bolj in bolj je letel sum na Toneta. Pridržali so ga
v preiskovalnem zaporu.

Ta nesreča je grozno potrla starega Klančarja, ki je
bil prepričan, da je sin nedolžen, in vedel, kako težko je
večkrat dokazati nedolžnost. Tolažila ga je zaman žalostna
Tonetova sestra, tolažil Bric, češ, da pametnemu človeku
sploh ne pride na misel, da bi sumničil Toneta, sodišče
pa da prime tistega, na katerega pade količkaj videza; kakor
se pokaže zmota, je preiskave konec. „Jaz prisežem za
Toneta, da je nedolžen,“ je dejal. „Kdo je kriv, tega jaz
še ne vem; sumim pa močno enega, ki ga vsi poznamo,
ki ga ni nič prida, ki je slepil vašo Mano in slepi zdaj
Kržanovo avšo in cesarske sodnike. To je moja misel, ki
je ne smem izreči, če ne, bom namesto krivca sam kaznovan.
Ljudje sodijo po tem, kar vidijo in slišijo, Bog pa tudi;
ampak ljudje malo vidijo in malo slišijo, Bog pa vse.“

„Ta sramota, ta sramota!" je tožil stari mož.

40

„Kakšna sramota?" je dejal Bric. „Po nedolžnem
trpeti je čast.“

„Take časti me Bog varuj!“

„0 mene tudi! Ampak človek si ne more izbirati, in
če že moram trpeti, je boljše, da trpim po nedolžnem."

„Boljše je že, boljše, dobro pa ni."

„Kolikor jaz Toneta poznam, ne trpi on toliko kot Vi."

„0h, kako rad bi bil namesto njega jaz zaprt!"

„Vidite? Zato ker ste nedolžni. Tetrev pa si take
sitnosti ni k srcu gnal, tudi ko je bil po pravici obsojen.
Dvajset kron bi bil moral plačati ali pa sedeti. Odsedel
jih bom, je dejal; nikjer jih tako lahko ne zaslužim."

„Kar pojdi, Bric, kar pojdi!" ga je odpravljal stari mož.

„Saj grem," se je obotavljal cerkovnik. „Meni je le
hudo gledati, kako Vi s svojo žalostjo sami sebi jamo
kopljete. Ali mislite, dapomagateTonetu, če sebi škodujete?"

Vse prizadevanje Bricovo in hčere Mane, ki se je
posebno zdaj bala za očeta, ko je bila sama pri hiši, je
bilo zaman. Starec se je bil tako zagrizel v svojo žalost,
da ni mogel mirno ne spati, ne jesti, ne delati, da mu je
presedala vsaka tolažilna beseda.

Ljudje so sploh milovali Klančarja in Toneta, češ,
če je tudi kriv, ni storil iz hudobnega namena, in Miha
če bi zdaj ne bil izteknil, bi bil drugikrat. Gašper se je
Jerici posebno prikupil, ko se je pridušil, da je Tone ne¬
dolžen; sploh pa da je neumno, da se tak šum žene zaradi
take malenkosti. „Fantje se bodo vedno pobijali. Saj se še .
gospoda tepe. Predsnočnjim nam je bral Rožman iz novin,
da so naši poslanci na Dunaju nasprotnike dobro pobijali.
— To bodo pa sedeli, je dejal Tetrev. — Nič, je rekel
Rožman; ti so zunaj postave. — To bi moralo veljati tudi
za fante, da bi vse sami med seboj uredili. Kdor gre na
vas, mora biti na vse pripravljen. Miha je bil gotovo večkrat
v večji nevarnosti; zdaj se je zgodila nesreča. Lehko bi
bil pa tudi on ubil ali mene ali pa koga drugega/

„Gašper, kaj ne? ti ne pojdeš več v tako družbo,
kjer bi te utegnili ubiti ali pa ti koga drugega. Gašper,
obljubi mi to!" je prosila Jerica. „Kako bi bilo meni hudo,
če bi tebe tako dobili mrtvega v rosi! In če bi ti koga
po nesreči ubil, kako bi bilo mene groza pred teboj! Jaz
te imam tako rada, stori ti meni to na ljubo! V prejšnjih
časih sem bila jaz tudi neumna in sem se smejala tem
fantovskim navadam; zdaj sem pa izpregledala. Mlado

41

življenje za prazen nič, kako grozno, in kaj šele na onem
svetu!“

Gašper se je nekoliko pomišljal, bolj na videz; zakaj
tudi njemu je bil nesrečni dogodek omrazil fantovske navade.

„In tisto smrt mi prinesi, Gašper!" je dejala Jerica;
Jaz jo bom sežgala; tako se bojim, da ne bi spravila v
nesrečo tebe in mene.“

Gašper je vse obljubil; tako mehkega in voljnega še
ni bila videla Jerica, ki se je tolažila z mislijo, da prinese
ta nesreča njej novo srečo. Gašper je začel kar siliti, da
naj se že določi poročni dan in napravi svatba, in je res
težko čakal poroke, ker se je nadejal, da mu nove razmere
preženo nadležne spomine. Čez dan ga je pač motilo delo,
in vendar so ga večkrat ponevedoma in nehote zanesle
noge na Stegne gledat kraj, kjer je obležal Miha. Potem
je bežal proč in se oziral, če ga ni kdo videl. Natihem je
bil hud, če ga je kdo vprašal, kje da se je pravzaprav
zgodila nesreča; naglas se ni upal jeziti. Ponoči, kadar
ni mogel spati, pa so ga vedno še napadale razdražene
misli, in preobčutljiva ušesa so še čula znano Mihovo hojo.
Večkrat je še strmel v sovražno noč in se zgenil ob kakšnem
šumu. Potem pa ga je zopet plašila tihota, da si je zaželel
kakšnega znanega ropota. Veselil se je voza, ki je škripal
po osamljeni cesti, in se jezil, zakaj da hodijo fantje tako
zgodaj leč, zakaj ne pojo na vasi. Najlaže je zaspal, kadar
je Bric dan zvonil. Če bi ga ne bilo sram, bi bil prosil
mater, da naj spi v njegovi spalnici. Zadržal se je parkrat
prav dolgo pri Kržanovih, kjer je bil v Jeričini družbi miren
in vesel. Potem se je pa kar nekako bal domače hiše in
temne spalnice. Krčmo je bil precej opustil, ker so preveč
govorili o Mihu in Tonetu in se mu je zdelo, da hočejo
njega dražiti. Jerici, ki mu je bila kakor angel varih, ki
ga bo rešil hudih spominov, se je kazal tako hvaležno
vdanega, da se je topilo dekletu srce od blažene sreče,
da je ukrotila takega junaka. Gašper ji je bil res tudi pri¬
nesel svojo smrt, ko jo je bil natanko ogledal in skrbno
obrisal, in Jerica jo je sežgala v znamenje, da je zdaj konec
prejšnjega življenja. Saj drugim ljudem človek neumnosti
tolikanj ne zameri; da so le svojci pametni!

Prišli so oklici, in ženin je začel z drugom, nevesta
z družico vabiti v svate.

Mana je bila za to žalost že kar otopljena, ko je
morala nositi toliko druge. Brat je bil še vedno v zaporu,

42

in oče je pešal in hiral od skrbi in bridkosti. Na njenih
ramah je slonelo gospodarstvo in gospodinjstvo.

„Mana, jutri zjutraj pojdeva na Primskovo k Materi
božji, da nam ona pomaga, če je božja volja," je dejal
oče zadnjo nedeljo pred adventom.

Mana je molče prikimala in hvaležno pogledala očeta,
ki je izbral ravno tisti dan, ko bo Gašperjeva poroka, ko
bodo peli in vriskali po vasi njej v zasmeh in žalost.

„Ali ste Vi zadosti trdni za tako pot?“ je vprašala
sočutno Mana.

Jaz sem se obljubil," je dejal oče, in hči je stopila
k Bricu povedat, kam da pojdeta in da naj pazi on na hišo.

Bric si je mislil, da ve, zakaj da sta si bila izbrala
ta dan, a rekel ni nič; samo to je opomnil, da naj hodita
počasi in počijeta parkrat, ker se bo oče utrudil.

„In nekaj kruha vzemi s seboj!" je dejal. „ln veš,
kaj je prav dobro? Glej tukaj steklenico hruševca! Tega
vzemi! Ti ne veš, kako to človeka pogreje. Jaz sem ga vzel
pri vojakih za vsak marš polno čutaro s seboj in nisem
nikoli opešal. Kakor otepje so padali drugi v vročini in
prahu; meni ni bilo nikoli nič. En požir, kadar so mi začela
kolena nagajati, in dober sem bil. Nekateri so pa norci;
ali nič ne pije ali pa preveč; jaz pa zmeraj, kar je prav."

„Pa še za nas molita!" je dejala Rozala Bricova.

„Za Toneta," je dejal Bric, „se pa stvari dobro sučejo.
Priče so vse dobro govorile zanj, in jaz mislim, da bo pre¬
iskava kmalu ustavljena."

„Kaj pomaga to!" je dejala Mana. „Sum bo vendar
ostal na Tonetu.“

„Od moje strani, Mana," je dejal Bric, Jeti sum vse
drugam, in če bi bil Tone res v nevarnosti, jaz bi govoril."

„Oh, nikar ne sumniči, Janez!" je dejala Mana, ki je
vedela, kam da merijo besede. „Saj vidiš, kako hudo je
Tonetu, ki so ga osumili, in hudo nam zaradi njega.“

Studena megla je ležala na tihi dolini, ko sta se na¬
potila oče in hči na božjo pot.

„Zadnjo noč spi Jerica v očetovi hiši," je prišlo Mani
na misel, „in v par urah bosta Gašper in ona srečen par,
in nov rod bo zrastel iz stare hiše. Mi pa smo obsojeni
na staranje in smrt."

Otrnila si je solzo, ki jo je bila iztisnila poleg lastne
bridkosti tuja sreča.

43

„Moliva, dokler gre pot po ravnem!" je dejal oče,
snel klobuk s sive glave in začel naglas moliti.

Ko se je spela pot navkreber, je opominjala hči, naj
ne moli naglas, naj se pokrije in nekoliko odpočije, in
ponujala mu je jedi in steklenico, ki jo je bil Bric napolnil.
Starec se je branil, češ, da ne gre na božjo pot pit in jest.

Dan se je dolgo obotavljal, in narava je vstajala po¬
časi. V višini je ostro zaviknil kragulj, in s težko perotjo
je izpreletela tropa vran in sedla na temne smreke. V do¬
lini je zapel zvon, in Mana se je zgenila. „Na svatbo vabi,
ki je bila meni namenjena," si je dejala.

„Moliva!“ je dejal zopet oče, ki ga je že dušila sapa.

Tako sta hodila zdaj položno, zdaj navkreber, zdaj
po kamenju, zdaj po mehkih, z vlažnim listjem nastlanih
tleh ob gozdih širokovejnega kostanja, oče naprej, hči za
njim, da ne bi njena hoja njega priganjala. Mana se je
delala, kakor da peša, da bi pregovorila očeta, da počije.
Ustavil se je; a sesti ni hotel, češ, da bi mu ostrmele noge,
ki jih je komaj dobro omel. Priromala sta že precej visoko,
in iznad megle, ki se je na višini razkrajala, se je zasvetila
cerkvica. Ta pogled je navdal starega moža z novim za¬
upanjem. čutil je pač utrujenost, in klecale so mu noge;
toda vera in upanje ga je gnalo naprej in ljubezen do
ubogega Toneta. Tudi Mana se je veselila, da prideta
kmalu na goro, in kar želela je gori ostati ali da bi se
vsaj ta dan ne bilo treba vračati, ko bo veselje šumelo
po vasi in spominjalo njo izgubljene sreče.

Na zadnjem klancu je začelo moža že pobirati. Hropel
je hudo, si brisal pot z obraza, se opotekal in ustavljal,
ker mu je začelo srce nagajati. Oziral se je po hribih okrog,
po prehojenem potu nazaj, da bi skril utrujenost, a trdo¬
vratno se je branil vsake jedi. Tako sta prilezla na vrh.
Gori je vlekel mrzel veter, in Mana je zavijala očeta, ki
je bil ves v potu, v debelo suknjo, ki jo je nosil med
potom ogrnjeno. Klančarja je vleklo v cerkev. Tam je padel
na kolena in molil goreče, kakor za sebe še nikoli.

„Pojdite v klop!" mu je šepnila hčerka, ko se je bil utru¬
jen naslonil. Oče je odkimal in ji stisnil v roko eno krono, da
naj jo nese okrog oltarja v dar. Ko se je vrnila, je oče vstajal.
Toda kakšen je bil! Bled in siv v lice kakor mrlič.

„Pojdiva!" je šepetal in oprijemši lezel iz cerkve.

„Ali Vam je slabo, oče?" ga je izpraševala zunaj
hčerka in ga peljala po poti do prve hiše.

„Mraz me je stresel," je dejal oče, „in kar črno se
mi je naredilo pred očmi."

V hiši sta dobila gorak zajtrk; odleglo pa očetu ni.
Mana je bila v velikih skrbeh, kaj da bi počela, ali spra¬
vila očeta v posteljo ali poslala po zdravnika, ki bi mogel
priti šele drugi dan. Ljudje so ji bili sicer na roko; toda
videlo se jim je, da jim nadlega ni prijetna.

„Kako pa Vam je, oče?" je vprašala v strahu Mana.

„Ej, tako," je mrmral mož. „V glavi se mi vrti, in
tema se mi dela. Kaj hočeš? Star človek. Hvala Bogu, da
sem opravil! Ej, Mati božja bo pomagala. Saj imam jaz
tudi rad svojega sina, samo pomagati mu ne morem. —
Ti, Mana, kaj, če bi šel kdo po gospoda? Saj morda ni
take sile; ampak varna pot. Moj Tone" — zmanjkalo mu
je besede, lovil je sapo in se naslonil na mizo.

„Kaj pa je, kaj pa Vam je?" je zakričala Mana in
se sklonila čezenj. Domači so prihiteli in tresli in dramili
in močili moža, ki se ni več zavedel.

„Umrl je," je dejal gospodar, ki ni bil vesel takega gosta.

„Oh, pomagajte mi!" je tarnala Mana. „Saj vidite, v
kakšno stisko sem zašla. Vse vam bom povrnila."

„Kaj bo zdaj?" je vprašal gospodar in izpraševal,
odkod da sta prišla, kako daleč imata do doma in kaj bi
ukrenili. Mana je jokala zraven očeta, ki jo je bil zapustil
v toliki stiski in obložil s tolikimi skrbmi.

„Kar tukaj denimo mrliča na oder!" je menila gospo¬
dinja. „Težave so; toda kaj se hoče? Dekletu je še hujše.
Bo že Bog plačal."

Mane tudi res ni vlekla zdaj nobena reč domov v
zapuščeno hišo, kjer bi jo bilo pri belem dnevu strah.

Medtem je zapel mrtvaški zvon in opomnil Mano, da mora
poslati poročilo na Klanec do Brica, da bo tudi on zvonil. Dobri
ljudje so uredili vse potrebno, kolikor so mogli in znali, sem-
tertja je prišel tudi kdo kropit in molit za tujega moža.

Dve noči je prečula Mana ob mrtvaški postelji, in stu¬
denec solza je usihal v upadlih očeh. Ko pa je bil tretji
dan prinesel tesar krsto in so zvonovi zvonili k pogrebu,
ko je hči jemala slovo od svojega očeta, je vstopil nena¬
doma Bric in za njim Tone. Sestro je stresla groza, ko je
zagledala svojega brata. Prva misel je bila, da je spomin
in da je tudi Tone umrl.

Sin se je sklonil, objel očeta in ga pokropil s svo¬
jimi solzami; potem je prijel z obema rokama sestro za

45

roko, in skoz solze so se jima nasmehnile oči, kakor se
zasveti mavrica, če obsije solnce deževne oblake.

„Kako pa, da si prišel?“ je izpraševala sestra.

„Prost sem. Preiskava je ustavljena,“ je dejal brat.

„Hvala Bogu! Glej, nisva zastonj romala z očetom k
Materi božji. w

Zagrebli so očeta gori na zelenem Primskovem, in sin
in hči sta tiho obetala, da ga ne bosta pozabila, da ga
obiščeta vsaj enkrat na leto.

V.

Ko so bili opravili molitve in se zahvalili dobrim
ljudem, ki so jim bili pomagali v nesreči, so se napotili
vsi trije proti domu. Brat in sestra sta molčala, zatopljena
vsak v svoja čuvstva bridkosti in vdanosti. Bric pa ju je
zabaval z modrovanjem o smrti, kako da se človek pola¬
goma nanjo navadi, namreč na tujo smrt, in kako da je
pravzaprav grdo, če se nekaterim čisto naravno zdi, da
mrjo drugi, sami bi pa hoteli večno živeti, dasi bi jih živa
duša ne pogrešila, in nagajajo iz same nevoščljivosti, ko se
mora vendar prostor narediti mlademu zarodu.

Tone in Mana, ki sta bila vso* to tolažbo preslišala,
nista nič ugovarjala, kar je Bricu zelo ugajalo, češ, da sta
pametna in si dasta kaj dopovedati, ne kakor nekateri, ki
jočejo in tulijo, dokler je kaj pogrebcev blizu.

„Ko smo starega Brusa pokopavali," je dejal, „je
njegova hči Neža tako rjula, da so se mrliči plašili, in še
v jamo nam je skočila. Še mene pokopljite z očetom, je
vpila, še mene! — Jaz sem dejal: Zagrebimo! in vrgel eno
lopato zemlje na sitno žensko. Ti ne veš, Tone, kako hitro
je bila zunaj in kako je potem mene zmerjala . 44

Potem je začel zopet namigavati, kdo da bi bil Miha
ubil, in prerokovati, da se bo Jerica kmalu kesala. Tone in
Mana nista razumela ničesar; prikimal je zdaj on, zdaj
ona kakor marsikak pobožen poslušalec kakšne soparne
poletenske nedelje v cerkvi pri nauku.

Ko so se vrnili v vas, je prihitela Bricova žena z
malim Janezkom, svojim prvorojenčkom, v naročju na prag
in vabila Toneta in Mano na večerjo; toda brat in sestra
sta hotela biti sama.

»Bric, Bog ti povrni!" je dejal Tone in segel prijatelju
v roko. »Midva ostaneva prijatelja . 44

46

„Menda vendar," je dejal Bric. Mana in Rozala pa
sta se jokali, in v tej splošni žalosti je še mali Janezek
zavekal.

„Oh, zdaj sva sama!" je ihtela doma sestra in se
spominjala očeta, kako je bil dober in skrben, in se kesala,
če mu je prizadela katerikrat kako bridkost. „Od vsega
sveta sva zapuščena."

„Tem tesneje sva navezana eden na drugega," je
osrčeval brat malodušno sestro, „in če se bova rada imela,
nama ne pride nobena nevoščljivost do živega."

„Oh, prav nevoščljivost nama je razdrla srečo, ker
sva jo premalo skrivala. Bog ve, če so drugod ljudje tudi
tako nevoščljivi kakor pri nas. Ali veš, Tone, da je meni
že prišlo na misel, da bi prodala midva svoj dom in se
preselila ?"

„To ni nič, Mana," je ugovarjal brat. „Ljudje so po¬
vsod dobri in hudobni; eni se poboljšajo, drugi pohujšajo;
kdo se more nanje zanesti? Pustiva jih midva pri miru in
imela bova mir pred njimi. Očetovega doma pa ne smeva
prodati, ker nama ga je zapustil tudi za spomin."

„Le ljudje, ljudje!" je tarnala sestra.

„Ali Bricovi niso dobri?" jo je tolažil brat. „Ti so
nama zadosti. Prijateljstva na vse strani so same besede."

Tako sta se pogovorila brat in sestra in drugega dne
sta se lotila vsak svojega dela še marljiveje kot v prejšnjih
srečnih časih. Kmetovala sta oba, kolikor je bilo treba;
Mana je gospodinjila, Tone mizaril in čebelaril in pomagal
tudi sestri v kuhinji. „Samo Bricovim tega nikar ne pri¬
poveduj!" je dejal.

„Zakaj?" je menila sestra. „Kolikokrat sem že dobila
Brica v kuhinji! In še pohvalil se je, kako dobro da zna
kuhati in da velika gospoda sploh nima kuharic, ampak
same kuharje."

„No, pa saj si lahko misli, da jaz kot mizar klej kuham."

Po ovinkih se je oglasilo še par snubcev za Mano,
in tudi Tonetu so se ponujale neveste. Bric in Tetrev sta
vprašala parkrat, kako da mislita brat in sestra. Tone je
dejal: „Če je bila Jerica takšna, kakšne so šele druge!"
In Mana se ni hotela ločiti od brata.

Dan je šel za dnevom, in ker ni zmanjkalo dela, ni
bil nobeden predolg, in leto je teklo za letom.

„Če boš priden, Janezek," je že dejala Mana Brico-
vemu sinku, „dobiš še enega bratca." In Janezek je bil tako

47

priden, da je dobil res še enega bratca in potlej še dve
sestrici. Botra sta bila vedno Tone in Mana.

Bricu se je množila rodbina, Tonetu in Mani premoženje.

„Čemu varčujeta vidva pravzaprav in spravljata na
kup?“ se je čudil Bric.

„Če ne za drugega, pa za tvoje otroke,“ se je na¬
smehnil-Tone.

„To imata pa prav,“ je pohvalil Bric. „Za ta namen
bi si pa morda lahko še kaj pritrgala. M

Kako radi so tudi imeli Bricovi otroci strica Toneta
in teto Mano!

„ Stri c, kaj ste prinesli ?“ je bil navadni pozdrav mla¬
dega Janezka, kadar je prišel Tone v vas. Kadar pa je
prišel sam z materjo v Klančarjevo hišo, je vprašal, kaj
da bodo zdaj jedli.

Mlademu svetu pa so se umikali stari ljudje. Umrl
je Rožman, ki mu niso mogle nobene toplice pregnati
putike, za njim je legel v grob Jeričin oče in kmalu potem
Gašperjeva mati.

Jerica je živela nekaj let zadovoljna in srečna. Dobila
je sinka Gašperčka in za njim malo Jerico, in veselje bi
bilo popolno, če bi ga ne motila semtertja neprijetna misel,
da je ona morda nekoliko brezobzirno iskala sama svoje
sreče. Zato je prav želela, da bi se omožila tudi Mana in
da bi dobil Tone drugo nevesto, ker bi se tako najlaže
obnovilo prejšnje prisrčno razmerje. Saj sta bila z možem
enih misli, da so Klančarjevi dobri in pošteni ljudje, in
Jerica se je tudi bližala Mani s prijaznim pozdravljanjem,
z majhnimi uslugami, s hvalo, ki bi utegnila priti do njenih
ušes. Toda Mana je odklanjala hvalo in usluge in odzdrav-
ljala tako mrzlo, da se je moralo prehladiti vsako gorko
čuvstvo.

Gašper se je držal doma in pridno delal; ljubil je
svojo ženo in svojih otrok se kar ni mogel nagledati in
napestovati. Da bi ga le ne napadale tolikokrat otožne
misli, ki jih tudi mala angelčka, Gašperček in Jerica, nista
mogla pregnati.

„Miha mu ne gre iz glave, M  si je mislila Jerica, ki je
bila zapazila, da ne vzame mož nikoli tega svojega prija¬
telja v misel, da ne gre nikoli skozi Stegne; rajši po dolgih
ovinkih. Razlagala si je to z rahločutnostjo, ki se sicer
spominja umrlega prijatelja, a noče pokazati svetu nežnega
čuvstva. Polagoma bo Gašper pozabil, se je tolažila.

48

Gašper pa ni mogel pozabiti. Svoja dejanja ima človek
že še v rokah, tudi besede se dajo obvladati; a kdo more
brzdati uporno množico misli, ki ne priznavajo nobenega
zunanjega zakona in se rogajo naporom človeške volje!
Gašper jih ni mogel ugnati. „Ali pogreša morda druščine
in krčme?" se je zbala Jerica. To bi bilo hudo; ampak če
je res, saj bi mu ona ne mogla braniti. Prav žalilo jo je,
da ji mož ne odkrije svojega srca, da bi vedela, kako ga
pomiriti in potolažiti.

To je kalilo srečo, ki se je pa že poslavljala in po¬
dajala vrata nesreči.

Nekega večera sta sedela skupaj. Gašper je imel v
naročju malo Jerico in gledal zamišljen sinka, ki je tekal
po sobi in se zabaval sam s seboj. Jerica je pripovedovala,
kar je bila slišala in videla čez dan.

„Nocoj,“ je dejala, „se mi je čez dolgo časa zopet
sanjalo o Mihu. Prav reven je bil in tako me je gledal,
da se mi je milo storilo. In glej, ravno danes je obletnica
njegove smrti."

„Naj bo!" je dejal Gašper, jezno pogledal svojo ženo
in postavil otroka na tla. „Kaj briga to mene in tebe!"

Žena je prestrašena umolknila, in tistega večera nista
izpregovorila nobene besede več.

Ponoči pa je prebudil Jerico neki šum, in zagledala
je Gašperja, ki je sklonjen v postelji strmel v okno.

„Kaj pa je, Gašper?" se je prestrašila.

„Ali ne slišiš nič?" je dejal Gašper v polusnu.

„Nič, kaj pa se sliši?"

„Miha krevsa po dvorišču in vleče noge za seboj —
Miha!" je zaklical zamolklo.

„Morebiti je kak pes, ki išče kosti," je mirila Jerica.
„Tat menda vendar ni."

Gašper, ki se je bil predramil in se začel sramovati
svojega strahu, je legel zopet in zaspal. Drugega jutra je
bil zelo slabe volje.

Jaz ponesem za eno mašo za rajnega Miha," je dejala
tiho Jerica.

„Ali nimava bližjih rajnikov?" se je jezil Gašper.

„Miha morda najbolj potrebuje," je pogovarjala žena,
„ker nima nikogar, ki bi se ga spominjal. Morebiti je prišel
naju opominjat."

„Mene strašit, hočeš ti reči,“ se je razburjal Gašper,
ki je bil v srcu prepričan, da hodi Miha nadenj in zahteva

49

zadoščenja. „Zakaj pa ravno mene? Ali sem mu jaz kaj
dolžan? Če so ga ubili, ali ni bil sam kriv? Drugega ubiti
bi bil on pripravljen, njega pa bi ne bil smel nihče."

„Tvoj in moj prijatelj je bil vendar, in oglasil se je
spomin, ker sva bila nanj pozabila. Pomagajva, da se reši
njegova duša! Dobro delo ni nikoli zavrženo. 44

„Babje čenče," je godrnjal Gašper. Ko pa se je
odpravljal na polje, je zaklical med vrati: „Stori, kakor hočeš! 44

Sprijaznil se je bil z namero, ker se mu je bilo
zbudilo upanje, da ga spomin potem ne bo več vznemirjal,
in prav hvaležen je bil svoji ženi. Z njo vred je šel k maši
za rajnika in goreče je molil za dušni mir njemu in sebi.

Ponoči pa ni mogel spati. Motila ga je nekaka grozna
radovednost, ali bo še kaj slišal ali nič več. V mučni
razburjenosti je vlekel na ušesa in slastno se vdajal zoprni
domišljiji toliko časa, da je res zopet čul znano hojo. Stopil
je k oknu in poslušal.

„Gašper, kaj pa je?“ se je prebudila zopet žena, ki
jo je obšla groza.

„Nič,“ je dejal mož, hud, da ga je žena premotila in
da ga ima morda za plašljivca.

Morebiti pa kaj sluti in sumi! mu je padlo drugega
jutra v glavo. O gotovo sumi, ampak skriva in noče
povedati. In če je žena takšna, kakšni so šele drugi! Gotovo
se vsem čudno zdi, zakaj da se on ogiblje družbe. V obraz
si mu ne upa nihče nič reči; ampak za njegovim hrbtom
govore in ovadili ga bodo in tožili, in nekega dne pride
s puško in bajonetom žandar.

Gašper je bil razburjen in nataknjen. Začelje opazo¬
vati ljudi; a čim bolj jih je opazoval, tem sumljivejši so
se mu zdeli. Če sta se le dva zaupno razgovarjala, ga je
obšla misel, da njega opravljata; če je kdo pogledal za
njim, se je zadrl, kaj da ga gleda. Preveč sem se jim
odtegoval, si je dejal; med nje bo treba iti, da ne bodo
mislili, da se jih bojim; tako jim najlaže zavežem jezike;
naj mi le kdo kaj reče.

Zvečer je šel po dolgem času zopet k Rožmanu, kjer
je dobil sorodnika Tetreva, ki ga je radosten pozdravil.
Ta mož, ki se je najrajši držal Rožmanove krčme, je bil
vsakega pivca ravnotako vesel kakor Rožman. Zakaj vsak
mu je nekako lajšal vest in ga opravičeval pred pridnimi
Vodopivci. Saj se je Tetrev kar sramoval, če je sedel sam
v krčmi, zlasti ker je imel malokdaj kaj denarja pri sebi.

4

Svetloba in senca.

50

Zato pa si je štel v dolžnost vabiti in zabavati in zadrževati
goste. Kako prijetno, če jih sedi večja druščina skupaj in
se človek lahko prisloni! Kako se zagovarjajo sami pred
seboj, kako branijo svoj ugled pred svetom! Sčasoma začno
celo zabavljati tistim, ki niso njih nazorov, tako da jih ali
za seboj potegnejo ali vsaj oplaše, da si ne upajo grajati,
kar je graje, in hvaliti, kar je hvale vredno, in polagoma
zmešajo s svojo politiko nravne pojme. Pridnost in varčnost
postane napaka, potratnost in lenoba vrline; z dolgovi se
ponašajo, in beraštvo jih ne plaši več.

Tak možak je bil Tetrev, ki je kakor nevede pomeknil
svojo kupico h Gašperjevemu litru; hkrati je začel hvaliti,
kak gospodar da je Gašper, kakšno ima polje, kakšno
živino; samo toliko naj gleda, da se ne prežene; zakaj
denar še ni ^vse, zdravje in življenje je več vredno.

„Tetrev ima prav," je dejal Rožman. „On se ni nikoli
pregnal, in le poglej ga, kako lepo je zalit!“

„Ej, Rožman/ 1  je dejal Tetrev, „saj tudi tebe niso same
kosti. Ampak to te vprašam, Gašper, čemu naj bi se jaz
trudil, ko nimam nič otrok. Potem pa tudi nisem več mlad;
štiri križe bom imel kmalu na hrbtu."

„In zdaj, ko se je tako postaral, mu je pa še žena ušla.“

„Res?“ se je čudil Gašper. „Kam pa je šla?"

„Mislim, da v Črnomelj. Žandarjem kuha, če je še tam."

Prišel je Bric s črevlji. Rožmanova rodbina je bila
namreč mnogobrojna, in en par Rožmanovih črevljev je
imel Bric vedno v delu; zdaj je bilo treba kaj podplatiti,
zdaj poddelati, zdaj so kapice, zdaj pete zahtevale zdrav¬
niške pomoči.

Bric je prisedel, si podprl glavo s komolcem in gledal
Gašperja.

„Kaj me gledaš?“ ga je nahrulil Gašper.

„Tako znan se mi zdiš," je dejal Bric. „Ali ti je kaj
dolgčas po Mihu?"

„Kaj to tebi mar?"

„Mar mi ni veliko; ampak jaz sem tako mislil, ker
sta si bila vidva takšna prijatelja."

„Kaj pa hočeš s tem reči?"

Jaz? Nič. Jaz samo tako pravim. Ampak kaj si tako
hud? Proti meni se ti ne izplača, ker se te nič ne bojim.
Glej, kako beži čas! Zdaj teče že šesto leto, odkar je umrl
Miha ali pravzaprav, odkar so ga ubili. Kaj praviš ti, kdo
bi ga bil?"

51

„Morda veš ti kaj ?“ se je jezil Gašper in postavil
kupico trdo na mizo. „Saj si se ti tudi pretepal, dokler ti
ni Rozala rogov odbila. Ali ti niso hoteli možje vzeti
cerkovništva, ker so se bali, da boš začel ljudi iz cerkve
metati, kakor si metal fante iz krčme ?“

„Dober spomin imaš, Gašper; zato je čudno, da bi
bil ti Miha popolnoma pozabil. Takšna prijatelja! Vedno
sta se skupaj tepla ali bila skupaj tepena. Ali je bil tisti
oklešček, ki si ga ti nosil, tvoja smrt ali Mihova smrt?“

„Glej, da tvoja ne bo!“ je udaril Gašper ob mizo.
„Kaj pa si se prišel prepirat in zabavljat?"

Tetrev in Rožman sta začela miriti, ker sta imela oba
važne razloge. Čez dolgo časa je bil prišel Gašper zopet
v krčmo in tako lepo je napajal svojega sorodnika; zdaj
naj ga pa prežene Bric, ki morda še nikoli ni drugim za
pijačo dal! Ali bi ne bilo boljše, če bi vstal in šel Bric?
Tako sta stala Tetrev in Rožman odločno na Gašperjevi strani.

Bric bi se bil rad še prepiral; toda vrata so se odprla,
in v pivnico sta stopila njegov Janezek in hčerka Rozalka.
Držala sta se za roke, obstala pred očetom, in Rozalka je
rekla počasi in razločno: „Mama — rekli — domov!"

„Rožman, jaz plačam," je dejal Bric.

„Ali vidite, kako mu je odbila roge?" se je rogal
Gašper.

„Tebe še zmeraj lahko pobodem; samo Miha mi je
treba v misel vzeti," se je obračal Bric nazaj, ko sta ga
peljala otroka proti domu.

Za njimi sta zabavljala Gašper in Tetrev, in Rožman
jima je pomagal.

„Govoriti zna vsaka baba," se je jezil Gašper; „ampak
kdor je mož, naj dokaže, kar govori."

Razgret od vina in jeze je prišel Gašper domov. V
sobi je še gorela svetiljka, in Jerica je sedela pri omreženi
postelji svoje hčerke, ki ni mogla zaspati in je vedno
povpraševala, kje daje  oče in zakaj da je bil hud; saj bo
ona vedno pridna, se ne bo nikoli jokala, nič pobila in
nobene obleke raztrgala. Deček je že spal pri peči.

„Zakaj nisi v postelji?" je vprašal mož.

Jaz ne morem spati," je dejala žena, ne da bi se ozrla.

„Leč pojdi!" je dejal trdo Gašper.

Jerica ga je začudena in nejevoljna pogledala. „Tako
se reče psu," je dejala užaljena.

4 *

52

„Kaj me tako gledaš?“ je zarohnel mož. Mala Jerica
je zagnala jok in se stisnila k materi; deček je planil
pokoncu in gledal preplašen strmo očeta in mater.

Gašper je upihnil luč, legel in zaspal. Jerica pa ni
mogla spati. Prihajalo ji je na misel, kaj da so ji prero¬
kovali ljudje pred poroko, kako so jo svarili. Ona pa se
je bila zanašala na svojo ljubezen, ki bo vse premagala.
Kako škodoželjno bo govorila zdaj vsa vas o domačem
prepiru, kako jo bodo hodili tolažit nekdanji svetovalci in
preroki, češ, zakaj ni njih poslušala; sama sebi naj si pri¬
piše nesrečo. In kdo je kriv? Mož Gašper. In kaj mu je
storila ona? Saj dela zanj in za otroka od jutra do mraka,
in nobene Žale besede ni še slišal iz njenih ust. Sam Bog
ve, kaj je vzrok. Ali ni čudno, da se razsrdi, če vzame ona
Miha v misel? In ta strah ponoči in ti čudni spomini! Vse
te hude misli so se začele družiti in vezati v grozen sum,
ki ji je obtežil glavo in srce.

Hčerka je pojemala še v spanju; Gašperček, ki se je
bil skril pod odejo, pa je preudarjal v neizkušenem srcu,
kaj da to pomeni. Ker se mu je smilila mati, se je jezil
na očeta, ki ga še nikdar ni bil videl s tako spačenim
obrazom.

Zjutraj je vstala Jerica, ko je mož še spal. Hodila je
po prstih, da bi ga ne prebudila, in premišljevala, kaj da
prinese novi dan. Nadejala se je, da jo poprosi mož od-
puščenja, in bala se razgovora ž njim. Neprijetnih slutenj
pa ni mogla popolnoma odgnati. Oblekla je otroka, posta¬
vila zajtrk na mizo in šla za deklo na njivo.

Gašper se je prebudil pozno. Pogledal je, če je žena
doma, in ljubo mu je bilo, da je ni videl. Kaj ga draži
ona vedno s tem Mihom? Kaj ga gleda tako čudno? Če
ga sumničijo in opravljajo drugi, naj bo; ampak žena mora
stati na moževi strani.

Šel je tudi on z doma, v gozd, da bi natančno pre¬
udaril svoje razmere. Padlo mu je namreč v glavo, da je v
krčmi nepremišljeno govoril, da se je s svojim zagovar¬
janjem in svojo jezo sam ovajal. Da žena nekaj sluti in
Bric nekaj sumi, to je gotovo. Ali naj on sam potrdi te
slutnje, te sumnje? Čim bolj se bo on jezil, tem več bo
Bric govoril. Razjeziti je treba človeka, če hočeš, da se
zaleti. Torej nič jeze, nič zagovarjanja! V smeh je treba
obrniti sumničenje. Kdor se ne zmeni za nagajanje, tega
nihče ne draži. Vtisk snočnjega večera bo treba izbrisati.

53

Spal je pa vendar dobro, in zoper neprijetne misli res ni
boljšega pomočka, kot je vino.

Kosilo je bilo prava sedmina. Otroka sta nekaj časa
ogovarjala zdaj mater, zdaj očeta; a ker nista dobila od¬
govora, sta potrta in prestrašena umolknila. Mož in žena
sta molčala. Jerica, ki je pričakovala, da ji pride mož skesan
naproti ali da poskusi s prijaznostjo popraviti žaljive besede,
je bila tem huje užaljena, čim bolj je bila pripravljena od¬
pustiti. A da bi ona najprej prenašala krivico in potem še
moža prosila, naj njej odpusti, kar je on zagrešil, tega ne.
Oh, nehvaležnost! Kako hvaležen bi bil njej nekdo drug!
— Prvikrat, odkar se je bila omožila, jo je obšla sedaj
ta misel.

Gašper pa se je natihem jezil, da se drži žena, kakor
da bi ji bil on kaj hudega storil. Sumnjivo gledati, molče
očitati, to zna; moža tolažiti, nasprotnike zavračati, tega
ne zna; še potegnila bi z njimi. In ko ga je sama s takim
ravnanjem pognala v krčmo, kjer se je tako neumno zaletel,
se dela zdaj sama užaljeno.

„Kaj me tako grdo gledaš?“ je prekinil Gašper
molčanje.

„Ali mama grdo gleda ?“ je vprašala tiho mala Jerica
in se stisnila k bratcu. Ta je odkimal: „Ne mama, ata!“
in tako srepo je pogledal očeta, da bi bil Gašper lahko
spoznal svojo kri.

Jerica si je brisala oči, in na misel ji je prišlo, da je
bila morda vendar premalo prijazna z možem, da se ji
morda ni zadosti smilil siromak, ki gotovo ni sam kriv
svoje nesreče. Saj zagazi tudi poštenjak, če ga Bog ne
varuje. Prijela je moža za roko in ga prosila, naj odpusti,
če ga je morda nevede in nehote razžalila; ona ni mislila
hudo; saj je njegova žalost tudi njena žalost; kar je za
enega pretežko, bosta skupno laže nosila; naj ji vendar
pove, kaj mu teži srce.

„Teži srce!“ se je porogljivo zasmejal Gašper in se
iztrgal iz njenih rok. „Tega večnega cikanja sem jaz sit,
in ker je doma grdo vreme, pojdem drugam vedrit/ 4

Jerica je ostala sama vsa obupana, prepričana, da je
grozna slutnja ne vara. In ona je hotela potolažiti moža,
naj si ne dela toliko skrbi zaradi nesrečnega Miha; skesal
se je in izpovedal že gotovo, in dobri Bog odpušča še večje
grehe, če vidi, da je človeku v resnici žal; z molitvijo bosta
pomagala sebi in rajniku.

54

Oh, kako bi bila naletela! Zdaj ne preostane drugega
ko molče trpeti in ne dramiti nesrečnega spomina, ki je
tako rahlo spal.

Gašper je zavil zopet v krčmo. Poleg glavnega raz¬
loga, da bi popravil, kar je bil prejšnjega večera z nepre¬
mišljeno jezo zagrešil, mu je bil domači prepir nov povod.

Brica, katerega je iskal, ni dobil notri, pač pa starega
Križmana, ki je imel hišo onostran potoka, in seveda zopet
Tetreva. Prisedel je krčmar, prisedla krčmarica, in govorili
so o navadnih rečeh.

„Ali Brica ne bo?“ je vprašal Gašper.

„Redkokdaj pride,“ je dejal Rožman; „izkupiti ne da
veliko, siten in nadležen je pa časi kakor starega siro¬
maka kašelj.“

„Kaj hočemo! Takšna je letina,“ je mrmral Križman,
ki se ga je bil že precej nalezel.

Torej sem zastonj prišel, si je mislil Gašper in po¬
slušal precej razmišljen Rožmanove marnje in otrobe, ki
jih je vezal Tetrev. Nekaj pa se mu je vendar čudno zdelo,
da ni nihče govoril o ubitem Mihu. To je bil vendar do¬
godek, ki ni mogel izginiti nikomur iz spomina. In da bi
o njem ne govorili? Pojdite no! O, govore, toda med seboj,
kadar ni njega zraven, in na njega kažejo. Komu se pa
zdi obrekovanje greh?

Ker je Gašper zaman čakal, da bi sprožil kdo drug
ta razgovor, ga je sprožil sam, češ, da mu je še vedno
hudo za rajnim Mihom.

„V Stegnah so ga ubili,“ je dejal Tetrev; „pravijo
pa, da hodi nazaj, da straši ponoči po Stegnah."

„Kaj hočemo! Takšna je letina,“ je menil Križman.
„Ti, Rožman, ali sem jaz že plačal? Pij! Kaj poslušaš
te čenče!“

Jaz tudi pravim, da so čenče," je dejal Gašper.

Rožman pa je začel ugibati, kdo da bi bil udaril
Miha; govoril je o preiskavi in o Klančarju, ki mu niso
mogli nič dokazati.

Gašperja so izpreletale različne misli. Da govori
Rožman naravnost, se mu je zdelo znamenje, da ne meri
nikamor; a semtertja je tudi tako čudno poudaril svoje
mnenje, kakor da bi hotel reči: To govorim za vas, za
sebe imam pa svoje misli. In zakaj je le njega gledal? Ali
je hotel videti, če bo on kaj izpremenil lice? Kadar jim
zleze vino v lase, bodo odkrito govorili, si je dejal Gašper

55

in pridno nalival. Toda ker je sam tudi pil, se mu ni ob¬
nesla preizkušnja.

Križmana je spremil domov, da bi morda od njega
posebej kaj izvedel, kako da govore ljudje, toda mož je
samo trdil, da je že takšna letina in da naj Bog dž Mihu
večni mir in pokoj, dasi ga on ljudem ni dal. Tako je bil
Gašper sedaj ravnotako daleč kakor prejšnjega večera.
Slutil je lahko, kar je hotel, vedel pa ni nič; Brica bo moral
še čakati, slučajno seveda, pri Rožmanu. Saj posedanje v
krčmi mu je začelo zopet ugajati. Kjer drugi strežejo, se
čuti človek gospoda; poleg tega prijetna zabava, in če
plačaš komu kupico vina, kolika hvaležnost! Drugač ko
doma, kjer si samo po imenu gospodar, v resnici pa hlapec.
In potem veš, da boš spal, spal celo noč, naj se priplazi
Miha, odkoder hoče. Neprijetno mu je bilo, da se mu je
vrinila ta misel; a trmasto jo je zgrabil in držal, nalašč,
namenoma držal in proti Stegnam je zavil, da bo vedel
Miha, da se ga on nič ne boji. Ta pot ga je nekoliko iz-
treznila; proti domu je pospešil korak in oddehnil si je,
ko je zapehnil vrata za seboj. V postelji pa je zopet s
trmasto in nasladno grozo poslušal, ali pride Miha ali ne;
toda motne misli so mu kmalu prešle v zmetene sanje.

Drugega jutra se je ponosen zavedel svojega poguma,
prepričan, da se ničesar več ne boji, kakor prej v lepih
fantovskih letih. Stožilo se mu je po prejšnjem življenju,
ko je veseljačil z ljubimi tovariši, ko so se ga bali fantje
in dekleta gledala za njim. Zdaj pa doma puščoba in dolgčas,
očitanje in stokanje. Gašper se je začel kesati, da se je
oženil, in žena in otroka so mu postali breme.

VI.

Tako je postal mladi Žagar zopet stari Gašper. Na
delo je hodil kakor na tlako in gledal in premišljeval, kako
bi se na lep način odtegnil. Zvečer ga ni obdržala nobena
solza, nobena prošnja doma. F^ri Rožmanu je oživel; tu se
je odškodoval za svoje križe in težave; tu je našel sočutna
srca, ki so ga milovala, ga opravičevala in se mu prilizovala.
Tu so mu dokazovali, da je on gospodar, da sme delati,
kar in kolikor hoče, in da je neumno misliti, da bi takšno
posestvo, kakršno je njegovo, ne preneslo par kozarcev
vina vsak večer.

*

56

Ljudje po vasi so si sporazumno kimali. „Vsak grešnik
se izpreobrne," je dejala Križmanka, ki je imela tudi svoj
križ, „samo pijanec ne.“ — „In koliko smo svarili Jerico!"
je menila Bricovka.

Jerica je v nesreči in žalosti opravljala svoja dela.
Ogibala se je ljudi, zagovarjala moža, če jo je hotel kdo
z opravljanjem tolažiti, in upala, da se bo Gašper zopet
poboljšal. Edino veselje sta ji bila otroka, ki sta tako zgodaj
okušala grenkobo življenja. Oba sta postala nad svoja leta
resna in malobesedna. Samo stisnjene ustnice in mračen
obraz je razodeval Gašperčkove misli.

Nekega popoldne je šla mati z otrokoma na polje.

„Mama,“ je dejala tiho Jerica in potegnila mater za
predpasnik, „ali slišite, kako pojo ata pri Rožmanu?"

„Morda se pa ti motiš," je dejala mati, ki je žalostna
spoznala, kako že čuti otrok domačo sramoto.

„0 ne, ata so," je trdila Jerica in umolknila. Gašperček
pa je pogledal mater, kakor da bi jo hotel vprašati, zakaj
da ne pomaga.

Mati je urno odpeljala otroka, sedla z njima na mejo,
ko so bili sami, ju objela, in vsi trije so jokali, ker si niso
mogli pomagati.

In kako je stregla sebičnemu, razvajenemu možu uboga
žena! Njegova pražnja obleka je bila vedno snažna, perilo
oprano in pripravljeno, kuhala mu je najljubše jedi, in vsak
večer ga je čakal najboljši del večerje, katere se večkrat
še doteknil ni. Vse zaman. Nobenega lepega pogleda, no¬
bene prijazne besede si ni mogla pritruditi. Primerjala je
svojo mladost z otroškimi leti svojih otrok. Kako dober je
bil njen oče; kako lahko in rada ga je spoštovala in ljubila!
Kakšne spomine pa bosta vzela njena otroka s seboj v živ¬
ljenje! Kako težko jima bo izpolnovanje četrte božje zapovedi!
Oh, ko bi hotel ljubi Bog njo in otroka k sebi vzeti!

Sirovega moža se je bala tudi živina. Konj je skakal
in prhal, kadar je prirjul gospodar, in vola sta se prepla¬
šena odmikala. Gašperju je presedalo delo, čim bolj je
videl, koliko se je zamudilo in zanemarilo, kako malo kaže
uspeha. Začel je naravnost zapravljati. Kadar se mu je
zazdelo, je napregel, naložil Tetreva ali kakega drugega
tovariša in se odpeljal na kak semenj, ne da bi kaj kupoval
ali prodajal, ampak zaradi izpremembe in izgovora. Tam
je popival, bahal in se prepiral z ljudmi. Iz Tetreva se je
norca delal; a norec je ostal nazadnje sam.

57

„Ti, Tetrev,“ je vlekel zopet nekega večera pri Rož¬
manu prislonjenega moža, „ti si še mož, kakor se spodobi.
Žene sicer nimaš pri sebi in nisi pravzaprav ne fant, ne
vdovec, ampak mož, ker imaš denar.“

„Nič se ne boj, Gašper,“ je dejal Tetrev, „ toliko, ko¬
likor ga imam jaz, boš ti tudi kmalu imel. u

„Ampak zdaj ga nimam, Tetrev. Ali mi daš kaj na
posodo? Ali pa veš kaj? Za dvesto kron ti prodam jaz
svojega najboljšega vola/

.Rožman je sunil Tetreva z nogo, mu pomignil spo¬
razumno in dejal: „Tetrev, udari v roko/

Tetrev, ki še dvesto krajcarjev svojega premoženja
ni premogel, je udaril in poklical Rožmana za pričo, da
bo položil drugega dne dopoldne dvesto kron na mizo.

Gašper si je mislil, da je to šala; Rožman in Tetrev
pa se nista šalila. Drugega jutra sta se tadva že pogajala,
kako da bi bilo za oba prav. Rožman, ki je upal, da ga
bo stal vol samo dvesto kron, se je bil namreč nekoliko
uštel. Tetrev se ni hotel dotekniti naštetega denarja.

„Rožman, premalo bo, M  je dejal; „Križman mi je že
ponudil dvesto štirideset kron/

Začela sta se prepirati, in ker Tetrev ni odnehal, je
naštel Rožman še štirideset kron.

„Trideset,“ je dejal, „si pridržim jaz na račun tvo¬
jega dolga. Ali ne res, Tetrev? Zdajle jih daš najlaže/

„Prehuda bo,“ je menil Tetrev. „Vsak pol. Brez de¬
narja jaz ne morem biti/ Dvajset kron je ostalo še Tetrevu.

Kako pa se je jezil Gašper, kako je metal denar nazaj,
ko je prišel Tetrev po vola! Nič mu ni pomagala jeza in
kletev, nič jok doma, ko je odpeljal Tetrev kupljeno žival
k Rožmanu.

Gašperja, ki se je ponašal, da je on gospodar, da
sme storiti s svojim premoženjem, kar hoče, ni izmodrila
izguba. Kmalu je bilo vse pozabljeno, in tako so prevzemala
najnižja čuvstva podlo dušo, da se je v nesramni sebičnosti
bahal, da bo njega že še zdržalo posestvo; otroci naj pa
gledajo.

„Ti si cigan, Gašper, u  mu je Bric vest izpraševal.
„Kaj si se pa ženil? Malo bi bil še počakal, da bi te bil
kdo ubil kakor Miha. Škoda bi bilo tebe še manj. Miha
si je sam prislužil in je samo sebi zapil, kar je popil;
drugemu nobenemu nič. Ti boš pa požrl otrokom in ženi,
kar so pridobili tvoji starši in tvoja žena/

58

Gašper se je bedasto režal. Toliko se ni več izpozabil,
da bi se bil zares razprl z Bricem. Njegove besede je ali
preslišaval ali nalašč razumeval kot neslano šalo, na kakršno
ni treba resno odgovarjati.

„Ej, kako se Jerica kesa, da ni vzela Toneta,“ je dejal
marsikdo, ki se mu je smilila mlada žena. „Tone si pa
roke mane/'

To pa ni bila resnica. Tone je hodil neomahljiv tisto
pot, ki si jo je bil izbral po očetovi smrti. Živel je svojemu
delu, slep in gluh za dogodke in marnje po vasi. Da ga
ne bi včasih ponevedoma, proti volji zanesle misli v ne¬
stvaren svet in mu v hitrici počele slikati prijaznih podob
neuresničenega življenja, to se ni dalo zabraniti; a kakor-
hitro se je zavedel, kam da se je zamislil, je s trdo roko
razdrl osnutke mamljivih slik, preden so se zajedle v njegov
spomin. Sicer pa mu je odganjalo delo nepotrebne izkušnjave
in mu varovalo dušno ravnotežje.

Bricovi so dobro čutili, o čem da ne smejo z njim
govoriti; večja težava je bila s sestro Mano, ki ni mogla
pozabiti in preboleti, ki je nobena reč ni toliko potolažila
kakor temeljit razgovor s sočutnimi dušami. O, Brici so
imeli prav, ki so trdili, da Jerica ni za Gašperja, da bi
marveč ta potreboval resne in odločne žene. S pozornim
očesom je spremljala Mana Gašperjev zakon in čakala
nekako tako kakor prerok Jona pred mestom Ninive, kdaj
da se izpolni Bricovo prerokovanje, in ker je rada poslušala,
je mnogo slišala, preverjena, da če ne bo sreče v zakonu,
ne bo kriv samo Gašper. Zakonske razmere, je dejala, so
zastrte in zapletene; prenaglo se ne sme soditi. Da so
dolžili in napadali ljudje samo Gašperja, da ni stal v vsej
vasi noben moški in nobena ženska razen sopivcev na
Gašperjevi strani, se ji je zdelo pristransko. Ta dobra duša
se ni zavedala, kako jo prevzemajo nelepa čuvstva tihe
zloradosti.

Pri Tonetu je bil naročil župnik novih klopi za župno
cerkev. Tega naročila se je Tone tem bolj razveselil, ker
mu je bilo izpričevalo, da je ohranil pri dobrih ljudeh
dobro ime. Kako vestno je tudi izvrševal naročeno delo!
Nabavil si je bil dobro presušene, zdrave hrastovine in
žagal in stružil in meril in stikal in vrtal in loščil od zore
do mraka.

„Ali si prav premeril, Tone?“ ga je opozarjal Bric,
ki je nekako nadzoroval delo. „Dobro bi bilo, če bi prišlo

59

poskusit par debelih dedcev in par širokih boter, če se bo
dalo zadosti zložno dremati v tvojih klopeh. 41

Prišel pa je pogledat, kako da napreduje delo, tudi
župnik. Tone je razkazal les in zagotavljal, da stakne vse
tako trdno, da tudi najokornejši ljudje ne bodo zrahljali
sklepov in stikov, in če bi bila v cerkvi nova maša.

Župnik se je obotavljal.

„Še nekaj bi Vas vprašal, Klančar, 44  je dejal. „Ali je
res, da se Žagarjeva dva slabo sporazumevata, da je začel
Gašper piti in zanemarjati dom? 44

Tonetu je bilo vprašanje jako neprijetno; povedal pa
je po pravici, da ne ve gotovega nič, ker se ne briga; sliši
pa, da ljudje marsikaj govore.

„0, jaz pa vem, gospod župnik, 44  je prihitela v delavnico
Mana, ki je poslušala za durmi. Obrisala si je s predpas¬
nikom usta, poljubila gospodu roko in začela pripovedovati
vse, kar je videla in slišala, in morda še več. Tone jo je
ustavljal, da najbrž ne bo vse res, toda brez uspeha, in ko
je že mislil, da bo rekla amen in on: Hvala Bogu! je začela
iznova: „Pa še to, gospod župnik, in koliko bi imela še
povedati!“

Spremila je župnika, ki se je bil od Toneta poslovil,
do vasi, in vedno ji je še kaj v glavo padlo.

„0 zakonih ni tako lahko govoriti, 44  je poudarjala,
„ni tako lahko dolžiti moža ali ženo, ker sta navadno oba
kriva, prav oba.“

„Odkod pa ti to veš, Mana? 44  je osupnil župnik in
se ji tako pomenljivo in poslovilno nasmehnil, da se je
res priporočila in šla.

Toneta pa je bil razgovor zelo razburil. Upal je sicer,
da pretiravajo ljudje; a če je bila polovica resnice vmes,
je bila Jerica prava mučenica. In nihče ji ni mogel poma¬
gati, nihče kaznovati brezsrčnega moža! Rešiti bi jo mogel
samo Bog in smrt.

Sestri je oponesel, da govori preveč.

„0, Tone,“ se je zagovarjala Mana, „to je pa druga.
Tukaj je treba govoriti natančno, resnično in brez zvijač."

„Kadar se izpoveduješ svojih grehov, seveda, 44  je menil
Tone; „ampak ti si pripovedovala tuje. 44

Tone je hodil nekaj časa zamišljen po delavnici,
pospravljal orodje, pogledal proti zapadu in menil, da
pojde malo k Bricu, ker se že večeri.

60

Jaz pridem za teboj," je dejala sestra, „ker moram
z Rozalo nekaj govoriti.“

„Pa orehov vzemi s seboj za otroke!" je dejal Tone
in šel, da bi pregnal svoje misli.

Po meji nad cesto je pasla mala Bricova Rozalka
domačo kravico. Z dolgo šibo je stala zraven nje in pela
na vse grlo: „Ko v jasnem pasu primiglja."

„Dober večer, stric," je prekinila petje.

„0, dober večer, Rozalka!" je odzdravil Tone. „Ti
boš pa dobra pevka, ker imaš že zdaj tak glas. Kaj pa
tvoja sivka? Ali rada jč?“

„Mora," je dejala Rozalka; „drugač jo pa natolčem."
In krava je res tako pridno mulila travo, da si še kvišku
pogledati ni upala.

„Kako si pa huda, Rozalka!" je menil Tone. „Kaj pa
delajo oče?"

„črevlje.“

„Kratkih besedi si pa tudi, Rozalka. Meni si ti všeč,"
je pohvalil Tone; Rozalka pa je zapela zopet: „Ko v
jasnem pasu."

• Bric je sedel na svojem stolcu, lepo žvižgal in ne¬
zaupljivo ogledoval in obračal en razbit črevelj.

„Bog te živi, Tone," je dejal, „kar sedi! Jaz samo še
ogledujem ta-le šlebeder, ki ne vem kam ž njim. Takšen
je, kakor če bi ga bil rajnega Miha duh dve leti po Stegnah
švedral."

Janezek, Anka in Franček so pridrli v sobo, obkolili
Toneta in ga izpraševali, če je kaj prinesel. Franček je
pristavil pručico in lezel na njegova kolena.

„0h, sitni otroci,“ je karala mati, „pustite strica pri
miru, ki je truden!"

Bric je sunil črevelj pod klop, vstal in si poiskal pipo.
Medtem je prišla Mana in porožljala z orehi. Otroci so se
obrnili zdaj k njej, in Franček je lezel s Tonetovih kolen
zopet doli. Mana je vprašala takoj, če je bil gospod župnik
pri njih. Zanašala se je, da ga ni bilo, in neprijetno bi ji *
bilo slišati, da se moti. Kakšna čast pa je to, česar je vsak
deležen? Prav potolažil jo je odgovor, da ga ni bilo.

„Pri nas pa je bil," je ljubeznivo poudarjala in
pripovedovala, koliko časa da se je mudil, kako podomače
se je z njo menil, ker se je prišel takorekoč z njo posvetovat.

„0h, Mana, pustiva, kar naju nič ne briga!“ ji je
segel brat v besedo, ker se je bal, da se zasuče razgovor

61

zopet na tisto stran, od katere se je on namenoma s težkim
trudom obračal.

„Gospod župnik bo vse v red spravil / 4  se je vnemala
Mana; „zakaj jaz sem mu vse natanko razložila. Saj ni
Gašper tako hudoben, kakor ga dolže ljudje . 44

Tedaj se je začulo odzunaj vpitje in glasen jok, in
po vasi je pribežala brez rute, v raztrgani kočemajki Jerica.

„Moj Bog, kakšnega moža imam! Oh, ubil me bo,“
je plakala in se opotekala proti cerkvi. Za njo je prirohnel
mož, Gašper, pijan in divji.

Tone in Janez sta se spogledala. Tone je bil ves bled
v obraz, in siv plamen mu je gorel v očeh; Bricu je gnala
jeza kri v lice.

„Ubil jo bo , 44  je dejal Tone.

„Kakor polomljenega Miha , 44  je dejal Bric in vzel
palico iz kota. Jaz ji grem na pomoč . 44

„Bog varuj! Bog ne daj ! 44  je zavpila Rozala in po¬
tisnila moža nazaj. „Ali naj se zgodi nova nesreča? Pojdiva
medve, Mana ! 44

Obe sta prihiteli pomagat. Rozala je prestregla raz¬
jarjenega Gašperja in ga začela miriti in pogovarjati, češ,
kakšno sramoto da nakopava svoji hiši; le pogleda naj,
kako lete ljudje vkup. Mana pa je prigovarjala Jerici, da
naj se vrne lepo domov; da ne sme zameriti možu, če si
privošči katerikrat nekoliko pijače in počitka, ko se tolikanj
trudi ves ljubi dan, in to naj ima vedno pred očmi, da je
za vsak zakonski prepir treba dveh; če omolkne eden, je
prepira konec.

„Oh, ljuba Mana , 44  je tarnala Jerica, „ti ne poznaš
mojega moža. Ubil me bo . 44

„Kako pa, da sta se tako sprla ? 44  je tolažila Mana.

„Oh, gospod župnik je prišel k nam, da bi naju po¬
miril. Gašper je pa mislil, da sem ga jaz naprosila, in se
je spravil nad tnene.“

„Oh, to bom pa Gašperju jaz razložila , 44  je dejala
Mana. „Saj je bil gospod župnik najprej pri nas. Ti pa
lepo tiho domov pojdi in potrpi, Jerica, potrpi ! 44

Tako je spravila Mana Jerico nazaj proti domu in
šla potem pomagat Rozali, ki je mirila Gašperja. Gašper
je nekaj časa neumno gledal in osupel poslušal, kako da
se je Mana posvetovala z gospodom župnikom; potem pa
se je obrnil naravnost proti Rožmanovi krčmi.

62

Bric je stal na pragu, pripravljen, če bi bilo treba,
braniti Rozalo; Tone pa je hodil po sobi, srce polno
obupne žalosti.

„Cigan je cigan,“ je dejal Bric, ko se je vrnil v sobo.
„Prav nič bi mu ne škodilo, če bi mu jih nametal kdo
poštenih petindvajset. Joj, s kakšnim veseljem bi jaz udaril!“

Rozala se je tresla od razburjenja; Mana je bila pa
tudi hudo potrta, in dozdevalo se ji je, da je predobro
sodila Gašperja.

„Saj jo bo res ubil," se je hudoval Bric. „Kaj pa je
njemu za enega človeka? Ali ni bil Miha njegov najboljši
prijatelj?"

Janez, pusti, pusti!" je svarila Rozala. „Saj bo Bog
sodil."

Jaz tako mislim,“ je godrnjal Bric, „in kakor mislim,
tako govorim."

Tako žalostnega večera in za tem večerom tako dolge,
bridke noči že zdavnaj ni bil preživel Tone. Kakšno je bil
videl Jerico! Kako se je bila izpremenila bistrooka, rdeče¬
lična, vesela hčerka Kržanova!

To izpremembo je čutila tudi Jerica sama. Saj so ji
trudne noge komaj nosile shujšano truplo. Po vsakem na¬
poru je morala počivati, da si je nabrala moči za novo
delo. Otroka sta hodila za njo, Gašperček zamišljen in
Jerica oplašena, ker sta videla mater vedno žalostno. Tej
pa so plavale mučne misli po temni bodočnosti. Akoravno
se ji je zdela smrt rešitev iz neznosnega dušnega in teles¬
nega trpljenja, se je vendar tudi bala umreti, bala zaradi
otrok. Kaj bosta počeli siroti? Prepuščena sama sebi se
bosta pogubila; če dobosta mačeho, bosta siromaka, ker
ne bosta imela pri očetu zaslombe. In kako sta bila po¬
trebna dobre vzgoje! Sin je že trmast odkimaval, kadar
mu je prigovarjala mati, da mora ljubiti svojega očeta.
Saj se je bil že postavil očetu, da ne bo ubogal, in zaslep¬
ljeni oče se je zagrohotal in ga pohvalil, da je fant, kakor
se spodobi. In ko ga je vprašal, če ga ima kaj rad, je
zaklel otrok, kakor je bil slišal, in rekel, da nič; in oče
se je smejal. Srečni otroci, katerim ni težko spoštovati
svojih staršev!

Materi sta stregla otroka, kolikor sta mogla, ker se
jima je smilila. Spominjala sta se nejasno, da je bilo časi
drugač, da jima je mamica veselo pela, da se je igrala z
njima; a to je bilo davno; sedaj je bilo njeno oko ugaslo,

63

njen glas ubit, in kolikrat so jo oblile solze! Takrat sta
se spogledala otroka; Gašperček je rekel tiho, da mama
zopet joče, in Jerica se je spustila tudi v jok in cepetala
z nogami in vpila, da se mama ne sme jokati, in se ni
dala umiriti, dokler je ni vzela mati v naročje, kjer je
skrila glavo na njenih prsih in tiho ihtela. Materi se je
storilo inako, kadar sta jo gledala oba zamišljena in otožna,
kakor da bi slutila, da je ne bosta več dolgo imela, da
se je morata sedaj nagledati in naljubiti za vse življenje.
In njo je gledal iz otročjih oči nekdanji ljubi obraz, ka¬
kršnega ji je bila naslikala zaljubljena domišljija, zdaj
samo spomin izgubljene sreče. Tako so se stiskali vkup
pri delu, pri jedi, pri molitvi, in kadar sta bila otroka v
postelji in ju je mati odevala, ni nihče vprašal, kje da je
oče; ne sin, ne hčerka ga nista več pogrešila; da je bila
le mama pri njiju; mama je bila vedno doma.

„Mi molimo zmeraj,“ se je obrnila nekoč v postelji
Jerica k bratu, „na čast Mamki božji. Zakaj? u

„Oh, kako si neumna!" je dejal Gašperček. „Ali ne
veš, da je Mamka božja zmeraj doma?“

VII.

V soboto pred sv. Martinom je v Št. Vidu semenj.
Gašper se je odpeljal takoj po zajtrku z doma. Zunaj
vasi je naložil starega Križmana in Tetreva, dva sejmarja,
ki nista izpuščala rada takih prilik; ne- zaradi opravkov,
ampak iz lepe stare navade. Vsak teh treh bi bil tudi hud,
če bi mu bil kdo oponesel nepotrebno vožnjo; za vsak
slučaj pa je še poudarjal Križman, da ne bodo nič zamu¬
dili; zakaj veliko delo je za to leto pri kraju, in kar je
še ostalo, se bo lahko zmašilo. Tetrev je govoril še važneje
in ugibal, ali gre kup pri goveji živini naprej ali nazaj;
zakaj hudo bi bilo, če bi moral rediti človek v izgubo.

„Tvoja goveja živina," je dejal Gašper in udaril po
konju, „je en koštrun in ena mačka. Kaj torej govoriš?“

Jaz pravim, da se živina zajč!" je dejal Tetrev užaljen.

„Časi se zajč, časi se zapije. Kaj hočemo! Takšna je
letina," je miril Križman.

V Št. Vidu so šli zaradi lepšega najprej po semnju
pogledat. Tetrev je povpraševal kmete iz drugih krajev,
koliko da štimajo svojo živino; a preden je priklel kak

64

mešetar, se je vedno izgubil. Potem so šli v krčmo pit in
zabavljat čez slabe čase. Tako so preživeli prijeten dan in
se proti večeru odpeljali domov.

Gašperju se je zazdelo, ko je pripodil do domače vasi,
da je še žejen in da bi se Še rad razgovoril v veseli družbi.
Zapeljal je k Rožmanu na dvorišče in velel hlapcu, da ni
treba izpregati, samo priveže naj konja k ranti in sname
en lac z branovleka.

„Konj se bo prehladil," je dejal hlapec, „ker je ves
moker. “

„Koc vrzi nanj!" je dejal Gašper in lezel od ene strani
z voza kakor Tetrev od druge. Oba sta se obrnila in ča¬
kala, če bo še kdo za njima prilezel; zakaj zdelo se jima
je, da so bili trije.

„Kje pa je Križman?" je dejal Gašper.

„Pa res; Križmana ni," je dejal Tetrev. „Kaj praviš ti,
kje bi ga bila izgubila? Pri Pljuskarju je bil še na vozu."

„Naj leži, kjer hoče," je odločil Gašper. „Kadar se
naspi, bo rekel, da je že takšna letina."

V pivnici je dobil Gašper Brica in še par drugih pivcev.

„Bric, cerkev pojdi pometat!" je pozdravil Gašper, da
bi prehitel Brica z zabavljanjem.

„Čemu?“ je dejal Bric. „Dokler si ti zunaj, ni notri
ne blata, ne smeti."

„Kaj pa Miha? Ali še straši po Stegnah?"

Jaz mislim, da še; sicer bi ti ne hodil tako daleč
naokoli. Enkrat bo že prišel pote."

„Ej, Bric, prej bodo prišli tvoji otroci po tebe."

„To ni nič hudega," je dejal Bric. „Mojim otrokom
je dolgčas, kadar mene ni doma, ker me imajo radi. Tvoji
so pa veseli, če te ne vidijo, ker se te boje kakor živega
vraga."

„0, Gašperček se me nič ne boji. Ta je že skočil vame
kakor maček, ko sem enkrat dopovedaval Jeri, kdo da je
gospodar v hiši."

„Zato te je pa prišel že tudi župnik opominjat."

„0, zdaj sva že zopet prijatelja," seje zasmejal Gašper.
„Davi se mi je dobro posrečilo. Stopil sem malo v cerkev,
in kmalu pride mimo mene — kaj praviš kdo? Sam naš
župnik. Ti ne veš, kako lepo me je pogledal. Zdaj me že
gotovo hvali okrog."

„Hinavec si, Gašper. Grje ravnaš z ženo kakor s psom;
potlej greš pa v cerkev. Če si župnika premotil, ali meniš,

65

da boš Boga tudi? Tvoja žena je tako pri kraju, da bo
še to zimo umrla."

„Torej pripravi sveče, Bric, in namaži jarme pri zvo¬
novih, da ne bodo škripali, ko boš zvonil."

„Ali si ti kak kristjan ?“ je porasel Bric. „Tebi se
ne smili ne žival, ne človek. Če bi bilo v naši vasi toliko
mož, kolikor je klobukov, bi tebe iz vsake poštene družbe
vun vrgli. Miha res ni bilo veliko škoda; Jerice bo pa
škoda, ki jo boš ti umoril."

Med tem prepirom je pobiral Rožman steklenice in
nože po mizi, ker se je bal, da bo planil Gašper na Brica.
Prišla pa je krčmarica in stopila odločno na Bricovo stran.

„Prav imaš, Bric," je dejala. „Kako ravnaš ti, Gašper,
z ženo, to je sramota. Moj mož še mene nikoli ni udaril;
ti pa hočeš vpeljati to cigansko navado."

Jaz plačam," je dejal Gašper, zelen od jeze, se pri-
dušil in vrgel pet kron na mizo.

Težka sopara je legla na vso družbo. Rožman si je
tiho odštel za zapitek in porinil ostanek Gašperju nazaj.
Gašper je pometel denar na tla.

„Bom pa jaz pobral," je dejal Tetrev in se sklonil.
On ni bil nikoli toliko razburjen, da bi izgubil ravnodušno
preudarnost.

Rožman je težko čakal, da bi odšel ali Gašper ali
pa Bric. Tadva pa se nista zmenila za te tihe želje. Gašper
je gledal v tla in klel; Bric, ki je imel svoj sitni dan, pa
je položil debelo pest na mizo in se rotil, da se še nikoli
ni bal Gašperja in se ga nikoli ne bo. Naenkrat je vstal
Gašper od mize, in Bric je srepo uprl vanj oči in stisnil
pesti in ustnice, pripravljen, da ga prestreže. Vsi so mislili,
da se bosta sprijela. Toda Gašper je zapustil s trdimi
koraki pivnico in zaloputnil vrata za seboj.

„Bric, ti si danes težak. Deset centov potegneš," je
dejal Rožman.

„Kaj pa se bojite te kanalje, ki nima nič srca?" je
dejal Bric. „Gašper strahuje samo tiste, ki se ga boje."

Zunaj pa je preklinjal Gašper in kričal na konja, ki
si je bil odpel podbradnik. Žival se je tresla in prhala.
Ko pa se je sklonil Gašper, da bi nateknil lac, in vpil,
da naj se konj prestopi, je udarila zbegana in razjarjena
žival nazaj in zadela gospodarja v trebuh. Gašper se je
zgenil, skremžil obraz in zlezel v dve gube in si tiščal
trebuh. Ves bled je lovil sapo, in mrzel pot mu je stopil

5

Svetloba in senca.

66

na obraz. Oprijel se je voza, kakor bi premišljeval, kaj
storiti. Vzdignil je nogo, da bi zlezel gori; toda ni šlo;
prehudo ga je zabolelo po vsem telesu. Oprijemši je lezel
nazaj v pivnico. Vsi so se ga ustrašili; tako mrtvaško bled
je bil in tako se je opotekal. Sedel je na klop in dejal:
„Meni se zdi, da imam dosti."

„Kaj pa je, Gašper?“ je zakričala Rožmanka. „Ali ti
je slabo?“

„Konj me je usekal," je dejal Gašper.

„Za koga naj grem pa sedaj sveče pripravljat in jarme
mazat, Gašper? Kaj?" je dejal Bric. „Ali še veš, kaj si
rekel ?“

„Pusti me, Bric!" je prosil Gašper.

„Takšnega te ne morem pustiti,“ je dejal Bric. „Tetrev,
primi ga ti na eni strani, jaz pa na drugi, da ga spraviva
domov!"

Naložili so Gašperja z velikim naborom na voz in
ga odpeljali.

Doma sta bila otroka že v postelji; Jerica je še po¬
spravljala po hiši, ko so ji pripeljali moža. Grozno se ga
je prestrašila.

„Konj ga je udaril," je dejal Bric. Gašper se je silil
v smeh, a zastokal je tako bolestno, da se je videlo, kako
se sili. Gašperček se je prebudil, se sklonil v postelji, za¬
čuden gledal in vprašal, kaj da je. Sestrica je spala naprej.

„Oh, po zdravnika, po zdravnika! Kdo se popelje po
zdravnika?" je klicala Jerica.

„Nič zdravnika!" je dejal Gašper in odmigaval z roko.
Kakor se je pregenil, je zastokal. „Samo mir! Jutri bo dobro."

„Mrzle obkladke mu devaj na trebuh, Jerica!" je dejal
Bric. „Morebiti mu bo pomagalo. Če le jetra niso poško¬
dovana. Jutri pridem pogledat, kako da je."

Moža sta šla, in Jerica je ostala pri bolnem možu.
Pripravila je mrzle vode, ovila obkladek in mu ga hotela
položiti na boleče mesto; toda Gašper ni pustil.

„Samo pri miru me pusti!" je dejal in zastokal, in
ko ga je izkušala preprositi, se je začel jeziti. Tako je
bedela Jerica, sama bolehna, celo noč ob njegovi postelji
in poslušala, kako mirno sopeta otroka, kako bolestno
vleče sapo Gašper, kako škrta z zobmi in blebeče v polu-
spanju nejasne besede. Izpreletala jo je groza, in mrazilo
jo je po nenaspanem telesu. Če je količkaj zadremala, jo
je predramil udušeni vzdih. Začela je moliti. Potem pa je

67

premišljevala, kaj se bo razvilo iz te nesreče. Morda se
mož spametuje in poboljša, in to bi bila sreča za vso
družino. Da bi utegnil umreti, ko je bil tako krepak, ji ni
prišlo na misel.

Kako dolga je bila noč! Nihala stenske ure še nikoli
ni slišala tako razločno. Kako glasno je bilo in kar nič
enakomerno, zdaj tiše, zdaj glasneje in časi je zastokalo
in zastajalo, kakor bi se hotelo ustaviti; potem je zopet
hitelo; kazalca pa kakor da bi bila pribita; nikamor naprej.
V zvoniku je bila ura, otožno, kakor da bi se zvon po¬
slavljal, skrivnostno, kakor da bi donelo z onega sveta.
Jerica je naštela dvanajst. Obšel jo je strah, ker je bil
mož tako nemiren in je govoril tako čudno. Pritisnila se
je h Gašperčkovi posteljci, kakor da bi bila tukaj bolj na
varnem. Vsak šum, vsak stok jo je prestrašil. Noge so ji
otrpevale od mraza; leči vendar ni hotela, da ne bi zaspala.
Hvala Bogu! zopet je ena ura v kraju, je vzdihnila, kadar
je slišala uro biti, in v glavo ji je padlo, kako čudno da
je to, da pravijo ljudje tolikrat: Hvala Bogu! zopet je en
dan, en teden, en mesec, eno leto v kraju; nikoli pa še
ni slišala, da bi rekel kdo na smrtni postelji: Hvala Bogu!
življenje je v kraju. In zdelo se ji je, da bi tudi ona ne
rekla tako; saj bi jo zadrževala otroka. Zdaj pa si je želela,
da bi že prešla noč, da bi se že čul kak hrup, kak šunder
iz vasi. K oknu stopiti in odpreti oknico, če se že zaznava
dan, jo je bilo strah, ker se je z grozo spominjala, kako
je gledal Gašper v črno noč. Po dolgem, mučnem bedenju
je začula prvega petelina. Za njim so se oglasili drugi;
oglasila se je živina po hlevih, in kmalu so zaškripale tu
in tam duri, in za tiho nočjo je prihajal glasni dan, ki je
pregnal strahove.

Jerica je pripravljala zajtrk in pazila, da ne prebudi
spečih otrok in moža, ki je omotičen ležal, težko sopel in
tiho poječaval. Nadejala se je, da ga je počitek pozdravil,
in ko bo videl, kako mu streže žena, mu morda oživi hva¬
ležnost nekdanjo ljubezen.

Otroka sta se prebudila, in mati ju je opominjala,
ko ju je oblačila, da naj bosta mirna, ker je oče bolan.
Plaha sta gledala na očetovo posteljo; približati se ni upal
ne sin, ne hči. Gašper je zastokal, odprl oči, pogledal po
svoji družini in zopet zamežal.

„Kak siv obraz imajo ata!“ je dejala hčerka. Sin pa
je silil iz sobe vun.

5 *

68

Jerica je vprašala moža, če mu je kaj boljše.

„Tako," je dejal Gašper.

Jaz ti prinesem gorke juhe, da se okrepčaš. In naj
no pošljem po zdravnika."

Gašper je nagubančil čelo, namrščil obrvi in siknil
skozi zobe: „Nikar me ne jezi!" Potem je zopet zamežal.

Dopoldne je prišel bolnika obiskat Bric.

,,Slab si, Gašper," ga je pozdravil in sedel k njegovi
postelji. „Takšen si v lice kakor okajen zid. Veš kaj,
Gašper? Ti ne boš dolgo; le meni verjemi! Jaz pojdem
po gospoda."

„Tako daleč pa vendar še nisem," je dejal s hro¬
pečim glasom Gašper, ki ga je bila Bricova tolažba neko¬
liko vznemirila.

„Si, si," je dejal Bric. „Saj ljudje te ne bodo posebno
pogrešili, da ti po pravici povem; ampak z Bogom se
spravi, da ne boš imel sitnosti na onem svetu! Kaj pa z
ljudmi? Zastran mene si lahko brez skrbi. Ti nimaš meni
nič odpustiti, jaz tebi nič; midva sva račune sproti porav¬
navala. Ampak Klančarja bi jaz poklical, Toneta, da si
sežeta v roke. Kaj?"

Gašper je nekoliko premišljeval in nazadnje prikimal.

„Kaj pa Rožmana?" je izpraševal Bric.

„Zaradi testamenta, misliš," se je zopet razjezil Gašper.
„Rožmana nič! Tone, če pride."

Bric je šel takoj k Tonetu in mu povedal, kako reven
da je Gašper, kako potrebno bi bilo, da napravi oporoko.
„ Vidva se pa tudi lahko poravnata, če vama gre kaj navzkriž."

Tone je zmignil z rameni, da zaradi sebe nima nič
poravnavati; kar se je pa zadolžil Gašper pri ženi, naj mu
odpusti žena. Vendar je šel z Bricem.

V veži sta srečala Jerico, ki je bila od bedenja in
razburjanja, od skrbi in žalosti tako zdelana, da se je
komaj pokoncu držala.

„Oh, Tone, kako hudo je pri nas!" je dejala in si
obrisala oči. „Nesreča za nesrečo nas zadeva, in še upati
si ne upam, da bo boljše. Gašper noče nobenih zdravil in
nobenega zdravnika."

„Za zimo pride spomlad, za žalostjo veselje," jo je
tolažil Tone. „Nikar ne obupuj, Jerica! Gašper je močan;
njega tudi huda bolezen ne bo podrla."

„Oh, prigovarjaj mu ti, da naj se ne brani zdravnika!
Tebe bo poslušal," je prosila Jerica in ostala zunaj, v

69

kuhinji, ker si je mislila, da bo Gašper Toneta samega
rajši poslušal, in ker je slutila, da si imajo vsi trije še kaj
posebnega povedati.

Ione se je ustrašil Gašperja; tako onemogel, tako
mrliču podoben je ležal pred njim. Gledala sta si nekaj
časa v oči, in Tone je dejal, da mu je hudo, da se je taka
nesreča zgodila. „Toda pogum, Gašper! Tak korenjak pre¬
nese marsikaj, in Bog tudi pomaga, ker se mu otroka
smilita. Kje pa te boli?"

„Okrog pasu," je dejal Gašper.

Jaz bi tudi zdravnika poklical,“ je menil Tone. „Če
drugega ne, človeka vsaj pomiri."

Gašper je stisnil ustnice in odkimal. „Midva nisva bila
zmeraj prijatelja,“ je dejal čez nekai časa in mu podal roko.

„Kaj to!“ je dejal Tone. Jaz sem, že zdavnaj vse
pozabil.“

„Ali veš, kdo ti je ubil psa?“ je začel zopet in po¬
molčal. Jaz. Ti si pa obdolžil nekega drugega.“

„To mi je pa res žal," se je prestrašil Tone. „A tebe
nisem nikoli mislil."

„In potlej so tudi tebe obdolžili," je vzdihnil Gašper,
Judi po krivem.“

„Zastran Miha, misliš," je poprijel Bric, in Gašper
je prikimal. „Kaj ne, da si ga ti ubil, Gašper?" je silil
Bric. „Ali te nisem imel jaz zmeraj na sumu? Poglej,
Gašper, da se jaz nisem motil!"

„Saj si me tudi zmeraj dražil. Ampak nalašč ga nisem
in namena nisem imel."

„Rad verjamem, Gašper/ 4  je dejal Bric. „Tako hudoben
nisi bil, dasi te ni bilo veliko prida. Zdaj se pa pogovorita
vidva sama med seboj!"

Bric je stopil v kuhinjo in dejal: „Ti, Jerica, daj mi
en kos papirja in pero, da bomo nekaj zapisali!"

Jerica je poiskala papir in pero, prepričana, da gre
za oporoko; Bric pa je napisal kar zunaj par vrstic in vzel
potem vse vkup s seboj v sobo.

„Ti, Gašper, glej, jaz sem pa to-le zapisal," je pokazal
Gašperju list, „da bo imel Tone kaj v rokah, če bi ga še
katerikrat obdolžili zaradi tebe."

„Meni ni tega nič treba," se je branil Tone.

„Vem, da ne," je menil Bric; »ampak Gašperju je
treba, da ne bo kdo zaradi , njega trpel. Zmeraj je dobro
če ima kdo kaj pisanega v rokah. Ali ni res, Gašper?“

70

Gašper je srepo gledal, in Toneta je mučil razgovor;
Bric se mu je zdel brezobziren, neusmiljen.

„če ozdraviš, Gašper," je dejal Bric, ki ni hotel od-
jenjati, „doboš papir nazaj. Moja moška beseda. Če pa
umrješ — in saj veš, da smrt nič ne izbira — ti pa ne
more nič škodovati, in tudi potem ga ne pokažem jaz
nikomur, razen če bi bilo treba rešiti Tonetu dobro ime.
Ali ti je tako prav? Kar podpiši, Gašper, da vsaj po smrti
ne boš škodoval poštenim ljudem!"

Gašper je temno gledal; a Bric mu je prigovarjal
tako ljubeznivo in tako goreče, podložil že tudi desko pod
papir in mu stisnil pero v roko, da se Gašper ni mogel
več ustavljati.

„No, vidiš, Gašper," ga je pohvalil Bric. „Reci, če ti
ni zdaj lažje pri srcu! Če pa hočeš, ti pa spiševa zdajle
še testament, da ga kar podpišeš, tako da bodo vse sit¬
nosti pri kraju."

Jutri, jutri," je stokal Gašper, „če ne bo boljše."

„Po gospoda pojdem pa jaz vendar," je tolažil Bric
bolnika, ki je odkimaval, češ, da se še ne mudi. „Mudi
ali ne,“ je menil Bric. „Varna pot je najboljša. Potlej si
brez skrbi, in za tvojo dušo naj se hudič pod nosom obriše.
Ali ni res? Izpovedal si se tako že nama; ampak odvezati
te midva ne moreva."

Bric je spravil papir s podpisom, Tone je še segel
v roko Gašperju in šla sta. V veži pa je dejal Bric, da
pojde po gospoda; zakaj Gašper najbrž ne bo preživel
prihodnje noči.

„Oh, uboga moja otroka!" je vzdihnila Jerica in si
zakrila oči, „kmalu bosta brez očeta in matere!" Čutila
se je tako onemoglo po vseh prestanih dušnih in telesnih
mukah, da ji je ginilo vsako upanje, da bi se mogla še
okrepiti. Tone, ki je poskušal ublažiti Bricove besede, je
trdil, da se njemu Gašper ne zdi še tako slab; prevzela
pa ga je bila tolika ginjenost, ko je videl Jerico tako sla¬
botno, da se niso zdele njegove besede kar nič verjetne.

„Oh, kako bo škoda Jerice!" je dejal Bricu, ko sta
bila zunaj hiše.

Jaz mislim, da bo Gašper umrl," je menil Bric.
„Potlej je Jerica rešena in bo nanovo oživela."

Jaz pa se bojim," je rekel 'fone, „da pojde ona
kmalu za njim."

71

Težko mu je bilo pri srcu, ko je premišljeval to
verjetnost, in tiho se je poslovil od prijatelja, ki se je
odpravljal na pot po gospoda.

Preden se je še vrnil Bric z župnikom, je bil Gašper
že izdihnil. Jerici so zrastle zdaj skrbi in opravki čez glavo.
Pripravljati bi bila morala, kar je bilo treba za pogreb,
opravljati vso hišo, skrbeti za otroka, za družino, za živino,
in sama se je komaj pokoncu držala. Prihiteli sta ji na
pomoč nekdanji prijateljici, ki sta se toliko let ogibali hiše,
Rozala in Mana, in ji odvzeli velik del gospodinjstva. Bric
in Tone sta oskrbela, kar je bilo potrebno za pogreb.

„Ali je dosti pijače pri hiši,“ je vprašala Jerica, „za
tiste, ki bodo čuli pri mrliču ?“

„Ni treba nobenega človeka in nobene pijače, Jerica,"
je dejal Tone. „Čul bom jaz in Mana; druge bomo odpra¬
vili. Takim čuvajem ni za molitev; saj lahko molijo doma
ali v cerkvi; za pijačo jim je in za zabavo, kakor da bi
si prišli norca delat iz mrliča."

Tako se je tudi zgodilo, in pametnim ljudem se je
zdelo prav. Tetrev in nekateri drugi pa bi bili radi čuli in
pili; zato so tudi zabavljali, da se opuščajo lepe stare navade.

Vrhutega je Tetreva še strašilo. Bric, ki se je odpravljal
po sveče za pogreb, je bil naprosil tega moža, ki je v vsej
vasi najbolj utegnil, naj pride namesto njega dan zvonit.

„Če bi se le ne zvonilo tako zgodaj!" se je branil
Tetrev.

„V jeseni, ko ni toliko dela, za eno uro gori ali doli,"
ga je tolažil Bric, tako da ga je pregovoril.

Krsta z mrličem se je bila ponoči prenesla v cerkev,
in zjutraj je prišel Tetrev zvonit. V nos mu je udaril mrtvaški
duh, tako da mu je zagomezelo po vsem životu. Stopil je
par korakov naprej in se spoteknil ob krsto; njegovi lasje
pa pokoncu. Tema, duh, krsta, in zdaj naj človek dan zvoni.
Ko pa je krsta še nekoliko počila, se je Tetrev obrnil in
prekrižal in bežal iz cerkve, kakor da bi šel rajnik s svojo
smrtjo nadenj.

Pogrebci so bili večinoma tega mnenja, da je Gašper
prav storil, da je umrl. Ko je rekel župnik med molitvami:
„Requiescat in pace!“ je odgovoril Bric, ki je stregel: „Deo
gratias!"

„Kako pa odgovarjaš, Bric?" ga je tiho vprašal Rož¬
man, ki je stal zraven njega.

„Ušlo mi je,“ je pošepetal Bric.

72

Tetrev in Križman sta trdila, da bosta zelo pogrešala
Gašperja, ki je bil pošten in dober človek; brez napak pa
tudi onadva nista. „Tako smo od danes do jutri,“ je dejal
Križman. „Trudimo se in delamo, in nazadnje vse vkup
nič ne pomaga. Kaj hočemo? Takšna je letina. “

Drugim se je smilila Jerica, ki je z otrokoma oma¬
hovala za krsto in si brisala oči. Daši je bila veliko pre¬
trpela, je imela dosedaj vsaj nekoliko opore, in zadnji dan
ji je bilo oživelo upanje, da se Gašper izpreobrne. Zdaj
je ostala sama z dvema otrokoma, ki ji ne moreta ne sve¬
tovati, ne pomagati. Mala Jerica je komaj vedela, kaj
da pomeni izprevod; tako brezskrbna je hodila ob materini
roki in gledala na vse strani, župnika, ki je zdaj snel
kapo, zdaj jo dejal zopet na glavo, in Brica, ki se ji
še nikdar ni zdel tako imeniten, in može, ki so nosili.
Gašperček je pobešal oči in stiskal ustnice; solzil se ni,
ker se ni znal še hliniti.

Ko je mlada vdova še nekoliko pomolila ob svežem
grobu, se je vrnila z otrokoma v osamelo hišo. Utrujena
je sedla na klop v veži, stisnila otroka k sebi in zbirala
misli, kako bi se lotila novega dela. Najbolj jo je skrbelo,
v kakšnem stanju da je zapustil mož gospodarstvo.

Če sta namreč mož in žena poštena in pametna,
imata oba natančen pregled vsega premoženja. Mož ne
skriva pred ženo ne svojega denarja, ne svojih dolgov, in
žena ne zapravlja skrivaj in ne spravlja natihem v svojo
skrinjo. Naj umrje potem mož ali žena, bo vdovec ali
vdova dobro vedela, pri čem da je. Če pa ni tega vza¬
jemnega zaupanja, nastanejo po smrti zmešnjave. Oglase
se upniki, o katerih ni prej nikoli nič slišala vdova, in
zahteva se marsikaterikrat vračilo dolgov, katere je bil
mož že poravnal. Zakaj denar je velika izkušnjava, in kadar
gori hiša, pritisnejo tatje, da bi zase kaj rešili in odnesli.

Ni se bila še pomirila Jerica, že je prinesel pismonoš
troje priporočenih pisem, S tresočo roko je potrdila Jerica
prejem in odpirala pismo za pismom. Glasila so se po¬
dobno; povsod sožalje zaradi bridke nesreče, ki je zadela
hišo, in potem prošnja, da naj vdova kmalu poravna, kar
se je bil zadolžil rajni mož, da se izogne sodnemu posto¬
panju; takoj pa naj pripozna ta dolg. Oglasila se je Rož-
inanka, da bi potolažila Jerico; ko pa je odhajala, je omenila
gredoč, da je ostal Gašper še nekaj na dolgu; da se sicer ne
mudi tako hudo; a dobro je vendar, da se stvar ne pozabi.

73

Tolažit je prišel sorodnik Tetrev, ki je tudi namignil,
da je nekoč, kakor se mu zdi, Gašperju, Bog mu daj nebesa!
posodil par goldinarjev, ki si jih je on takorekoč od ust
pritrgal, in da bi bilo lepo, če bi jih vdova vrnila, da bi
rajniku teh par krajcarjev ne zapiralo nebeškega kraljestva.
Potem pa se je požrtvovalno ponudil za variha otrok, češ,
da je sorodnik in da bi ga bil rajnik najbrž sam na smrtni
postelji prosil te usluge, in on, Tetrev, bi ne mogel odreči;
tako rad ga je imel; on bi pa tudi posvetil varovancema
vse svoje moči in ves svoj čas, in časa ima dosti, otroke
pa posebno rad.

„No, Gašperček, Jeriča, pridita!" je klical, „in dajta
roko stričku!"

A naj je vabil še tako "apeljivo, otroka mu nista
zaupala in Jerica tudi ne, ki je menila, da mora vse to še
dobro premisliti.

„Oh, kaj bo še prišlo nad mene!" je tarnala, ko ni
bilo dobiti pri hiši nobenega denarja, stroškov pa že toliko
napovedanih in Bog ve koliko še neznanih. A najprej bo
treba preskrbeti variha. Toda katerega? Oh, ona bi že
vedela; toda kdo si upa prositi tistega, katerega je razžalil!
Kdo sme zahtevati dobroto za krivico!

Popoldne je prišla Rozala, in Jerica ji je potožila
svoje težave.

„To bo vse varih uredil," je menila Rozala. „Ali si
ga že izbrala?"

„Oh, nič ne vem, kam bi se obrnila," je dejala Jerica.
„Kdo bo pa hotel prevzeti, ko je vse tako zmešano! Kaj
praviš ti, koga bi naprosila?"

*„Jaz sem mislila na Klančarja, na Toneta. On je pošten
in razumen človek, ki se bo potegnil za tebe.“

„Samo, če si bo hotel nakopati tolikih sitnosti. In
saj veš, kako je bilo in kaj se je zgodilo. Jaz si ga ne
upam prositi." Vdovi so se udrle solze v spominu nek¬
danjih dni, in kako je zavrgla očetov svet in zakrivila
svojo nesrečo.

„To reč prepusti meni, Jerica!" je dejala Rozala. „Ko-
likor poznam jaz Toneta, se ne bo branil."

Rozala je povedala možu doma, katerega variha da
je nasvetovala Jerici. Jaz sem se bala," je rekla, „da bo
prosila tebe. Težko bi bilo odreči in težko sprejeti, ko
imava toliko svojih skrbi. Pojdi ti k Tonetu in prosi, naj
on prevzame, ki bo laže opravljal ko midva. Jerica je pa

74

grozno slaba; sama kost in koža, in jaz se bojim, da bo
imel varih kmalu dve siroti na glavi.“

Tonetu pa so silile v glavo nove misli. Kako slabotna
da je Jerica, to je bil kar pozabil; videl je samo rešeno,
osvobojeno; obloženo pa s tolikimi skrbmi, da bi jih sama
težko obvladala. Zvest prijatelj bi ji moral svetovati, da naj
si poišče poštenega moža, naj se zopet omoži; za svoja
otroka bi potem laže skrbela, in očimi niso na tako slabem
glasu kakor mačehe. On bi Jerico takoj vzel. Seveda se
je nekoliko postaral, a ona se je tudi.

Na steni je viselo zrcalo, zaprašeno in napol slepo.
Tone ga je skoz več let preziral, zadovoljen, če mu je
pokazalo, kod da naj se brije. Zdaj pa je skrbno obrisal
steklo, potegnil s predpasnikom čez svoj obraz in se po¬
gledal proti luči, če je še za med ljudi. Spomnil se je tudi,
da si je že davno hotel naročiti novo obleko, in preudarjal,
kako bi se dalo vse urediti. Šel je gledat v svojo hranilno
knjižico, koliko da se je že nabralo, in zadovoljen si je opi-
saval, kako se bo razveselila Jerica, ko ji on pove, koliko
da ima prihranjenega denarja in kako lahko bosta skrbela
za otroke. In tako se je zatopil v te misli, da je kar nekako
želel, da bi bila Jerica v prav velikih stiskah, samo zato,
da bi jo on rešil in si prislužil njeno hvaležnost in s hva¬
ležnostjo njeno srce. Ko se je vrnil iz teh sanjarij zopet
k svojemu delu, se mu je zdelo, da dela že za Jerico. Toda
kaj, ko bode treba čakati zaradi tako imenovanega žalo¬
vanja! Kaj pa pomaga žalovanje, če je hiši gospodarja
treba? In za Gašperjem žalovati je huda zahteva. Toda
naj bo, da ne bodo ljudje brusili jezikov.

Prišel je Bric s prošnjo, da naj prevzame Tone va-
ruštvo Gašperjevih otrok.

„Zakaj pa ne?“ je dejal Tone.

„Dobro delo storiš,“ je dejal Bric; „zakaj Jerica je v
velikih skrbeh in ne ve, kam bi se obrnila."

Tone je poklical sestro Mano in ji povedal svoj sklep.

„Prav, Tone,“ je dejala sestra; „meni se tudi smilita
siroti, ki sta brez očeta.“

„Izporoči to Jerici, Janez!" je dejal Tone. „Kadar me
potrdi sodišče, pridem sam doli, da se z njo pogovorim.
Precej ne grem, da ne bodo rekli ljudje, da se ponujam."

„Gašper je ravno prav umrl," je menil Bric, „da ni
še zapravil doma.“

75

„Druščina ga je zapeljala," je dejala Mana. „Kako je
to prišlo, tega jaz ne vem; mislim pa, da prava žena že
kako priveže moža na dom."

„Pravega moža nikoli," je ugovarjal Bric. Jerici pa
se bo odvalil težak kamen od srca, ko ji izporočim, kar smo
se zmenili."

To je bila živa istina; zakaj Jerica ni slepila sama
sebe, da bi bila upala živeti še nekaj let; tako je bila one¬
mogla, tako jo je sapilo in tiščalo v prsih. Čez dan ni
mogla počivati, ker jo je delo priganjalo, ponoči pa so ji
odganjale spanje skrbi, in kadar je zjutraj prepotena vstala,
ni čutila novih moči, samo prejšnjo slabost. Hotela je le
še poskrbeti za svoja dva otroka, preden odide. Preudarjala
je, kako pošten človek da je Tone, ki ne bo iskal svojega
dobička in ne prikrajševal varovancev, zlasti ker je sam
premožen in nima svojih otrok. In morda, in če Bog d&,
se ju bo še spomnil ob svoji smrti. Teh misli se Jerica ni
sramovala, in kdor ve, da tudi pri izbiranju botrov ljudje
ne gledajo samo na pobožnost, ji ne bo zameril.

Premišljevala je tudi, kako bi Toneta zahvalila za
njegovo postrežljivost. Ali naj bi ga povabila na večerjo
in Brica z njim, da bi ta nekako posredoval in gladil pot
od hiše do hiše? Zakaj prve besede po zameri ne stečejo
vedno lahko z jezika; večkrat je treba priprege. Tolažila
se je s premislekom, da tako hud ne more biti Tone; sicer \
bi se branil nadležnega varuštva. Ali naj bi šla sama k
njemu s svojima otrokoma, da bi ju priporočila in prosila,
da naj pozabi, kar se je zgodilo? Tako je premišljevala
in odlašala in čakala, da bi sodišče potrdilo Toneta kot
variha. Medtem je slabela bolj in bolj in nekega jutra ni
mogla več vstati. Otroka sta že skakala po posteljah in se
čudila, zakaj ju mama ne pride klicat. Gašperček je šel
tiho k njeni postelji in jo vprašal, če je že zadosti spal.

„Napravi se, Gašperček! Jaz te bom nekam poslala,"
je dejala mati.

Gašperček je prinesel svojo obleko, da mu je poma¬
gala; potem je pridrobnela Jerica, da ji je mati zavezala
krilce in ji počesala lase. Solze so silile materi v oči; ob¬
jemala je oba otroka in ju izpraševala, če se bosta spo¬
minjala svoje mame. Otroka sta jo začudena gledala, ker
nista razumela pomena njenih besed.

„Ali bosta molila zame?" je vprašala.

Jaz bom," je dejal Gašper, „očenaš."

76

Jaz pa tudi angelsko češčenje, kadar bom znala,“
je pristavila Jerica.

„Gašperček, pojdi zdaj k Bricovi mami in prosi, da
naj pride malo k meni!“

Fantek je stekel k Bricu; hčerka pa je šla deklo
klicat. Jerica je spoznala, da je treba hitro vse urediti, da
je ne prestreže smrt.

„Kaj pa je, Jerica?" se je prestrašila Bricovka, ko jo
je zagledala v postelji.

„Nič posebnega, Rozala,“ je dejala Jerica in ji podala
roko. „Za Gašperjem pojdem in tebe moram zopet nadle¬
govati. Reci ti Janezu, naj stopi do gospoda župnika, da
me pridejo previdet, da ne bo prepozno kakor pri Gašperju.
Ti mi pa postavi semkaj križ in dve sveči in blagoslovljeno
vodo; kar oltarček mi napravi! Pojdi pa še poprej k Tonetu
in prosi ga, naj pride nekoliko k meni in Mana tudi z
njim! Spodobilo bi se, da bi šla jaz k njemu; a toliko časa
sem odlašala, da ne morem več. Kaj ne, da pojdeš precej,
Rozala?"

Rozala se ni obotavljala, ker se ji je zdelo, da se res
mudi. Tone pa se je ravno napravljal na pot k Jerici. Dobil
je namreč od sodišča odlok, da je postavljen za sovariha
Gašperjevima sirotama. Napravljal pa se je skrbno, ker se
mu je zdela pot važna, odločilna za njegovo življenje, in
prav bal se je, kako bo opravil. Kako pa ga je prestrašila
Rozala z novico, da je Jerica zelo slaba in da želi govoriti
ž njim in z Mano! Mana, ki se ji ni bilo treba preoblačiti,
je bila takoj pripravljena.

Med potom se je tolažil Tone z mislijo, da morda

ni tako hudo. Ko pa je zagledal Jerico shujšano in bledo,

se mu je storilo inako, da ni mogel nobene besede izreči.
Molče ji je podal desnico, ki jo je prijela Jerica z obema
rokama, in tudi njej so se udrle solze.

„Oh, ne zameri, Tone,“ je ihtela, „da te nisem prišla
ne prosit sama za variha, kakor bi se bilo spodobilo, in
ne zahvalit se, kakor je moja dolžnost! Saj vidiš, kako se

mi godi, in bala sem se tudi. Ne zameri, Tone, in odpusti,

kar sem ti hudega storila, in ti, Mana, tudi! Saj sem dosti
pretrpela, in najhujše trpljenje je, da moram zapustiti dva
otroka v teh letih, ko si sama ne moreta nič pomagati.“

Mana ji je stisnila roko in menila, da naj bo zaradi
otrok brez skrbi; onadva bosta gledala, da se jima ne bo
slabo godilo.

77

„0h, Jerica, ne govori tako!“ je prosil Tone. Jaz sem
te imel vedno rad in te imam še. Kar je bilo, to je prešlo.“

„Glej, svoja otroka ti izročam! Ali ju boš rad imel?"

„Kakor če bi bila moja," je dejal Tone.

„Gašperček, pojdi k meni!“ je vabila Mana, prijela
dečka za roko in ga vlekla k sebi, ker se je ustavljal.
„Saj si čvrst fant, ves kakor oče, oči, nos, usta."

Tone pa je vzdignil na koleno malo Jerico in ji gladil
mehke lase, in deklica se ni bala, ker je videla mater
pri sebi.

„Velike skrbi sem ti naložila, Tone," je dejala zopet
mati; Joda jaz si nisem vedela drugač pomagati, in na
koga bi se mogla bolj zanesti!"

„Prav, Jerica," je dejal Tone, „ampak ti govoriš tako,
kakor da bi se že hotela ločiti s tega sveta. Morda pa
Bog da, da se zopet na dobro obrne. Samo zaupanja in
poguma ne smeš izgubiti. Ti boš ozdravela, in oba skupaj
bova tako lepo skrbela za Gašperčka in Jerico, da ne bosta
nič pogrešila očeta."

„Oh, le tolaži me, Tone!" se je bridko nasmehnila
ona. „Ti si bil vedno dober in tudi sedaj me nočeš žaliti.
Bog ti povrni tvoj dobri namen; ampak to so besede."

„Če boš sama obupavala," ji je oponesel Tone, „kako
bo boljše? Misli tudi na sebe in ohrani se svojima otro¬
koma! Najprej zdravje, Jerica, potlej bomo pa dalje
govorili."

Zvedavo ga je gledala bolnica, kakor da bi hotela
brati v njegovih očeh, ali govori zares ali jo samo tolaži.

„Po moji smrti preglej ti, Tone," je dejala čez nekaj
časa, „še tisto omaro v hramu! Morebiti dobiš kakšne ra¬
čune ali pobotnice, da ne bo zahteval kdo za svoj dolg
dvakrat plačila. Oh, saj je vse tako zmešano. Lahko bi bilo
vse drugač, in najtežji je tisti križ, ki si ga človek sam
naloži. In potem, Tone," je dodala tiho, „kadar bosta po¬
vpraševala otroka, kakšen jima je bil oče, kakšna mati,
govori lepo in navajaj ju, da bosta molila za starše. Če bi
pa hotela Jerica, kadar doraste, vzeti kakšnega pijanca ali
pretepača, svari jo ti. da odvrneš nesrečo! In zdaj sem
opravila. Z Bogom, Tone, in Mana, z Bogom! Dajta mi še
roko na besedo! Gašperček in Jerica, vidva bosta morala
rada imeti strica Klančarja in teto Mano in ubogati oba,
da bo vaju Bog rad imel in vajina mama tudi. Kaj ne,
Tone, da bbš dober varih? Zavoljo Boga, Tone!"

78

„In zavoljo tebe," je dejal Tone in se obrnil stran,
ker se je sramoval kazati svojo ganjenost.

Mana je vprašala, če ne bi otrok s seboj vzela za čez
dan, da bi imela bolnica več miru.

„Ne, ne," je branila Jerica, „pusti, da se ju še na¬
gledam! Saj nista hudobna. Bog ti povrni, Mana, kar si
meni in kar boš otrokoma dobrega storila!"

Popoldne so Jerico prevideli, in zvečer ji je nekoliko
odleglo. Prišli sta k njej Rozala in Mana, da bi pomagali,
če bi bilo kaj treba. Spravili sta otroka k počitku in sami
nekoliko dremali, nekoliko se tiho pogovarjali. Bolnica je
težko hropla, govorila ni nič.

„Oh, nič ne pomaga," je dejala naenkrat poluglasno
in se izkušala skloniti. „Umrla bom."

„Ali naj zbudim otroka?" je vprašala Mana.

„Ne, ne; naj spita; jaz bom tudi kmalu zaspala. Oh,
ljubi Bog, usmili se mojih otrok!"

Rozala je prižgala svečo in začela z Mano tiho moliti.
Med molitvijo je ugasnila živa luč oči, in zadnja solza je
stekla po velih licih.

Otroka sta mirno spala in gledala morda v sanjah
ljubo mamico zdravo in veselo, kakor v davnih, davnih
časih. Poleg njiju pa se je pripravljal oder za njeno telo,
in kar je bilo odraslih pri hiši, so bili vsi pokoncu, in Mana
je opominjala, da tiho, tiho, da se ne zbudita otroka.

Ko je zjutraj zapel mrtvaški zvon, je Tone že vedel,
kaj da to pomeni. Ker ni bilo sestre doma in nikogar dru¬
gega blizu, se mu ni bilo treba sramovati solz. Sklenil je
roke in premišljeval, kako ga je ogoljufalo upanje prej in
sedaj, kako se mu je dvakrat približala sreča in obakrat
zbežala, kakor bi si norca delala iz njega. Oh, nespametno
upanje in nepotreben nemir! Toliko se je pokazalo solnce,
da se tem teže čuti tema in noč. Spomin mu je še pri¬
klical pred oči ljubo podobo, in zadnje besede drage rajnice
so še odmevale v njegovih ušesih. Tone si je prisegal, da
hoče izpolniti njene zadnje želje in skrbeti kakor oče za
njena otroka.

Gašperčka so bile ženske, ki so hodile sem in tja,
prebudile. Pogledal je izpod odeje in se spomnil, da je
bilo takrat, ko mu je bil oče umrl, ravnotako.

„Tudi mama je umrla," je dejal tiho, se skril zopet
pod odejo in pritajeno ihtel.

79

Jerica pa je zahtevala, ko se je zdramila, da jo mora
mama obleči, in ko so ji pokazali mamico na odru, si je
zatisnila oči in kričala, da naj vstane, da takšne noče
gledati.

Gašper je vstal, se tiho napravil, pristavil stol in gledal
materi v obraz, in oči so se mu polnile s solzami.

„Ali bo mama zmeraj mrtva ?“ je vprašal tiho Bri-
covko, ki je utrinjala svečo. Prišla pa je Mana in pripeljala
s seboj dva Bricova otroka, Janezka in Anko, ki sta ji
pomagala pregovoriti Gašperja in Jerico, da sta se ločila
od ljube mamice.

VIII.

Mana je bila pripravila doma vsem štirim otrokom
zajtrk. Po zajtrku sta razkazovala Bricova dva, ki sta bila
tukaj kakor doma, Gašperju in Jerici Klančarjevo hišo,
sobo in vežo in kuhinjo. Gašperju in Jerici je bilo vse
liOvo in vse zanimivo. Gledali so skoz okna, kako žene
jesenski veter vodene snežinke v šipe, na golo drevje, po
mokrih tleh. Igrali so se z deščicami, ki jih je bila Mana
prinesla iz delavnice, in nekoliko se tudi dolgočasili.

„V delavnici,“ je dejal Janezek, „tam je šele lepo.
Tam so žage, pile, sekire, stružci in vse polno ostružja in
desek. Ne vem, kako je to, da je zaprta.“

Zaklenil jo je bil za seboj Tone, ki je delal težko
delo, krsto za umrlo Jerico, in ni hotel, da bi ga kdo motil
in vprašal, kaj da prenehava in kaj premišljuje. Nobene
še ni sestavljal iz tako lepih desek in nikoli ni gledal s
toliko skrbljivostjo, da bi ne bila ne prenizka, ne pretesna.
Prestrl jo je z mehkim ostružjem, z zelenim smrečjem in
bledim rožmarinom, porošenim z grenkimi solzami.

Gašper in Jerica sta tiščala domov. Jerica je bila ne¬
kako pozabila, da ji je mati umrla; Gašper pa bi jo bil
zopet rad videl. Da bi jima raztresla misli, je peljala Mana
otroke k Bricu, kjer se je družba še pomnožila, kjer se je
videlo zopet mnogo novega in zanimivega; sama je pa dala
prepeljati obe otročji postelji na svoj dom.

Ko sta slišala otroka zvečer, da ne bosta spala doma,
sta bila žalostna. Stisnila sta se skupaj k peči Klančarjeve
sobe, in srce se jima je krčilo v bridki malodušnosti. Jerica
je tiho ihtela, Gašper je gledal zamišljen predse. „Zdajle

80

enkrat,“ je dejal poluglasno sestrici, „bo prišel stric Klančar
pijan domov in bo vpil in klel. Če bo pa hotel tebe udariti,
se kar za mene skrij! Mene ne boli tako hudo.“

Zgenila sta se oba in stisnila tesneje, ko so se začuli
koraki v veži. Prišel je Tone in prinesel na krožniku medu
in zraven črnega kruha.

Jerica, pojdi bliže !* 4  je dejal. „Doboš medu. Ali pa
ti, Gašperček, ti si bolj pogumen; pripelji sestrico!“

Otroka si nista upala; zato je nesel Tone sam vsa¬
kemu kos kruha z medom namazanega. Oba sta vzela in
jedla, in ko je vprašal Tone Jerico, če hoče še, se je bila
že toliko osrčila, da si je oddehnila in prikimala. Po večerji
sta nekoliko molila s Tonetom, potem ju je spravila Mana
spat. Postelji sta imela tako blizu, da sta se lahko dotek-
nila z rokami, če sta jih iztegnila oba. Nekaj minut sta si
nagajala, da jo je eden iztegnil in drugi umeknil; potem
pa sta zaspala.

„Le poglej, Mana!“ je dejal tiho Tone sestri in po¬
kazal speča otroka. „Tako se mi zdi, kakor da bi bila
oživela naša hiša. Kakor dva angelčka, ki sta si polomila
peroti in ne moreta od tal.“

»Skrbi bodo pa tudi,“ je dejala Mana; ne da bi bila
nevoljna; iz navade človek rad potoži.

Tonetu se je zdela Jerica kakor ljubek spomin umrle
matere; Mani pa je bil Gašperček všeč, ki je imel ravno
tak nosek, tako tenke ustnice kakor njegov oče in je tudi
tako svetlo in smelo gledal.

Tretjega dne so zagrebli mlado mater, in vsem po¬
grebcem se je v srce smilila mala Jerica, ki je vpila, da
„ne v jamo, ne v jamo!“ Gašperček je stal bled ob grobu
in pogledoval strica Toneta, kakor da bi prosil pomoči,
in ko je videl, da si ta briše solze, so se udrle tudi njemu
po mehkem licu. Domov grede je rekel sestrici, da ne bosta
mame več videla, in Jerica je žalostna kimala, kako da jo
mora zebsti v grobu in kako jo bo ponoči strah.

O Klančarju so sodili ljudje, da je dober človek, ker
se je tako zavzel za zapuščena otroka; nekateri so pa
menili s Tetrevom, da Tone že ve, zakaj; posestvo, dasi
zanemarjeno in zadolženo, da je še zmeraj lepo, in marsi-
kak varih da si je že lepo opomogel.

Tone se je bil lotil z vso vestnostjo novega posla.
Preiskal in preteknil je vse kote po pisanih zaznamkih,
koliko da je dolgov, če je kaj terjatev in morebiti še kje

81

kak denar. Pregledati je bilo treba vse posestvo in ugo¬
toviti meje; zakaj ob takih prilikah se mejniki rahljajo, in
marsikak poštenjak hoče vsaj par sežnjev takorekoč pripo-
sestvovati in si misli, da bo Boga potem že kako z molitvami
potolažil. Koliko potov je imel Tone k sodišču! S svojim
denarjem je poplačal začasno davke in pristojbine. Pre-
računil je, koliko bo treba dati zemlje v najem, da ne bo
treba najemati predragih delavcev; koliko sme obdržati
živine, ne da bi bilo treba kupovati krmo, in določil je,
koliko da je v gozdu lesa zrelega za prodaj brez škode.
Napravil je dražbo, in tisti, ki so hoteli kupiti prav poceni,
so se jezili, da draži tudi Tone sam. „Nikomur nič ne pri¬
vošči/ 4  so dejali, in ko je nazadnje nekaj sam izdražil, ker
je ponudil največ, so rekli zopet, da bo imel lep dobiček
in da se že vidi, da se kot varih ne bo zapustil.

„Ti, Tone,“ je dejal zato nekega dne Bric, ki je slišal
take govorice, „ali pišeš ti sproti, koliko imaš dohodkov
in koliko stroškov pri svojem varuštvu?“

„0, dohodke pišem,'“ je dejal Tone; „da bi jih le
kaj več bilo! Vsakega krajcarja, ki ga izdam, pa ne bom
zapisoval.“

„Daj, daj!“ je silil Bric. „Pisana reč je zmeraj dobra.
Potreboval boš pri sodišču in tudi pozneje, da se opravičiš.
Saj vidiš, da ni takega poštenja na tem svetu, da bi se ga
natolcevanje ne lotilo, in koder leze polž, ostanejo sline. 44

Bric se je tudi krepko postavljal za svojega prijatelja;
donašal mu pa tega obrekovanja ni, da bi ga ne žalostil.

Otroka sta se privajala novim razmeram. Strica Toneta
se nista več bala, ker ni bil nikoli hud; samo to se je Gaš-
perčku čudno zdelo, da ni prišel nikoli pijan domov. Da
tete Mane nista takisto rada imela, tega je bil nekoliko
kriv preživi spomin rajne matere; vendar sta njeno opo-
minjevanje in poučevanje poslušala kmalu brez težave in
brez zanimanja. Najljubši prostor jima je bila delavnica,
kjer je bilo vse tako lepo navlečeno in toliko deščic in
odrezkov, ki so se dali tako raznovrstno porabiti. Tone je
vedno potrpežljivo odgovarjal, vse lepo razložil in jima
sproti jemal iz rok nevarno orodje, vesel, da ga imata oba
tako rada.

Največje veselje je bilo, kadar sta smela iti k Bricu
ali kadar so prišli vsi štirje Bricovi otroci k njima v vas
Takrat je odmevala vsa hiša od veselega kričanja. Rozala
in Mana sta menili, da v prejšnjih časih otroci niso bili

6

Svetloba in senca

82

tako razposajeni; Bric se je smejal zadovoljen, da so tako
zdravi; Tone pa si je želel v srcu, da bi mogel tudi tako
hitro pozabiti kakor Gašper in Jerica. Kako ponosna je
bila Jerica, da je že marsikatero tudi težko igro razumela,
kako se na primer skrije fižol pod en prst sklenjene pesti,
in zdaj naj kdo ugane, pod katerim da tiči! Še Bric ni
zmeraj ugenil; in kako zmagovito se je nasmejala stricu
Tonetu, ko se je zmotil. Ponudila mu je svojo majhno pest
in dejala, kakor zahteva igra: „Prepelica v prosi.“

„Vun jo iztroši!"

„Pod podom?"

„Pod prstom !“

„Pod katerim ?“

Tone je pokazal in ni ugenil. Stvar ni tako enostavna.

A tudi med otroki se dobe takšni, ki kaze igro. Tak
sitnež je bil Janezek, najstarejši Bricov sin, ki je kmalu
Gašperčka za seboj potegnil. Tema dvema se je že zdela
marsikatera igra preotročja, in Janezek se je ustil, da ne
ugane nihče, pod katerim prstom da ima prepelico. In res
so ugibali vsi zaman. Janezek namreč ni dejal fižola pod
noben prst. Ampak to je sleparija. Anka in Rozalka sta
tudi sitneža pošteno v strah vzeli; po pravici: igrati se
mora zares.

„Tja drugi teden je sv. Miklavž," je dejal Tone Bricu;
„ali pustiš ti Miklavža in parklja v hišo ?“

„Tujih nikoli," je dejal Bric. „Otrok ne pustim pla¬
šiti. Sami se pa doma napravijo, Anka za Miklavža, Janez
za parklja, onadva pa za angela in prirožljajo potem nad
mene in Rozalo."

„Naj bosta pa letos še naša dva zraven," je dejal
Tone, in ko se je poslavljal, je naročal Bricovim otrokom,
da naj pridejo tudi k njemu nastavit; morebiti jim bo
sv. Miklavž tudi pri njem kaj prinesel.

Pred godom sv. Miklavža so se pripravljali otroci celo
popoldne za nastop. Anka je imela lepo pozlačeno škofovo
kapo in palico; Janezek je oblačil star kožuh narobe, da
je bil kosmat in grozovit videti, in Gašperje bil za tistega
angela, ki je žvenkljal, za drugega pa Rozalka. Rajši bi bil
Gašper parkelj, ker se mu je zdela ta vloga najimenitnejša;
toda Janezek ga je poučil, da je še premlad in da ne more
tako strahovito debelo govoriti, kakor se parklju spodobi.
Jerica in Franček sta prišla med občinstvo, Jerica zadovoljna,
da je sploh zraven, Franček pa hud, da ni vsaj angel; zato

83

se je tudi grozil, da ne bo odgovarjal, če ga bo sv. Miklavž
kaj vprašal.

„Te bom pa jaz odnesel,“ je dejal parkelj.

„Ali misliš, da se te kaj bojim?" je napel usta Franček.
Zopet je morala Anka poseči vmes in poučiti trmastega
brata, da tako ne gre, ampak da mora on sv. Miklavžu
odgovarjati, parklja se pa bati.

Šlo je vse po sreči. Tako resno in slovesno je nastopil
sv. Miklavž, tako grozno je rožljal parkelj, da je tudi po¬
gumni Franček svetlo gledal. Jerica pa se je bila stisnila^
k stricu Tonetu in ga trdo prijela za roko, precej vzne¬
mirjena, dasi sta ji šepetala oba angela vsak od ene strani,
da naj se nikar ne boji, ker ji ne bo parkelj nič storil.
Franček je na vprašanje, koliko da je bogov in koliko šest
resnic, tako lepo odgovoril, da sta angela na sv. Miklavža
povelje grdo zapodila parklja, ki je grozil z burklami in
verigo. Nazadnje so dobili vsi jabolk in orehov.

Drugo jutro so šli pogledat, če jim je sv. Miklavž tudi
pri Klančarjevih kaj prinesel, in veseli so videli, da so
dobili tukaj še več.

Janezek pa se je pri vsem tem že zelo premeteno
držal in nekako pomilovalno gledal druge otroke. Ko je
dobil Gašperja samega, mu je začel skrivnostno namigavati
in ga zaupno učiti, kako da je ta reč s sv. Miklavžem; on
da že ve, drugi so pa še preneumni. Razodetje je Gašperja
tako ujezilo, da je hotel stricu Tonetu oponesti, zakaj da
ga goljufa.

„To bi bilo neumno,“ je dejal modri Janezek. „Potlej
nastavljaj ti, kjer hočeš, ne boš nikjer nič dobil. Saj ne¬
umna nisva midva, če se neumna narediva; drugi pa nai
le mislijo, da sva.“

Gašper se je sicer potolažil, vendar ga je spoznanje
zelo razžalostilo, in prav nič se ni zahvalil učitelju Janezku.

Jesen se je bila umeknila zimi. Sneg, ki je bil parkrat
padel za poskušnjo, je nazadnje obležal, pokril ravno polje
po dolini in griče in hribe okrog in pobelil strehe po vasi.
Tone je zatlačil panje z mahom, zamrežil žrela, da niso
izletale čebele, in zadelaval uljnjak proti mrazu. Mazal je
sadno drevje, da ga ne bi glodali zajci, in večkrat na dan
je stopil na Gašperjev dom pogledat, če se živina dobro
opravlja, če ne pušča streha in katero orodje da bo treba
popraviti za spomlad. Gašperja je vzel navadno s seboj,
da je spoznaval deček svoj dom in se privajal svojemu

6 *

84

delu. Spal je Tone vsako noč v Žagarjevi hiši in pozneje
Gašper tudi, da ni ostala hiša zapuščena.

Za božične potice so tolkli otroci orehe pri Klančarju.
Pazili so drug na drugega in Anka na vse, da ni nihče
zobal. Prišel pa je stric Tone in rekel Jerici, da mora po¬
kušati, če niso žaltavi.

„Če bo Jerica, bomo pa mi tudi,“ so se oglasili razen
Anke vsi.

Teta Mana je napravila zopet red in oštela brata na
samem, da pohujšuje otroke.

Potem so prišle jaselce na vrsto. Marsikak pastirec
si je bil v gneči prejšnjega leta polomil roke ali noge;
živinici je bilo treba popraviti ušesa in roge, in na mahu
je ostal še marsikak prazen prostor. Tako so bile jaselce
podobne nekakšnemu ljudskemu preseljevanju. Otroci pa
niso hoteli samo gledati, ampak tudi vedeti, kam da gre
ta pastirec, odkod prihaja drugi, kaj da pravi ta, kaj nese
oni. Kako skrbno so pazili, da se niso doteknili nobenega!
Zakaj pet bi jih bilo padlo, če bi se bil eden spoteknil.

Ko se je rezal poprtnik, so morali skakati od tal ponj;
zakaj kolikor kdo skoči, toliko zraste tistega leta.

Sv. Štefana dan je bilo v domači cerkvi cerkveno
opravilo, ki je dalo mnogo važnega dela Bricu. Popoldne
so otroci sami igrali mašo in pete litanije. Sploh so bile
zanje nedelje in prazniki najveselejši dnevi, ker so se
mogli tudi starejši udeleževati njih iger.

Tepežnega dne so šli Bricovi otroci s šibami nad
Toneta in Mano; Mana pa je bila poslala Gašperja in
Jerico nad Brica. Potem so se začeli, ker so imeli ravno
šibe v rokah, med seboj tepežkati. Tako lepo mirno namreč,
kakor bi bili želeli Rozala in Mana, niso živeli vedno med
seboj. Večkrat jim je prišlo kaj navzkriž. Če je začel kdo
sitnost prodajati ali si lastil kakih predpravic, so skočili vsi
drugi pokoncu, in prepir se ni končal vedno z besedami.

»Kakšni bodo, kadar odrastejo!" se je križala Mana.
Rozala, ki je bila vajena takih prizorov, se ni tolikanj
zmenila. Bric in Tone pa sta dejala, da ni to nič hudega,
če se ne puste strahovati od tovarišev; kako pa bi bilo na
svetu, če bi se ljudje ne upirali krivicam; samo da ni
zavisti in sovraštva in da se za uho založi, kar se pri
igri dobi.

Dan je začel rasti, zima in mraz pa tudi. Drevje se
je sršilo v srebrnem ivju; sneženo polje je jemalo oči pod

85

solnčnimi žarki, in po cesti je škripal sneg pod črevlji.
Pri Žagarju so vozili in žagali in cepili drva, in Tone je
imel mnogo posla z dvojnim gospodarstvom. Zvečer sta
ga pa še nadlegovala otroka, da naj jima kaj pripoveduje.
On ju je pošiljal k teti Mani, češ, da ve ta mnogo več in
lepših pripovedek. Lepo je znal tudi Bric pripovedovati,
samo da je časi vse tako obrnil, kakor da bi sam sebi ne
verjel. Tako je pravil, kako da se je vrag, ki se zna z
božjim dovoljenjem v vsako stvar izpremeniti, izpremenil
nekoč v miš. To miš pa je maček požrl, in zato gleda še
zdaj ponoči iz mačka vrag. Otroci so prav neverno in
nezaupljivo gledali pripovedovalcu v oči, in kmalu je
sprožila ta vražja zgodba vprašanje, ali gleda iz vsakega
mačka vun ali samo iz tistega, ki je tisto nesrečno miš
požrl; in če se tako lahko izpreminja, kako naj človek
spozna, ali ima samo žival pred seboj ali izpremenjenega vraga.

„Čisto lahko,“ je dejal Bric. „Kar se križa boji, je
vse od vraga.“

Daši se je stvar otrokom še vedno neverjetna zdela,
je vendar Franček domačemu mačku, ki je predel pri peči,
pokazal za vsak slučaj križ in nekako oddehnil si je, ko
je maček samo svetlo pomežknil, zbežal pa ni.

Bricovi otroci pa niso vedno utegnili. Tukaj so se
morale že mlade roke uriti in vaditi za poznejše delo.
Anka je že pletla in pomagala materi, Janezek je stregel
očetu, in Rozalka je morala biti povsod pri rokah; samo
Franček je bil samo še na poti. Tudi Gašper se je že učil
tega in onega dela; a zato mu je naredil stric lepe sani,
da se je sankal z drugimi po bregu.

„Poglejta, Gašper in Jerica, kako že dan raste ! 44  je
razlagal Tone. „Vsako opoldne se spne solnce više in
kmalu bo zvečer skoz to okno tukaj pogledalo. Prišel bo
gorak veter od juga, prepodil sneg in mraz in prebudil
polje in travnike in gozde . 44

„Ali zdaj spe ? 44  je vprašala Jerica.

„Seveda. Konec jeseni zadremlje vsa zemlja. Drevje
odvrže listje kakor mi obleko, kadar ležemo, potlej pa zaspi
in sneg ga prekrije z belo odejo; razodet tudi človek ne
more mirno spati, posebno noge mora imeti gorko zavite,
in korenine so drevesu noge . 44

Otrokoma se je to novo in važno zdelo. Zvesto sta
pazila, kako visoko se bo dvignilo solnce opoldne, kdaj
bo popoldne pogledalo skoz okno, in čakala, kdaj da

86

potegne veter od juga in prebudi spečo zemljo. A vse to
je šlo tako počasi naprej, da sta se kmalu naveličala.

Na svečnični praznik so bili Bricovi pri Tonetu.

„Na ta dan,“ je modroval Bric, „pride medved iz
brloga —“

„Kako pa ve, kdaj je Svečnica?" je vprašal Gašper.

„To oznanijo vendar po vseh cerkvah/ 4  je dejal Bric.
„Tako pride na kraj gozda in gleda, dokler ne zazvoni k
maši. Če do tistega časa ni kanilo s streh, pravi, da je že
dobro; zakaj kadar se prikaže cerkovnik, posebno če je
neroden, s kajfežem, že kaplje od sveče."

Otrokom se je ta medved preveč prebrisan zdel;
Rozala je tudi ugovarjala, češ, da je ravno narobe res in
da Bric tega ne ve prav.

„Potem naj pa medved ve," je dejal Tone. Otroci pa
bi bili vendar nad vse radi videli medveda, oddaleč, skoz
okno, kako koraca po snegu iz gozda, kako se spne na
dve noge in gleda po sneženih strehah.

Pustovali so vsi skupaj pri Klančarju in ugovarjali
z besedo in z dejanjem Mani, ki se je opravičevala in
tožila, da se krapi in flancati in špehovka niso posrečili.

„Toliko glejte, otroci," je dejal Bric, „da ne bo
katerega pust pobodel!"

„0, bom tudi jaz gledala," je dejala Rozala in na-
peljavala otroke k igram. Par pustnih šem so bili videli
v vasi in na te so mislili, ko je pripovedovala Mana, da
stoji na pustni dan za vsakim oglom hudobec kakor na
sveti večer za vsakim oglom angel.

Proti zimi, ki je dolgo časa nemotena vladala, pa se
je dvigal isti nasprotnik, katerega je bila pred nekaj meseci
napadla in premagala. Zdaj se je morala sama braniti.
Popihnil je topel veter od juga in začel izpodkopavati zimske
utrdbe. Led se je tajal, in sneg se je umikal iz doline v
gore, in potoki solza so spremljali njegov beg. Toda tako
hitro in brez upora se ni podala zima. Zbrala in uredila
je na begu svoje moči in z burjo in severom udarila na
sovražnika, preden se je bil še vgnezdil. To je bil šum
in hrum, ko ga je gonila iz osvojenih postojank, in ko ga
je bila pregnala, je utrdila nanovo meje svojega kraljestva.
Toda nasprotnik ni odnehal, in v naglici zgrajene utrdbe
ga niso mogle udržati, zlasti ker se je pojavil notranji upor.
Otrpla zemlja se je budila in vstajala; izpodjedala in
odmetavala je nadležno odejo in se začela oblačiti v zeleno

87

in pisano tenčico. Kaj pomeni sv. Matija, ki led razbija,
kaj burja, ki išče Jurija, to so otroci hitro razumeli. Ob
toplih dneh so že hodili po hosti in trgali trobentice in
zvončke. Na talogu in mačkovcu so že dobili strica Toneta
čebele. Večeri pa so bili še mrzli, in marsikak otrok, ki
ni poslušal svarila, se je prehladil in s kašljem vznemirjal
mater Rozalo ali teto Mano.

Pričelo se je delo na polju, kjer so otroci po svojih
močeh že tudi nekoliko pomagali. Novo veselje jim je
prinesel cvetni teden, ko so hodili po leskove šibe, po
mačkovja in bršljana za butare. Potem so prišli na dan
klepetci z enim, dvema, tudi tremi kladivci, ki so lepo in
glasno klepetali, tako da so se jih starejši hitro naslišali,
otroci pa ne. Na veliko soboto zjutraj sta šla Janezek in
Gašper z velikima kosoma posušene gobe po blago¬
slovljeni ogenj, in popoldne so se pričenjali velikonočni
prazniki.

Ali pojde procesija iz cerkve ali ne, to so že več dni
prej važno ugibali, in kateri fantje da bodo nosili bandera,
kateri možje nebo, in vsak je imel že izbran svoj par. Nebo
se je bilo lepo razvedrilo. Pred župno cerkvijo so se zbi¬
rali pražnje oblečeni ljudje, moški na eni strani, ženske na
drugi, posebej možje in mladeniči in dečki in nasproti
žene in dekleta in deklice, tu praznična zbranost, tam
ponosna samozavest ali radovedno, neučakljivo, nezavedno
veselje. Skoz cerkvena vrata je pomolelo veliko bandero,
škrlat in zlato, ki so ga nosili trije fantje na treh drogovih
in ga vzdignili in postavili pokoncu pred cerkvijo, da je
zavihralo v pomladni sapi. S svetlimi očmi so gledali dečki
bandero in mladeniče in požirali sline, in vsak si je tiho
želel, da bi bil tudi tako velik in močan in nosil veliko
bandero. Vse je prevzelo slovesno hrepenenje, ko se je
bandero vzdignilo in zaplapolalo v zraku. Izprevod se je
razvrstil, dečki in mladeniči in možje mirno in dostojno,
mnogo živahneje ženski spol. Za prvim banderom je prišlo
drugo in tretje, vsako pred svojo trumo, potem svetiljke
in pevke in nebo in pod nebom živi Bog; in lesk in blišč
in zvonjenje in žvenkljanje in petje in zelena pomlad in
zahajajoče solnce in žvrgolenje škrjancev visoko pod oblaki
in lastavice, ki so obletavale bandera, vse to vstajenje
okrog in okrog je tako prevzelo duše in srca Gašperju in
Janezku in bratu in sestricam, da so kar onemeli. Zastale
so jim misli, in duše so jim polnila samo čuvstva neskonč-

88

nega veličastva, ki so dvigala srca v sladkem koprnenju
od zemeljskih tal.

Vso pot proti domu so jih navdajala ta slovesna
čuvstva, tako tajnostna in sveta, da jih niso mogli, niso
hoteli obleči v posvetne besede. Molče so hodili kakor v
strahu, da bo razgovor razgnal sladke misli.

Starejši pa so govorili o procesiji, kako krasno da
se je izvršila.

„To se pa res mora reči,* je dejala Rozala, „da ho¬
dijo moški bolj dostojno kakor ženske; tam počasi, mirno
in paroma, pri ženskah pa prerivanje in nobenega reda."

„Ker so ženske pobožnejše,“ je dejal Bric. „Vsaka se
boji, da jo bo Bog prezrl, če se ne prerine zadosti blizu.*

Doma so dobili otroci pirhov in kolača; a ni jim šlo
posebno v slast.

„Trudni so; zato so tako mirni,“ je dejal Tone. Otro¬
kom pa se je zdelo, da razumejo zdaj vse drugač, vse lepše
svojo večerno molitev, in lepe misli, ki so se jim vtisnile
neizbrisno v mehka srca, so se jim prelile kmalu v sladke
sanje. V polusnu je še iztegnil Gašperček roko, da bi objel
angela variha, ki je ležal zraven njega in ga gledal z mi¬
limi očmi rajne matere.

To je bila vesela Velika noč. Vse je bilo tako mirno
in slovesno, po hiši vse pospravljeno in snažno. Ko so se
vračali od maše, je prijel Gašper sestro za roko in jo peljal
na pokopališče.

„Tu leži mama,* je dejal in snel klobuk.

„In tu ata,* je dejala sestrica. Njej je bila podoba
staršev v nekako meglo zavita, da jih ni mogla prav raz¬
ločevati. Drugač Gašper; temu se je še vedno milo storilo,
kadar se je domislil mamice; očeta se pa ni rad spominjal
in ga ni nikoli omenjal. Izmolila sta en očenaš, in Gašper
je dejal, da bo mama enkrat zopet vstala, in vzdihnil.

„Da bi bilo le res,* je dejala sestra. „Ali veš ti kdaj?"

„Tega ne ve noben človek; ampak na sodnji dati
bomo vsi vstali.*

„Da bi bil le že kmalu sodnji dan!" je vzdihnila Jerica.

„Oh, kako si ti otročja!* je dejal Gašper in popravljal
gladke bele kamenčke, ki so obrobljali gomilo.

Tonetu, ki je bil zapazil, da sta šla otroka sama na
grob, se je zdelo to kakor nekak opomin, da morda ne
ravna zadosti ljubeznivo z varovancema, in zbujala so se
mu v spominu poslednja naročila rajne Jerice in zavest

89

svoje odgovornosti. Prav odleglo mu je, ko je videl kmalu
Gašperja in Jerico vesela v veseli družbi.

Praznično se je kmalu oblekla vsa narava. Vrti so
stali vsi v cvetju, in cvetje se je belilo izza vsake hiše,
iz vseh plotov in mej. Tone in Bric sta razlagala, da tam
cvete črešnja, tam jablana.

„Kaj pa ta cvet, Gašper? Poduhaj!" je dejal Bric.

Gašper je poduhal, pogledal nezaupljivo in menil,
da smrdi.

„Že mogoče,“ je dejal Bric. „To je hruška; cvet ne
diši, sad pa vsem ljudem.“

„Tudi les je dober,“ je dejal Tone; „rdečkast, trd, naj¬
boljši od drobnice."

„Tam po Stegnah, poglej, rumen čvet.“

„To je pa dren.“

„Ta je šele trd, ta," je dejal Tone; „za strugarja pa ime¬
niten. No, o Božiču ste jedli drenulje. Ali niso bile sladke ?“

„Tako," je dejala Jerica. „Saj je skoraj sama kost.“

Pod toplimi žarki zlatega solnca se je bujno razvijalo
listje in cvetje, tako da je postala prostorna zemlja skoraj
pretesna; vmes pa so frčale in cvrčale in letale in go me¬
zele drobne živalce, ki jih je bila pomlad privabila k po¬
grnjeni mizi.

„Kaj pa tvoje čebele, Tone? 11  je vprašal nekega večera
Bric. „Ali bodo kmalu rojile?"

„Če ostane lepo vreme,“ je dejal Tone, „te dni enkrat.
V dveh panjih že pojo matice. Gašper jih je že slišal.“

„Saj samo čivkajo," je dejal Gašper, „in nekatere kar
regljajo."

„Ali te je že katera pičila?"

„0, že."

„Mene so že tako opikale," se je bahal Janezek, „da
sem imel glavo kakor bučo; pa se nisem nič jokal."

„Ali misliš ti, da sem se jaz?" se je ponesel Gašper.
Jerica se je pa jokala in zdaj se še muh boji."

„V enem panju jih je že preveč," je pripovedovala
Jerica. „Tiste, ki ne morejo noter, se kar po korušljih zunaj
nabirajo. En panj pa ima, mislim, razpokano brado; čebele
si zatikajo noge, da ne morejo odleteti, in kar tam okrog

brne." 4  v

„Torej le glejta, da nam kak roj ne uide!" je dejal Tone.

„Lani,“ je dejal Janezek, „sem jih jaz z bezgovo briz-
galnico škropil, da niso letele previsoko."

90

Jaz sem pa na koso tolkla, da niso šle predaleč,“
je dejala Anka.

„Velike sitnosti in velika zamuda," je dejal Tone,
„delo za stare ljudi. Jaz jih imam samo za spomin na očeta,
in če mi kak roj uide, ne pojdem za njim."

Drugega dne je pa vendar pripravljal Tone prazne
panje za sprejem rojev. Snažil jih je in drgnil z zelenim
smrečjem in dišečo meliso. Gašper in Jerica sta svetlo
gledala in čakala, kaj da se bo zgodilo. Solnce je pripe¬
kalo, čebele so nemirne letale, in otroka sta hodila nepo-
kojna z dvorišča k uljnjaku in nazaj, Gašper predrzen prav
blizu do čebel, Jerica previdno do gotove razdalje, s trdnim
sklepom, da ne bo mahala, če jo napade kakšna čebela,
in vedno pripravljena prelomiti ta sklep.

Tisti panj, na katerem je bil naslikan petelin, je naj¬
bolj šumel.

„Na petelina glej!" je dejal Gašper Jerici. Jaz grem
po brizgalnico."

Jaz grem pa po rene v kuhinjo," je dejala Jerica,
ki ni hotela ostati sama blizu teh hudih muh. Jaz bom
žvenkljala; to tudi pomaga."

Gašper je prinesel brizgalnico in si pripravil blizu
uljnjaka kobliček vode; Jerica se je postavila z dvema
renama za brata. Čebelam pa se ni nikamor mudilo; samo
šumele so, tako da sta se otroka naveličala in se začela
poditi po trati. Ko pa je šlo na poldne, je v petelinovem
panju vse utihnilo; skoraj vse čebele so se bile poskrile.
Naenkrat pa seje vzdignil šum, in kakor temnosiva leščeča
tekočina so se ulile čebele skoz žrelo.

„Kipi, kipi," je vpila Jerica in cepetala z nogami in
tolkla z renami. „Hitro, hitro! Vse pojdejo črez."

Tone je tekel s panjem, Gašper z brizgalnico nad
roj, ki se je vzdignil, krožil nekaj časa nad uljnjakom in
obvisel kakor živ korušelj na veji nizkega drevesa. Ko so
se pomirile čebele, je nastavil Tone odprt novi panj, udaril
z omelom na vejo in ogrenil skoraj vse čebele; nekatere
je še ometel k drugim ali pa kar z roko pobral. Gašper
je stal prav blizu, in dasi mu je tolklo srce, se je vendar
premagal in ni mahal z rokami. Jerica, ki je stala bolj od¬
daljena, je izgubila ves pogum, ko so jo začele obletavati
čebele. Vrgla je rene na tla in mahala in bežala in čebele
za njo. Ena ji je tako pihnila v rdeče lice, da jo je mraz
izpreletel. Odbila je živalco in tekla in vedno se ji je zdelo,

91

da jih ima ves roj za seboj. Kremžila je obraz, vlekla sapo
skoz nos in pojemala pritajeno. Ko pa je prihitela iz veže
Mana na pomoč z bakrenim korcem za na rano in jo začela
milovati, jo je posilil jok, in hudo se je zasmilila sama sebi.
Teta je izdrla želo, ohladila rano in jo namočila z arniko;
vmes se je jezila na grde živali, ki še domačih ljudi ne
puste pri miru.

„Ali si jim ti kaj storila, Jerica?" je vprašala.

„Nič,“ je ihtela deklica, „samo stala sem tam in bala
sem se.“

„Kaj pa mahaš kakor motoviloP jo je karal brat
Gašper. „Na meni jih je sedelo več ko deset, pa me ni
nobena pičila. Drugič pa nikar zraven ne hodi!"

„Nič se ne boj, Jerica!" je tolažil stric. „Saj bo kmalu
dobro. Čebele se lotijo samo tistega, ki se jih boji. Gaš¬
perja si niso upale napasti.“

A tudi junaka zadene krogla. Čez dva dni je ogre¬
bal Tone zopet en roj, in Gašper je pomagal. Stal je
trdno in moško, odločen, da se ne gane, če bi še tako
frčale sovražne čebele okrog njega. Parkrat se je vendar
nehote prijel za lice in stisnil usta; a rekel ni nič. Iz
boja pa je prišel tako zabuhel, da je eno oko komaj še
vun gledalo. Tako smešen je bil videti, da se mu je Jerica
morala smejati, akoravno se ji je smilil. Gašper pa je bil
prepričan, da ne kazi nobenega junaka rana, dobljena v
bojnem metežu; umeknil se pa vendar ni bil.

Dan je rastel in z dnevom delo doma in na polju. Tone
in Bric sta kosila na Žagarjevih travnikih; sušit sta hodili
tudi Mana in Rozala. Otroci so letali po pokošeni trati
ali hodili ob potoku in gledali, kako se vozijo živahne
ribice po vodi, ali pa iskali po gozdu jagod in gob, po¬
slušali ptiče, opazovali veverico, ki se je skrivala med
vejami, ali zelenega kuščarja, ki je bežal pred njimi in se
jih ravnotako bal kakor oni njega. Kadar pa je prinesla
Mana malico, so sedli vsi skupaj v senco, in otroci so
pripovedovali, kaj so videli in slišali, in povpraševali, če
je zeleni kuščar res tako nevaren, da zleze človeku pod
kožo. Tone in Bric sta razlagala, katerih živali da se je
treba ogibati, katere rastline so strupene, kako se rabi
hrast, smreka, jesen.

^Poglejte, teta, kaj jaz znam!" je dejala Jerica. „Toda
zdaj še ne smete gledati.“ En deteljni list je prislinila na
nohet svojemu palcu, drugi list si je položila na dlan.

92

„Zdajle!“ je dejala in pokazala list na dlani: „Deteljica
v štiri peresa! — Deteljica, pojdi v nebesa!" Vrgla je list
čez ramo in pokazala prazno dlan. »Deteljica, pridi nazaj!"
In list je bil zopet na dlani.

Jaz pa vem, kako ti to delaš,“ je kazil igro Gašper.

„Kako si siten!“ so ga ustavljali drugi otroci. „Ti že
veš, ker ti je bil Janezek povedal; teta pa ni vedela."

Bricovi so hodili pomagat Tonetu iz prijateljstva, in
da so si nekaj prislužili. Gospodinja Rozala je vedela
najbolje, kako morajo biti vsi pridni in varčni, da se
prerinejo skoz težko življenje. Meso je prišlo malokaterikrat
na mizo, vino nikoli. Namigavala je tudi možu, kako da
Tone, ki je mnogo premožnejši, ki nima za nikogar skrbeti,
ne gre nikdar v krčmo. Mož ji je dokazoval, da je to vse
kaj drugega; Tone da lahko stori, kar hoče; on, Janez, pa
je javna oseba in ne more živeti kakor puščavnik; on se
mora seznanjati z ljudmi, in če prinese kam črevlje in mu
postavijo vina na mizo, ali se more braniti?

»Črevlje bi nosil lahko Janezek na dom/ je ugovarjala
Rozala.

„Kako? Če je pa treba povsod kaj umeriti.“

„In kaj bo z otroki ?“

„Počakaj, da odrastejo! Janez bo črevljar in ostane
doma; za Francka se bo že kaj dobilo."

„In potem ostaneta še dve dekleti," je očitala Rozala.

„Prav imaš," je dejal Bric, „Anka in Rozalka. Dobro,
da si me spomnila. Če se ne bosta omožili, ostaneta samici."

„In kako si misliš ti, da se bosta omožili brez dote?"

Jaz res ne vem; ampak za to skrb je še časa."

Rozali se je zdel mož lahkomiseln; zato je s podvojeno
pazljivostjo gledala ona, kje bi se dalo kaj prigospodinjiti.
Otrokom je bilo v hvalo vsako jabolko, vsak oreh, ki ga
je prinesel stric Tone ali teta Mana; kakor čebelice so
obdelavah vrtiček in njivico; kravica jim je bila zaklad,
ki so ga vsi skrbno čuvali, in če se je domača kokoš kam
zatekla, je skočila vsa hiša pokoncu.

»Kdaj bodo pa začeli ti otroci resno delati?" je
vprašala neke nedelje popoldne Rozala, ki je sedela z možem
pri Klančarju in gledala otroke, ki so skakali po trati.

„Naj se še naskačejo in nakriče," je menila Mana.

„Živina, ki se premlada vpreže,“ je dejal Bric, za¬
ostane, in za človeka ni hujšega v mladih letih ko preveč
dela in premalo kruha."

93

„Ampak za pašo," je dejala Rozala, „bi bila Janez
in Gašper vendar že.“

Tone pa je bil teh misli, da za pašo otroci sploh niso
in da jim ni živine v roke dajati, ker ne znajo ž njo
ravnati; potem vidijo na paši marsikaj, kar ni zanje, in en
pokvarjen pastir pohujša deset nedolžnih; otroci da naj
delajo pred očmi svojih staršev, da ostanejo kar najdalje,
kakor se pravi, neumni; črvivo sadje zori najhitreje, in kar
prezgodaj cvete, vse slana pomori.

„Zakaj pa se pojo tako lepe pesmi o veselih pastirčkih?"
je menila Rozala.

„V pesmih je vse lepo," je dejal Tone; „na pašah pa ne.“

„ln božični pastirčki pri jaselcah, kako so ljubki!"
se je vnemala Mana.

„Ali si jih ogledala katerikrat natanko, Mana?" je
dejal Bric. „Saj ni nobenega otroka vmes; sami odrasli
mladeniči in tudi sivobradi možje."

„Takšni so za k živini," je dejal Tone. „Ali veš ti,
Janez, na koga sem jaz mislil, da bi mi pasel? Na Tetreva."

„Na tega lenuha!" se je čudil Janez.

Jaz bi ga rad dela navadil. Vedno pride kaj prosit
in toži, da nima lahkega, pripravnega dela. Paša bi bila
kakor nalašč zanj, da bi mu ne bilo treba kruha stradati."

Tetrev je bil namreč zdaj siromak, ker ni imel nikogar,
da bi se nanj naslonil. Umrl mu je bil Gašper in kmalu
za njim stari Križman, ki se je bil prehladil takrat, ko sta
ga bila Gašper in Tetrev z voza izgubila. Mladi Križman
pa ni bil zatorej; ta je bil priden in varčen, torej pust
človek. Sploh je bil opazil Tetrev, da prijetni ljudje hitreje
mro ko neprijetni in da postaja tako življenje vedno pustejše.

V take žalostne misli utopljen je sedel Tetrev na
klopi pred svojo kočo in preudarjal, kako bi dobil kaj
moke in masti ali vsaj krompirja, ne da bi bilo treba delati.
Na pijačo si že ni upal več misliti in z bridko hvaležnostjo
se je spominjal rajnega Gašperja in dobrodušnega Križ¬
mana. Kaj hočemo! Takšna je letina!

Premotil ga je Tone.

„Sedi, Tone," je dejal Tetrev, „da ti s čim postrežem!"

„Ni treba nič," je branil Tone.

„Treba, treba; samo počakaj malo!" je dejal Tetrev
in izginil izpred hiše.

Preden se je še Tone prav zavedel, je že prinesel
en liter vina in en hlebec kruha od Rožmana.

94

»Jaz ne bom ne pil, ne jedel,“ se je jezil Tone.

Jaz  pa bom/ je dejal Tetrev in se ni legal. »Rožman
je rekel, da upa tebi, in če bi bil naročil vedro vina in
celo peko kruha. Ti plačaš lahko, kadar hočeš; zdaj pa
pijva na tvoje zdravje! Tebi se godi dobro, meni pa slabo;
tako je na tem svetu/

Tonetu je bila na jeziku pikra beseda, da ni on ni¬
česar naročil, da naj torej Tetrev sam pije in sam plača.
Toda s čim? mu je padlo v glavo, in potrpel je.

»Hvala Bogu/ je vzdihnil Tetrev in odrinil izpraz¬
njeno steklenico in pol hleba kruha. »To-le bo še za ve¬
čerjo. Zdaj pa povej, Tone, kaj da bo dobrega/

»Vprašat sem te prišel,“ je dejal Tone, »če bi šel ti
k nam za pastirja. Časa imaš dosti, in delo ni težko.
Gašperjevo živino bi pasel/

»Gašperjevo, praviš ti?“ se je praskal mož za ušesi.
»Malo star sem že in nekako trd v nogah. Ali mi verjameš,
da zjutraj včasih kar vstati ne morem; tako me drži. Sam
sem, zapuščen siromak. Paša je tudi huda reč. Zjutraj rosa
in mraz, opoldne vročina, in živina sitna. Za stare noge
je to težko delo. No, pa pasel bi jaz že; kdo bo pa vračal ?“

»Že vidim, da ne bo nič s teboj/ je dejal Tone, ki
se mu je dozdevalo, da hoče postati Tetrev nekak živino¬
rejski nadzornik.

»Nič se ne boj, Tone! Bo,“ ga je ustavljal Tetrev.
»A stvar se mora premisliti. Prehitro storjena je vselej
izkažena/

Začela sta se pogajati, in nazadnje se je Tetrev toliko
zavezal, da pride drugega dne že h kosilu; samo to je še
prosil, da naj poišče Tone doma kake stare črevlje, ki jih
sam več ne nosi; za pašo in za tisto strupeno roso po
travi pa bi bili dobri.

Od Tetreva je šel Tone, prav malo zadovoljen s svojo
kupčijo, k Rožmanu, da bi poravnal Tetrevov račun.

»Ali samo ta račun, za en liter vina in en hlebec kruha , 41
je vprašal krčmar, »ali tudi prejšnjega?“

»Kakšnega prejšnjega ? 44  se je čudil Tone.

»No, saj sem jaz tudi rekel Tetrevu, da s tem ne bo
nič. On ima namreč pri meni vedno kaj dolga. Večkrat
sem se že zarotil, da mu ne upam nič več; pa zmeraj še
preslepari ali mene ali ženo. Potlej pa išči, kjer nič ni!
in zdaj, ko je prišel po vino, je dejal, da naj njegov stari
dolg kar temu računu pripišem, da pojde vse obenem . 44

95

„0 ne, Rožman. Ta račun poravnam jaz; kar se je
pa prej zadolžil Tetrev in kar se še bo, pa ne. Če mu ti
kaj daš, mu daj v božjem imenu, v mojem nič."

Drugega jutra je že sedel Tetrev za Tonetovo mizo
in svetlo gledal po kotih. Zraven njega na klopi sta kle¬
čala s komolci na mizi na eni strani Gašper, na drugi
Janezek, nasproti pa sta stali Jerica in Rozalka. Vsi so gle¬
dali Tetreva, ki je bil tako majhen in se držal tako ravno,
ki je imel tako drobne oči in tak kljukast nos. Ko pa je
Tetrev z enim očesom zamežal in z drugim pogledal otroke
in jim pomignil z lasmi nad čelom, sta se dečka zasme¬
jala, deklici pa sta zardeli in se obrnili proč.

„No, otročički," je vabil Tetrev, „ali pridete na pašo?
Pridite, pastirčki! Boste videli kako bo kratek čas. Ska¬
kali boste kakor kozlički ali pa vam bom jaz kako lepo
historijo povedal."

Otroci, ki so jim bili doma dovolili, da smejo iti s
Tetrevom na pašo, so se prepričali, da je mož resnico
govoril. Velika, mehka tratina je bila kakor ustvarjena za
letanje in skakanje. Segala je po eni strani do potoka, po
drugi do gozda, v sredi je stal šop košatih jelš, ob potoku
sive vrbe. Tetrev je skrbel, da so mu izkazovali otroci
hvaležnost, ne v besedah, ampak v dejanju. Zdaj je po¬
klical Janeza, zdaj Gašperja: Janezek, glej, glej, sivka
hoče iti v škodo. Vzemi šibo in teci in obrni jo! Škoda
se ne sme delati. — Gašperček, ali ne vidiš, kako se
tamle junca bodeta, kakor dva neumna fantina ob ne¬
deljah pri Rožmanu. Razženi ju! Ti si moj žandar.“ Tako
je prihranil Tetrev sebi veliko potrebnega, otrokom veliko
nepotrebnega pota in marsikako urico je preležal in pre-
dremal na paši.

„Danes bomo pa nekaj drugega naredili," je dejal
ta nadpastir nekega hladnega popoldne, ko se je tiho
vzdigala iz Temenice vlažna megla in se prijemala rume¬
nega listja. „ Gašperček naj ostane tukaj, da bo vračal;
vi drugi pa vsi v gozd in prinesite suhega lesa, kolikor
morete nesti. Bomo naredili ogenj in se bomo greli."

Kmalu so nanosili precejšen kup dračja, tako da jih
je Tetrev pohvalil. „No, Gašperček," je zdaj dejal, „ti pa
povej, čigava da je ona njiva ob robu!"

„Strica Toneta," je dejal Gašper.

„0 ne, Gašperček, tvoja je, samo tvoja in Jeričina.
Lepa njivica in na njivici raste krompirček! Malo pokoplješ

96

pod stebelcem, pa ga dobiš. In kako je dober pečen krom¬
pirček! Oh, kako je dober! Ali bi ga vi radi jedli ? 44

Vsi so se oglasili, da radi.

„Torej pojdite in nakopljite deset krompirjev, toliko, ko¬
likor imajerica prstov na obeh rokah. Bom videl, če znate šteti.“

Vse prstene roke so imeli otroci, ko so kopali krompir.
Dva so bili preveč izkopali in zopet zagrebli, da ne bi
mislil Tetrev, da ne znajo šteti. Tetrevje bil medtem na¬
pravil lepo žerjavico, zakopal vanjo krompir in ga spekel tako
lepo rumeno, da so otroci skakali od veselja in ker jih je
pekel vroči krompir v roke. Tetrevčka so zdaj še rajši imeli.

Tetrev pa se je krompirja hitro naveličal; zahotelo
se mu je priboljška. Otroke, ki so si še želeli pečenega
krompirja, je pomiril z lepo pripovedko o povodnem možu.

„Poglejte na ono stran Temenice ! 44  je dejal in po¬
kazal s prstom mogočen hrast, ki je stal tik nad potokom
in se z grčavimi koreninami krčevito oklepal tal, katera
mu je Temenica potuhnjeno izpodjedala. „Tam pod hrastom
je globok tolmun in krnica, ki je ne more nihče preplavati.
Vsakega potegne vase, in marsikak neumen in predrzen
fant je že tam utonil. Če bi sto vrvi vkup zvezali in na
konec navezali mlinski kamen, pa ne pride do dna. Notri
stanuje povodni mož v velikem gradu, ki je iz samega
stekla. Mize, omare, stoli in postelje v tem gradu pa se
lesketajo od zlata in srebra in dragih kamenov, tako da
človeku oči jemlje . 44

„Ali je že bil kdo notri ? 44  je vprašal Gašper. Drugi
so zamaknjeni tiho dihali, da ne bi preslišali nobene besede.

„Seveda,“ je dejal Tetrev. „Neki priden fantiček je bil
notri, in povodni mož mu je vse razkazal in mu tudi rekel,
naj si vzame dragotin, kolikor hoče. Fant si je napolnil vse
žepe; ampak to se mu je potem utepalo. Zakaj preveč ne
sme vzeti človek, samo kar je prav. Tako so se lakomnemu
fantiču, ravno ko je zopet priplaval na vrh vode, raztrgali
žepi, in dragotine je zopet požrla voda. Samo ena zlata ura
mu je še ostala, prav lepa, cilindrca z dvojnim pokrovom."

„Kakšen je pa povodni mož ? 44  je vprašala tiho Rozalka.

„Tak kakor kak drug človek, samo višji in širši čez
pleča in čez pas, z dolgimi lasmi in lepo brado, po telesu
pa ves zelen kakor kaka žaba ali kuščar . 44

„Ali je kaj hud ? 44  je vprašala Jerica.

„Kakor je; časi je hud, časi dober. F^ridne otroke ima
zelo rad, hudobnih pa ne mara. Zdaj ga že dolgo ni nihče

97

videl; ampak jaz mislim, da je še zmeraj v tolmunu. V
prejšnjih časih je dobil marsikak otrok srebrno ali tudi
zlato uro, dekleta tudi zlat prstan ali uhane in zapestnice.
Rajni Jurjevec je nosil v ušesih uhane murčke, kakršnih
se nikjer ne dobi. Povedati ni hotel nikomur, kje da jih
je bil kupil. Seveda, ker jih ni bil kupil; povodni mož mu
jih je bil dal. O, kdor se povodnemu možu prikupi, ta je
srečen. Ali bi se mu vi tudi radi prikupili ?“

„Pa še kako radi!“ je dejal za vse Gašper, ki se je
sicer bal povodnega moža, še bolj pa je hrepenel, da bi
ga videl.

„Povodni mož,“ je razlagal Tetrev, »ima sam vsega
dosti, rad pa izkuša ljudi, ali so dobrega srca ali ne. Hudo
se mu prikupi, kdor mu prinese o pravem času kaj do¬
brega, kakšno klobaso ali pleče ali kaj Špeha."

„Teta ima v kuhinji na drogu veliko suhih klobas,"
je dejal Gašper.

„Suhe klobase ima povodni mož posebno rad," je
dejal Tetrev.

Jaz mu jih bom en par prinesel," je dejal Gašper
in požrl sline.

„Oh, kako te bo rad imel!"

Jaz bi pa tudi rad imel eno uro, zlato, ali če ni, pa
tudi srebrno."

Jaz pa uhane, ampak ne murčkov," je tiho prista¬
vila Jerica.

„Pri nas," je dejala Bricova Rozalka, »imamo veliko
suhih hrušek in krhljev."

»Suhih hrušek in krhljev ne mara povodni mož," je
povedal Tetrev; »rajši ima posušene češplje ali orehe."

»Kam pa naj prinesem jaz povodnemu možu?" je
vprašal Gašper, ki je že vedel, kaj bo storil.

»Kar meni prinesi, Gašperček!" je dejal Tetrev. »Jaz
bom že poskrbel, da pride povodnemu možu v roke."

Tetrev jih je še lepo poučil, kako morajo biti pre¬
vidni in nikomur nič povedati; sicer bi se povodni mož
razsrdil in enega za drugim za pete v vodo potegnil.

Zamišljeni in razburjeni so prišli otroci zvečer domov.
Jerici so se svetile oči in žarela lica. Ne sedeti, ne stati
ni mogla mirno. Gašper se je hrabro premagoval. Naen¬
krat se je sklonila Jerica k Mani in pošepetala: »Jaz pa
vem nekaj, teta."

»Tiho bodi vendar!' 4  jo je zavrnil brat.

Svetloba in senca.

7

98

„Kaj pa veš, Jerica ?“ je vprašala Mana.

„0 povodnem možu," je dejala Jerica skrivnostno.

„Kako si otročja!" se je hudoval, brat. „ Drugič te ne
vzamemo več s seboj."

„Ali vam je Tetrev kake historije pravil?" je vprašal
Tone. • :  ' • »s

• „ln kako lepe!" je vzdihnila Jerica. „ Gašper bo dobil
najbrž eno uro, jaz pa zlate uhane."

„Kaj pa klepetaš, ti grdoba!" se je jezil Gašper.

„Najbrž jim Tetrev kakšne neumnosti pripoveduje, o
duhovih in strahovih," je menil Tone, ko je bil s sestro
sam. „še tega se manjka, da bi se otroci vsakega šuma
bali in plahi gledali, odkod se bo kaj prikazalo. Tetrevčku
bo treba to prepovedati."

Mirno tiste noči tudi Gašper ni prespal; Jerica pa je
bila še drugega dne vsa razburjena. Nekako plašno veselje
se je bilo razlilo čez sveže lice. Stopicala je za teto, po¬
skušala, če je hram odprt, in vzdihovala, če bi mogla dobiti
kaj masla ali Špeha.

„Čemu pa ti bo, neumni otrok?“ jo je zavračala teta.

„0h, jaz že vem," je vzdihnila Jerica in pomislila,
če ni že rekla morda preveč. Prav žalostna je bila, ko se
je bližal čas, da odide z bratom na pašo, in ona ni še
imela ne masla, ne Špeha.

„Kaj pa ti tukaj počenjaš?" se je zavzela Mana, ko
je zagledala v kuhinji Gašperja, ki je stal na stolu in
snemal z burklami suhe klobase s sajastega droga.

„Za povodnega moža,“ je dejal fant v zadregi in ves
zasopen. ,

Medtem pa je pritekel Bric. „Ta nemarni Tetrev,”
je vpil, „ta slepar, vse otroke mi je izbebil."

„Kaj pa je, Bric?" je pogledal iz delavnice Tone.

Bric je pripovedoval, napol jezen, napol v smehu,
kako so mu hoteli otroci vse predale izprazniti, kjer je
imel shranjene suhe češplje in orehe. „Zdaj jokajo doma
vsi skupaj, ker je mati po vrsti vse pretepla. Jaz bi pa
Tetreva, če ne bi bil dedec tako star."

„In neumen," je dejal Tone.

„Nič neumen, hudoben."

Mana je prijela Gašperja in Jerico za roko in ju pe¬
ljala v svojo sobo, kjer jima je naredila lepo in genljivo
in dolgo pridigo, kak strašen greh da je tatvina in kako
pridejo tatje na tem svetu na vislice, na onem pa v pekel.

99

Jerica je ihtela na ves glas, in tudi Gašper je imel solzne
oči, ko je zatrjeval, da ne bo storil nikoli več kaj takšnega.
Najhujša pokora za vse otroke je bila ta, da je Tone Tetreva
izplačal in zapodil. Pašo je prevzela za nekaj časa Mana.

Zdaj ni bilo več tako prijetno na pašniku. Sicer so
vračali živino še vedno; toda lepih pripovedek ni bilo več,
in če so otroci milo in plaho pogledali proti tolmunu, kjer
je imel povodni mož svoj grad, je bila teta huda in zmer¬
jala je povodnega moža, da naj pride vun, če je res notri.
Otroci bi bili kljubu vsemu strahu radi videli, da bi se
bil prikazal. A ni ga bilo; zbal se je bil tete. Pripovedke,
katere jim je pravila teta, so bile zelo poučne, a ne tako
zanimive kakor Tetrevove. Lepi in dobri so bili njeni angeli,
ampak nekoliko dolgočasni. Najrajši so še peli s teto, ki
je znala mnogo lepih pesmic. Tako so se naučili od nje
radi ali neradi mnogo dobrega; Tetreva pa so se hvaležni
še dolgo spominjali.

IX.

Mana je bila spoznala, da so že otroci silno h grehu
nagnjeni. Zato je ob vsaki priliki in marsikaki nepriliki
goreče svarila, da naj se varujejo greha, ki žali Boga. Če
si je Gašper pri plezanju hlače raztrgal, se je po njenih
mislih že ljubi Bog razsrdil; če je Jerica po nerodnosti
ubila lonec, je bil greh storjen, tako da je posegel Tone
vmes in tolažil skesano Jerico, da ni čisto nič greh, če po
nesreči kaj pobije, ker ni s tem Boga nič razžalila. Oštel
je tudi sestro, naj nikar ne plaši otrok s svojimi grehi.
Jerico boš zbegala; Gašper se bo pa tebi in tvojim
grehom uprl."

Mana pa je imela o vzgoji svoje posebne nazore in
se ni dala zlepa prepričati. Brat ji je očital, zakaj da sili
malo Jerico celo mašo na mrzlem kamenu klečati. „To je
muka, ki jo zasluži kak star grešnik, ne pa nedolžen otrok.
Bogu, ki ima otroke tako rad, to gotovo ni prav, in jaz bi
si ne upal nobenega otroka tako trpinčiti, ker se Bogu smili.“

Mana se je sklicevala na svete može in svete žene,
ki so toliko preklečali in premolili.

„Ampak drugih niso silili,“ je dejal brat. „Ti kleči
sama, kolikor hočeš, in za klečalo še lahko poleno s seboj
vzameš, ampak z otroki imej usmiljenje ! 14

7 *

100

„Če ne kleče, se pa okoli ozirajo,“ je dejala Mana.

»Čemu pa so podobe in slike v cerkvi ? Vendar zato,
da jih ljudje gledajo, in orgle in petje zato, da poslušajo.
Ali naj se otroci cerkve boje? In Bog naj bi bil hud, če
bi se tak otrok v cerkvi malo ozrl! Pojdi no!“

Teta je menila, da bo pa gospod župnik pohvalil
Jerico, če bo videl, kako lepo da kleči in moli.

»Nikar je ne uči hinavščine!" je dejal brat. „Ali veš,
zakaj da hočeta oba otroka vedno z menoj v cerkev iti,
ne s teboj?"

Kako lepo jima je pa tudi Tone spotoma razlagal,
zakaj da ima sv. Katarina kolo, sv. Polona zob v kleščah,
kako lepe konje da jezdita sv. Martin in sv. Juri. Otroka
sta zvesto gledala v cerkvi vse te krasote in se veselila,
da vse umejeta, a vedno sta še kako zanimivo posebnost
opazila, katero jima je moral stric razložiti. Teta pa je
trpela hude dušne muke, ko je videla otroka tako raztre¬
sena; saj nista ogledovala samo podob, ampak celo lustre
in svečnike in mašnika in ministrante. Še sama ni mogla
zbrano moliti, ko je morala vedno otroka gledati in se
zgražati, da nič ne molita.

Toda takšen je bil Tone, in on bo kriv, če se bosta
otroka izpridila. Še hujši od brata pa se ji je zdel v tem
oziru Bric. Ta je kar pratiko vzel v roke in razlagal otrokom,
ki so se gnetli in prerivali ob njegovih kolenih, podobe
in znake. Povedal jim je, kaj da pomeni: Juri, zakuri!
Andrej’c, drv privlejc’! da mašuje sv. Lovrenec v rokavicah,
sv. Jernej že v kožuhu, in skoraj pohujšljive stvari: „Sto-
pimo na dva kola, poglejmo kaj neso! Županovega Martina;
za njim se pelja barigla vina. Tam je taka pipa papa, da
še nikdar ni bila taka." Verske resnice res niso bile Bri-
cove legende; otrokom so pa ugajale. Zvedeli so pa tudi,
kaj je ščip, kaj mlaj in oba krajca, da pomeni slamnik v
pratiki gorko vreme, rokavica mraz, kaj meglo, kaj dež.
Zdaj so začeli paziti, če-bo ugenila pratika vreme. Če je
ugenila, jim je bilo prav; če ne, pa še bolj.

Približalo se je novo šolsko leto in začelo tistim, ki
so se morali zapisati v šolo, greniti sladkosti jesenskega
blagoslova. Po Klancu in po sosednjih vaseh namreč otroci
niso tako hrepeneli po šoli kakor baje po premnogih
drugih krajih. Kar je bilo krotkih in plahih, so se je bali;
pogumni in moški so jo pričakovali trmasto kakor ne¬
izogibno kazen, nekako posledico izvirnega greha. Janezek,

101

ki je imel eno šolsko leto že za seboj, bi se ne bil nič
bal, če ne bi bil prišel pred kratkim v Škocijan drug, nov
učitelj, ki ga Janezek še ni poznal. Gašper in Anka, ki sta
to leto nanovo vstopala, sta bila bolj v skrbeh, zlasti ker
je teta Mana z nauki in svarili oba temeljito pripravljala
na ta prevažni korak v življenje.

Meglenega jesenskega jutra je peljala Mana Gašperja,
Janezka in Anko k popisovanju v šolo in jim gredoč še
budila ljubezen do šole s tako resnim opominjevanjem,
da je postala Anka vsa malodušna. V sobi, kjer se je
vršilo popisovanje, je bilo že precej mater in tudi nekaj
očetov s svojimi otroki. Gašper se je oziral okrog in za¬
gledal v kotu Rožmanovega Pepeta, ki mu je izza hrbta
svoje matere prijazno jezik pokazal. To vedenje Pepetovo
ob takem času, na takem kraju in v taki okolici se je
zdelo Gašperju pogumno in moško in je osrčilo tudi njega.
Stopil je k Pepetu in ga pozdravil.

„Poglej novega učitelja," je šepetal Pepe.

Gašper je pogledal učitelja naravnost in se mu na¬
smejal.

„To je prav, to je lepo," ga je pohvalil učitelj, ki je
vedel kako je treba postopati, da si pridobi srca učencev.
„Šola, ti me veseliš. Kaj ne? Boš videl, kako prijetno bo
v šoli." Pobožal je Gašperja po licih, in fant je zardel,
ker mu božanje ni bilo všeč.

„To sem mu že jaz vse povedala/' je segla Mana
vmes. „Kolikokrat sem mu rekla in tudi tema dvema, da
ne bo nič hudega v šoli; samo poslušati bo treba in paziti
in učiti se. Pridne učence ima tudi učitelj rad."

„Tako je prav,“ je pohvalil učitelj tudi Mano; „pri
težkem in važnem delu vzgoje se moramo vzajemno pod¬
pirati, da ne bo eden zidal, drugi podiral."

„Če ne bo kaj prav v šoli," je dejala Mana, „kar meni
povejte, gospod učitelj! Jaz pridem pa tudi povedat, če bodo
otroci doma nepokorni/ 1

Če bi bili otroci umeli, kakšna zarota da se kuje proti
njim, bi se bili šole seveda še bolj veselili. Razprava pa
bi se bila vlekla še naprej, če bi se poslušalci ne bili
naveličali.

„Dajte no, gospod učitelj!" je dejala Rožmanka, „dajte
no, da pridemo naprej; jaz ne utegnem čakati."

Otroci so se srečno vpisali. Izgubili so precej strahu
pred šolo in se za dobre nauke že nekako utrdili. Gašper

102

f

se je vračal mnogo pogumnejši domov. Jerica mu je pri¬
tekla naproti, ker se je ves čas bala zanj. Z veseljem se
je prepričala, da se mu ni nič zgodilo; samo resnejši in
bolj moški se ji je zdel; umevno, ker je že toliko izkusil.

Gašper se je šole hitro navadil. Dobil je prijetno dru¬
ščino, in vsak dan se je zgodilo kaj znamenitega. Najživah-
nejša med učenci sta bila Rožmanov Pepe in Gladežev
Jožek. Tadva sta priskrbela sošolcem vedno kakšno zabavo.
Pepe je znal imenitno kihati, Jožek je pa metal kroglice
iz papirja tako spretno, da je zadel vsakega, v kogar je
pomeril.

Gašperju sta se pridružila, ko je šel iz šole, oba in
ga vabila, da naj pride, da si bodo igrali roparje.

„Kako pa se to igra?” je vprašal Gašper.

„To je tako,“ je razlagal Jožek. Jaz sem poglavar in
pošljem svoje razbojnike po vrtih, da naropajo jabolk, hrušek,
češpelj. V hosti se potem zberemo, kadar jaz zažvižgam.
Poglej, kakšno piščalko imam! Prava vojaška piščalka. Tam
delimo plen in južinamo in pripovedujemo, kar je vsak do¬
živel, in se dogovorimo za naprej.“

„To pa niste roparji; to ste tatje,“ je segla vmes Anka.

„Tiho no bodi, neumnica,” jo je zavrnil Jožek, „ki ne
veš, kaj je vojna!“

„To vem, da je krasti greh,” se je ustavljala Anka.

„Greh gre v meh, meh poči, in greh vun skoči.“

„Gašper ite pojde v vašo družbo,” je dejala Anka.

„Tebe bo poslušal!“ je dejal Pepe. „Kaj pa hodiš ti
z nami? Pojdi naprej ali pa ostani zadaj! S teboj ne
govorimo.” : » f

„Gašper, nikar je ne poslušaj!” je učil Jožek. „Kaj
pa kaditi ali znaš?”

»Ali znaš ti?” je vprašal Gašper, ki ni bil pripravljen
na tako smelo vprašanje.

Jaz se ne bom nič bahal,” je dejal Jožek. „Pokadil
pa sem enkrat tri cigarete eno za drugo.”

Gašper ga je začuden pogledal. Da je Jožek tak mo¬
žak, tega si on ne bi mislil. Jožek pa je izvlekel iz žepa
zmečkan zavitek tobaka in si začel viti cigareto.

„Poglej, kakšne imam že prste!” je dejal ponosen.
»Vse rjave, od samega tobaka. Dokler se ne privadiš, je
huda. Pepeta pobira, če le eno pokadi.”

’• »Ti, nikar ne laži!” se je jezil Pepe.

»Kje pa dobivaš ti tobak?” se je oglasila Anka.

103

„Kaj tebi mar!" jo je zavrnil Jožek. „Ti mi ga nisi kupila."

Gašperju se je zdel Jožek imeniten človek, in prav
všeč bi mu bilo, če bi ga naučil kaditi; in roparje igrati
bi bilo prijetno, ker bi bilo precej nevarnosti vmes. Toda
naravnost obljubiti, da se pridruži slavnim roparjem, si ni
upal, ker ni vedel, če ga bodo doma pustili.

In prav je storil; zakaj Anka je komaj čakala, da je
povedala doma, kaj da se je zgodilo v šoli in kako je
Jožek zapeljeval Gašperja. Stric Tone je kratko in malo
prepovedal Gašperju hoditi v Jožkovo in Repetovo družbo.

„Tu se vidi, kaj je žena, kaj je mati,“ je dejala Mana.
„Gladež je zelo pameten in moder mož; ampak Jožek nima
več matere, in materino srce premore več kot očetova glava.“

Gašper pa je blagroval natihem Jožka in Pepeta, ki
uživata v polni prostosti svojo mladost. Kdaj naj se pa
on roparje igra? Kadar bo odrastel, kadar bo star? Oh,
kako znajo stari ljudje mladini veselje greniti! Nobena
prošnja ni pomagala Gašperju. Stric je bil neizprosen;
pri teti pa fant še do besede ni prišel; toliko je vedela
povedati svarilnih zgledov o tateh in roparjih, kako je
nekoč eden, ko je stal že pod vislicami, poklical svojo

mater, kakor da se hoče od nje posloviti. Ko je pa reva

mislila, da jo bo sin poljubil, ji je odgriznil nos, češ, da
je ona kriva, da je sin tako zabredel, ker ga ni strahovala
v mladosti. Če bo torej enkrat morebiti Rožmanov Pepe
svoji materi ali Jožek svojemu očetu nos odgriznil, ali naj
ga tudi Gašper teti Mani? Otroci morajo ubogati, in brez
strahu še- mačka ni pridna.

Gašper, ki je uvidel, da se ne d& nič opraviti, se je

vdal v svojo usodo; Anki pa je dolgo pomnil, da ga je

bila zatožila. Kdo se more na žensko zanesti! Gašper je
bil postavil važno načelo, da kar se med učenci zgodi, naj
med učenci ostane. Tudi Janez je bil teh misli; Anka pa
ne, ki je rekla fantoma, naj se vedeta, kakor se spodobi,
potem se jima ne bo treba nič bati. Tej neizprosni nad¬
zornici se je moral Gašper pokoriti. Navadil se je polagoma
rednosti in dela in hitro je napredoval.

Skrbi zaradi šole je bil stric Tone rešen; prišle
so pa druge sitnosti. Oglasil se je Tetrev kot Gašperjev
in Jeričin sorodnik in pripovedoval, kaj da pravijo ljudje,
da drži namreč on fanta pretrdo, češ, ker ima Gašper
vendar lepo posestvo in bi mu ne bilo treba delati kakor
kakšnemu siromaku.

f

104

„Tetrev,“ je dejal Tone, „če bi gospodarji tako malo
delali kakor marsikak siromak, na primer ti, bi morali tudi
beračiti. Vsak gospodar mora preživiti sebe in par takih,
ki nočejo delati.“

„Prav res je to,“ je dejal Tetrev. „Zato tudi jaz tebe
zagovarjam in pravim, da je prav tako. Mlad se mora
človek dela učiti; ali boš starega osla učil? In to pravijo,
koliko da ti fant že zaleže, za enega hlapca, pravijo, in
koliko da ti bo prislužil. Saj veš, kako je. Ljudem ne
ustrežeš nikoli. Ampak ali naj ima varih od svojega
varuštva poleg tolikih skrbi in sitnosti še škodo? Tak
varih bi bil norec. Kako lehko tudi dobe premožne sirote
varihe, in marsikdo si je pri teh skrbeh in sitnostih opomogel,
pravijo ljudje. In zakaj bi si ne, če je po pravici ? pravim jaz.“

„Pusti te marnje, Tetrev, in povej, čemu da si
pravzaprav prišel!“

„Dobro, da si me spomnil. Glej, čisto sem bil pozabil.
Tisti dve jablani na Gašperčkovem vrtu, ki gledata proti
moji hiši, tisti dve če bi jaz smel otresti. Saj jabolka niso
veliko prida, špinclji so ali pa jelške. Z Gašperčkom sem
že govoril, in on mi je rekel: Le otresite, stric! On mi
pravi zmeraj stric, 1  dasi nisem pravzaprav stric; no, pa
saj tudi tebi pravi stric, ki še sorodnik nisi. Torej, le
otresite stric! mi je rekel. Jaz sem si pa mislil, da bom
vprašal še tebe. Za fanta nima nobene vrednosti, meni bi
pa prav prišlo. Ali ne?“

„Ali veš ti, kaj ti bom jaz povedal? Ti pusti mene
pri miru z marnji, fanta pa s prošnjami! Gašper bi zdaj
najbrž vse razdal in ti gotovo vse vzel. Ampak za njega
je to dobro in za tebe to slabo, da nima on zdaj nič
govoriti. Vse to sadje bom jaz prodal. Če ponudiš ti pravo
ceno in našteješ denar, boš tresel, zastonj pa nič.“

„Torej nima Gašper zdaj res nič besede in ga hočeš
ti kar odriniti ?“

„Besede nima zdaj nič; odriniti pa hočem jaz tebe,
ne njega. Če hočeš ti kaj imeti, obračaj se do mene!“

„Prav, Tone; samo da vem. Ali mi verjameš, da nimam
zabele nič več pri hiši? Saj veš, da nočem zastonj; poleti ti
pridem delat, kaj lahkega, kolikor zmore star siromak.“

„Pojdi k Mani; morebiti ima kaj odveč. Te-le odpadke
lesa tudi lehko pobereš. V skladanico mi pa nikar ne hodi
ponoči!“

105

„Tone, to je moral biti kdo drug. Jaz da bi se bil tako
izpozabil! Ni mogoče! Ti se motiš! In ponoči! Ponoči jaz
spim kakor medved. Nepoštenih ljudi je povsod dosti. Ali
hočeš ti, da jaz malo poizvem ?“

„Ni treba. Kar pojdi!“

Tetrev se je nekoliko pomišljal. Zabele je res potre¬
boval, dobrih naukov tete Mane pa ne; presedalo mu je,
da bi 'taka prismuknjena ženska učila starega siromaka,
ki je že toliko izkusil. „No, pa pojdem,“ je dejal čez nekaj
časa. „Ali si ji tisto o skladanici ti povedal ?“

„Mislim, da ne.“

„Prav si storil. Ženske ne znajo presojati takih stvari.“

Tetrev je šel in prepustil Toneta neprijetnim mislim.
Da se bo o njegovem varuštvu vsakovrstno govorilo, na
to je bil pripravljen; vendar ga je zabolelo, ko je to slišal.
Koliko truda in odgovornosti si je bil naložil! Kako prijetno
in brez skrbi bi bil preživel stara leta, če bi ne nosil tega
bremena! Koliko lažja je naloga staršev, katerih ne sumniči
nihče, katere plačujejo otroci s hvaležno ljubeznijo! Kaj pa
bo on dobil za plačilo? Morda pozneje podobno očitanje
od varovancev, kakršno mora zdaj od drugih ljudi poslušati.
Če ju dobro vzgoji, ne bo zasluga njegova; če se mu ne
posreči, bo to v očeh vsega sveta njegova krivda. Da bi
bil le že konec teh težav! A čakajo ga najtežja, najnevar¬
nejša leta. Prav potrla so bila Toneta dobrohotna poročila
strica Tetreva.

„Stric, stric,“ je pritekla v delavnico Jerica, zlezla
Tonetu na kolena in ga objela okoli vratu, »pojdite pomagat! 44

„Kaj pa je, Jerica?“ se je nasmehnil Tone in jo
pritisnil k sebi.

„Teta je huda; in kako je huda! Na Tetrevčka. Ta
siromak se že joka. Dvakrat si je že nos obrisal. Morebiti
bo moral še klečati. Meni se tako smili.“

„No, pa pojdiva na pomoč! Najudveh se teta menda
vendar nebo lotila," je dejal Tone, vzdignil Jerico na roko
in jo nesel v drugi konec hiše, odkoder se je že slišal tete
Mane glas. Zdaj je bil zopet dobre volje. Svetli žarki
otročjih oči, ki so ga tako smešno milo gledale, so bili
razpršili težko meglo. Oh, kako je bila podobna Jerica svoji
materi! Isti svetli lasje in rdeče žametasto lice in topli
pogled srnjih oči. In njemu naj bi bilo žal, da se trudi zanjo!

Tetrev je stal skrušen pred teto Mano in tužno
smrkal.

106

„Malo zabele mu le daj, Mana!“ je dajal Tone, ki
je hotel ustreči Jerici.

„Kdor ne dela, naj ne je, pravi sv. Pavel,'“ se je jezila
Mana. „Ta človek bi samo lenobo pasel.'“

„Krave sem tudi pasel, Mana,"- se je zagovarjal Tetrev.
„Kako bom pa delal, če ne jem, in nezabeljenih jedi ne
prenese moj želodec. Da, ko sem bil mlad; a zdaj sem
star siromak." ■ •

„Usmili se ga, Mana!" je prosil zopet Tone, in Mana
ga je uslišala.

„Tone, ti si dober in pošten človek," je dejal v zahvalo
Tetrev; „Mana je pa trda."

„V mehki zemlji se miši zarede," ga je zavračala
Mana, „med mehkimi ljudmi pa lenuhi."

„Prav huda ženska je to," je godrnjal mož, ko je
nesel v piskrcu zabelo domov. „Rajni Gašperje prav storil,
daje ni vzel; zato se pa zdaj nad drugimi moškimi znaša.
Kakšen jezik ima! Kar pred noge bi ji treščil piskrc z
zabelo vred."

Mana bi bila siromaka Tetreva še delati naučila,
kakor je učila s potrpežljivo vztrajnostjo Gašperja in Jerico.
Na uspehe svoje vzgoje je bila sicer ponosna, prav zado¬
voljna pa nikoli, po pametnem načelu, da denarja in
zadovoljnosti človek ne sme kazati, sicer mu jo ljudje
zmaknejo. Saj so tudi tako poskušali.

„Dobro se redita tvoja varovanca," jo je ustavila nekoč
znanka Neža. „Fant je pravi hrust, in Jerico sem v nedeljo
ogledovala. Saj ji je obleka, ki je bila spomladi nova, zdaj
že pretesna."

„Hvala Bogu!" je vzdihnila Mana, „ne manjka jima
ničesar, in oba rada jesta in rada spita. Ampak težave so,
Neža, težave in sitnosti."

„To ti rada verjamem; ampak da le škode ni, Mana,
škode! Oba sta premožna, in če je voz poln, zmeraj kaj
odpade."

„Kar odpade, Neža, to jaz rada tebi prepustim. Kar
pobirat pridi! Poračunil bo pa Tone s sodiščem, ne s teboj."

„Ej, kako si huda! Ali ne sme človek nobene besede
ziniti?"

„Nobene pregrešne besede, Neža. Glej, jaz pa nisem
takšna, da bi človeka na videz ali na slišanje obsodila.
Ali misliš, da nisem vedela, zakaj da si ti v nedeljo tako
počasi proti domu šla in zakaj je šel že veš čigav Matija

107

tako hitro za teboj? Ampak jaz sem si mislila: kaj to meni
mar? Kar metlo v roke, Neža, in pred svojim pragom
pometaj! Z Bogom, pa se še kaj oglasi!“

-c,- X.

Drugo leto sta šli tudi Jerica in Bricova Rozalka v
šolo. Tehdveh ni bilo treba k učenju nič priganjati, ker
je gnala obe častihlepnost. Brati sta se bili naučili že
poprej iz bratovih abecednikov, ki sta ležala doma vedno
na razpolago, in zdaj nista hoteli zaostajati za bratoma.

Teta Mana pa tudi to leto ni bila odveč. Kakor je
prej pomagala učitelju, tako je priskočila zdaj na pomoč
župniku, ko je pripravljal učenke in učence za izpoved
in prvo sveto obhajilo. Razlagala in izpraševala je doma
katekizem, kazala, kje da so v knjižici izpovedne in ob¬
hajilne molitve, slikala veselje v nebesih in opisovala
peklenske muke. Zdelo se ji je namreč, da je župnik pre¬
malo natančen; zato je morala ona tem temeljiteje obdelati
tvarino.

„V naših časih,“ je dejala, „je bilo to vse drugač.
Joj, kako smo se bali izpovedi! Kje je pa zdaj kaj strahu ?“

Brat jo je zavračal, da naj se nikar ne vtiče v
župnikove stvari, in tolažil je Gašperja in Jerico, da naj se
nič ne bojita; saj vesta, kako hitro in rad da jima on
odpusti, če sta kaj zagrešila; ljubi Bog pa da je še neizmerno
bolj usmiljen; samo žal mora biti človeku, in moško naj
pove; pa je račun poravnan, in na dolg, na greh ni treba
nič več misliti.

Izpraševanje vesti po novih molitvenih knjižicah se
je videlo Mani vse prekratko in prepovršno; to da se mora
vse vestneje vršiti.

Bric je ugovarjal, češ, da še pes čuti, kdaj da se
pregreši; kako prihuljeno pa se plazi okrog gospodarja;
kako stiska rep med noge in si misli, da bi bil le že prestal!
pa naj bi človek ne vedel. „Rmanov Blaž beži pred menoj,
ker mi je dolžan za en par črevljev. Kadar bo plačal, bo
prišel zopet v vas; in tako se tudi marsikdo cerkve ogiblje."

Mani so se zdele take primere pregrešne. Prinesla je
otrokom staro, debelo knjigo, kjer so bile dolge strani
samega izpraševanja velikih in malih grehov. Janezek in
Gašper, ki sta prva dobila knjigo v roke, sta skupaj preštela

108

liste in izprevidela, da vsega tega ne moreta predelati;
ostala sta pri tisti knjižici, iz katere sta molila pri maši.
Rozalka se knjige sploh ni lotila. Jerica in Anka pa sta
bili vestnejši, in zlasti Anka se je kar zatopila v mnogo¬
številna vprašanja. Strahoma je spoznavala, kakšna grešnica
da je. Ali se je katerikrat ozirala ali zasmejala v cerkvi?
Seveda in še kolikratl Kadar seje kak ministrant prevrnil,
kadar je cerkovnik kaj razbil. Kakor začuti boječ nestro¬
kovnjak, če prebira medicinske knjige, vseh bolezni znake
v svojem telesu, tako se je začelo dozdevati Anki, da ima
skoraj vse grehe nad seboj. Kali vsega hudega, ki spe v
človeškem srcu in čakajo ugodne prilike, da poženejo iz
tal, in ki se vendar ne dajo izrvati kakor plevel ne, dokler
ni pognal, te kali so se ji zdele, ko jih je premišljevala,
sami grehi, in grozno jo je vznemirilo to bridko spoznanje.
Drugi se niso bali izpovedi; ona je trepetala in začela
zavidati tovarišem in tovarišicam srčni mir pred toliko
odločitvijo. Kmalu pa se je zavedela, da je to zavidanje
zopet nov greh. Oh, kamor se človek obrne, povsod greh!
Kam naj beži, da bi ušel? Kar obupal bi ubogi grešnik.
Toda obupavanje je zopet greh. Ne, ne, Bog je usmiljen;
saj tudi starši ne čakajo vedno s šibo v roki, kdaj bo
otrok kaj napačnega naredil, in toliko dober je ljubi Bog
gotovo tudi. Toda ali ni to zopet predrzno zaupanje? Tako
se je mučila uboga sirota z debelo tetino knjigo, da si je
iz vsega srca želela, da bi bila umrla kot otrok ali da bi
ne bila prišla na svet, če ni takšna želja že zopet greh.

Izpoved jo je nekoliko potolažila.

„Nocoj pa zgodaj spat, da boste jutri lahko vstali
in se lepo napravili!" je dejal Bric. Teti Mani pa vestnost
ni dala miru; vzela je Jerico in Anko s seboj, da bi ji
vredno pripravila za sv. obhajilo.

„Ti, Anka," je dejala slovesno, „ali si vse povedala?
In ti, Jerica, ali nisi nič zamolčala?" Opisovala jima je
grozo greha, ki si ga nakoplje človek z nevrednim svetim
obhajilom. „0 premišljujta, premišljujta, če se ne skriva.še
kak greh po kotičkih vajinega srca! Jutri se še vse lahko
popravi."

Jerica je v postelji nekoliko premišljevala in kmalu
začela dvomiti, ali je en greh povedala ali ne. Anka pa ni
mogla skoraj vso noč spati. Vrtala in brskala je po svojem
spominu, preplašena od tetinih besed, toliko časa, da je res
izbrskala še nekatere stvari, ki so se ji videle pregrešne.

109

Drugega jutra je že čakala Mana, da spremi otroke
k župni cerkvi. Prijela je z eno roko Jerico, z drugo Anko
in vprašala poluglasno, kako da je, če sta še kaj našli.

„Še en greh sem jaz dobila," je šepetala Jerica, „pa
ne vem, ali sem se ga obtožila ali ne."

„Nič se ne boj! Se boš pa še enkrat,“ je tolažila Mana.

Jaz sem pa dobila še več," je vzdihnila Anka.

„To bom vse jaz uredila," je dejala teta.

Medtem ko so se zbirali dečki in deklice, pražnje
oblečeni, s šopki in venci, praznično ubranih src, v žup¬
nišču, da odidejo v slovesnem izprevodu v cerkev, je pe¬
ljala Mana svoji dve skesani grešnici naravnost v cerkev
k izpovednici, kjer sta pokleknili vsaka na eno stran. Na¬
ročila jima je, naj si še hitro vest izprašata, in šla klicat
župnika.

Župnik, ki je imel z ureditvijo izprevoda mnogo dela,
je najbrž ni bil vesel; toda moral je iti.

Deklici je bilo prav sram pred drugimi otroki, in
Anki je takoj tudi padlo v glavo, da je tako sramovanje
najbrž nov greh. Župnik je pomiril obe grešnici, in Jerica,
ki je bila odločnejše narave, je tudi povedala, kako da jo
je neka ženska — da ne sme tete imenovati, to je vedela
— napotila semkaj.

„Ne poslušaj tiste ženske!" je dajal župnik. „Kadar
dvomiš, vprašaj izpovednika!"

Anka, ki je bila napovedala za vsak slučaj zopet cele
litanije, si niti namigniti ni upala, da jo je kdo drug pri¬
vedel k izpovednici. Obema pa je bila teta izkazila lepi
dan, in Bric in Bricovka sta se doma jezila nanjo in skle¬
pala, da ji o priliki tudi povesta, kar bi se ji spodobilo.
Toda preveč so si bili prijatelji, da bi se ne bala oba zamere.

Teta pa se je s tiho zadovoljnostjo ponašala s svojim
dobrim delom, in kar nič bi je ne bil presenetil župnik,
če bi jo bil prišel osebno zahvalit za tolikanj uspešno
sodelovanje. F^ač res, šola in dom, kjer se vzajemno pod¬
pirata, tam se polaga trden temelj sreči otrok. Žal, da
fantje niso poslušali tete Mane in Jerica samo na videz.
Skrivaj se ji je ta celo muzala, in še na misel ji ni prišlo,
da bi imela to za kak greh; ona je že vedela, koga da
naj vpraša.

Anka pa se je začela vznemirjati pri vsaki malenkosti
in za vsakim korakom in za vsako besedo premišljevati, ali
je greh ali ne. Najvarnejše se ji je zdelo ogibati se tudi

110

nedolžnega veselja, govoriti samo resno in nič čez potrebo,
sicer pa izpolnjevati ves dan z delom in molitvijo. In kako
utrudljiva je bila njena molitev! Vedno ji je prihajalo na
misel, ali je zbrana ali ne, in čimbolj je na to pazila, tem
bolj so se obračale misli od molitve; tako jo je ponavljala
po dvakrat in trikrat v večnem strahu, če ni raztresena.
In to se je godilo, kadar je bila sama in okoli nje vse
tiho! Kaj pa šele v cerkvi! Komaj se je bila zagledala v
kakšno podobo, je že spoznala vsa obupana, da se je zopet
raztresla. Pri peti maši bi si bila najrajša ušesa tiščala, da
ne bi slišala petja. Saj če je bilo lepo ubrano, jo je mo¬
tilo v molitvi; še teže pa ga je preslišala, kadar so pevke
kazile. Najljubše bi ji bilo, če bi bila vsa cerkev tiha in
prazna, brez podob, brez olepšav, brez orgel in petja. Tako
si je ustvarila sirota v napačnem umovanju svojo posebno,
pusto, muke polno, mrtvično pobožnost, polno strahu in
nezaupanja, pobožnost, ki ji ni lajšala srca, ampak ga
stiskala z mučno zavestjo, da ne more, kakor bi morala
in hotela. Časi so jo nadlegovale misli, da bi opustila ves
napor, ko vidi, da je vse zaman, kakor odpove preobložena
žival in se ne zmeni več za nobeno priganjanje, nobeno
trpinčenje. Z največjo silo je odganjala misel, da so zahteve
pretežke in neizpeljive, in vprašanje, ki se ji je vsiljevalo,
zakaj da je ustvarjen človek, če mu je usojeno samo trp¬
ljenje, trpljenje na tem in na onem svetu.

Tako si je bila zagrenila • reva po navodilih dobre
tete Mane vse mlado življenje. Starala se je na duši in na
telesu hitreje od svojih let; učila se je in molila in delala,
samo da bi je ne napadala premišljevanja o grehih.

Navada je pa ta, da čim več in čim rajši kdo dela,
tem več se mu nalaga, in kdor hoče delati za dva, dobi
hitro dobrega prijatelja, ki mu prepusti svoj delež. Otroci
so s svojimi zdravimi nagoni pridno izkoriščali Ankino
posebnost. Da je Anka razdelila mednje, kar je dobila za
god, za sv. Miklavža, za Novo leto, to se jim ni zdelo nič
čudno, in kadar se kateremu ni ljubilo kakega pota storiti,
kakega dela opraviti, je kar Anko naprosil, in če je Anka
količkaj utegnila, ne zaman; saj se ji je zdelo greh, če bi
ne storila tega dobrega dela in ne ustregla. Starša sta po¬
lagoma pregledala bistroumno politiko Ankinih bratov in
sestre in se hudovala na norico, ki razvaja mlade lenuščke,
in pazila sta, da je vsak otrok svoje delo sam opravil.
Toda človek ne bi mislil, kako prebrisani so že otroci,

111

kadar hočejo odložiti kakšno breme na tuje rame; kosali
bi se lahko z najpremetenejšimi uradniki. Tako je imela
Anka vedno polne roke svojega in tujega dela, zadovoljna,
da si varuje ž njim notranji mir in dušno ravnotežje.

Bratoma je bila Anka za postrežbo dobro došla, za
njeno družbo pa nista posebno marala. Držala sta se rajša
Gašperja, ki je imel tudi Janeza in Francka mnogo rajši
kot sestro Jerico. Tako so imeli fantje svoje pogovore, svoje
igre, svoja pota; Anka, Jerica in Rozalka so se morale za¬
dovoljevati s svojo druščino. Če so se jim hotele na poti
v šolo ali iz šole pridružiti, so jih ljubeznivi tovariši celo
proč gonili. To se je Rozalki zelo zamalo zdelo, in ko se
je nekoč celo Franček, ki še v šolo ni hodil, košatil in
repenčil, da ne bo hodil z babami, ga je Rozalka nabila.
Ta okrajšani postopek je ogorčil vse tri fante. Janezek in
Gašper sta vzela objokanega Francka medse in ga tolažila
in klicala Rozalki, da naj se sramuje, da se je spravila na
ubogega otroka, in Franček je pojemal in kričal, da vendar
ne bo hodil z babami.

Spola sta se ločila, če se je kak deček izpozabil in
vprašal Rozalko ali Jerico, kaj da imata med seboj, sta
mu odgovorili, da ni njemu to nič mar; še odločneje so
zavračali dečki vsako bližanje. Da pa Jerici brat ni delal
krivice, zato je skrbel Tone; Bricova dva fanta je mati
krotila. ' :

„Kaj bo, kaj bo!“ je tarnala teta. „Nič radi se nimajo
ti otroci. Gašper nagaja Jerici, in Jerica ga hodi tožit.“

„Kakor pri nas,“ je pritrdila Bricovka. „Anko puščata
pri miru Janez in France, ker je premodra; Rozalki pa
vedno kaj naredita, in kadar ju pride tožit, vpijeta: Kar
se pri igri dobi, se za uho založi. Ampak jaz jima tudi
drugam založim.“

Bric je pa rekel, da tako že svet pelja; kadar odra¬
stejo, bo pa druga; on da je tudi svoji ženi, ko je bila še
majhna, nagajal; nazadnje ga je pa dobila v roke, in zdaj
se mu uteplje.

Dečki so imeli o vrlinah svoje pojme, deklice svoje.
Kdor je najviše skočil, najhitreje tekel, najspretneje plezal,
kdor je že znal plavati ali se ponoči in ob nevihti ni tresel,
ta je bil pravi fant. Da se pa raztrgana obleka ne zašije sama,
da je treba mnogo dela, preden se hiša v red spravi, to
jim ni prihajalo na misel; in da je kosilo in večerja vedno
o pravem času na mizi, se jim je zdel naravni zakon.

112

Otroci so odraščali; starejši so prepuščali svoje igrače
in igre mlajšim, z nekako otožnostjo sicer, a na videz
moško, da se ne bi videli otročji, in nova leta so jim do-
našala novega veselja. Rastlo pa jim je tudi delo po mno¬
žini in teži. Tem bolj so se veselili počitka in zabave. Saj
ne pozna slasti zdravega užitka, kdor ne hodi truden spat
in lačen jest, kdor išče razvedrila brez dela. Vzgajali so
se med seboj sami. Vsak je pisano pogledal, če je tovariš
kaj zahteval, kar bi moral sam storiti; usluga samo proti
uslugi; zastonj ali za lepo besedo nič; vsaka če tudi do¬
zdevna krivičica je spravila peteline pokoncu, in tako so
se polagoma odbrušali ogli in robovi, in vedno bolj se je
oglajalo občevanje. Razvajala jih je s svojo potrpežljivostjo
samo Anka, ki se je vedno bala, da ne bi koga razžalila
ali opustila kakega dobrega dela.

Janez je že pomagal očetu v cerkvi in pri črevljarstvu,
Gašper je delal s Tonetom na polju in oskrboval živino,
Jerica in Rozalka sta se učili kuhati, šivati in hišo oprav¬
ljati; Anka je bila že cela gospodinja. Kadar je bilo na
Gašperjevem posestvu več dela, so pomagali vsi skupaj,
in ker je bilo toliko pridnih rok, je uspevalo gospodarstvo
in gospodinjstvo, in Tone je lahko poplačeval otrokoma
dolgove in popravljal hišo.

„Še dve leti naj bi bil živel Gašper,“ so dejali ljudje;
„pa bi bila njegova otroka berača. Zdaj pa ne bosta; tako
jim gre vse od rok in po sreči.“

Gašperja in Jerico so začeli vaščanje prijazno po¬
zdravljati in vabili so zdaj njo, zdaj njega, naj pride kaj
v vas. Za Bricove otroke, kjer ni bilo druge dote ko glava
in roke, se niso toliko menili. Gašper se je že tudi nekako
čutil. Zadovoljen je primerjal svoje polje in svojo živino
z drugimi in ponosen poslušal priliznjeno priznavanje drugih
gospodarjev, ki se mu je zdelo popolnoma opravičeno. Kdor
nas hvali, se nam zdi vedno odkritosrčen.

„Vi imate pa samo njivico in vrt?“ je dejal nekoč
Bricovemu Janezu, ki je pokimal in sline požrl.

„Ampak naš oče so cerkovnik in znajo črevlje delati, 41
se je ponesel Franček.

„In kako jih znajo delati!“ je pohvalil Tone, ki mu
Gašperjeve besede niso ugajale. „Kdor zna delati in tudi
dela, ta je mož. Vse tvoje polje, Gašper, bi bila sama
goščava, ki bi ne rodila nobenega zrna, če bi ne bilo de¬
lavcev. Kako lepo hišo ima Kržan, kjer je bila tvoja mama

113

doma! Poprej pa je bila Tetrevova, ki živi zdaj v Krža-
novi koči. Kržan je delal, Tetrev počival; oni je spal ponoči,
ta podnevi; eden je pil vodo, drugi vino; eden prodajal,
kar je bilo odveč, drugi kupoval; nazadnje sta pa kar pre-
menjala; eden je šel iz koče v hišo, drugi iz hiše v kočo."

Jaz bom cerkovnik in črevljar," je dejal Janez.

„Kaj pa ti, Franček?" je vprašal Tone. „Ali hočeš ti
k meni priti, da te izučim jaz za mizarja?"

„Pa še kako rad," je dejal France.

Jaz bom pa Gašperjeva gospodinja," je dejala Rozalka.

„Ne govori tako neumno!" jo je tiho posvarila in
stresla za roko Anka.

Jerica je pa rekla, da postane tudi gospodinja in da
je enkrat, ko tete celo popoldne ni bilo doma, vse sama
opravila.

„In kako dobro je opravila!"- jo je pohvalil Tone.
„Trem beračem je dala kruha in vse tri je lepo poučila, da
naj pridno delajo."

Tone pa je resno mislil, kar je govoril. Ko se je raz-
govarjal nekega večera z Bricovima dvema, je vprašal, kaj
da mislita početi s svojima fantoma.

Janez bo moj naslednik," je dejal Bric, „da bo dan
zvonil in skrbel, da ne bodo ljudje bosi hodili. Franceta
bom pa že moral od hiše dati."

„Hudo je to," je vzdihnila žena, „ko bi jih tako rada
vse skupaj doma imela. Zmeraj se bom bala, kako da se
mu godi. Še mladega psa ne da rad človek hudobnim
ljudem."

„Meni ga daj," je dejal Tone, „da se mizarstva nauči!"

„Oh saj res," je pritrdila Rozala. „Pri tebi bo kakor
doma, in ti si tudi njegov boter."

„Potlej gre za par let v Ljubljano, in ko se vrne, se
bom še jaz kaj od njega naučil." Tone je razlagal, da mizar
na kmetih ne more biti samo mizar, ker nima vedno za¬
dosti mizarskega dela; da mora tudi kmetovati, in kako
prijetna da je taka izprememba; zdaj dela pod streho, zdaj
pod milim nebom, in kolik prihranek, če ni treba kupo¬
vati vsega živeža.

Tako je šel Franček od hiše, sicer ne daleč, a vendar
so stopile Rozalki solze v oči, ko sta se prvo jutro ločila.
Razveselila pa se je Jerica, ki je začela takoj razkazovati
Francetu vso hišo; fant je moško odklonil, češ, da je bilo
njemu vse to prej znano ko njej. Postal je namreč zelo

8

Svetloba in senca.

114

samozavesten. Če ga je obiskala Rozalka, se ni utegnil z
njo meniti; če mu je prinesla Jerica malico, je dejal: „Kar
tja postavi!“ ne da bi se ozrl.

„Ali se ti nič ne toži po domu?" ga je sočutno po¬
vpraševala.

„Saj nisem otrok," je dejal France. „Ti, pojdi no
izpod nog, da te ne užagam! Lahko tudi odleti kak iverek,
in ti boš vekala.“

„Ali misliš, da sem jaz tak otrok?" se je obrnila
Jerica in šla, ker se ji je zamalo zdelo.

Pri mizi je sedela Jerica med Gašperjem in Francetom;
toda fanta sta se malo brigala za njo. Gašper je važno
govoril o težki in lahki zemlji, o cepljenju za kožo, o živih
mejah; France pa je mislil, da morajo mizarska dela za¬
nimati vsakega pametnega človeka; a če je pripovedovala
Jerica, koliko piščančkov da ima njena koklja in kako lepo
da so prižani, sta vihala oba nosove. Take otročarije!
Gašper je vendar že za klešče držal, kadar so orali, po¬
dajal snope, odmetaval seno, vozil sam in prijemal poma-
lem že za koso in cepec.

Kako lepo jih je bilo pa tudi videti, kadar so delali
skupaj na njivi ali na travniku seno sušili, čvrsti fantje in
brhka dekleta.

„Mana, ne bo še konec sveta; le poglej jih!" je dejal Bric.

„Koliko težav je bilo pa treba tudi premagati!" je dejala
Mana. „Saj veš, kako zapuščena in zanemarjena sta bila
otroka, ko sem ju jaz prevzela. O molitev pomaga," je
sklenila, v strahu, da se ne bi bila preveč pohvalila. „Pri
vas moli pa Anka za vse; ona je živa svetnica."

„Menda vendar," je dejal Bric, „in kaj bi ne bila!
Ali ni moja hči?"

„Tvoj angel varih."

„Zato jo pa Rozala za menoj pošilja, kadar grem k
Rožmanu."

Anka je znala pa tudi tako okusno prikrojevati obleke
sestri in Jerici, da so se' druga dekleta zgražale nad tolikim
lišpanjem.

„Saj nataknejo nase, kar imajo. Jaz, ki se lahko trikrat
preoblečem, pa imam za delavnik le delavno obleko," je
menila Rožmanova Reza, ki je imela vso omaro polno za¬
mazanih in razcefranih oblačil.

»Pravijo, da so pobožne," je kimala druga, pobožnejša
ženska, ki se je nekako bala, da jo bo Anka v popolnosti

115

prekosila; »ampak to ni prava pobožnost, ki se kaže ni-
čemurno."

Mana pa je bila toliko pametna, da je menila, da ni
treba, da bi hodil pobožen človek umazan po svetu.

„Naši fantje so najbrhkejši,“ je dejala Rozalka in imela
Gašperja v mislih, in Jerica je živahno pritrdila za Franceta.

Fantje so namreč postajali polagoma prijaznejši in
vljudnejši. France je že odzdravljal Jerici, kadar mu je pri¬
nesla zajtrk ali perilo za nedeljo; poslušal jo je, kadar mu
je kaj pripovedovala, in v delavnici mu ni bila več na poti.
Kadar se je njemu ali njej kaj smešnega pripetilo, sta se
oba sporazumno smejala, in pri jedi sta se prepirala, kdo
bo pozneje zajel iz sklede.

„Oh, kako sem nerodna! u  je vzkliknila nekoč Jerica,
ko je zopet nekaj pobila v kuhinji. France je pritekel
pogledat, kaj da se je bilo zgodilo, in kmalu za njim je
prišla Mana.

„Malo sem stopil v kuhinjo," je dejal France, „pa se
je skleda ubila."

„Saj sem jo jaz ubila, ne ti," ga je zavračala Jerica.
Mana je strogo pogledala fanta in deklico.

„Eden izmed vajudveh laže," je dejala resno, „in laž
je greh."

Jaz se ne lažem," je dejala Jerica, in France je umolknil.

„Meni ni toliko za skledo," je dejala teta, »dasiravno
so drage in se dobrih ne dobi lehko, in ti, Jerica, mi boš
vse razbila. Kamor se obrneš, je nesreča. Piskri in sklede
in krožniki se kar tresejo pred teboj. Oh, ko sem bila jaz
tako mlada, kako sem bila urna in ročna! Ampak pamet
in oči je treba vzeti v roke. Ti, France, si se pa zlegal.
Pomisli, kaj bi bilo, če bi zdajle umrl! Glej, da se kmalu
zopet spraviš z Bogom, in trdno skleni, da ga ne boš ni¬
koli več razžalili Ali se kaj kesaš?“

»Seveda se; ko pa ni nič pomagalo," je dejal France.

Jerica mu je takoj odpustila greh in pri prvi priliki
mu je oponesla, zakaj da je tako neumen.

»Ti si neumna," je dejal France. „Zdaj naju je oba
ozmerjala; drugač bi bila samo mene."

Toliko časa sta se prepirala, da se je obema olajšalo
in ogrelo srce. Jerica si je dejala, da je France dober člo¬
vek in moder in priden. Njegovi tovariši že neumno govore
o dekletih in vasovanju; on pa se drži rajši doma in svojih
ljudi. Francetu pa se je zdelo, da je zdaj šele postala prav

8 *

116

prijazna Tonetova hiša, kjer je vedno videl ali slišal ali priča¬
koval veselo Jerico, ki je imela tako čudno svetle in gorke oči.

Gašper se je s posebno ljubeznijo še oklepal Janeza.
Če nista imela vsak svojega dela, sta tičala skupaj in se
po svoje zabavala. Začela sta se junačiti in zabavljati
fantinom. Marsikaterega sta ugnala; marsikateri pa se je
postavil po robu, in nekega večera sta naletela. Hodila
sta široko po vasi in se ozirala, kje bi bil kdo, da bi ga
nahrulila. Sredi ceste je stal moško Rožmanov Pepe.

„Ho, Pepe, suha južina,“ ga je pozdravil Gašper in
se zadel vanj, „ali imaš cesarsko napako, da se ustavljaš
sredi ceste? Ali ne veš, da mora biti cesta prosta?“

Pepe pa ni bil sam. Priskočilo mu je nekaj fantov
na pomoč, in naša dva junaka sta se vrnila precej razbita
domov. Jerica se je hudo prestrašila, ko je zagledala brata
bledega in okrvavljenega; teta je pritekla z vodo in z ar¬
niko in z obvezami in tarnala, da ga bodo še ubili in zakaj
da ne ostaja zvečer doma, koliko strahu in žalosti da ji
prizadeva; Tone pa je fanta dobro oštel in mu dejal na¬
zadnje, da naj prosi Boga, da ne bi orožniki zvedeli, kaj
da se je zgodilo. Gašperju pa ni bilo za bolečine nič; bo¬
lelo ga je le, da je bil stric hud, in bal se je, da ne bi
prišel s sodiščem navzkriž.

Bric se pa ni veliko zmenil za nezgodo svojega sina.
„Prav mu je,“ je dejal Tonetu; „kar je iskal, je dobil. Vem,
da ga še vse boli in da se težko pripogiblje; ampak davi
je moral že dan zvoniti. Anka mu je hotela pomagati, toda
jaz nisem pustil. Naj se nastoče; si bo vsaj zapomnil. V
njegovih letih sicer jaz tudi nisem bil boljši; rad bi pa
videl, da bi se Janez malo prej unesel.“

Bolj kot oče pa se je bala za brata Janeza in tudi
za Gašperja Anka. Od mladih nog so živeli skupaj, skupaj
se igrali, se veselili in žalostili, in zdaj naj se pripeti ne¬
sreča, da ubijejo enega ali drugega. Kolika izguba in kolika
žalost za vse domače! še hujše pa morebiti, če bi onadva
koga ubila. Kar ustavljala se ji je misel na tako grozo, in
strah ji je pretresal mozeg in kosti. In če umrje tak človek
v smrtnem grehu, kakšna nepopisna nesreča, kakšna strašna
odgovornost ubijalcu, ki ne more nikdar več popraviti, kar
je zagrešil, ki mu komaj celo življenje pokore opere krvavi
madež! Prosila in prigovarjala je bratu, naj se ozira vsaj
na sebe, če se ne zmeni za opominjevanje svoje matere,
in nje, svoje sestre, naj se usmili.

117

Janez je ugovarjal, da se človek tako hitro ne ubije,
da namenoma on ne bo nikogar ubil; nesreča se pa lahko
povsod zgodi. Toliko se je vendar vdal, daje napol oblju¬
bil, da napadal on ne bo; seveda, če napade kdo njega
ali Gašperja, to je druga reč.

Zdaj je bilo treba pregovoriti še Gašperja. Prav željno
je čakala Anka ugodne prilike, da bi na samem z njim
govorila; zakaj bala se je, da bi je v družbi ne poslušal;
zadeva pa je bila važna in nujna, ker je šlo za brata in
za Gašperja, ki sta ji bila oba ljuba in draga.

Nekega večera se je vračala iz cerkve, ko ji pride
kakor nalašč Gašper naproti. Oddaleč jo je fant spoznal,
in oko se mu je zasvetilo. Saj so Anko vsi ljubili in spo¬
štovali; on pa menda najbolj; takšna milina jo je ozarjala,
taka dobrota je dihala iz mladega, nezavedno lepega obličja.

»Pozdravljena, Anka!“ je zaklical Gašper vzradoščen
in ji hitel naproti.

„Vsa sem zasopena, ker sem hitro hodila,“ je dejala
Anka, in žametaste vejice so ji obsenčile žarne oči. Pove¬
dala mu je, da je že dolgo želela z njim govoriti, da ga
posvari, naj ne hodi v slabe družbe, naj ne dela veselja
sovražnikom, prijateljem pa žalosti; kako da je vse domače
in njo posebno bolelo slišati, da se je bil tako izpozabil,
da se je pretepal na vasi; naj pusti nesrečno prepiranje
vsem tistim na ljubo, ki ga ljubijo, ki bi bili vsi nesrečni,
če bi on koga ubil ali kdo drug njega.

Gašper je zvesto poslušal in izkušal ujeti oči, ki so
se svetlikale izpod trepalnic, da bi bral iz njih, ali je v
resnici huda nanj.

„Oh, Anka,“ je dejal, „verjemi mi, da mi je najbolj
žal, če sem tebi prizadel s svojo neumnostjo kakšno bridkost.
Tebi na ljubo se bom spametoval."

„če bo le res, Gašper," je dejala mehko.

„Tu moja roka!" Prijel jo je za roko in iskal besed,
svetlih, prazničnih besed, ki bi mogle opisati, kar je čutil.
„Anka, ti si tako dobra," je dejal, „in ko bi ti vedela, kako
te imam jaz rad! Bolj ko vsakega drugega človeka na svetu.
Glej, ne očeta, ne matere nimam; domače imam rad in jih
spoštujem, tako kakor tebe pa nikogar; ti si mi najljubša
na svetu."

Anko je izpreletel mraz, da je vsa prebledela; iztrgala
mu je roko iz rok in kakor zrastla pred njim. »Kaj govo¬
riš, Gašper!" ga je ustavila. »Premisli, če bi te kdo slišal!"

118

„Naj me sliši, kdor hoče," je dejal Gašper.

„Bog te sliši. Boj se Boga in ne govori mi nikoli več
takih besed!"

Urno je odšla in pustila mladeniča osuplega nad tem,
kar se je bilo zgodilo. Gašper je zmajal z glavo in pre¬
mišljeval, kaj da bi bil hudega storil. V svesti si je bil,
da je imel najpoštenejši namen. Ali naj bi bil prej govoril
z njeno materjo? Najprej mora vendar vedeti, kaj ona misli.
Užaljena je bila tudi njegova samoljubnost. Gašperje cenil
sam sebe precej visoko, in cena je rastla, ker so ga drugi
tudi cenili. Zdaj pa se mu prigodi kaj takšnega! Svojo
pobitost je tolažil z mislijo, da ga Anka ni razumela. Ko
izpregovori on jasnejšo besedo, bo ona drugač odgovorila.

Mnogo nesrečnejša pa je bila Anka. Vso pot proti
domu so jo preganjale mladeničeve besede in njegove oči
in njegov obraz, in roko je še čutila v roki. To je vendar
pregrešna ljubezen! Bridko se je spominjala Anka besed
tete Mane, da „varujte se fantov, dekleta". In ona si je
bila k srcu vzela to svarilo, ne tako kakor jezična Rozalka,
ki je kar dejala, da njej še ni nobeden nič hotel. Oh, in
zdaj je šla sama svarit Gašperja. Prišlo ji je celo na misel,
če ni morda ona sama zapeljala nedolžnega mladeniča. Saj
bi on ne bil govoril nespametnih besed, če bi ga ne bila
ustavila, če bi ne bila začela govoriti ona. Preveč se je
sramovala, da bi komu povedala, kaj da se je bilo zgodilo,
in bala se je hkrati, da jo bo kdo vprašal, kje da je bila
toliko časa in zakaj da je tako razburjena. Da bo bežala
vselej, kadar bi hotel na samem z njo govoriti Gašper, to
je trdno sklenila in tudi, da ne bo nobenega mladeniča
več razen svojih bratov svarila ali opominjala. Kaj pomaga,
če ona druge rešuje, sebe pa pogubi!

Gašper pa je iskal prilike, da bi z njo govoril. V
svesti si ni bil nobene krivde, sklepal pa je iz njenega
vedenja, da jo je razžalil. To je hotel poravnati in potem
naj reče ona da ali ne, in stvar bo pri kraju. Kako pa naj
se pogovore ljudje, če se vsaka beseda zameri? Ali naj bi
ji bil pisal? Da bi še Bog ve kdo bral! Če ona ne mara
zanj, naj ostane to med njima, ko ni nikomur drugemu
nič mar. Gotovo ga ni razumela. Treba ji bo naravnost
povedati, da jo hoče on vzeti za ženo, takoj ko se iznebi
varuštva.

Kmalu je dobil priliko.

119

„Anka,“ je prosil, „samo par besed!“

„Nič več takih besed, Gašper!" ga je zavrnila ona in
se obrnila stran. „Če mi imaš kaj povedati, govori pred
starši ali pred komersibodi, na samem pa nič!"

Hotel jo je zadržati; toda zbežala mu je, in Gašper
je ostal sam precej ponižan v svojem ponosu. Stal je nekaj
časa in premišljeval. . ,

„Se ne d& nič opraviti," je sklenil, se obrnil in šel;
„ne mara zame."

Gašper se je hudo motil. Oh, če bi se Anki ne bilo
zdelo pregrešno, da ga ima rada, kako zvesto in radostno
bi.ga bila poslušala, in kar sama bi ga peljala k staršem,
če bi jo zasnubil.

Pogledala se je doma v zrcalu, če se ji pozna raz¬
burjenost na obrazu, in popravila si je lase; v tistem hipu
se je zgrozila nad svojo ničemurnostjo in se spomnila, kar
je bila pripovedovala Mana, kako se je nekoč ničemurnemu
dekletu sam hudobec iz zrcala pokazal. In ona, ki se more
tako malo zanesti na sebe, naj na samem posluša Gašperja!
S starši naj govori, tako mu je rekla; teh besed se ni
kesala, in obšla jo je želja, da bi se izpolnile. Toda kakšne
želje so zopet to! Proč, proč! Hitro na delo, na druge misli!

Gašper je hodil nekaj dni potrt in prihuljen okrog;
delal je pa pridno. Tone in Mana sta si razlagala to kot
kesanje in mu nista oponesla pretepa nič več.

„Če se Gašper in Janez res spametujeta," je dejal
Bric, „so fantje pravzaprav dobro delo storili."

Gašper pa ni mislil več na telesne boje, ko je imel
z dušnimi dosti težav. Preverjen je bil, da je brhek fant,
čutil, da gledajo dekleta za njim, slišal, kako ljubeznivo ga
dražijo; lepo kmetijo je imel in povsod bi lehko vprašal;
kaj torej misli to dekle? Ali čaka na kakšnega graščaka?
Samoljubje in užaljeni ponos sta ozdravila kmalu Gašper¬
jevo srce. Fant si je potisnil zopet klobuk po strani in
zaukal na vasi. Če bi se ne bil spominjal tako živo svoje
obljube, ki mu je že nekako presedala, bi bil začel zopet
klicati na korajžo. Anke ni čislal nič manj; bal pa se je je
mnogo bolj; tako nedostopno, tako visoko nad seboj jo je
videl, in kjer je mogel, ji je izkazal kako uslugo. Če bi bil
mogel misliti, da je kdo drug zapisan v njenem srcu, bi
bil užaljen; tako pa se je tolažil z zavestjo, da se drugim
fantom ne godi ali da bi se jim ne godilo nič bolje. Pre-

120

šeren si je utrgal zdaj sam kakšno rožo ali si povil kak
šopek in se skrivnostno ponašal.

„Kdo te je pa tako nališpal?“ gaje vprašala pri prvi
priliki Rozalka.

Gašper je dejal malomarno, da ne ve prav, ali je bila
Rožmanova Reza ali Križmanova Liza. Dosegel je precej
uspeha. Rozalka ni mirovala, dokler nista Reza in Liza
ogorčeni postavili Gašperjevih besed na laž. Ko mu je pa
Rozalka to oponesla, je zmignil fant z rameni: „Ali ver¬
jemi meni ali pa onima dvema!"

Med dekleti je nastala precejšnja napetost, ker ni
verjela ne Liza Rezi, ne Reza Lizi in Rozalka ne eni, ne drugi.

Doma pa je govorila Rozalka mnogo in po nepotreb¬
nem o Gašperju, tako da jo je začela zavračati sestra,
kateri se je časi zazdelo, da hoče njo dražiti. „Pusti te
neslane čenče in Lizo in Rezo!" je dejala. „Ali nimaš nič
skrbi, nič dela?"

Gašper je hodil moško po polju in žvižgal in pel in
le želel, da bi se ga kdo lotil; zakaj za ta slučaj ga ni
vezala obljuba. Dekletom je imenitno nagajal.

„No, Rozalka," je vprašal nekoč, ko sta vlagala pše¬
nico v kozelc, „ali sem tebi jaz kaj všeč?"

„Oh, Gašper," je dejala Rozalka, „če ne boš zameril,
kar nič."

„Kaj bi ti zamerjal! Saj morebiti lažeš. Zakaj ti si
meni všeč."

„Rada verjamem; in ne samo tebi."

Ta je pa prava, si je mislil Gašper in umolknil. Ro¬
zalka je imela pa tudi svoje misli. Da bi se tak-le fant z
njo norčeval, o ne; premalo ga je.

„Daj no, Gašper, daj no hitreje! Saj ni treba toliko
govoriti," ga je priganjala. On ji je hotel nekaj prav zani¬
mivega povedati; a ko je končal, se mu ni nič smejala.

„Pojdi no," je dejala, „tega ti še Liza ne verjame."
Tako ga je precej v strah prijela, in Gašperje dobro pre¬
mislil, preden ji je zopet kaj rekel. Žaliti ga Rozalka ven¬
dar ni hotela, in hud ni smel ostati dalje časa; zato je ona
govorila, kadar je Gašper molčal.

Presneto pametno dekle, si je mislil fant, in brhka,
pridna in vesela; toda premisliti je treba. Pri Anki se je
bil Gašper spekel in zdaj se je bal ognja.

121

XI.

Tone in Mana sta se že posvetovala, kaj bi bilo
ukreniti zastran Gašperja.

„Z dolgim fantovanjem ni nič,“ je dejal Tone; „to
sem jaz izkusil. Če dobi Gašper posestvo v roke, njega
pa vinski bratci, pojde vse v šibre. In kakšna škoda, ko
je zdaj vse tako lepo urejeno! Kako lahko bo gospodaril,
kako brez skrbi živel!“

„Tukaj more samo sveti zakon pomagati,“ je dejala
sestra. „Pametna žena je dar božji. Gašper premalo moli,
drugač bi bil že katero dobil, ki bi bila zanj/

„Ej, Mana,“ je dejal Bric, ki je ravno prišel in ujel
zadnje besede, „deklet je toliko na tem svetu, da jo še
tak dobi, ki nič ne moli/

„Toda kakšno, Janez/ ga je zavrnila Mana, „to ti
premisli, kakšno/

„Če bi eno izmed tvojih dveh hotel,“ je menil Tone,
„bi bil jaz prav zadovoljen in bi Boga zahvalil; Gašper
pa pozneje tudi/

Jaz mu dam, katero hoče/ je dejal Bric, „in če bi
bil turške vere, magari obe; toda snubiti mora; ponujati
se tako blago ne d£.“

Jaz bom svetoval,“ je dejal Tone; „naredi naj pa sam,
kakor hoče/

„Jaz,“ je dejala Mana, „bom pa opravila devetdnev-
nico v ta namen. Če bosta še vaši dve molili in Gašper,
boste videli, da bomo uslišani.“

„Prav gotovo,“ je dejal Bric, „če bo namreč Gašper
molil, da bi dobil Anko ali Rozalko, tedve pa za Gašperja . 11

Kako bi spravili Gašperja v zakon, za to so se pa
tudi drugje zavzemali. Koliko in kje se je vse molilo v ta
namen, se ne ve; Tetrev pa si je mislil, da je treba za to
tudi delati, da mora delati zlasti on, ki je Gašperju sorod¬
nik, takorekoč stric; hkrati se mu je zdelo, da nima on
morebiti nobenega človeka tako rad kakor Gašperja; vsaj
toliko ni od nobenega drugega pričakoval.

Ne da bi Gašper kaj vedel, ga je hodil Tetrev k
Rožmanu in h Križmann ženit, in na obeh krajih se mu
je dobro godilo.

„Nobena druga kot Reza/ je dejal pri Rožmanu, pri
Križmanu pa: „Nobena druga kot Liza ne bo mlada Žaga-
rica. Še en liter, da zalijemo to zvezo! Ali Gašperje dober

122

fant. Toliko se je vrgel po očetu, da je srčen, da se nikogar
ne boji, sicer pa je čisto materin, našega rodu; in kakšen
gospodar! On vodi vse, on dela za vse; pol vasi bo podse
spravil, če dobi tako-le ženico. Pojdi pit, Reza! (pri Križ¬
manu: Liza!) Na mene se zanesi! Jaz bom tako izpeljal,
da bo na obe strani prav."

Zabavljali so tu in tam čez Toneta, ki bi lahko že
Gašperju leta kupil, a noče.

„Seveda, ker mu nese , 44  je dejala Rožmanka.

„Komaj je ■ bil tri leta varih,“ je dodal Rožman, „si
je že prekril streho, potem si je popravil hišo, potlej pri¬
kupil kravo, in zdaj slišim, da kupuje od Jernejevca zelnik.
Tak varih bi bil marsikdo . 44

„Zato je pa mene odrinil , 44  je dejal Tetrev, „ki sem
bil v prvi vrsti poklican, da bi bil skrbel za mlada dva.
A jaz bi bil skrbel, da bi se njima dobro godilo, ne meni.
Gašper in Jerica bi bogatela, jaz bi ostal siromak. Toda
jaz bom Gašperju oči odprl, da bo izpregledal in se zavzel
za svoje pravice. Enkrat ga pripeljem sem, da se kaj po¬
menimo. Boš videla, Reza, kakšen junak je to . 14

„Ga bolje poznam kot Vi,“ je dejala Reza.

„In kdaj napravimo svatbo ? 44

„Tetrev, če ti to izpelješ , 44  je dejala mati, „imaš pri
meni eno vedro črnine na dobrem . 44

„Rožman, ti si za pričo in Reza tudi. Jaz bi že kar
lehko začel piti . 44

,,Na medvedovo kožo . 44

„Ne; v par dneh vam pripeljem medveda samega."

Mati je naložila Tetrevu dva* hleba kruha in nekaj
klobas in zaseke, tako da je bil za par dni preskrbljen.

Čez par dni se je preskrboval pri Križmanu. V to
hišo pa ni hodil skoz glavna vrata, ampak od spodnje
strani, z dvorišča, češ, da mu je bolj na roke. Križman ni
imel krčme; po vino so morali poslati k Rožmanu.

„Toda ne praviti , 44  je dejal Tetrev, „da sem jaz tukaj!
Zakaj? to bom povedal."

Mati je prinesla na mizo kruha, orehov in sira in
sedla k očetu; hči je šla flancate cvret.

„Stvar je namreč taka , 44  je dejal Tetrev in ugriznil
zdaj v sir, zdaj v kos kruha. „Za orehe jaz že nimam zob.
Ali mi verjameš, da ne morem več zažvižgati ? Stvar je pa
ta, kolikor sem jaz slišal — ali je res, ali ni res, to meni
nič mar — da bi tudi Rožmanova Reza vzela Gašperja,

123

samo da bi pokimal. Toda fant je pameten in se drži mene.
Pri vas se bo ženil. — O, Liza, flancate! Vidiš, to je za
moje zobe, ki imam že vse seštete. Le počakaj, dekle, jaz
ti pripeljem ženina, kakršen se ti spodobi.“

„Če bo le res, Tetrev," je dejala Liza in postavila
skledo na mizo.

„Kaj bi ne bilo res, ko imate toliko žita v kozolcu!
Ampak stvar je taka. Molčati je treba. Kadar se kdo ženi,
so vsi jeziki pokoncu. Jaz ga pripeljem sem enkrat, dva¬
krat, v tretje bo steklo, boste videli. Saj fant pozna hišo
in pozna dekleta. Kako te je pa že hvalil, Liza! Rekel mi
je, da je takih deklet malo v naši fari."

„Oh, kako se lažete, Tetrev!" se je branila Liza,
rdeča od veselja.

„Če meni ne verjameš, njemu boš menda vendar
verjela."

„Z našim Andrejem sta se bila pred kratkim nekaj
skavsala," je dejala mati.

„To ni nič. Odkar svet stoji, so se petelini kavsali
in fantini ravsali. Jaz sem se tudi in ti, Križman, tudi.
To se vse sproti pozabi. Ne bo dolgo, in jaz pripeljem
Gašperja, zvečer in tako, da ne bo nihče videl; zakaj če
bi Rožmani to zvedeli, bi udarili na veliki zvon."

„Dobro bi bilo," je menila mati, „da bi nam ti malo
poprej namignil, da se kaj pripravi."

„Moja skrb, mati. Zdaj grem pa zopet čez dvorišče
in za vrti domov; že veste, zakaj; in, mati, če mi ti kaj
pošlješ — saj veš, kdor nič nima, ta vsega potrebuje —
skrivaj!"

„Počakaj, Tetrev!" je dejala mati, ki je bila prebrisana
žena in je Tetreva hitro razumela. „Ta-le kos sira in pa
nekaj flancatov vzemi s seboj!"

Doma si je prižgal Tetrev pipo, si postavil stol pred
hišo, gledal po vasi, kjer so se prižigale lučke, in premiš¬
ljeval, kako bo rinil svojo zadevo naprej. Pri Rožmanu so
mu bili bolje postregli. Hvaležnost bi zahtevala, da pelje
Gašperja najprej k Rožmanu; ampak bati se je bilo, da
se ne bi Gašper takoj Reze poprijel, tako da bi ga ne
bilo več spraviti h Križmanu. Lize se ni bilo toliko bati;
s svojimi flancati, si je dejal Tetrev, ki se je bil tega cvrtja
nekako preobjedel, si ga ne bo pricvrla. Torej najprej h
Križmanu, potem pa za par hiš naprej! Ne mudi pa se
nikamor. Tetrev se je namreč bal, da se mu po zaroki ne

124

bo več tako dobro godilo; saj je v dolgem življenju spo¬
znal, da je dobrota sirota in da je hvaležen samo siromak,
kakršen je on, ker ga nič ne stane.

A kako nepotrpežljivi so ljudje! Kako je moral Tetrev
tolažiti Rožmane in Križmane, češ, da se stvar ne sme
prenagliti, da stori prilika več ko pamet. Kadar je srečal
Jzo, ga je vprašala z očmi, ali bo že kaj; še neučakljivejša
je bila Reza. Saj nista vedeli sitni ženski, kaj se to pravi
izvabiti Gašperja, ki ga ima Tone pred očmi in Mana v
pesteh. A moral je iti na delo.

Gašper je že kar naprej segel v žep in iskal drobiža,
ko ga je zopet ustavil Tetrev. Ta sicer božjega daru ni
zavrnil; to bi bilo proti njegovim načelom; menil pa je,
da ima nekaj drugega na srcu. Začel ga je vabiti, da naj
gresta malo v vas; denarja da mu ni treba nobenega; on da
se mora vendar seznanjati s sosedi in poravnati mora še
račun pri Križmanovem Andreju in pri Rožmanovem Pepetu,
ki bosta gospodarja kakor on; Tetrev da je že vse lepo
napeljal.

Gašper bi bil sicer tadva računa rajši drugač poravnal;
toda obljuba mu je branila, in mislil si je, da mu Tetrev
dobro svetuje. Sam vendar ni hotel iti ž njim; saj bi se
utegnila zadeva z Andrejem in Pepetom drugač zasukati,
kot si je mislil Tetrev. Obrnil se je na Janeza in mu po¬
vedal svoje razloge. Janez je bil takoj pripravljen, in nekega
večera sta se odpravila fanta proti Tetrevovi koči.

„Ali dva sta prišla?“ je skremžil Tetrev sladki obraz;
pričakoval je bil samo enega in izkušal je odpraviti Janeza;
toda Gašper ga ni izpustil.

Šli so h Križmanu, kjer je Liza že flancate cvrla.
Začudili so se tudi tukaj, da sta prišla kar dva ženina; a
sprejeli so ju prav ljubeznivo, in Andrej je segel obema v
roke; saj zahteva nekoliko hinavščine skoraj vsak olikani
sprejem.

Glavno besedo je imel pri mizi Tetrev, ki je najprej
hvalil Lizo, kakšna imenitna kuharica da je, da za flancate
ni daleč naokoli nobene takšne. Tudi mati jo je hvalila,
in oče je pripomnil mimogrede, da bo imela tudi nekaj
krajcarjev in da se kljubu temu ni nič prevzela. Tetrev se
je tudi spominjal rajnega Križmana, svojega dobrega pri¬
jatelja, ki se že toliko let v nebesih veseli in ki je prej
sebe in druge tako lepo tolažil, da je že takšna letina.
Potem pa so začeli Tetrev in oba Križmana milovati

125

Gašperja, ki ima tako lepo premoženje, v rokah pa nič, ki
mora delati kakor hlapec, samo brez plače. Čudili so se,
kako da Tone tako hitro bogati. Gašper od konca ni rad
poslušal tega cikanja in namigavanja; rajši je govoril z
Lizo, ki je bila prijazna in ljubezniva z njim in z Janezom,
vesela, da ima že dva snubca. Toda starejši ga niso pustili
pri miru; vedno so silili vanj s svojim natolcevanjem, in
nezavedno, počasi in polagoma je lezel strup v Gašperjevo
srce. Kako dostopen pa je vsak človek za milovanje, in
kako lahko in hitro se vsakemu dokaže, da se mu kri¬
vica godi!

„Ali ti kaj veš, Gašper, koliko imaš dohodka, koliko
stroška?“ je vprašal gospodar.

Jaz se zanašam na variha,“ je dejal Gašper, ki se
je začel sramovati svoje nevednosti.

„Torej ni čuda, da gre tako,“ je dejal Tetrev. „Kdor
se zanaša, tega zanaša."

„Koliko let pa boš še pod varuštvom?“ je vprašal
zopet gospodar.

„Jaz mislim, da dve in pol,“ je dejal Gašper, ki se
je že začel smiliti sam sebi, ko so ga drugi tolikanj milo-
vali. „Z Janezom sva pol leta vsaksebi; ta pojde v jeseni
v vojake.“

„Par let prej bi te vendar lahko izpustil iz krempljev,“
je dejala mati; „saj im<l že dosti dobička . 14

„Kdor je dober mizar, ni vselej dober gospodar, M  je
menil oče. „Premisli, Gašper! Lansko leto je bilo krme
malo in živina poceni; letos je draga. Človek bi mislil, da
bo pameten gospodar takrat kupoval, kadar je poceni, in
prodajal, kadar je drago. Za tebe je pa varih lani prodajal
in letos kupoval. On seveda ni imel nič izgube, ti pa.“

Gašper je spoznaval, kako naklonjeni da so mu Križ¬
manovi, ki se tako vlečejo za njegove pravice, spoznaval
pa tudi, da stric Tone, ki ga je on toliko spoštoval, ni boljši
od drugih. Bolela ga ni toliko škoda, o kateri so mu go¬
vorili, kolikor zavest, da so mu morali šele drugi odpreti
oči. Res, siromak je on v primeri z vrstniki, ki uživajo
svojo mlado prostost, se shajajo v krčmi in k igram in
hodijo moško na vas. Mnogo manj strahujejo druge starši
ko njega varih.

Gašper, ki se je preveč pečal sam s seboj, se ni utegnil
več meniti z Lizo. Kakor da bi nekam v daljavo gledal,
se je tej zdelo, kadar sta se ujela z očmi, in prav neje-

126

voljna je postala. Ali je za Tetreva cvrla flancate? Dobro,
da je bil Janez tukaj, ki jo je, hvaležen za cvrtje, hva¬
ležen za prijazne besede, tako živahno zabaval, da je bilo
materi kmalu odveč. Da bi obrnila njegovo pozornost na
resnejše stvari, je prinesla iz hrama pet parov razbitih
črevljev, da naj bi presodil Janez, kje in kako bi se dalo
kaj popraviti, da bi ne bilo treba novih. Janez je presojal
črevelj za črevljem, deval tiste, ki bi se dali še pokoncu
spraviti, na eno stran, neozdravljive na drugo in dodajal
ocenam svoje razloge. Lizi se je zdel fant ne samo za¬
baven kakor njegov oče, ampak tudi pameten; saj je go¬
voril skoraj samo z njo, Gašper pa vedno le z očetom, z
materjo in s Tetrevom.

„Pridi še kaj, Gašper!" so dejali vsi, ko so se po¬
slavljali.

„Pa še ti, Janez!" je dostavila Liza.

Janez je vzel črevlje, ki so budili še količkaj upanja,
s seboj, in fanta sta šla, Janez vesel, Gašper pa slabe volje.
Kar je bil slišal pri Križmanu, mu ni šlo iz glave. Saj
marsikaj mu je bil že prej Tetrev namignil; a za tega
strica se on ni veliko menil. Križmani pa so bili pošteni
in pametni ljudje. Kako se res človek nad človekom zmoti!
Zdaj se je posvetilo Gašperju v glavi, in gospodarstvo in
varuštvo strica Toneta se je pokazalo v neprijetno čudni
svetlobi. Zakaj ga tako trdo drži,' zakaj mu brani v dru¬
ščino, zakaj se tako oklepa varuštva, zakaj gospodari tako
samovoljno? Seveda je prepuščal Tone gospodarstvo bolj
in bolj Gašperju; toda ali ni to samo videz? Posvetovala
sta se skupno, to je res; sklenilo pa se je vselej to, kar
se je Tonetu prav zdelo; kaj, ko bi on ugovarjal?

Še parkrat je bil Gašper pri Križmanu in predrugačil
se je. Postal je neprijazen, trmast, oblasten in začel je
nagajati.

„Ali niso šle ženske žet?" se je začudil nekega le¬
pega jutra Tone.

„Ne,“ je dejal Gašper; „imajo doma dosti dela."

„Doma se bo delalo, kadar bo slabo vreme," je menil
Tone, „in snoči sva se bila drugač zmenila.“

»Vem, ampak jaz sem se premislil."

Tone je nejevoljen gledal svojeglavega fanta. „Oba
sva bila teh misli," je dejal, „da ne bo vsak zase ukazo¬
val, da ne bova mešala."

„Saj ne mešam jaz," je dejal Gašper in se obrnil.

127

Tone se ni hotel prepirati, dasi mu je bilo hudo, ko
je videl, kako nepremišljeno daje Gašper delavcem potuho.
Ti so namreč kmalu začutili nasprotstvo in napetost in
stopili takoj na Gašperjevo stran in začeli zabavljati čez
Tonetovo gospodarstvo. •

Škodo je imel Gašper. •

Pod precej strmim bregom mu je ležal lep travnik.
Tone je bil speljal po bregu >dva jarka, da se je odtekala
voda, in izkopal ob vznožju dve jami, kjer je puščala voda
ob nalivih kamenje in gramoz.

„To je neumnost, te jame," je dejal Gašper; „koliko
dobre zemlje je izgubljene, in še kako živinče se lahko
poškoduje, če pade noter. Jame zasuti!“

Kmalu pa je prihrula nevihta. Z nevihto je prišla
ploha, in voda je pridrla z bregov, da je jarka nista mogla
več požirati. In ker sta bili jami zasuti, je udarila voda
čez travnik in ga zasula s peskom in gramozom, da je
bilo žalostno videti.

Tone se je tolažil, da bo ta nesreča Gašperja spa¬
metovala; toda ta bi bil pretrpel rajši še večjo škodo, samo
da je njegova obveljala.

Tetrev je hitro pregledal to razmerje in izkušal izra¬
biti ugodno priliko. Gašper mu je delil z obema rokama,
ne tolikanj iz usmiljenja kolikor iz nagajivosti proti Tonetu.
Po krompirja in fižola je prišel stric Tetrev kar z vozičkom.

„Še ene kokoši bi te prosil, Gašper,“ je dejal nekega
dne; „saj jih imaš toliko, da ti škodo delajo.“

„Kar vzemite!" je dejal malomarno Gašper. Tetrev
je nasul v pehar prosa in ovsa in začel trositi kuram.
„Put, put, put!“ jih je klical, in nedolžne živalce so pritekle
iz vseh kotov in se gnetle in prerivale in zobale. Tetrev
jih je pretehtaval v svojem duhu in prežal z veščim očesom
kakor jastreb. Kadar se mu je zdelo šale dosti, je zagrabil
z obema rokama in odnesel dve težki kokoši, ki sta zaman
kričali na pomoč. Še tisto dopoldne ji je kupila kokoša-
rica in odpeljala proti Ljubljani.

Popolnega užitka vendar Tetrev ni imel. Na njega
je prežal Rožman, ki ga je takoj opomnil, da je še nekaj
dolga pri njem. Dolgove je imel Tetrev, kakor vsaka dobro
urejena država, dvojne, založene, katere je bil tako založil,
da jih ni mislil, če Bog chr, nikoli poplačati, in tako imeno¬
vane viseče, ki bi se dali ob ugodni priliki poravnati, da bi se
prostor naredil novim. Nekaj visečega dolga je poplačal Tetrev.

128

»Glejte si!“ je dejal Rožman; »vse sorte govore o
Tetrevu; pošten človek je pa le."

Sploh bi se bil v tistih dneh Tetrev dobro založil,
da ga niso nevoščljivci ovadili Tonetu. Tone je pritekel
nadenj, in siromak je moral na vozičku zopet nazaj zvoziti,
kar mu je bil Gašper podaril. Dobro, da sta bili kokoši tako
natihem izginili! Tetrev je potožil Gašperju svoje gorje, a
ta mu ni mogel pomagati; edina tolažba je bilo upanje, da
bo kmalu boljše, ko postane Gašper gospodar.

»Meni se zdi, Tone," je dejal Bric, »da si ti Gašperju
preveč popustil. Nategni vajete; sicer se ti splaši."

»Oh, jaz sem se že vsega naveličal," je dejal Tone
žalosten. »Za teh par mesecev, ko sem še varih, se nočem
prepirati. Saj pameten je zadosti Gašper; ampak zdaj na¬
lašč tako dela, da bi mene jezil."

»Gašper, kakšen si pa!" je opominjal trmastega fanta
varih. »Zakaj mi tako nagajaš, ko vendar jaz samo za tebe
gospodarim in za Jerico!"

„Res?“ se je zaničljivo zasmejal Gašper. »To pojdite
komu drugemu pravit! Jaz nisem več tisti otrok, ki se mu
je lahko vse natvezlo. Ampak če znate Vi računati, znam
jaz tudi."

Toneta so te besede grozno razjezile. Koliko skrbi,
potov in škode je imel za svoja dva varovanca, in zdaj
takšna zahvala! Tiho se je obrnil in odšel proti domu,
da ne bi izpregovoril kakšne besede, katere bi se potem
kesal. Sedel je pred uljnjak in si podprl glavo s komolcem.
Dogodki, resni, žalostni, redkokdaj veseli, od tistih časov,
ko je še oče sedeval pri ljubih čebelah, do tega dne, so
se vrstili pred njegovimi očmi. Trud, trpljenje, prevare,
delo za druge, opravljeno s svetim veseljem, in zdaj dan
plačila. Z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo si niti toliko
priznanja ni pridobil, da bi ga obvarovalo nehvaležnosti.
Tako zapodi sebičen kmet starega hlapca, ki mu ne more
več opravljati težkega dela, od doma; prej mu pa še opo¬
naša, da ni za nobeno rabo, da mu dela škodo in jč ne¬
zaslužen kruh. Kaj mu je pomagala zavest, da je storil več
kot svojo dolžnost! Tem bridkeje je čutil nehvaležnost.
Sklepal je, da pojde o prvi priliki k sodišču, da se stvar
uredi in on iznebi nehvaležnega posla. In vendar je Gašper
v najnevarnejših letih in varuštva zdaj najbolj potreben;
tak se mu je zdel kakor izgubljeni sin, ki terja očeta za
doto, da bi jo zapravil v lahkomiselni družbi.

129

Sestra je začudena vprašala, zakaj da je Tone tako
otožen; Tone pa ni hotel povedati vzroka, ker se je nadejal,
da se povrne Gašper nazaj na pravo pot.

Gašper pa se ni poboljšal. Začel je po strani pikati,
zakaj da se ljudje kar trgajo, da bi bili varihi premožnim
sirotam; da pošten varih komaj čaka, da bi se iznebil
bremena, in zakaj da je tako malo varovancev hvaležnih
svojim varihom.

Tone je miril fanta, da pojdeta kmalu skupaj k so¬
dišču, da dobi Gašper svoje posestvo v roke.

„ln tam bomo obračunih,“ je dejal Gašper.

Bled in prepadel je prišel Tone domov in zdaj ni
mogel utajiti sestri, kaj da se je bilo zgodilo med njim in
Gašperjem. Mana je hotela takoj leteti nad fanta, da bi
mu naredila pridigo o četrti božji zapovedi; toda brat je
ubranil, da ne bi z oljem ognja gasila. Zdaj je bil hvaležen
Bricu, ki mu je bil svetoval, naj vse natanko zapisuje,
kar se bo storilo v gospodarstvu.

Mana, ki se ni smela znositi nad Gašperjem, je pa
oponesla Jerici, kakšen da je postal njen brat, kako vra-
čuje dobrotnikom. S solzami v očeh je prosila Jerica Toneta
odpuščenja in trdila naprej in naprej, da Gašper ni tako
hudoben, da govore samo zavistni zapeljivci iz njega.

Še bolj ogorčeni so bili Bricovi, razen Anke, ki se
je bala jeze in tiho premišljevala, kako bi bilo, če bi še
enkrat posvarila Gašperja, ki jo je prvič tako lepo poslušal
in potem tako zvesto držal obljubo. Pomisleki, da bi morala '
zopet sama z njim govoriti, kar bi bila grozna izkušnjava
in priložnost, so pobili prve dobre misli. Rozalka, ki se
ni bala Gašperja nič, se je rotila, da mu o prvi priliki
izpraša vest.

„Kam je le zahajal, da so ga tako podkurili?“ je
dejala. Janez, s teboj je hodil; kje sta bila?“

Janez je povedal, da sta bila parkrat pri Križmanu
in da se je tam res nekoliko zabavljalo čez Toneta; kaj
da so vse govorili, tega ne ve več.

Bric je Tonetu to tudi povedal in ga tolažil, da se
na hvaležnost sploh nikjer ni zanesti, še pri svojih otrokih
ne. „Čim več storiš zanje, tem več zahtevajo; čim več jim
zapustiš, tem več so pričakovali. Moji, hvala Bogu! ne
pričakujejo po moji smrti nič; tem bolj bodo potlej veseli,
ko dobi vsak svojih deset goldinarjev .* 4

Svetloba in senca.

9

130

Ko pa je prišel zvečer Gašper Janeza klicat, da bi šla
v vas, je Bric sinu prepovedal h Križmanu hoditi.

„H Križmanu naš Janez ne bo hodil," je dejala mati,
„da bi tam zabavljali čez poštene ljudi.“

»Sram te bodi, Gašper,“ se je oglasila Rozalka, „da
poslušaš ti take umazane jezike!“

„Kdo bo pa meni branil!“ je ugovarjal Gašper. „Saj
nisem več otrok, da bi se držal predpasnikov/'

Sam pa vendar ni šel Gašper h Križmanu. Tetreva
se je nekoliko sramoval in z njim se ni maral gostiti.
Doma se je kujal in se jezil na sestro, ki mu je žalostna
očitala, koliko bridkosti da prizadeva stricu in teti in njej
in kako se bo ta nehvaležnost nad njim maščevala.

„Nehvaležnost!“ se je zaničljivo zasmejal Gašper.
Jaz nehvaležen! Zakaj pa naj bi bil hvaležen? Ali zato,
ker drugi po mojem posestvu za sebe gospodarijo? Ti
naj bi bili hvaležni meni, ne jaz njim. Če bi ti, Jerica, kaj
razumela, bi potegnila z menoj, in oba skupaj bi nastopila
proti brezvestnemu gospodarstvu / 1

Zastonj so bile solze in prošnje. Jerica je bila vsa
nesrečna; ljubezen do brata se je borila v boječem srcu
z zavestjo, koliko hvale da je dolžna stricu in teti. Tadva
je branila proti bratu, brata zagovarjala pred onima dvema.

„Saj bo kmalu zopet drugačen," je ihtela. „Zdaj so
ga zapeljali hudobni ljudje. V par dneh bo dober. Gotovo
se že kesa in tudi ne pretepa se nič več."

Takega izpreobrnjenja sta se tudi še vedno nadejala
Tone in Mana. Vendar je spravljal Tone vkup pisma in
račune, ker je bil zaprosil, da naj se priznajo Gašperju
postavna leta; Mana je molila zanj. Težko je ležala žalost
na Klančarjevi hiši, in gospodar se je vidno staral. Delo
ga ni več razvedrilo; potrt je premišljeval le svoje težave.
Jerici se je trgalo srce, ko ga je videla tako žalostnega in
ni vedela, kako bi ga tolažila. „Oh, stric, nikar ne bodite
žalostni!" ga je prosila, in on je pokimal in se bridko na¬
smehnil; saj se mu je smilila Jerica, ki je trpela z njim

vred in tudi po nedolžnem. Ob tej splošni žalosti tudi
France ni bil vesel. Rad bi se bil jezil na Gašperja, toda
Jerice si ni upal žaliti. „Gašper je nagel," je dejal, „in se
rad zaleti; a hitro mu je tudi žal, ker je dobrega srca.

Ti, Jerica, si tega nikar tako k srcu ne ženi! Saj nisi ti

nič 'kriva. Meni je hudo, če te vidim tako objokano. Gaš¬
perja bom pa jaz v roke vzel." •

131

Dobrega Franceta pa je Gašper nakratko zavrnil, češ,
da on lahko govori, ko ne gre za njegovo imetje; sicer pa
da govori iz njega Tonetov, ne njegov prijatelj. Gašper
sploh ni maral za dobrodušnega Franceta; njegov prijatelj
je bil Janez, ki je ž njim vred zabavljal čez starce, ki so
samo za napotje na svetu, ki ne puste mladine kvišku in
na vrh, tako da pride človek šele takrat naprej, kadar je
že za nič.

Oba mladeniča sta težko čakala, da bi se svobodno
razmahnila, in kakor pri Klančarju so se pričenjali pre¬
piri tudi že pri Bricu.

„Dobro, da pojdeš kmalu k vojakom,“ je govoril oče
Janezu. „Tam te bodo naučili pokorščine. Tukaj nočeš,
tam boš moral."

Križmanova mati pa je rekla Tetrevu, ko je prišel
brez Gašperja, da naj sam, brez Žagarjevega, ne hodi več
v vas, ker imajo preveč dela, da bi se utegnili, z njim
razgovarjati, in njegovih čenč se jim ne ljubi poslušati.

Tetrev je bil užaljen. Ali je on kriv, če Gašperju Liza
ni všeč?

„Mati, u  je dejal, „tako hitro to ne gre. Mladi ljudje
se boje eden drugega; niso takšni kakor midva, ki veva,
kako da svet pelja, kaj? Jaz pa tudi mislim, da si ga ti
prepodila s flancati. Jaz sem pričakoval, da pride kaj me¬
senega na mizo. Ali nimate nič mesa pri hiši?“

„Za tebe nič," je dejala Križmanka.

„Če ga ni za mene, ki sem Gašperju stric, ga tudi
za Gašperja ne bo,“ je dejal mož, hud kakor vsak, komur
je nehvaležnost plačilo sveta. Odpeljal je vodo takoj od
Križmanovega na Rožmanov mlin. Z Gašperjem, ki je bil
razprt s Tonetom, je zdaj lahko govoril, kadar je hotel.
Kar nadenj je šel. Sicer mu je Gašper že z dvorišča klical,
da ne gre z njim; toda take šale je Tetrev razumel.

„Že vem, že vem, Gašper," je kimal gredoč k njemu;
„flancatov si sit, kaj ne? Čez Križmana narediva križ! Jaz
imam zate nekaj drugega, boljšega, finega." Pošepetal mu
je nekaj na uho, zvito mu pogledal v oči in cmoknil z
ustnicami.

„Bom videl," je dejal Gašper skrbnemu sorodniku, ki
bi ga bil tako rad kar s seboj vzel. Gašper se je posve¬
toval z Janezom, ki je bil tega mnenja, da mu je oče sicer
prepovedal h Križmanu hoditi, k Rožmanu pa ne, in tukaj
se je obetala tudi zabava.

9 *

132

Toda če je mislil Gašper, da pojde z Janezom samim
k Rožmanu, se je motil. Tetrev je imel še vedno dobre
oči, in fanta se mu nista izmuznila. Kakor sta se obrnila
od Gašperjevega doma, je bil striček že za njima.

„Tod pojdimo, mimo Križmana!" je dejal, ker je hotel
Križmanko jeziti. „Kaj bi se potikali po kotih, ko se ni¬
kogar ne bojimo!"

Moško je peljal oba fanta skoz glavna vrata, da je
morala vsa vas videti, kakšen mož da je Tetrev.

„Dober večer, mati! Tukajle je mož beseda," je
pokazal nase.

„Prav, Tetrev," ga je pohvalila krčmarica. „Stari
ljudje morajo mladim pot kazati."

„Na mladih sloni svet," je dejal Tetrev. „Sicer pa
tako star jaz tudi še nisem."

„Tako moški si, Gašper," je dejala Rožmanka, ko je
pogrinjala mizo; „nič se ne pokažeš, in vendar smo si skoraj
sosedje."

„Preveč dela ima," ga je opravičeval Tetrev. „Dan
je dolg, noči kratke. Komaj se iztegneš, že v dan dregneš.
Ampak gospodar mora gledati, da ne omaga."

Prišel je Rožman, prišel Pepe, prišla Reza, in podajali
so roke Gašperju in Janezu in po vrsti obsedeli. Tetreva,
ki je hotel imeti važno besedo, so hitro v kraj dejali.

„Gašper,“ je dejal Rožman, „danes sem ogledoval
tvojo pšenico. Prav lepa je, ne pregosta, ne preredka.
Namlatilo se bo, da se bodo kašče šibile."

„V prejšnjih časih," je povzela Reza, „smo bili bolj
prijatelji. Ali še veš, Gašper, kako sva se vozila v smučeh
po bregu? Tako si me pa prevrnil v zamet, da sem komaj
izkobacala. Zmeraj sva vkup tičala, in kadar si ti kakšno
napletel, sem morala biti jaz zraven. Prijetno je bilo, kaj?"

„Prijetno,“ je dejal Gašper, ki se ni spominjal, da bi
se bila res katerikrat tako rada imela; dobro mu je pa
delo, da se je ona tako živo spominjala.

„In v šoli," je dejal Pepe, „ali še veš, kako smo
se igrali roparje? Jaz sem bil precej poreden, Gladežev
Jožek pa še bolj. In kako smo se tepli!"

»Pozneje še tudi," se je smejala mati. „Ti ne veš,
Gašper, kako polomljen je prišel naš Pepe domov, ko se
je bil s teboj spoprijel."

„Zdaj sva zopet prijatelja," je dejal Pepe in vzdignil
kupico. „Bog te živi, Gašper!"

133

Veselo so trčili, in Tetrev je porabil priliko, da je
napil obema hišama, Rožmanovi, ki ima vse štiri vogle
dobro podprte, in Žagarjevi, kjer mora edini Gašper en
vogel podpirati.

»Gašperja," je dejal Pepe, „še nisem jaz nikoli videl,
da bi vogel podpiral, Vas, Tetrev, pa že.“

„Tiho bodi! Ti si norec," je dejal Tetrev. Jaz mislim
na druge tri vogle; kaj, Reza?"

„Reza na tri vogle!" se je grohotal Pepe in zmešal
Tetre va.

„To je vse v božjih rokah," je vzdihnila mati. „Da
se imamo radi, je pa božja zapoved. Ti ne veš, Gašper,
kolikrat smo te milovali, da te tako trdo drži varih; da
ne smeš nikamor v druščino, da bi malo zapel in zavriskal.
Saj nisi užil svoje mladosti še nič. No, zdaj boš pa vendar
enkrat sam svoj gospod, kakor slišim."

„Če Bog da," je dejal Gašper in pil počasi. Zavedal
se je svoje važnosti, ko je videl, kako si vsi prizadevajo
okrog njega. Iz Tetreva so si norca delali, Pepeta so
zavračali, Janez je ostal v ozadju; Gašperja so poslušali
vsi, naj je rekel, kar je hotel. Seveda, tak fant, tak gospodar!

„Poslušaj, Pepe, da se boš kaj naučil!“ je opominjala
mati. „Kaj se Semiš s Tetrevom! Ti si toliko star kakor
Gašper, neumen pa veliko bolj."

„Prosim, mama," je dejal Pepe, „to sem bil že od-
nekdaj; ampak za lahko in počasno delo ni boljšega od
mene; edini Tetrev me še prekosi, kadar si zaviše rokave
in pljune v roke."

„To je res," se je smejala Reza; „časi celo dopoldne
samo dvorišče pometa."

„Kako pa tudi pometem!" je dejal Pepe in zapel:

Kakor mi mamka streže,

Tako mi metla reže.

Jaz pa le počasi
Pometam in prašim.

Janez, kaj pa oče doma? Dolgo ga že ni bilo pri
nas," je vprašal Rožman.

»Zmeraj imajo dosti dela," je dejal Janez; Jaz pa tudi."

„Rad verjamem. Tvoj oče je trd, Gašperjev varih pa tudi."

„Ej, za sebe ni trd,“ je dejal Tetrev, in začeli so
ugibati, koliko dobička da je pač imel Klančar od svojega
varuštva.

134

„Mene,“ je dejal mirno Gašper, „pušča zdaj pri miru,
ker sem mu zobe pokazal. Kako grdo me je ošteval še
takrat, ko smo se bili s Pepetom in Križmanovim nekoliko
poskusili! Tri dni me je pisano gledal."

»Glej, glej, da ti je tako zameril!" je dejal Rožman.
„Čudno! Tone je najbrž pozabil, da je bil sam tudi enkrat
mlad. Takrat pa on ni tako govoril in je tudi udaril, če
je bilo treba, morebiti tudi, če ni bilo treba."

„0 tudi, tudi," je dejala mati. „Povej no, Tomaž,
kaj se je zgodilo s polomljenim Mihom! Koliko bo zdaj
tega? Nekaj čez dvajset let. Ljudje so že močno pozabili;
jaz pa pomnim še prav dobro."

i„Da, polomljeni Miha, Bog mu daj nebesa!" je dejal
Rožman, „to je bil pretepač prve vrste. Kjer je bil kak
ravs, je moral biti zraven. Noge je imel skrivljene, da je
stal kakor konjska truga pred hišo, sicer pa močan človek
in siten kakor prisad. No, enkrat je izteknil. S Tonetom se
nista mogla in neke noči sta trčila vkup v Stegnah."

■»Tone se je takrat ženil," je pripomnila žena; „za
tvojo materjo, Gašper, je hodil."

> „Tone je bil tudi »močan," je nadaljeval Rožman,
„Miha je obležal. Jaz in tvoj oče, Janez, sva se pa vozila
ravno tisto noč s semnja domov, in ne vem, kaj nama je
prišlo na misel, da sva zavila skoz Stegne namesto po
cesti. Pot se prikrajša, to je res; kolovoz je pa tudi zmeraj
razdrt. Tam sva dobila Miha mrtvega. Saj, po pravici rečeno,
prida ga ni bilo nič in škoda nič."

„ln Klančar da bi ga bil ubil?" se je čudil Janez.

„Tako so govorili. Presedel je tudi nekaj mesecev.
Ampak to je tudi res, da se je ljudem bolj smilil Tone
kot Miha."

„Tvoj oče, Gašper," je dejala krčmarica, Je pa tudi
nekoliko za Mano gledal, še bolj pa, kakor se je meni
zdelo, Mana, ki je zdaj tako pobožna, za tvojim očetom."

„Tako da tebi, Gašper," je dejal Tetrev, „za očeta
in mater ni bilo sile; lahko bi bil tudi Tonetov ali pa
tudi Manin sin."

„Bog me varuj!" je dejal Gašper.

Tako so se zabavali dolgo in prijetno, in Gašper se
je poslovil tako prisrčno in stisnil tako krepko Rezi roko,
da si je dekle takoj mislila, da pride še.

„Nič se ne boj, Gašper! 14  je dejal Rožman. „Saj jaz
vem, da nimaš še v rokah, kar ti gre; ampak pri meni

135

imaš kredita magari za tisoč kron, in kdor ima kredit, ta
je mož.“ /•

„Tako je,“ je dejal Tetrev; „ni krede brez kredita / 4

Gašper je bil zadovoljen. Bodoče življenje se mu je
kazalo v lepi luči. Čez dan bi delal, zvečer pa se zabaval
v prijateljski družbi. In Reza bi bila najbrž dobra ženka,
vesela, zgovorna in ne brez denarja. Prav presedalo mu
je že dosedanje životarjenje; človek ima takorekoč pred
seboj jed in pijačo, pa ne sme ne jesti, ne piti. No, stric
je že obljubil, da ga izpusti iz klešč. Da bi se le ne skesal!
Toda čemu bi ga še držal, če ne zaradi dobička? Ej, kako
spoznava človek ljudi, tako imenovane poštenjake, ki so
toliko slabši od nepoštenjakov, da se ti ne hlinijo. Baraba
je baraba; tak poštenjak pa baraba in hinavec. Nekako
ponosen je bil Gašper, da je že toliko bridkega izkusil in
da pozna zdaj človeško dušo do dna; jezil pa se zato ni
nič manj nad krivicami in krivcem. Dan je gospodarjev,
noč je moja, pravijo drugi fantje; njegova ni nobena ura;
vedno bi moral biti ali na delu ali pa doma in delati za
druge. Varih mu je bil kar oči zavezal, da je laže gospo¬
daril z njegovim premoženjem za sebe; krivičnost pa je
prekrival s pobožnostjo; zakaj pobožnost ne stane mnogo,
krivičnost pa le nese. ; • • <

Tako je rasla napetost, in nasprotstvo-je bilo vedno
hujše; brez uspeha je molila in opominjala Mana, brez
uspeha prosila in jokala Jerica. Gašper in Tone oba sta
težko čakala rešitve. Vendar si je štel Tone še v dolžnost
posvariti Gašperja, da naj se ne navadi v krčmi posedati.
Zvedel je bil namreč, da je bil Gašper že več večerov
zaporedoma do trde noči pri Rožmanu. Resno mu je razložil,
kako je z dohodki kmetije, da se pač pošteno živi, če
človek dela; da se z varčevanjem polagoma nekaj prihrani;
zalenobi in zapije pa se hitro, kar seje počasi in s trudom
pridobilo.

Tone je slabo naletel. Gašper je bil vsled zabave
prejšnjega večera jutranje ure zaležal. V njegovem srcu
so se budili ravno tisti očitki, katere je moral zdaj še slišati.
To mu je bilo preveč. Dejal je, da naj ga varih kratko in
malo pri miru pusti; on da ve, kaj dela, in če dela škodo,
jo dela sebi, drugim pa nič; ali išče varih še zadnje dni
kaj dobička od svojega varovanca?

V Tonetu je kipela jeza; toda miril se je, ker je
videl, da je fant nataknjen.

136

„Kakšen dobiček sem jaz imel," je dejal, „to bova
videla pri sodišču, in če misliš ti, da se ti je kakšna krivica
zgodila, imaš odprto pot pritožbe in za priče vse tiste, ki
te hujskajo proti meni. Če bi meni ne bilo za tvojo korist,
bi te puščal pri miru; toda na smrtni postelji te je tvoja
mati meni priporočila, in jaz sem ji obljubil, da bom zate
skrbel kakor za svojega otroka, in vest bi mi očitala, če
bi te ne svaril, ko vidim, da si zašel s pravega pota. Saj
bi ti jaz ne branil, če bi šel ti kakšno nedeljo v druščino
in v krčmo, ampak večer za večerom, to je grda razvada
in velika zapravljivost, in takih stroškov ne pokrije tvoja
kmetija. “

„Ej, morda pa,“ se je rogal Gašper, „če bo pokrivala
samo moje stroške, ne pa tudi drugih. Sicer pa je boljše
svoje zapravljati kakor tujega se polakniti."

„Prav ni ne to, ne ono. Pomisli, Gašper, kako si bil
vesel in zadovoljen, ko te še ni bila izpeljala družba!
Kako slabe volje si pa zdaj!"

„Slabe volje sem zato, ker sem spoznal, kakšen da
je svet. Kdor pozna ljudi, ne more biti dobre volje. Kaj
pa sploh hočete od mene?"

„Da bi ti moj svet poslušal. Saj boš pozneje sam
spoznal, da sem ti prav svetoval, in hvaležen mi boš."

Jaz Vam hvaležen! Zakaj pa? Zato, da ste me tako
trdo držali, da nimam od vse svoje mladosti nič?"

« „Saj še nisi star, Gašper,“ se je namuzal Tone
neumnim besedam. „Od svoje mladosti imaš vendar to, da
si zdrav in čvrst fant, korenjak, kakršnih je malo. Ali bi
rad hodil na vas in se pretepal s fantini? Saj si to že
tudi poskusil. Ampak, Gašper, za gospodarja se to ne
spodobi; jeli da ne? Takrat si me poslušal, poslušaj me
še sedaj!"

„Oh, saj poslušam že celo uro in čakam, kdaj bo
konec; ampak nekaj me jezi. Vi ste se tudi tepli v mojih
letih in pozneje še tudi; meni pa oponašate, da sem se
jaz pretepal. Saj ne tajim; pretepal sem se; ubil pa vendar
še nisem nikogar. Saj razumete, kaj? in polomljenega Miha
ste tudi poznali."

Tone je prebledel, in sapa mu je zastala; takega
očitka ni pričakoval.

„Kaj! Ti meni to očitaš?" je vzkipel, a takoj tudi
udušil svojo jezo. Strmo je gledal nekaj časa fanta, ki je
povesil pod njegovim pogledom oči; potem se je obrnil

137

in šel. Kakšno grozno orožje mu je bil nepremišljeni fant
stisnil v roke, če bi je on hotel obrniti proti njemu! Toda
njega ni bolel očitek sam na sebi; saj je vedel, kako
neopravičen da je; ampak brezobzirna nehvaležnost, ki je
hropla iz brezsrčnih besed.

In kaj zdaj? Spomin na skrbi, na trud, na dobrote,
zapravljene in zavržene, mu je vdihal misli, da bi se znosil
nad nehvaležno prevzetnostjo; toda spomin na mater, ki
mu je polagala svoje dete na srce, je zadrževal vzdignjeno
roko. Ali naj pozabi tudi on, kar je obljubil? Kako bi žalil
njo, ki je zdaj v nebesih, a misli in skrbi in moli še vedno
za svojega sina! Kako mu bo očitala, kadar se snideta
nad zvezdami, nezvestobo in da je prelomil obljubo! In v
hiši ima živo njeno podobo, njeno hčerko, kako bi mogel
tej raztrgati dobro srce, ki ljubi svojega brata, tudi kadar
ni vreden ljubezni! Na misel mu je tudi prišlo, kako
žalosten spomin da je zapustil v Gašperjevem srcu rajni
oče in koliko so si morali prizadeti, da je obledela ta
podoba, da se je polagoma oblažila in olepšala. Ali naj se
zaceljena rana zopet odere? Kljubu vsem svojim napakam
se je začel Tonetu Gašper smiliti, kakor je usmiljenja vreden
vsak otrok, kateremu starši niso zapustili blagega spomina
za seboj.

Tone, ki se je ves tresel od razburjenja, se ni mogel
pomiriti; odkriti je moral svojo žalost in svoje skrbi
zvestemu srcu, ki bi ga utnelo. Šel je k prijatelju Bricu;
zakaj če bi bil sestri povedal, kaj se je bilo zgodilo, bi
njena jeza morda še njega zapeljala, in najbrž bi morala
tudi nedolžna Jerica trpeti za to, kar je zagrešil svoje¬
voljni brat.

XII.

Pri Bricu, kjer so bili takoj zvedeli, kam da zahajata
naša dva junaka, je bilo tudi slabo vreme. Janeza so
uganjali vsi, zlepa in zgrda, a ugnati ga niso mogli. Edinega
prijatelja da ima, Gašperja, se je zagovarjal, in še k temu
mu branijo, ko je že tako odljuden; ali ni Gašper pošten
človek? Sam stric Tone ga je vzgojil in teta Mana. Ali
ne bo kmalu premožen posestnik?

„Vidva zapeljujeta eden drugega/ se je jezila mati.
„Če bi Gašper ne šel v krčmo, bi ti tudi ne, kakor on ne
brez tebe/

138

„Zdaj si ga zapomnite,“ se je hudoval oče, „da se
vam ne bo smilil, ko bo vojak! a  -

Nič ni pomagalo opominjevanje; fant je le uhajal za
Gašperjem, tako da sta se starša bala, da se bo tudi
navadil pijače in pohajkovanja. Rozalka, ki je bila za
Križmanovim prijateljstvom slutila Lizo, se je domislila
zdaj nevarne Reze.- - ■ ■ • , ,

„Ali mislita, da jaz ne vem, kaj vaju vleče k Rožmanu ? 44
je očitala bratu. „Rezi je Gašper všeč; zato vaju vabi. Ti
si pa za mešetarja. Nič ne taji! Ampak grdo je to . 44

„Fanta premalo molita , 44  je dejala Mana; „jaz pa tudi
ne morem za vse opravljati. Obljubila sem že oba na svete
Višarje. Ali kaj, ko nočeta iti! Spravi ju, če moreš! Zato
pa je tako.“

Anka, ki ni ne slutila, ne sumila nič hudega, je izkušala
oba zagovarjati; prigovarjala pa je tudi goreče Janezu,
naj ne jezi očeta, dokler je še doma; zakaj pri vojakih se
bo potem gotovo kesal, in kaj šele, če bi mu oče umrl,
preden se on vrne!

Tone je šel zamišljen čez pokopališče po peščeni, s
travo zarastli poti mimo znanih s cvetjem zasajenih in
skrbno opletih grobov Gašperja in njegove žene tja na
drugi konec, kjer je samela zapuščena gomila polomljenega
Miha. Napis na križu je bil od dežja in snega izpran kakor
v srcih ljudi spomin nesrečnega človeka. Tone se je ustavil
ob grobu in zmolil en očenaš za dušo umrlega; zdelo se
mu je, da mu že zdavnaj ni prišel na misel. Potem se je
obrnil proti Bricovi hiši.

„Bric doma ? 44  je vprašal skoz okno.

„Grem gledat,“ se je oglasil Bric in pomolil glavo
vun. „Tone, pridi no noter ! 44

„Ne, ti pojdi vun! S teboj bi rad govoril . 44

„Že vem, kaj , 44  je dejal Bric in obuval črevlje. „Zaradi
Janeza. Ali jaz sem ga že tako v roke vzel kakor tristo
starih škrpetov . 44

Ogrnil je suknjo in se pridružil Tonetu. Ko sta bila
na samem, se je začel opravičevati, da ni takoj povedal,
kam da zahajata fanta.

„Kar pusti, Bric ! 44  je dejal Tone. „Saj je Gašper
zapeljal Janeza, in jaz bi se moral opravičiti. Ti si ne moreš
nič oponesti, in jaz imam tudi čisto vest. Se je že moralo
tako zgoditi, in Bog ve, čemu je to dobro. Ampak nekaj

139

drugega imam na srcu.“ Povedal mu je, kakšen očitek da
mu je vrgel Gašper v obraz. r

„Kaj? Ta malopridnež!" se je razsrdil Bric. „In ti mu
nisi povedal, kdo da je ubil Miha? Kaj mu ti prizanašaš,
ko ni vreden nobenega usmiljenja! Z dobroto ne opraviš
pri hudobnih ljudeh nič. Kaj imaš vedno odprto roko?
Stisni enkrat pest! Če bežiš pred psom, te bo popadel;
ustavi se, pa bo odskočil in stisnil rep med noge."

„Gašper je zapeljan siromak,“ je dejal Tone. „Kako
bi mu mogel ogrditi jaz spomin na očeta? Jaz bi le rad
vedel, kdo da mu je vse to natvezel."

„V pol ure ti pridem povedat,“ je dejal Bric in šel
takoj nad sina Janeza.

Janez se je nekaj ustavljal, češ, da ne mara prenašati
pošt, da noče ovajati, navsezadnje pa se je podal. Kmalu
je vedel Tone, da je pravi krivec Rožman, priče pa Gašper
sam in Janez in povrhu še Tetrev.

Janez, ki ga je bila po tej izpovedi spekla moška vest,
je poiskal še tisti večer Gašperja in mu povedal, kako da
ga je oče izpovedal in da ni mogel res nič utajiti.

„Ali bo Klančar tožil?" je vprašal Gašper.

„Ne vem," je dejal Janez; „ampak če toži, bova mo¬
rala midva pričevati."

„He, kaj!" je zmignil Gašper z rameni, „naj se izkaže
resnica. Če je Rožman obrekoval, naj plača ali pa sedi.
Kaj pa zavaja ljudi?"

Tisti večer fanta nista šla k Rožmanu. Tone pa se
je odpravil drugega jutra k sodišču tožit Rožmana.

Bric, ki je bil prepričan, da ravna Tone z Gašperjem
preobzirno in prerahlo in da bi več dosegel, če bi ga trdo
prijel, se je jezil doma in premetaval po svoji skrinji spise
in knjige in razno drobnjav, ker je iskal tistega pisanja,
ki ga je bil podpisal rajni Gašper na smrtni postelji. Mislil
je že bil, da ga ne bo potreboval; a zdaj si je štel v dolž¬
nost potegniti se za Toneta in izbiti prevzetnemu fantu
objestne misli iz glave in kaznovati njegovo nehvaležnost.
Spoznati je moral Gašper, kako je Tone trpel po nedolž¬
nem in molčal, kako je skrbel in delal za Gašperjeva dva
otroka več, kot je bil dolžan, ne da bi se katerikrat po¬
hvalil, in ko mu je nehvaležnost zalučila v obraz krivični
očitek, se ni znosil nad neprevidnim oponašalcem. Čim
rajši je imel Bric Toneta, čim bolj ga je spoštoval, tem
huje se je srdil na Gašperja, ki se mu je zdel nevreden

140

vsakega prizanašanja. „Da odpušča Tone svojemu dolž¬
niku/ 4  si je dejal, to je lepo in krščansko, in jaz ne vem,
ali bi mu jaz tudi tako odpustil, če bi se bil pri meni
zadolžil; toda saj ni moj, Tonetov dolžnik je, kaj bi mu
jaz odpuščal! 44  Našel je kos ožoltelega papirja, nateknil
naočnice, razgrnil list. Stisnil je ustnice in zlobno se na-
muzal; držal je pravo pisanje v rokah. Vteknil je list skrbno
v žep, vzel klobuk in šel.

Ko je prišel Bric na Žagarjevo dvorišče, je stopil
Gašper ravno iz hleva, kjer se je bil nekaj jezil na hlapca.
Bil je tudi sicer slabe volje, ker mu je hodilo po glavi,
kaj da nastane iz tega, kar mu je bil izporočil Janez.

„Kaj bo dobrega? 44  je vprašal, obstal in uprl roke v bok.

„Dobrega nič, Gašper, 44  je dejal Bric. „Stopiva malo
v hišo, ker bi jaz rad s teboj samim govoril. 44

„Brez prič? 44

„Brez prič; ampak lahko ti dam pisano, kar ti bom
povedal. 44

Gašper se je nekoliko obotavljal, nekoliko si pomiš¬
ljal in se obrnil počasi za Bricem.

„Vi ste hudi, 44  je dejal, „ker mislite, da sem Vam iz¬
peljal Janeza. 44

„0, Gašper, to je mala reč. Saj vem, da Janeza nisi
ti silil, in tega bom že jaz krotil. Ampak nekaj drugega
ti moram povedati. 44  Začel je počasi in s poudarkom pri¬
povedovati, kakšna siromaka da sta bila Gašper in Jerica,
ko ju je vzel v svoje varstvo Tone; hiša, živina, polje, vse
zanemarjeno, in dolgov toliko, da ni bila pravzaprav nobena
ped zemlje njiju last. „Potem pa je začel Tone gospodariti
za vaju. 44

„In za sebe, 44  ga je prekinil Gašper.

»Poslušaj me najprej ti do konca, 44  je dejal Bric;
»potlej bom pa jaz tebe, če boš vedel kaj povedati. 44  Bric
je nadaljeval, koliko truda in skrbi da je prizadela Tonetu
rešitev domače zemlje, ki so si jo hoteli sosedje, zlasti
Križman in Rožman, kar razdeliti. Kako se je mučil sam
in sestra z njim in kako si nista zaračunila za ves svoj
trud, za vsa pota in sitnosti nobenega krajcarja, ampak
vse obrnila na to, da se je ohranil dom domačima otro¬
koma; koliko da sta prenesla iz ljubezni do sirot nagajanja,
zavisti, obrekovanja in kako sta naposled po dolgih truda
in skrbi polnih letih, ko sta bila otroka samo še za nadlego
in oviro, izvlekla zavožena kola iz močvirja. Potem pa je

141

pod spretnimi in varčnimi rokami dobrega variha rastlo
premoženje in s premoženjem nevoščljivost in jeza sosedov,
ki se jim je zdelo, da so prevarjeni, ker ni prešlo posestvo
poceni v njih roke, ker jim nista postala Gašper in Jerica
hlapec in dekla. „Tvoji hiši se ni treba zdaj skrivati pred
nobeno drugo v vasi, in lahko boš gospodaril, če boš količ¬
kaj gibal; če boš pa popival in zapravljal, kakor začenjaš,
potem se je zastonj trudil Tone, potem bi ti morali novega
variha postaviti, da bi te držal v brzdah kakor trmastega
konja. In ti, ki si sam takšen, ki si nisi še toliko prislužil,
kolikor si zajedel, si upaš Tonetu očitati krivičnost!“

„Drugi ljudje pa drugač govore," se je jezil Gašper.

„Kaj pa poslušaš ti druge ljudi? Ali niso to tisti, ki
so te hoteli pregnati iz hiše in posestva? Sram te bodi!
Norec posluša svoje sovražnike in hudobnež sovražnike
svojih prijateljev. In kar je najgrše, najostudnejše, kar smrdi
do neba, ti si oponesel, od drugih naučen, najboljšemu
človeku, da je ubijalec. 44

„Tako se je govorilo," se je izvijal Gašper.

„Kdor je govoril, ta bo odgovarjal, in tudi ti bi od¬
govarjal, če bi ti zopet in zopet in po nepotrebnem ne
bil prizanesel Tone. Jaz pa ti ne bom prizanašal, ker nisi
vreden, in da boš vedel, komu si ti očital ubojstvo in čigav
sin da je to očital nedolžnemu človeku, ti povem tukaj, brez
prič, pripravljen sem pa tudi povedati pred pričami, da je
ubil tistega nesrečnega Miha tvoj oče."

Gašper je ostrmel, kakor da bi ne bil razumel po¬
mena teh besed. Prijel se je za mizo in prebledel. Naenkrat
mu je šinila kri v glavo, in oči so se mu zabliskale.

„To je laž!" je hropel.

„Laž?" se je strupeno nasmehnil Bric. „Lažejo tisti,
ki so tebe učili, in za njimi lažeš ti. Jaz pa govorim res¬
nico in jo izpričam, kjer bo treba, in z menoj tudi
Tone. Sicer pa pokličem za pričo lahko tudi tvojega očeta
samega. Glej!" — Potegnil je pisanje iz žepa. — »Glej!
— Iz rok ne dam — podpis tvojega očeta na smrtni po¬
stelji. Pokazal še nisem nikomur, in Tone bi bil hud, če
bi vedel, da kažem tebi potrdilo svojih besed. Ampak jaz
ti ne morem odpustiti, kar si zagrešil proti Tonetu. Zdaj
vidiš, kakšen človek je Tone in kakšen si ti. Zaradi zločina
tvojega očeta je bil Tone po nedolžnem osumljen in med
preiskavo zaprt; za tebe in tvojo sestro je delal brezplačno,
za božje plačilo, kar boš videl iz obračuna, skoraj dvajset

142

let; ti pa mu očitaš sebičnost in goljufijo in ubojstvo. Ali
moreš še pokazati belemu dnevu svoj nesramni obraz? Jaz
sem ti povedal, kar ti gre; ti pa se pojdi zahvalit v tisto
šolo, kjer so te izučili!“

Gašper je ostal sam; strmel je predse, zbiral misli,
škripal z zobmi in zmajeval z glavo. Čez dolgo časa se
je toliko umiril, da je začel zagovarjati samega sebe, češ,
da si sam ni ničesar izmislil, da bi bil stric lahko vse to
tudi oddrugod slišal, da mu sploh nič posebnega ni očital;
zakaj o drugih varihih se najbrž ne govori nič drugač, in
da v pretepu fant fanta ubije, se prav mnogokrat pripeti,
in nesreča je na obeh straneh. Prav seveda ni bilo, da je
on tako govoril, da se je on toliko izpozabil. Vroče je po¬
stalo Gašperju; po ušesih so mu šumele Bricove besede;
jezil se je, da ga ni bil ustavil, da ga ni zavrnil, ko ga je
ošteval kakor smrkavca. A kako naj bi ga bil zavračal, ko
je imel Bric resnico in pravico na svoji strani! Tako poli¬
tično hudoben Gašper še ni bil; na dnu srca seje že sra¬
moval svojega ravnanja, dasi se mu je zdelo, da ga je
sram le zato, ker ga je bil Bric zdelal. Ali naj bi bil iz
hiše zapodil očeta svojega prijatelja? Saj zameriti se prav¬
zaprav ni moglo Bricu, da se je potegnil za Toneta; ampak
zlepa naj bi mu bil dopovedal, da se moti. Zmoti se lahko
vsak človek; ali ga je treba zato tepsti?

Tako je spoznaval Gašper, da je zašel na krivo pot,
dasi brez svoje krivde, zapeljan. Zapeljali so ga bili najprej
Križmanovi, potem pa Rožmani. Kako si je mogel on,
pošten človek, misliti, da ti obrekujejo in lažejo! Zato je
tudi prav, da se kaznujejo. Seveda je neprijetno, da so
prišle besede takorekoč po njem na dan. Kdo mu bo zdaj
še kaj zaupal? He, kaj! si je mislil, takih stvari mi ni treba
zaupavati, ki mi napravljajo pozneje sitnosti. In zdaj še
očetov spomin, ki je bil že zatonil kakor sanje, ki se raz-
prše, ko se prebudiš! Zdaj so zopet oživele neprijetne, iz
davnih časov znane podobe, in dolge črne sence so se
vlekle za njimi. Kar je on drugemu očital, to je njega
zadelo, po pravici; zakaj njegov očitek je bil krivičen in
namerjen na nedolžnega človeka.

Gašper si je potisnil klobuk na čelo in šel iz hiše,
kjer ga je dušil težki zrak. Iz kuhinje se je oglasila Jerica,
da naj nikamor ne hodi, ker bo kmalu kosilo na mizi.

Jaz ne bom kosil,“ je dejal Gašper.

„Zakaj ne?“ je vprašala sestra.

143

»Ne morem. Sami kosite!“ Obrnil se je za hlevom
na polje, ker je hotel biti sam s svojimi težavami.

Tetrev ga je bil spazil. • « '

„He, Gašper, Gašper!" je hitel za njim.

„Kaj pa hočete?" je gubančil Gašper čelo.

„Gašper,“ je dejal sorodnik in prijel Gašperja za ramo,
»danes ni Toneta doma; danes mi lehko vrneš tisti fižol
in krompir, ki mi ga je bil Tone vzel."

„Ali Vam ni Tone povedal, da ne smem?" je dejal
Gašper in začel hitreje stopati.

Tetrev ga je začuden pogledal in pospešil korak. Za
svoja leta je še dobro hodil.

„Pustite me pri miru!" je dejal Gašper. »Danes Vas
ne maram poslušati."

„Pa drugič, Gašper, pa drugič," je silil mož. »Saj se
nič ne mudi. Snoči te pa ni bilo pri Rožmanu. Prijetna
družbica nas je bilo, in tebe smo zelo pogrešali. Reza je
bila žalostna."

„Jaz ji ne morem pomagati."

»Kdo pa drugi! Bodi pameten, Gašper! Stvar je taka:
Pet tisoč, in stara dva bosta najbrž še kaj primeknila; dekle
pa, kakor se spodobi. Pa saj imaš sam oči."

„Z Bogom, Tetrev!"

»Gašper, Gašperček, kam pa dirjaš? Kako sem se
zasopel! Ti, še nekaj! Ali je res šel Tone Rožmana tožit?"

•»Res, in prav ima. Jaz bi ga tudi."

»Kaj pa imata vendar? Jaz nisem nič slišal in ne
vem nič."

»Če nič ne veste, kaj pa govorite?"

Tetrev se je ustavil, ker je bil opešal. Neprijetno
zavzet je gledal za fantom. »Ti, Gašper," je vpil za njim,
»nad lazom je podrl veter eno staro, trhlo hruško. Ali jo
smem jaz s poti spraviti?"

»Pojdite Toneta prosit!" je dejal Gašper, ne da bi se
ozrl. Tetrev bi bil najrajši par prav gorkih za njim poslal;
zakaj Gašperjevo vedenje se mu je zdelo grdo, brezobzirno,
nehvaležno. Tetrev je bil vendar njegov sorodnik, trikrat
toliko star, stokrat toliko izkušen, in kako je delal zanj!
»Ti smrkavec, ti!" je dejal poluglasno in se ozrl, če je sam.
O, če bi se ne bal Tetrev, da si pokvari bodočnost, bi že
pokazal temu fantalinu. Ampak oziri, ti kaze poštene misli,
ti vežejo moške jezike, ti izkrivljajo pravična dela. Seveda,
če se pomisli, da so vse drugi možje polni ozirov, kaj bi

144

jih zamerili Tetrevu! Tetrev se je oziral takorekoč na Gaš¬
perja, pravzaprav pa na sebe; ali ne takisto tudi toliko
drugih obzirnih možakov?

»Človek hoče ljudem dobro," je godrnjal Tetrev; „in
to je zahvala."

Gašper pa je premišljeval sam svoje stališče. Na misel
mu je hodilo, kako prijetno da je živel v prejšnjih časih.
Kar je bil okusil grenkobe, je bilo izginilo iz spomina; kar
je bilo veselega, je lepšala večerna zarja. Nikoli več ne bo
tako. Stric Tone mu stoji sovražen nasproti, Mana se hu¬
duje nanj, France se ga ogiblje, in sestra je vsa žalostna
in potrta. In kako rad je imel on Bricovo družino! Oh,
Anka je najbrž že naprej slutila, kakšen človek da se ji
bliža. Rozalka ga še ne pogleda več. Ostal mu je še Janez,
doma ravnotak revež kakor on pri Klančarju. Najbolj je to
jezilo Gašperja, da samega sebe ni mogel popolnoma opra¬
vičiti. K Rožmanu ni hotel iti že zaradi prerekanja, ker bi
morda Rožman valil krivdo na njega, kakor če bi bil on
začel legati in obrekovati; in Pepetovega govorjenja je bil
sit. Oh, če bi se mogle razmere ublažiti, da bi prišlo zopet
vse v stari tir! Poniževati seveda se on ni mogel; če bi
se mu pa ponudila roka, on bi jo zgrabil. Tako ni nič do-
gotovil, nič sklenil, ko se je vračal zvečer proti domu.

Janez ga je že iskal, da bi se z njim razgovoril. Ko
je šel mimo Križmana, ga je Liza zaupno poklicala: J^nez,
zakaj vaju pa ni več v vas?"

Jaz nisem prav utegnil," je legal Janez.

„Pri Rožmanu sta pa bila," mu je oponesla.

„Tam je krčma."

„In Reza, Janez, in Reza! Nikar ne taji, ko jaz
dobro vem!"

„Kaj meni mar Reza?"

„Tebi morebiti ne, ampak Gašperju. Ali misliš ti, da
sem jaz kaj huda? Še mar mi ni. To ti Gašperju lahko
poveš. Jaz se ne ponujam nikomur in se bom morebiti prej
omožila kot Reza."

»Verjamem," je dejal Janez. „Ti, kaj sem hotel reči?
Črevlje bom te dni enkrat prinesel. Ti imaš pa tamle na
oknu lepe cvetice; utrgaj mi eno ali dve, da se malo
ponosim!"

„Ali misliš, da ti jih ne dam?" je dejala Liza in mu
natrgala cel šopek. »Gašper naj nikar ne misli, da je on

145

sam na svetu; ti, Janez, si najmanj zatorej. Ampak kaj pri¬
povedujejo! Ali res toži Klančar Rožmana?"

„Menda res, ker je nekaj preveč o njem govoril."

„Saj mi smo imeli Klančarja tudi v mislih; ampak
napačnega nismo govorili nič. Kaj? Ti veš, da nismo go¬
vorili nič napačnega. Tone je pošten in dober človek. Pri
nas smo ga zmeraj hvalili; ampak grdih jezikov se dobi
povsod; potlej pa se prislinijo še raznašalci in podpihovalci.
Ti, Janez, pridi no še kaj! Gašper naj pa gre, kamor hoče.
Če bi' bila jaz hudobna, še privoščila bi mu Rezo."

„Kako imaš ti delavno roko!" je pohvalil Janez, ko
sta si segla v roke. „To se pozna gospodinja."

Janez je bil precej boljše volje, ko je odnesel šopek
za klobukom in nekaj novih misli v srcu. Gašperja je srečal
blizu doma. Tiho sta si pokimala, tiho šla nekaj časa vštric.

„To je vse vkup ena prekleta reč," je dejal Janez.
„Ali veš ti, Gašper, da jaz že komaj čakam, da bi odšel
v vojake? To ni nobeno življenje več. Mene je sram še
k Rožmanu iti."

„Ta je kriv," je dejal tiho Gašper, „da sem jaz do
pasu v blatu."

„Če bi bila le po kom drugem prišla ta reč na dan!
Toda našega očeta je treba poznati. Saj jim ne moreš nič
utajiti."

„Ali ni bilo prijetnejše v prejšnjih časih, Janez?" je
vprašal Gašper. „Skupaj smo delali, skupaj izbijali svoje
šale, in človeku je bilo tako lahko pri srcu. Zdaj je pa
konec. Verjemi mi, da mi je že prišlo na misel, da bi prosil
strica Toneta, naj mi ostane varih magari še pet let! Zdi
se mi, da sem še zelo mladoleten."

„Meni se pa zdi, da sem se za deset let postaral te
dni; tako malo se mi še ljubi noreti. Potrpeti morava;
zdaj ne kaže drugač. Saj se bo izvedrilo in zopet bo lepo
vreme."

„Takšno kakor prej, ne več. Po tebi, Janez, mi bo
zelo dolgčas."

Dolgo sta se držala prijatelja za roke in se poslav¬
ljala kakor za dolgo časa; vedela sta pa oba, da se bosta
videla vsaj že drugega večera.

Po večerji je vprašala Jerica brata, kaj da bodo delali
drugega dne.

„Stopi h Klančarju, kaj da misli stric!" je dejal Gašper
naredil križ in vstal od mize. Šel je še v hlev pogledat k

10

Svetloba in senca.

146

živini, potem pa leč, v nadi, da mu vdahnejo sanje nove
misli za težke razmere.

Jerici, ki je dobro razumela bratove besede, se je od¬
valil kamen od srca. Vesela je pozdravila strica in teto, se
postavila pred Toneta in mu pogledala svetlo v oči: „Gašper
me je poslal vprašat, kaj da bomo jutri delali.“ Tone ji
je gledal resno v obraz. „Res, stric, res; nikar me ne glejte
tako čudno! Saj se bova oba poboljšala."

„Torej vendar spoznava svoj greh?" je segla Mana
vmes. „Ali se ga pa tudi resnično kesa, ali ga tudi obža¬
luje? K izpovedi naj gre in pokoro naj dela."

„Teta, ne bodite hudi!" je prosila Jerica. „Saj bo zopet
dober. Zapeljan je bil in zdaj se vrača. Stric, jaz Vas ne
morem gledati, če se držite tako hudo." Posilile so jo solze,
in zaihtela je naglas.

„Kaj pa se ti cmeriš?" jo je tolažila teta. „Saj tebi
midva nič nočeva. Gašper je hudoben, Gašper."

„Kdor prosi odpuščenja, se že boljša; kdor pa noče
odpustiti, pa ne," je ihtela Jerica in hudo vznemirila teto,
ki ni razbrala zvijače, da namreč ne prosi odpuščenja
Gašper, ampak nekdo drug, najbrž brez Gašperjeve ved¬
nosti. Ampak hudo bi bilo, če bi teta Mana ne odpuščala
svojim dolžnikom.

„Kaj, jaz da mu ne odpustim!" se je zagovarjala. „Iz
srca rada vsakemu, kdor se v resnici poboljša."

„No, kaj pa je ukrenil za jutri?" je vprašal Tone.

,,Nič, čisto nič," je dejala Jerica. „Saj si nič ne upa,
tako je potrt."

„Počakaj malo! Jaz grem pogledat, kakšno bo vreme,"
je dejal Tone, stopil iz hiše in si potegnil z rokavom
prek oči. -

Tako je posredovala Jerica med varihom in bratom,
in pod toplim dihom njenih besed se je tajala ledena skorja
okrog ljubljenih src.

Gašper, ki je bil sam spoznal, da je Tone res pošte¬
njak, je to zdaj tudi slišal od vseh strani. Odkar se je bilo
razneslo, da Tone toži, ni bilo o nikomer slišati toliko hvale
kolikor o njem. Rožmani so hodili okrog in iskali prič, da
niso nikoli nič slabega govorili o Klančarju, in komur je
v tem oziru vest kaj očitala, je delal s hvaljenjem pokoro.

Tetrev, ki je bil pripravljen pričati, je Rožmana miril
in tolažil in učil, kako da bo treba govoriti v sodišču; ne¬
koliko je pa tudi plašil, češ, da ima on izboren spomin,

147

da ve vse, kar se je govorilo, in bi lahko govoril, ampak
govoril bo tako, da bo prav. Rožman pa je govoril lepo
in ginljivo o krščanski ljubezni in da bi on nikoli ne iskal
časti po sodiščih in da je grdo in pasja navada popadati
za besede.

Tetrev, ki je razumel, kam da pes taco moli, se je
ponudil za posredovalca.

Obrnil se je najprej do Gašperja in Janeza, ki ju je
dobil zvečer oba skupaj. Začel je zlepa, naj ne bosta tako
čudna, da bi tlačila Rožmana v nesrečo, ki ni nič hudega
mislil; č-e bi ljudje slutili, da jih za vsako besedo kdo prime,
kdo bi še kaj govoril? če ni sosed varen pred sosedom,
ne prijatelj pred prijateljem, kdo bo še komu kaj zaupal?
Ko to ni izdalo, je začel strašiti, da naj dobro pazita, da
ju Rožman ne prime zaradi krivega pričevanja; zakaj človek
se lahko zmoti in misli, da je kaj videl ali slišal, česar ni
ne videl, ne slišal; on, Tetrev, da ima dobra ušesa in dober
spomin in se vendar ne spominja, da bi bil Rožman go¬
voril katerikrat kaj žaljivega o Tonetu; marnji, kakršne go¬
vori ves svet, vendar niso žaljenje; Rožman da si bo najel
najhujšega odvetnika in gorje jima, če porečeta kaj preveč;
Gašperjevo pričevanje pa da sploh ne more obveljati, ker
je on pod Tonetovim varuštvom; za svojega variha bi mar¬
sikdo pričal. „Zatorej, Gašper, varuj se! Priče so bile že
tudi kaznovane; pred sodišče je prišel marsikdo kot priča,
ostal je pa tam kot zatoženec."

„Nič se ne trudite, Tetrev!" je dejal Gašper. Jaz bom
izpričal ne samo, da je Rožman res govoril, kar je govoril;
ampak bom tudi prisegel, da ni res, kar je govoril."

Tetrev je odšel poročat Rožmanu, kako daje opravil.
Janez pa je začuden vprašal Gašperja, kako da on ve, da
Rožman ni resnice govoril.

„Ker vem, kdo da je ubil Miha," je dejal Gašper.

„No, kdo?"

„Svojega očeta vprašaj! Ta je meni povedal. Klančar
je nedolžen, in resnica naj pride na dan.“

Janez je povedal doma očetu, kaj da mu je bil Gašper
zaupal, in stari Bric se je zelo prestrašil. Vest ga je spekla,
da je ravnal brez Tonetove vednosti. A kdo si je mogel
misliti, da bo fant tako brezobziren proti svojemu očetu
in proti samemu sebi! Dvomiti pa se ni dalo, da ne bi
njegova trma izvršila, kar si je vtepla v glavo. Bric je pre¬
mišljeval, kaj bi bilo storiti. Da mora Tone zvedeti, kaj da

10 *

148

se pripravlja, da ne bi pred sodnikom osupel nepremišljeno
govoril, to mu je bilo jasno. Neutegoma se je odpravil h
Klančarju.

Tone se je res hudo razsrdil na svojega prijatelja, ki
je brez njegovega dovoljenja in brez resnične potrebe izdal
skupno skrivnost.

Jaz tega ne bom izpričal; to ti povem, Bric," se je
hudoval. Jaz ne bom izpričal."

„Gašper je bral tudi tisto pisanje," je dejal Bric.

„Kakšno pisanje?“

„Kar je bil podpisal Gašper na smrtni postelji."

„Oh, ti nesrečni človek!" se je udaril Tone ob čelo.
»Kaj ti je vendar v glavo padlo! Oh, da sem pustil jaz
pisanje v takih nepremišljenih rokah! Ti, Bric, takoj mi
prinesi tisti list!"

Bric je šel, in Tone je razburjen preudarjal, kaj da
bi bilo ukreniti. Da ne sme grozna novica na dan, mu je
bil neomajen sklep; a kako preprečiti nesrečo? Takoj je
poslal po Gašperja.

Hkratu sta prišla Bric in Gašper. Tone je iztrgal Bricu
list iz rok in vprašal Gašperja, če misli res ogrditi spomin
svojega lastnega očeta pred sodiščem.

„Res,“ je dejal Gašper in stisnil usta. »Vas sem ob¬
dolžil po krivem; zato bom zdaj govoril resnico.“

„A v kakšno ime spraviš očeta in sestro in sebe, v
kakšno ime!“

»V pravo. Če bi bil jaz zakrivil, kar je moj oče, bi
obdolžil sebe."

„Ti si pa res dober sin svojega očeta."

»Dober ali nedober; za mene je oče to, kar je; naj
potem izve svet še kaj o njem ali nič."

„Usmili se vsaj svoje sestre!"

Jaz in sestra si nisva izbirala očeta."

»Poglej, Gašper, ta list!" je dejal Tone.

»Poznam," je prikimal Gašper. Tone je vžgal žve-
plenko in sežgal zmečkani papir.

»To pričevanje je v kraju," je dejal, »in jaz tudi ne
bom pričeval."

»Ali mislite, da Vas ne bodo potem ljudje še huje
sumničili?"

Tone in Bric sta silila v trmastega fanta, naj ne ravna
tako brez glave, da bi se moral kesati vse žive dni. Gašper
se ni dal preprositi; stričevo ravnanje je le še utrjalo njegov

149

sklep; tako lepo, tako plemenito se mu je videlo; stric
žrtvuje svoje dobro ime tujemu; da bi njemu in njego¬
vemu očetu prizanesel, prenaša grda sumničenja; nobene
besede ni črhnil o tem, kar je vedel; on je dolžil strica,
stric njega zagovarja; kako bi mogel on nositi tolik dolg
vse življenje na svojih ramah!

Gašper se je zaprl doma v sobo, skril obraz v klobuk
in se razjokal od jeze nad samim seboj; njegovega sklepa
ni mogla omajati nobena moč.

Bric in Tone pa sta se posvetovala, kaj da bi bilo
storiti v tej stiski. Da bi res sum ostal na Tonetu, če bi
kar tako umeknil tožbo, o tem sta bila oba prepričana;
potem bi se šele razvezali jeziki.

Kakor nalašč je prišel Tetrev poskušat svojo srečo
kot posredovalec pri Tonetu, ko je bil pri Gašperju pogorel.

„K tebi sem namenjen, Tone," je dejal.

„Glej ga!" je dejal Bric. Jaz  sem pa zmeraj mislil,
da ti nikoli ne veš, kam da si namenjen."

Tetrev je takoj načel svojo zadevo in menil, da je
semtertja dobro ljudem jezike zavezati, sicer bi obirali
človeka kakor črešnjo ob cesti; ampak krščanska ljubezen
da je tudi lepa čednost.

„Torej, Tone, kako sta z Rožmanom? Dajta no, po¬
ravnajta se no! Kratka sprava boljša ko dolga pravda, in
sosed je le sosed. Danes potrebuje on tebe, jutri ti njega.
Ali ni res?"

Tone je pritrdil, da je to že res, na kar se je Bric
vmes vteknil, ki se je zbal, da pojde vse pregladko in da
bo Tetrev zasledil, kako da stvari stoje. Bric je menil, da
eden mora biti obsojen in kaznovan, da se drugi oplaše;
da je njegov sin še marsikaj slišal, kar je Rožman žalji¬
vega govoril in da se utegne to tudi pred sodišče spraviti.
„In tudi ti, Tetrev, nisi tako nedolžen, kakor se delaš.“

Tetrev se je rotil, da se on ne spominja, da bi bil
katerikrat kaj žaljivega govoril.

„Če se sam ne spominjaš, ti bodo pa drugi pomagali,"
je dejal Bric, tako da je bil Tetrev kmalu zadosti voljan
in še bolj vnet za kratko spravo. Toliko so se dogovorili,
da umakne Tone tožbo, ako prekliče in obžaluje Rožman
svojo žalitev v tistih novinah, ki leže pri njem na mizi.

„In kako rad bo preklical!" je dejal Tetrev, ko se je
odpravljal. „Vidva ne vesta, kako se mu tiste široke hlače
tresejo."

150

Tetrev, ki je bil tudi za sebe v strahu, je napel vse
strune, da je spravil Rožmana v potrebno ubranost. Pri¬
povedoval je, kako silno se je trudil in mučil, da je hu¬
dega Toneta vendar toliko omehčal, da se je nekoliko vdal,
njemu, Tetrevu, naljubo, ki je Gašperju sorodnik. Pripeljal
je skesanega Rožmana sam h Klančarju, preden so še
mogle poseči vmes s svojimi jeziki domače ženske. Preklic
se je sestavil tako, da se je oziral na obe strani. Potem
so si prijateljski segli v roke.

„Trdo je šlo,“ je dejal Tetrev, ko je spremljal Rož¬
mana proti domu. „Hvala Bogu, da sva to zdraho skupaj
zbila! Razpoke se morajo pa še zaliti, pravijo kleparji. Kaj,
Rožman? Ampak doma nikar ne pravi, kako da smo se
pogovorili, in o preklicu molči!"*

XIII.

Dnevnik je imel naročen v vasi samo Rožman. Brali
so ga domači ljudje navadno le ob nedeljah; žandarji,
eksekutorji, agentje, kadar so hodili skoz vas. Rožman je
tuhtal in računal, kdaj bi utegnil iziti list z njegovim pre¬
klicem. Okoli tistega dne je začel sam hoditi na pošto, češ,
da ima tudi drugih opravkov. Dvakrat je šel zaman; v
tretje je pa prestregel novine, in pogrel ga je natisnjeni
preklic. Še brati ga ni hotel do konca; nadpisa in pod¬
pisa je imel do grla dosti in kar hitro je izrezal tisti kos.
Doma je vrgel novine zaničljivo na mizo, češ, da ni notri
nikoli nič, same čenče, katerih še stare babe ne verjamejo,
in da je škoda vsakega krajcarja zanje. Pepe pa je rad
bral, in posebno mu je ugajalo, če so se nasprotniki
prav lasali. Kdo pa posluša mirne ljudi, in naj se še tako
modro razgovarjajo! Če se pa začneta dva psovati, dere
vse vkup. ' f  !

„Ata, tukaj pa nekaj manjka,“ je dejal Pepe, ko je
bral nekaj časa.

„Ali res?“ se je čudil oče. „GIej ga, spaka; pa res.
To je bilo pa konfiscirano. Najbrž je bilo kaj resničnega . 14

Sploh pa te novine niso obležale na mizi. Komaj jih
je bil sin prebral, jih je oče konfisciral. Drugi dan je Rož¬
man vendar tudi še sam šel na pošto, nekaj zato, da je
domačim sled zmešal, in potem, ker se je bal, da bo ta
preklicani preklic, ki je bil prvič konfisciran, vdrugič na-

151

tisnjen. Hvala Bogu! ni ga bilo, in svet se je sukal zopet
naprej" V' starem tiru. «

Tonetu še na misel ni prišlo, da bi se šel prepričat,
ali je izšel preklic ali ne; on je bil.vesel, da se je zadeva
ugodno rešila, in Tetrev je bil v milosti pri njem in pri
Rožmanu. Zato je pa tudi zaupno tolažil Rožmana.

„Ali misliš ti, Tomaž,“ je dejal, „da bom jaz komu
povedal, kako sta se vidva pobotala? Vraga bom povedal,
črnega. Kaj pa to drugim mar, kar imamo mi med seboj!
Na tvoje zdravje!“ '

Gašperju pa se je tožilo po ljubi prisrčnosti prejšnjega
življenja. A zbliževanje je bilo težko; njegovemu ponosu
se je zdela vsaka nežna beseda poniževanje, drugi pa so
sodili po zunanjosti. Parkrat se je bil namenil mladenič k
Bricu, kakor da bi šel po Janeza; a sredi pota se je vrnil,
v strahu, da ga bodo osorno sprejeli in bo on takisto od¬
govoril. K Tonetu je pošiljal Jerico, ki ga je tudi pri Bri-
covih opravičevala in zagovarjala.

Rozalka, ki je bila posebno huda nanj, pa je bila teh
misli, da je premajhna kdzen zanj, če ona ne govori ž njim,
da ga bo treba prav pošteno ošteti. In to je tudi storila.
Pri prvi priliki, ko je dobila samega, mu je začela našte¬
vati storjene grehe, in tako grdo se ji je zdelo, kar je bil
on zagrešil,.da se je nazadnje sama razjokala. „ln jaz sem
te tako r&da imela!" je pojemala. „Oh, da se je to zgodilo!“

„Se je že moralo,“ se je zagovarjal Gašper, ki je precej
skrušen poslušal dolgo pridigo.

„Kaj! Moralo?" je vzkipela. „Nazadnje boš še rekel,
da je bila to božja volja. Hudobnega duha volja je bila
to, da veš.“

„Drugim ljudem sem verjel,“ je dejal Gašper.

„Zdaj pa imaš. Kaj pa hodiš po hišah, ko imaš doma
pošteno družbo! Seveda te vabijo; ampak če bi bil ti za¬
dosti moški, bi se bil ustavil.“

„Vse je res, Rozalka, kar mi očitaš, in saj ti pravim,
da mi je hudo.“

„Ali misliš ti, da meni ni? Seveda Liza in Reza in
Bog ve še katera ti hodijo po glavi; zato pa je tako."

„To pa ni res, Rozalka," se je zagovarjal Gašper,
vesel, da se more pošteno braniti. „To si si ti izmislila,
ali pa ti je kdo natvezel. Jaz se ne brigam za nobeno nič,
in najljubše bi mi bilo, če bi moglo biti še vse tako, kakor
je bilo. Jaz morda tudi nisem toliko kriv, kakor ti misliš."

152

„0h, saj sem te jaz že dozdaj zagovarjala, čeravno
se mi je zdelo, da nisi vreden. Torej glej, da se poboljšaš,
in ostani potem mož beseda!"

Segla sta si v roke, in obema se je olajšalo težko
srce. Gašper bi bil še hujše besede rad prenesel, samo da
bi se obnovilo prejšnje prijateljstvo, in hvaležen je bil Ro-
zalki. Rozalko je pa samo ta misel še mučila, če ga
ni morda pretrdo prijela; zakaj marsikak grešnik se pod
prehudo besedo ne poboljša, marveč zakrkne. To bo treba
še popraviti. Doma mu je pa gladila pot v hišo, in poma¬
gali sta ji Jerica in teta Mana.

Kmalu potem je naznanila Jerica Gašperju, da se po¬
pelje drugega jutra varih ž njim k sodišču, da se izvrši
izročitev. Gašper je nekoliko osupnil. Po eni strani mu je
bilo ljubo, da se reši nadzorstva in ozirov; milo se mu je
pa tudi storilo, ko je pomislil, zakaj da stric tako hiti.

„Pojdi stricu povedat," je naročil sestri, „da se ni¬
kamor ne mudi. Eno leto lahko še ostane, kakor je bilo."

Klančar se ni vdal, in drugega jutra sta se odpeljala.
Gašper, ki je vozil, je hotel spredaj sedeti; a Tone mu je
rekel, da naj sede poleg njega, da se ne bo videlo, kakor
da bi orala in eden za klešče držal, drugi za drevo.

Dolgo časa sta molčala. Gašper si ni upal govoriti,
Tone pa ni hotel, ker ni vedel, kakšnih misli daje  Gašper.

„Stric,“ je izpregovoril naposled Gašper, „ali Vam ni
izporočila snoči Jerica, da se meni nič ne mudi?"

„Izporočila," je dejal Tone, „in vse to sem jaz pre¬
udaril. Stvari stoje zdaj tako. Če boš ti pameten, si zadosti
star; če pa ne boš, ti tudi leta nič ne pomagajo."

Potem sta molčala vso pot.

Pri sodišču se je vse gladko uredilo, in sodnik je
razložil mlademu gospodarju, s koliko skrbnostjo da je
varoval varih njegove koristi in da naj on zdaj dokaže s
pridnostjo in razumnostjo, da je res polnoleten. „Zdaj pa
glejte," je dejal, „da doboste kmalu pošteno in pridno
ženo!"

Stric in Gašper sta potem kosila skupaj in se kmalu
odpeljala proti domu.

»Sodnik meni," je dejal Gašper, „da naj bi se jaz
kmalu oženil."

„Saj ti ne kaže drugač," je dejal Tone. „Ali imaš že
kakšno nevesto v mislih?"

»Imam in nimam."

153

„Katero pa?“

„Bricovo.“

Tonetu je pregnala ta novica precej neprijetnega spo¬
mina na Gašperja iz srca.

„Ali Anko?“ je vprašal čez nekaj časa.

„Ne, Rozalko,“ je dejal Gašper in se obrnil stran, ker
se je nerad spominjal, kako je bil pri Anki naletel.

„Denarja ne bo," je pripomnil Tone.

„Vem.“

„Ampak pridna bo in poštena in z Jerico ne bo grdo
ravnala."

Molčala sta zopet, a čutila sta oba, da sta se zelo
zbližala; zato sta bila tudi boljše volje. Pri slovesu se je
Gašper zahvalil stricu za vse, kar je dobrega od njega
prejel, in stric mu je prav krepko stresel roko in mu voščil
veliko srečo v gospodarstvu.

Tone je seveda o prvi priliki povedal Bricu, kar mu
je bil Gašper razodel; Bric je povedal ženi, in ta je vzela
v roke Rozalko. Dekle je zardevalo in se muzalo materi,
ko jo je resno opominjala, da se mora vesti zanaprej pa¬
metno in modro in ne si norca delati iz Gašperja; zakaj
vsak mladenič tega ne prenese; da mora bolj gledati na
obleko in ne hoditi okoli razmrščena kakor brinov grm.

„In molči, ti neumnica, in ne razklepetavaj, kar si
slišala!" je dejala mati, ki je bila v prejšnjih časih tolikrat
očitala hčerki, da se ničemurna preveč ozira na svojo obleko.
„Če zvedo ljudje prezgodaj, bodo razdrli."

Tudi ta opomin je bil odveč; saj je bilo radosti pri¬
mešanega dosti strahu. Bog ve, če je oče prav slišal, kar
je bil stric povedal, in če je stric Tone prav razumel
Gašperja, in zakaj tega ni na izpregled? Tako je bila Ro-
zalka zdaj vesela, zdaj pobita in vedno razburjena. Med
vsako prijetno misel ji je vsilila razdražena domišljija vse
polno nevarnosti, kako je fant nagel, brez prave stalnosti,
kako da si z očetom nista dobra, kako sklepa zakone na¬
vadno dota, in Bog ve kaj še. Jerice se je pa zdaj še bolj
oklenila, in celo okoli brata Janeza, ki ga je prej zelo v
kraj devala, se je začela ljubeznivo smukati, da bi ji po¬
vedal kaj o Gašperju.

Ko je pa nekega popoldne Jerico iskala, je naletela
na Gašperja.

„Zdaj, Rozalka, mi ne uideš," jo je prijel za roko
tako trdo, da je bila prepričana, da mu je ne more iztrgati,

154

in oči so se mu tako čudno svetile, da jo je vročina iz-
preletela. „Ti boš moja žena. Govori!" in gubančil je čelo,
kakor da bi ji smel ukazovati.

»Nekoliko moram vendar premisliti," je dejala. .

„Nič ne boš premišljevala. Dokler ne dobim odgovora,
ne pojdeš odtod."

,,Če že mora biti, v božjem imenu! Ampak izpusti
me!" je dejala in zbežala, i ' 1  . N

Domov pa ni šla; iskala je Jerico, kjer je slutila, da
je ni, in urejevala razburkane misli. Lice ji je žarelo od
radosti, ko se je izkušala domisliti vseh podrobnosti in
malenkosti tega razgovora, čisto natanko se ni mogla
spomniti vseh besed, ki jih je bil govoril Gašper. Seveda,
ker je bilo vse tako v naglici. Gašper bo moral še pono¬
viti, kar je bil rekel. Bog ve, kaj je bila vse preslišala, ko
je bila tako vznemirjena in se je morala kar na lepem
odločiti. Ali naj bi se bila obotavljala?-Čemu? Saj bi se
tudi druga nobena ne bila. • ,'

Še tistega večera je prišla k Bricovim teta Mana v vas.

Joj, joj, Anka," je dejala in ogledovala cvetice po
oknih, „pri vas pa mirta cvete. Ali imate nevesto v hiši?"

Jaz nič ne vem," je dejala Anka in se sklonila na šivanje.

„Oh, kako skrivaš, Rozala!" se je obrnila na mater.
„Rozalka je vendar nevesta. Ali ni še nič rekel?"

„Kdo?"

„Gašper vendar." Anki je utripalo srce, kakor bi ji
hotelo prsi razgnati. . Črno se ji je storilo pred ‘očmi, in
kolena so se ji šibila, ko je hitela iz hiše, da si oddahne.
Prevzelo jo je grozno kesanje, da je odbila svojo srečo
in zagrebla svoje nade. In zdaj je vse končano, in zamu¬
jeni trenutek se ne vrne več. — Kakšne misli! Kakšne
želje! se je z grozo zavedela. Kakšno žalovanje za posvetnim
veseljem in nevoščljivost celo proti sestri! Oh, grde misli!
— Premagala je svoja čustva, zbrala duha in se vrnila v
sobo s trdnim sklepom, da se bo krotila*in brzdala.

„Kako, da si tako bleda, Anka?" je dejala Mana.
„Preveč delaš in premalo počivaš." Medtem je pritekla
Rozalka. »Poglej to punco, kakšna je! Kar na vrt jo pre¬
sadimo! Kako je, nevesta?" . *.✓ .,* ...

„Oh, kako ste sitni, teta!" se je branila Rozalka in
objela Anko, in obe sta jokali, ena od veselja, druga pa
se je mučila in premagovala, da ne bi bilo od zavistne
žalosti.

155

„Kakor lilija in vrtnica," je razlagala Mana, ki je
pa začela, ko je prišel še Bric, resneje govoriti. „Zdaj se
smeješ in veseliš, dekle," je dejala; „ampak zakonski stan
je težak stan, stan trpljenja in pokore, in neki sveti mož
je rekel, da bi se malokdo poročil, če bi premislil vse
težave, ki ga čakajo." ■

„To je res," je dejal Bric, „in ta sveti mož je bil
gotovo oženjen."

„Če so druge pretrpele, bo Rozalka tudi," je pripom¬
nila mati. • 'm ■ ....

„Naj bo, kakor je božja volja," je dejal Bric, ki se
je spomnil, koliko da je trpela rajna Jerica in če se morda
Rozalki pri Gašperjevem sinu ne bo godilo bolje.

„Medve, Anka," se je obrnila Mana k Anki, „pa bova
ohranili svoj dekliški stan, prosti in nezavezani. Rožmarin
ima svoj duh, naj bo zelen ali pa suh. Zelen venec bova
nosili, in belo krsto nama bo stesal Tone ali pa France."

Anka je tiho prikimala, žalostna, da se ne more s
sestro tako od srca veseliti, kakor bi se bila rada.

Pozneje je prišel Gašper z Janezom, in mati ga je
sprejela prijazno, kakor da bi se zadnje čase ne bilo nič
prigodilo, nič izpremenilo. Staremu Bricu je bil pa kakor
tudi Gašperju spomin prošlih dogodkov še na poti, da se
nista mogla neprisiljeno razgovarjati. Anka je bila vesela
videti; Gašperjevim očem pa se je umikala, brez težave;
zakaj fant si jo je komaj upal pogledati; tako vzvišena in
sveta se mu je zdela.

Novica o zaroki se je še tisti večer raznesla po vasi,
in še tisti večer je Tetrevu Rožmanka vrata pokazala.

Pri Bricu so začeli pripravljati balo. Tone in France
sta delala postelje, omare, škrinjo, zibelko in kar je dru¬
gega potrebnega pohišja.

„Ampak hrastov in orehov les, Tone," je dejal Bric,
ko je prišel zraven, „to je zame predrago."

>,Nič se ne boj, Bric!" je dejal Tone, „To bo moj
nevesten dar, ker imam Rozalko rad.“

„Tone, ta je moška. Bog ti povrni! Jaz in vsi moji
otroci vkup ti ne bomo nikoli mogli."

Z Mano je prinesel France težke kose hodnega in
pražnjega platna, in Mana je namignila, da to še ni vse,
kar bo ona dala, in ona ni samo tiho dajala kakor brat
Tone, ampak na vsako dobroto je še navrgla prelepih na¬
ukov za nevesto in ženina.

156

Anka je šivala od jutra do večera in si mela oči, ki
so jo skelele od drobnega dela in zadrževanih solz. Silila
se je, da bi bila videti vesela in brezskrbna, in premišlje¬
vala zraven, če ni morda to kakšna hinavščina. Žalost
seveda bi bila zopet zavisti podobna, tako da bi bila prav¬
zaprav najboljša popolna ravnodušnost, kakor da bi se
vsi ti dogodki nje kar nič ne tikali. A če pomislimo, da
ohrani ravnodušnost tudi modrijan navadno samo toliko
časa, dokler se mu dobro godi, se ne bomo čudili, da se
je Anka prav težko borila sama s seboj in da je bila še
marsikako jutro blazina pod njenim obrazom vlažna od
gorkih solz.

Prišla je jesen. Zjutraj in zvečer se je vila siva megla
ob tihi Temenici; težka rosa je legala na travnike; po
strniščih so se izpreletavale vrane, in pod pisanim plaščem
je mirno dremal trudni gozd. Bližal se je čas, ko bosta
morala odriniti Janez k vojakom in France k mestnemu
mizarju v Ljubljano. Do .zadnjih tednov se nista ne fanta,
ne starša mnogo brigala za to izpremembo; polagoma so
pa začela tega in onega obhajati neprijetna čustva. Prvič
v življenju bo treba iti za dolgo časa od doma, in Bog
ve, kako bo v tujini. Fantoma se je zdelo, da dobivajo
domači kraji lepša lica, domači ljudje prijaznejše obraze,
in Janezu se je kar stožilo, kadar so se njegove oči ujele
z materinimi.

„Kaj me tako gledaš, Janez?" ga je izpraševala mati
in mu gladila kodrasto glavo. „Glej, kmalu bodo padli ti
lasje, in vojaško suknjo boš oblekel in konja krotil; mi
bomo pa v skrbeh, kako da se ti godi, in če nimaš hu¬
dobnega poveljnika, ki bi te mučil.“ Inako se ji je storilo.
„Oh, komaj odrastete, otroci, pa morate od doma. Nam
bi morali pomagati, pa morate v tujo službo. Kaj se
hoče!“

In kako je bil zdaj poslušen Janez! Kar gledal je, kje
bi mogel komu ustreči, kakor da bi hotel pokoro delati za
prejšnje grehe in zapustiti za seboj dober spomin. Vedno
je bil doma, vedno pri delu; še h Gašperju je šel malo¬
kdaj, ker je prišel navadno Gašper k njemu.

„Preden odideta vidva,“ je dejal nekega večera Tone
Francetu, „pojdemo še na Primskovo na božjo pot in na
grob našega očeta."

Bricovim otrokom je bilo to vsem prav; samo Anka
je menila, da bi rajša doma ostala, ker ima toliko dela.


157

„Ne, ti pojdeš tudi," je dejala mati. „Doma ostaneva
jaz in oče."

„No, saj res ni toliko dela," je pritrdila Anka, ki se
je takoj spomnila, da ni povedala pravega vzroka, zakaj
da bi rajša ostala doma.

Tako sta se napotila Tone in Mana s svojimi mla¬
dimi romarji skoz hladno meglo, ki je še pokrivala doline
in griče proti dalekogledni cerkvici na Primskovem. Teta
je nesla nekaj sveč v dar, Anka in Jerica v košaricah, kar
se je bilo napeklo za na pot.

„Hodili bomo počasi in skupaj, Gašper in Rozalka,"
je dejala Mana, ko sta začela onadva hitreje stopati. Imela
sta si namreč marsikaj povedati, kar bi drugih ne zanimalo.

Z Jerico sta hodila Janez in France, ki sta se kosala,
kdo da bi jo bolje zabaval. Jerici bi bilo pa kakor tudi
Francetu še ljubše, če bi se bil pridružil Janez ostali družbi.

„Kmalu se bomo ločili, France," je dejala Jerica. „Ti
pojdeš v Ljubljano, in mi ostanemo tukaj. En teden potem,
in ne boš se nas ti več spominjal."

Jaz ne več spominjal!" je ugovarjal fant. „Noč in
dan bom mislil na vas."

Jaz pa, kakor sem prisegel," je dejal Janez, „na
suhem in na morju, na tem in na onem svetu.“

„Ampak ti, Jerica," je dejal France, ko je bil stopil
Janez naprej, „ti me boš pozabila, in vendar sva se skupaj
igrala in skupaj rasla."

„Oh, France, nikoli."

„Ali res nikoli?"

„Če ti rečem." Janez je prišel nazaj in začel bahati,
kako bo žvenketal z bridko sabljo in svetlimi ostrogami
in kako bo sukal iskrega konjička.

Zadaj pa je hodila Anka s Tonetom in Mano in mo¬
lila sama za>e.

Solnce je priplavalo izza sv. Kuma, ko so prišli na
vrh zelenega stožca, ki nosi prijazno cerkvico. V cerkvi je
priporočala Rozalka v gorečih prošnjah Materi božji svojo
radost in svojo ljubezen; njej je darovala z vdano molitvijo
Anka svojo žalost in svoje težave; vsak je dobil povoda
dovolj prošnji in molitvi in zahvali, in vse je nekako pre¬
motila teta Mana, ko je začela naglas naprej moliti.

Ko so bili pomolili na očetovem grobu, so sedli na
trato, in Anka in Jerica sta odprli vsaka svojo košarico.
Gledali so na gorenjske snežnike, na hribe in ravni, ki se

158


jih drže, in na megleni pas po savski dolini, Janez in France,
kakor da bi si hotela vso to krasoto vtisniti v spomin za
dolgo časa, in Anka, kakor da bi jemala slovo. Tone se
je spominjal starih časov, ko je sedela tudi takšna Jerica
ob njegovi strani, in teta je pogledala Gašperja in se za¬
čudila zopet, da je tako podoben. France in Jerica sta
molčala, dasi bi si imela še marsikaj povedati; tako blizu
in tako daleč sta se zdela drug drugemu.

Neka slovesna ubranost je spremljala vse proti domu,
ko so se ozirali nazaj, dokler se je še videla cerkvica.
Malo zadovoljen je bil samo France, ker se mu je zdelo,
da ni zadosti- govoril; to se je zdelo tudi Jerici, ki bi mu
nekoliko več srčnosti ne bila zamerila. -

Na predvečer svojega odhoda sta vzela fanta slovo
od domačih krajev. Drugega jutra je povila-Jerica Francetu
kito cvetja, in Janezu ga je bila pripravila Rožmanova Reza,
če bi se bil prišel poslovit; za njim ga pa ni hotela nositi.
Sčakala ga je pa. Liza in mu ga pripela, češ, da bi bila
sramota, če bi odšel tak mladenič brez cvetja. Tone je
stisnil vsakemu nekaj denarja v roke, in teta je slovesno
izročila vsakemu blagoslovljeno svetinjico-in molek.

„Janez, Bog s teboj in zdrav, če se več ne vidiva!"
je poljubila Anka ljubega brata. • •

„Saj jaz še ne mislim umreti," je osrčeval Janez njo
in sebe, „in na vojno-.tudi ne grem."

Na obe hiši je legla neprijetna tišina. Materi so silile
solze v oči, in očetu se ni ljubilo govoriti. Tone in Mana
sta prihajala češče v vas, ker jima je bilo dolgčas, še več¬
krat Gašper s sestro. Govorili so najrajši o Janezu in Fran¬
cetu in ugibali, kateri in kdaj bo prvi pisal.

Čez dober teden sta došli hkrati dve pismi. Iz obeh
je še zvenelo domotožje. France je pisal, kakšna da je
Ljubljana, kakšnega mojstra, kakšne sopomočnike da ima,
kaj da izdelujejo, in da mu ne dela nobena reč preglavice.
Pozdravljal je vse skupaj in še vsakega posebej, strica in
teto in Gašperja in Jerico. Janez je bil pisal iz Slovenske
Bistrice, kakšne fante da je dobil pri dragoncih, kakšne
konje da jahajo, koliko denarja da dobe nekateri od doma
in da je on časi zelo žejen.

„Siromak!“ so tarnale ženske.

„RazIočno in naravnost pa piše," je dejal Bric.

Prišel je Gašper z Jerico, za njima Rozalka in Mana.
Posvetovali so se, kdaj da bi napravili poroko, koga da

159

bi vabili, kdo bo drug, kdo družica; zakaj da bosta Tone
starejšina in Mana teta, to je bilo gotovo; kje da bo po-
potnja in če bi tudi kakih godcev najeli. Bric bi bil rad
imel nekaj godbe, in tudi žena in Rozalka nista ugovarjali;
ustavila pa se je teta Mana, češ, da je zakon resna stvar
in nič za smeh. - > •• • :•

Drugim so tekli dnevi hitro naprej; brez konca in
kraja so lezli Anki, ki je komaj čakala, da bi se že vse
dopolnilo; s toliko muko, s tolikim premagovanjem in
zatajevanjem je poslušala te razgovore in posvete, toliko
je trpela na duši in na telesu v svojih bojih in stiskah.

, XIV.

Svatba se je vršila po navodilu tete Mane brez godbe.
Drug je bil France, ki je došel iz Ljubljane, dočim Janez
ni dobil dopusta. Družici sta bili Anka in Jerica, in tako
ljubka je bila Anka v zelenem vencu, da se je Rožmanov
Pepe zelo navdušil zanjo in zelo razjezil sestro Rezo s
trditvijo, da ni še videl lepšega dekleta. France pa si zopet
ni upal tako govoriti z Jerico, kakor bi bil on rad in ona
tudi. Ločila sta se oba nezadovoljna.

Rožmanov Pepe pa je res začel hoditi za Anko, in
čudno! dekle se ga ni nič prestrašilo, ko se ji je približal.
Brez najmanjšega srčnega boja ga je zavrnila. Seveda ji
Pepe, ki je poznal take šale, ni verjel in podvojil je svoje
dvorjansko prizadevanje. Ljudje so začeli že govoriti, in
Tetrev, ki je slutil ugodno priliko, da se Rožmanovim
iznova prikupi, je opozoril na pretečo nevarnost Pepetova
starša, ki sta bila oba odločno proti taki zvezi; zakaj vedela
sta, da bo potreboval Pepe denarja in zopet denarja. Na
Pepetovem domu se je vnel prepir. Rožmanka je Tetreva
za njegovo uslugo pogostila, Pepe pa ga je oklofutal,
bolečine, ki jih je moral zopet Rožman plačati. 'lake
sitnosti je napravljal zaljubljeni fant ubogim domačim.

Anka pa je vidno pešala in v prvi pomladi, ko so
silili zvončki in trobentice izpod južnega snega, je legla.
Mana jo je začela takoj na smrt pripravljati. Genljivo je
bilo slišati, kako je prosila odpuščenja ona, ki ni nikomur
nič žalega storila, kako prosila molitve za svojo dušo, ko
so ji zatrjevali vsi, da potrebujejo mnogo bolj oni njene
priprošnje.

160

„Z Bogom, Gašper, in zdrav! Ali boš lepo ravnal z
mojo sestro?" je vprašala svaka, ko ji je segel zadnjič v
roko. „Oh, Rozalka, kako se veselim tvoje sreče!" je vzdihnila
in umolknila.

Koprnela je od strahu, ko ji je Mana toliko pripove¬
dovala o sodbi na onem svetu,« in dvakrat je poklicala
duhovnika. Težko je živela, težko umrla, uboga, prestrašena
deklica. Tone ji je naredil lepo belo krsto, teta ji je ovila
svetle lase z rožmarinom, in kakor angel miru je ležala na
deviškem odru.

„Glejte,“ je dejala teta Mana, „kako mirno živi in
mirno umrje, kdor Bogu služi!"

Janez tudi na pogreb ni mogel priti; v tujem kraju
se je razjokal sam, žalosten, da ne bo več videl Anke, ki
je bila vsem tako dobra in ni prizadela nikomur nič hudega.

„Če ta ni v nebesih," je dejal marsikak pogrebec,
„potem nimamo mi nič upanja."

Tudi Rožmanovemu Pepetu se je inako storilo, in
bridko je očital staršem, da so oni krivi, da je umrla dobra
Anka; če bi ne bili branili, bi zdaj srečna ž njim živela;
tako ji je pa od žalosti srce počilo.

Rožmanovi so se bali, da si bo Pepe kaj naredil,
Tetrev pa, da bo njemu k«aj naredil. Strah pa je bil prazen;
v enem tednu je bila žalost utopljena v pijači.

Tako se je praznila Bricova hiša, in ostala sta kakor
pri Klančarju samo stara dva.

„Dolgčas je,“ je dejal Tone sestri, ko sta sama kosila.

„Dolgčas,“ je ponovila sestra, ki se ji tudi ni ljubilo
govoriti.

„V prejšnjih časih je vsaj Jerica katerikrat k nama
pritekla; zdaj pa še te ni. Kako se pa gledata z mlado
gospodinjo ?“

„Dozdaj še lepo," je dejala Mana. „Kadar ji ne bo
več všeč, naj se pa omoži. Jaz sem slišala, da hodita
Križmanov in Rožmanov za njo; Tetrev pa da mešetari."

„France se pa obotavlja," je vzdihnil Tone. „Ali veš,
Mana, kaj mi je prišlo na misel? Midva sva stara. Jaz se
utrudim in moram počivati, če le nekaj ur delam, in čez
kaj časa bo še slabše. Ljudem ne morem več postreči,
kakor \)\  rad, in zaboli me vselej, kadar mi kdo reče, da
bo drugam šel. Jaz sem se tolažil, da pride France kmalu
nazaj in da mu prepustim jaz svoje delo. Toda nič še ne
kaže, in najbrž bo hotel sam na svoje začeti. Ti pa tudi

161

ne moreš vsemu kaj. Dekle nočeš imeti; Jerica ne utegne;
kdo ti bo pomagal? Kaj pa se je sploh treba nama tako
truditi! Jaz sem že mislil, da bi vse prepustil Jerici.“

„Bricovi so potrebnejši," je dejala Mana. Jerica je
preskrbljena, naj se omoži ali sama ostane; Bricov France
pa nima nič, ker bo dom Janezov. Na Franceta ne smeva
pozabiti. “

„France naj vzame Jerico. Saj vem, da sta si dobra,
ampak pogovoriti se ne moreta, in bati se je, da se Jerica
prenagli ali pa da se France kam drugam zagleda. Fran¬
cetu in Jerici bi jaz kar izročil hišo. France je pošten člo¬
vek, in če bi Jerica tukaj gospodinjila, bi bilo prijetno."

„To je treba še premisliti,“ je dejala Mana. „Saj se
ne mudi nikamor."

Tone pa si je mislil, da se mudi. France in Jerica se
že dolgo nista videla, in mladi ljudje so pozabljivi. Prav hudo
bi bilo Tonetu, če bi dobil Jerico Rožmanov ali Križmanov
in France Bog ve katero; oba bi se mu odtujila. In njemu je
že tako lepo slikala stara domišljija novo srečo, kako bo
gospodinjila Jerica v njegovi hiši, se sukala po kuhinji, se
šalila in smejala v delavnici. Kako bi se dalo to urediti?

Padla mu je nova misel v glavo. Ko je prvič zopet
videl Jerico, jo je naprosil, naj pride popoldne, če utegne,
da bo zanj nekaj pisala. Pripravil je tinto, pero, papir za
pisma, in komaj je poldne odzvonilo, je že prišla Jerica.

„Francetu v Ljubljano moram odgovoriti," je dejal
Tone, „pa mi je pisanje že zelo težavno. Ali hočeš ti pisati
namesto mene?"

„Oh, rada," je dejala Jerica, sedla za mizo in vzela
pero v roko.

„Takole piši!" je narekoval stric. „Preljubi moj France!
Danes ti pišem jaz namesto strica Toneta, ki ima za tako
drobno delo preokorno roko."

„Ampak jaz vendar ne morem pisati," je ugovarjala
Jerica, „da imate Vi okorno roko!"

„Zakaj ne?" je dejal stric. „Če je pa res. Kar piši!
Ti pišeš v mojem imenu, kakor da bi jaz pisal." Potem
so prišle domače novice na vrsto, in da so vsi kolikor
toliko zdravi, nazadnje pa vprašanje, če se ni že France
dovolj izučil; -kdaj da se vrne; zakaj strica Toneta da že
hudo pobira delo.

Jerica je zopet pogledala kvišku in menila, da ne
gre, da bi ona tako pisala.

Svetloba In senca.

11

162

„Kako da ne? Jaz vendar vem, pri čem da sem. Stric
Tone, le zapiši tako! se boji, da bo izgubil vse naročnike,
če mu ne prideš kmalu ti pomagat. Mi vsi te željno priča¬
kujemo in prisrčno pozdravljamo, posebno pa tvoja Jerica."

Jerici so se zbudili zopet pomisleki zoper ta konec;
vročina jo je izpreletala, in zazdelo se ji je, da se tako ne
more pisati.

Stric Tone jo je miril, češ, da se vsa pisma tako kon¬
čujejo, da zmeraj pozdravljajo vsi, posebno pa tisti, ki piše.

Jerica se je vdala, dozdevalo pa se ji je še vedno, da
nekaj ni prav.

Tone je čakal z veliko radovednostjo, kaj da bo od¬
govoril France. Toda prešel je en teden, odgovora ni bilo.
Tone je izpraševal Brica, če ni morda France kaj zbolel.
Bric je odgovoril, da je pred kratkim pisal in da že pre¬
mišljuje, da bi se vrnil. Tone, ki je že mislil, da se je
pismo izgubilo, je vprašal Jerico, če je oddala pismo na
pošti; zakaj on da še nima nobenega odgovora.

„Meni je pisal," je dejala Jerica in pogledala stran,
„in Vas lepo pozdravlja. Sicer pa ni nič posebnega; zato
Vam tudi nisem prinesla pisma brat."

„Kdaj mu boš pa zopet pisala?"

„Sem mu že. Pozdravljeni, stric! Zdaj moram hitro
domov, večerjo kuhat."

Ta novica je Toneta zelo potolažila; še boljše volje
pa bi bil, če bi bil vedel, kako so pri Gašperju tiste dni
Tetreva odpravili.

Ta mož se je namreč zelo bal, da ne bi njegova so¬
rodnica Jerica ostala samica, in priporočal in ponujal ji je
na izbero Rožmanovega ali Križmanovega.

Jerica ga ni nerada poslušala; če drugega ne, je bila
vsaj čast; nekoliko jo je pa tudi jezilo, da se France tako
obotavlja. Da sta oba fanta iz dobrih hiš, je morala Tetrevu
pritrditi; menila pa je, da se ji nič ne mudi.

„Ali misliš, da se meni?" je dejal Tetrev. „Ti naredi,
kakor se tebi prav zdi! Andrej je priden in moder, Pepe pa
fleten človek, ravno toliko norčav, da ga imajo ljudje radi."

Svakinja Rozalka je sicer želela, da bi Jerica drugač
izbrala; toda bala se je videza sebičnosti, češ, da dela za
domačo hišo, in tudi Gašper je prepustil odločitev sestri
sami, ki je premišljevala sem in tja, poslušala Tetreva in
se mu smejala.

163

Ko pa je prišlo pismo od Franceta, je Tetrevu od¬
klenkalo. Da ga ni hotela Jerica več poslušati, to bi bil
mož prenesel kakor že toliko hudega; a miza je ostala
prazna, in praznih miz se je Tetrev povsod hitro naveličal.
Prav hud je bil, ko se je poslavljal. Takšni so sorodniki!
Pač res: Bolj ko je svoj, bolj se ga boj!

France je pisal, da se vrne še pred Božičem v domače
kraje, in v treh hišah so se razveselili te novice.

»Pravzaprav," je dejal Bric Tonetu, ko sta sedela
zopet zvečer skupaj, „gre čas urno naprej, in čim bolj se
človek stara, tem hitreje, kakor se dan krajša, kadar se
bližamo zimi."

„Meni se zdi pa do Božiča še dolga pot," je dejal
Tone. „Ej, Rozala, kaj pa ti tukaj pripravljaš? Povojčke!
Menda vendar ne boste pri vas še kaj kupili?"

„Zakaj pa ne?" je dejala Bricovka. »Enega vnučka
bi radi imeli, da bi Janez zopet enkrat pestoval."

Želja se jim je kmalu izpolnila, in Tone je držal pri
krstu malega Gašperčka, ki se je hudo drl.

„Kaj, da so Gašperji tako hudi?" je dejal Tone, ko
sta prinesla z botro Mano otroka materi.

„0h, kadar odraste, ga bom že ukrotila; sedaj je pa
še premajhen, še ne razume, revček, Gašperček," je božala
mati ljubljeno prvo dete.

Ko je prvi sneg še ležal po dolinah, po prisojnih
bregovih pa že zopet kopnel, je prišel France iz Ljubljane.
Pozdravil je najprej očeta in mater in hitel potem k Žagar¬
jevim, kjer je objel sestro in svaka in kričavega nečaka,
kjer ga je sprejela Jerica tako prisrčno, da sta domača
dva takoj spoznala, pri čem da sta.

Nič manj se ga ni razveselil Tone, ki se je hitro
dogovoril ž njim o delu in plači, in kar je bilo še potrebnega.

„Za v nedeljo," je dejal France, „moram pa povabiti
strica in teto k nam na večerjo. Tako so mi naročili."

„Prav, France," je dejala Mana. »Ne bo treba doma
kuhati."

»Ali si Jerico že kaj videl?" je vprašal Tone in ga
pogledal po strani.

»Sva se že pozdravila," je menil France.

»Ali ni brhka?"

»Saj je bila vedno."

»Kdor to dobi, ta bo zadel terno." — France je pri¬
kimal.

n*

164

„Ne vem, kako je,“ je dejal Tone sestri, ko se je bil
France poslovil. „Premalo vesel se mi zdi za ženina. Meni
bi bilo prav hudo, če bi ne prišla Jerica v hišo. Ona je
kakor solnčen dan; človek se razveseli, če jo zagleda."

France pa je imel dovolj povoda, da se je resno držal.
Da vzame Jerico, to je bila enkrat ena; kdaj in na kaj, to je
bila pa druga. Njegovi prihranki niso bili imena vredni,
njegova želja pa, da vzame Jerica mojstra, ne pomočnika.

„Če bi bila blizu kje kaka hišica na prodaj, da bi
jo kupila,“ je preudarjal z nevesto, ki ji prej niso bile prišle
te težave na misel. „Kaj pa Tetrevova koča?"

„To je podrtija," je dejala Jerica zamišljena. „Pa po¬
čakajva še par let. Saj sva še mlada. Ti si nekaj prihraniš,
moja dota naraste, in medtem se morda ponudi kakšna
prilika."

Tako se nista mogla mlada dva prav veseliti svoje
ljubezni. Jerica je prikrivala svoje skrbi, da ne bi mislil
brat, da ga terja za doto; France pa se je posvetoval s
starši, ki so dobro uvaževali to oviro.

„Najboljše je, da počakata," je dejal Bric. „V par
letih bosta laže gibala. Če vtakneta ves denar v hišo, bosta
dolgo v stiskah, in prva nesreča bi vama podrla dom."

„Kaj pa," je dejal France nekako dvomljiv in negotov,
„če bi rekel jaz stricu Tonetu, naj misli na mene, če bi
hotel katerikrat prodati svojo hišo ali kakorsibodi. Jeričino
doto bi potem takoj založil, drugo bi pa odplačeval/'

„To ni nič," je dejal oče. „To bi bilo grdo in umazano;
to bi se reklo: Meni prepusti! Tone nam je toliko dobrega
storil, da bi bila vsaka prošnja nehvaležnost. Počakajta!"

V nedeljo je bila večerja pri Bricu. Mati je bite ku¬
pila mesa in spekla belega kruha; Tone je bil pa tudi
poslal vina in Mana eno pogačo. Tesno so sedeli skupaj
zvesti prijatelji; a dasi je pripovedoval Bric najveselejše
dogodke iz svojih vojaških let in svojega cerkovniškega
poslovanja, se ni hotela vneti prava veselost. Jerica in
France sta bila drugam zamišljena, Rozala je imela opravka
s strežbo, in Rozalko je še držal doma mali Gašperček,
ki jo je hotel imeti sam zase.

Da bi oživil zabavo, je začel Tone dražiti Jerico, naj
se nikar ne zanaša, da bi se že mogla omožiti; zakaj on
je varih, on mora dati dovoljenje ali pa mora ona čakati.

„Oh, saj bom čakala, stric," je dejala Jerica, „tudi če
mi daste dovoljenje."

165

„Ker že o tem govorimo/ 1  je dejal Gašper, „bom pa
jaz svojo povedal. Izpeljano še ni; zato sem hotel še mol¬
čati. Jaz bi odstopil Jerici nekaj svojega sveta, vrt in njivo,
ki se držita skupaj. Tam bi si postavila hišico. Apna imam,
les je pripravljen, kamenja in opeke bi navozil to zimo."

Eni so odobravali ta nasvet, drugi so še premišljevali.

„Kaj misliš, Jerica?“ je vprašal Bric.

„Ne vem, kaj bi rekla. Kaj misliš ti, France ?"

„Moja žena," je poudaril Gašper, „je tudi teh misli."

„Torej je le dobra ženica," je menil Bric. „Pri nas
ni nikoli ona mojih misli; zmeraj moram biti jaz njenih."

Tonetu pa ni ugajal ta nasvet. Povedal je naravnost,
da mu Gašperjeva misel ni všeč; Jerica bi zazidala svojo
doto in se morda še zadolžila, in če bi ne šlo po sreči, bi
morala prodati za polovico svojih stroškov, ker se hiša ne
da nadrobno prodajati. Potem je razgrnil sam svoj načrt.

Tiho so poslušali vsi nepričakovane besede. Francetu
in Jerici so se svetile oči od radosti, da se podirajo ovire
bodoče sreče; Gašper je strmel Tonetu v obraz; Bric pa
se je obrnil proč in prižigal pipo, da ne bi kdo videl, kako
mu silijo solze v oči. Tiho je ostalo vse, ko je bil Tone končal.

„No, kako je, Jerica in France?" se je oglasil zopet
stric Tone. „Če se vzameta, prepišem jaz svojo hišo in
svoje posestvo na vajudva; ampak izgovoril bom sebi in
Mani, kolikor se spodobi."

„Če to zares mislite," je dejal France nekako dvomljiv,
„potem bi Vam morala ostati midva hvaležna vse žive dni."

Jaz mislim, kakor govorim," je dejal Tone. „Udarimo
si v roke!"

Tiho so si segli v roke in ganjeni molčali, ker ni
mogel dobiti nobeden prave besede za svoja čustva; kar
jim je prihajalo na misel, se jim je zdelo nizko in vsak¬
danje. Tako so sedeli skupaj kakor starši in otroci in
bratje in sestre, ki se imajo iz srca radi in ki se jim zdi,
ker so vsi enih misli, vsaka beseda odveč.

Proti koncu je napil Bric Tonetu kot svojemu prija¬
telju in dobrotniku, in potem so spremili vsi strica in teto
do doma.

Od veselega razburjenja nista spala tisto noč ne France,
ne Jerica, Bric pa tudi ne; tako ga je bila genila in pre¬
tresla Tonetova dobrotljivost ob zavesti, da se mu še za¬
hvaliti ni mogel, kakor bi bil rad, nikar da bi mu mogel
količkaj povrniti dobrote.

166

Za zimo se je vrnila zopet pomlad. France, ki mu je
prepuščal Tone bolj in bolj mizarstvo in gospodarstvo, je
pripravljal Klančarjevo hišo za spodoben sprejem mlade
gospodinje.

S poletjem se je vrnil v domačo vas Bricov Janez,
ki je zdaj vendar dobil dopust. Bahat od nekdaj se je nosil
zdaj posebno mogočno. Imel je pa tudi že štiri zvezde, na
vsaki strani dve. Mati je bila ponosna nanj; oče se je za¬
dovoljen spominjal, da je bil sam tudi takšen, in kadar je
rožljal Janez po cesti s sabljo in žvenketal z ostrogami, so
se polnila okna po hišah.

Križmanova Liza se ni vedela kam dejati od veselega
ponosa, ko se je ustavil Janez pred hišo in jo vprašal, če
ga še pozna.

„Oh, tako sem umazana, u  se je opravičevala in gla¬
dila predpasnik. Jutri, ko bo nedelja, jutri pridi, Janez!
Ali boš prišel ?“

Janez ni obljubil nič, češ, da ne ve, če bo utegnil.
Segel ji je v roko, zavihal rjave brke, udaril s petami vkup,
da so zažvenketale ostroge, pozdravil vojaški, da je Liza
kar zardela od radosti, in odrožljal. Ozrl se ni nič; da gleda
Liza za njim, to je tako vedel; a ta je pogledala tudi še
na desno in levo, če pač vidijo drugi, s kom da je govorila.

Drugega dne je stal Janez po maši pred cerkvijo,
razkoračen, čepico po strani, sabljo pred seboj. Obdajala
ga je gruča fantov, ki so ga občudovali natihem in tudi
naglas. Kdor mu je bil prijatelj, je tudi poprosil, da bi mu
posodil Janez za par ur vojaško obleko, ali pa mu je snel
čepico in jo sebi pomeril.

„In kakšno težko sabljo imaš!" je dejal Križmanov
Andrej in jo potehtal.

„To je palaš; sablje so pri pešcih,“ je dejal Janez
malomarno in si natikal rokavice. „Šarži,“ je dejal, „jih
moramo nositi."

Dekleta so pogledovale po strani in si popravljale
rute, ko so hitele mimo. Janez ni pogledal za nobeno; za¬
meril jim pa ni, če so se ozirale.

„Popoldne," je dejal doma pri kosilu, „se moram
oglasiti pri Rožmanu, ker smo se domenili.“

„Oh, nikar ne hodi!" ga je zadrževala mati. „Komaj
smo te dobili za malo časa domov, in že te vleče drugam."

„Nič ne vleče," je dejal Janez, „ampak jaz sem dal
besedo."

167

Janez se je opravil kakor za parado, si nateknil zopet
rokavice, prižgal smotko in se poslovil.

Pri Rožmanu so ga sprejeli z radostnim kričanjem.
Pivci so mu napivali in se mu odmikali, ker ga je hotel
imeti vsak zraven sebe, in vsi domači so prihiteli gledat
domačega korenjaka. Pazljiveje ko vsako pridigo so po¬
slušali pripovedovanje o vojaški službi, o konjih, o paradah,
in koliko težav da ima Janez z vežbanjem nerodnih novincev.
Pepe mu je izdrl sabljo, pravzaprav palaš, in mahal tako
spretno, da je razbil kmalu eno šipo v oknu in eno kupico
na mizi; potem so mu vzeli sabljo iz rok; zakaj vsak se
je bal za svojo glavo.

„Oh, Janez , 44  je dejala Reza in sedla k njemu, „če bi
ti zajahal našo belko, da bi videli, kako da jezdiš!“

„Zakaj pa ne?“ je dejal Janez, vstal izza mize in si
opasal palaš.

Vsi so šli ž njim na dvorišče; hlapec je pripeljal
kobilo iz hleva, in Janez jo je strokovnjaški pregledal,
pogladil in potapljal po vratu: „Pridna, luca, pridna! —
Samo en koc mi daj, Pepe,“ je dejal, „da ne bom dlakast,
ker se belka brije! — In, Reza, en košček sladkorja ! 44

Pepe je prinesel koc, Reza sladkor, ki je bil konju
všeč, in Janez se je zavihtel prožno nanj in skočil zopet
doli, toda ne kakor po navadi, ampak odspredaj, da je
vrgel nogo konju čez glavo, kar ni tako ugajalo belki.
Rekla ni nič, ampak z glavo je stresla. Janez je skočil
zopet na konja in ga začel obračati in spravljati z roko,
z ostrogami, z vojaškim laskanjem: »Krava, svinja! w  v tek,
v dir, v skok. Oba, konj in jezdec, sta precej trpela pri
tem vežbanju.

Janez / 4  je dejal Pepe, »jezdi belko še na vodo! Saj
bosta kmalu nazaj. 4 '

„Oh, pa res,“ je dejala Reza.

Janez je obrnil konja, zakričal: „Eskadron, traab!“
in ponosno oddirjal.

»Počakajmo ! 44  je dejal Pepe. »Bomo videli, kako kmalu
bosta vsak posebej nazaj . 44

Belka je imela namreč svoje muhe, ki so bile domačim
znane, Janezu pa ne. Kadar je prišla na vodo, je porabila
priliko, da se je skopala.

Ko je jezdil Janez mimo Križmana, je vpila Liza, naj
nikar ne jezdi v potok; konj bo legel, in on se bo zmočil.
Janez, ki je ni razumel, je jezdil naprej, in Liza in brat

168

Andrej sta hitela 'za njim, da bi preprečila |neprijetnost.
Došla sta prepozno. Kakorhitro je začutila belka zadosti
globoko vodo pod seboj, se je vrgla vanjo, otresla jezdeca
in pomolila vse štiri od sebe. Janez je bil moker do pasu
in čez. Zgrabil je za koc, da ga ni odnesla voda, in po¬
tegnil konja za seboj. ' o*r

„Zakaj me nisi poslušal, Janez!“ je tarnala Liza. „Ta
konj leže zmeraj v vodo. Pojdi k nam in obleci Andrejevo
obleko, ker si ves moker!“

„Ne; jaz pojdem domov," je dejal Janez in klel, da
so ga bili tako speljali. ,, Andrej, pelji to mrho k Rožmanu
nazaj in ta koc vzemi s seboj! S Pepetom bova že še
govorila."

„Jaz sem ti dobro hotela, Janez," je dejala Liza. „Zakaj
pa nisi poslušal?"

„Slišal te nisem; ampak hvala lepa!" je dejal Janez,
se hitro poslovil in odhitel po stranski poti domov.

Doma so ga sušili in snažili ves večer; posebno hudi
pa niso bili, da se mu je bila ta sitnost pripetila.

„Pepeta in Rezo si bom jaz zapomnil," se je jezil
Janez. Kako dobrega srca da je Liza, si je pa tudi zapomnil.
Takoj drugi dan je šel z ženinom, bratom Francetom, h
Križmanu vabit v svate, in če bi bila utegnila fanta čakati,
bi jima bila Liza nacvrla flancatov.

Svatba bi se bila morala vršiti teti Mani naljubo
zopet brez godbe; a Liza, ki je bila družica, je skrivaj
povabila enega godca s harmoniko, ki se je kakor po
naključju pridružil svatom.

Lizi se je izplačal ta domislek; vso noč in po Bricovem
računu dva para podplatov sta preplesala z Janezom.

Teta Mana se je zgražala in hudo bi bila nastopila,
ako bi je ne bila zadrževala misel, da imajo pač vojaki
kakor zastran posta tako tudi zastran plesa mnogo olajšav.

Liza pa se je ta večer materi Rozali še posebno pri¬
kupila. Janez je namreč doma bahato govoril, da misli kar
pri vojakih ostati, češ, da ga imajo častniki radi, da se
mu godi imenitno, da postane v enem letu stražmešter,
potem pa da je na konju. Oče je menil, da naj stori, kakor
se mu zdi; mislil je pa vse drugač. Materi pa ni bil nič
po volji ta načrt, ker je hotela na stare dni vsaj enega
otroka pri sebi imeti. Liza je priskočila ta večer roditeljema
na pomoč. Tako prepričevalno je dokazovala Janezu, da
mu ne kaže ostati pri vojakih, ko ga oče tako silno

169

potrebuje doma; tako živo mu je opisovala prijetnosti
domačega življenja, da ji je navsezadnje obljubil, da bo
to premislil. In da se je že premislil, ji je zatrdil čez par
dni, ko se je poslavljal, ker mu je potekal dopust.

Tone se je začel zdaj, ko ni imel več drugih skrbi,
ko sta mu s tako ljubeznivo hvaležnostjo stregla mlada
dva, zopet bolj pečati s čebelami. Kakor pred toliko leti
njegov oče tako je presedel zdaj on marsikatero uro pri
uljnjaku. Druščino mu je delal, kadar je utegnil, Bric, ki
mu je nosil novice iz domačih in tujih krajev. Bric je rad
govoril, Tone pa rad poslušal.

„No, Tone, kako se ti zdi?“ je prisedel zopet nekega
popoldne. „Kako se ti godi?“

„Dobro kakor še nikoli,“ se je pohvalil Tone. „Še
par let naj bi takole preživel! Vseh skrbi sem zdaj rešen.“

Jaz po večjem tudi, hvala Bogu in tebi, Tone, ki si
tako dober človek, kakršnih se ne dobi nikjer več. Rozalka
in Gašper sta prav pametna. Še Tetrev ne ve povedati,
da bi se bila že katerikrat sprla. Janez bo pa tak, kakršen
sem bil jaz. Zapravljal bo.“

„Saj ti nisi zapravljal, Janez. 44

„0 sem, sem. Moja Rozala je bila predobra. Liza bi
bila za Janeza ravno prav huda. 44

„Ali greš katerikrat h Gašperju ?“

^Malokrat. Saj rad imam jaz vse, in oni imajo mene
radi; ampak misli so drugačnih mladi ljudje ko mi stari,
in zato ne hodimo lahko vštric. Mlad sem bil jaz tudi takšen.
Če sem kam šel, nisem nikoli vprašal za pot. Rajši zaidem,
sem dejal. Leta so me spametovala in bodo druge tudi.
Mi po romarski poti, mladi svet po bližnjicah; samo da
se nazadnje prav pride; ampak pomeniti se med potom ne
moremo. S teboj, Tone, se pa jaz lahko pogovorim."

. „Ker malo govorim, misliš."

„Zato, ker se razumeva in ujemava in je potem že
vse eno, ali govoriš ti ali pa jaz. Parkrat si pa danes tudi
ti že izpregovoril. M

Prišla je jesen, in Tone je pregledoval, koliko so mu
nanosile delavke, katerim je on dajal takorekoč dela in
kruha, pridne čebelice. Pustil jim je kakor vsak kapitalist
toliko, da so se preživile po zimi in se ohranile za delo
prihodnjega leta; drugo jim je pobral. Med je razdelil med
Bricovo, Gašperjevo in domačo družino. Oglasil se je pa

170

tudi Jeričin sorodnik Tetrev s sladkim obrazom, kakor da
bi že med lizal, in z veliko skledo, češ, da naj mu ga Tone
za dva^krajcarja kar noter nareže. Prišel je prepozno.

„Časi, Tone," je dejal Tetrev milo, „sva bila prijatelja.“

„Saj sva še zdaj, Tetrev; ampak kjer nič ni, še vojska
ne dobi."

„Kaj pa tisti-le koš otave na koncu zelnika ali bi
smel jaz pokositi? Enega koštrunčka imam, črnega z belo
liso. Takšen je kakor škrat. A kaj, ko mu nimam kaj po-
klasti! Smili se mi nedolžna živalca, ki strada."

„Prodaj ali pa zakolji, Tetrev, da ne boš mučil živali!
Tista otava, ali pravzaprav otavič, ker je tretja mrva, pa
ni moja."

„Oh, stric, pustimo, naj pokosi!" se je oglasila iz
vrtička Jerica, ki je bila ujela besede in ki se ji je so¬
rodnik smilil.

„Ti moraš Franceta vprašati," je dejal Tone.

No, France je privolil, in Tetrev ni vedel, kako bi se
zadosti zahvalil. „Nekaj je le," si je dejal, ko se je vračal
s prazno skledo. „Tone je bil časi boljših rok in boljšega
srca; ampak ti Brici so ga pokvarili. Ti imajo take grablje,
da še pomesti ni kaj za njimi." Da ni dobil medu kakor
prejšnja leta, ga je jezilo, in prišlo mu je na misel, da je
košnja sitnost. Če bi mu France ali Tone vsaj pokosila
in na dom spravila! Ali naj se on še s košnjo ukvarja, na
stare dni in tak siromak!

Padla mu je pametna misel v glavo. Zavil je k
Rožmanu, s skledo za vsak slučaj.

„Ali me ne poznaš, Rožman?" je dejal krčmarju, ki
ga je gledal, kakor da bi mu hotel v žepe prodreti. „Eno
kupčijo imam."

„Ali kupuješ ali prodajaš?" je vprašal Rožman.

„Prodajam. Od Toneta, ali pravzaprav od Franceta
— saj zdaj gospodarijo Brici gori; Tone je samo zakotnik,
večji siromak kot jaz, ki imam vsaj svojo kočo — od teh
Bricov gori sem kupil nekaj otave, na koncu Tonetovega
zelnika, dobra mrva in za en dober vozič je bo."

Nekaj časa sta se pogajala, in kup se je sklenil.

Jaz bom kar od tvojega dolga odbil," je dejal Rožman.

„0, Rožman, tako pa ne!" je skočil Tetrev pokoncu.
„Dolg bom poravnal, kadar bo prilika; to mi pa izplačaj."

Moško je peljal Tetrev Rožmanovega hlapca, ki je
nosil koso na rami, h Klančarjevemu zelniku. Ustavil se je

171

na meji in ipokazal oblastno z roko: „Do tukaj je moje.
Glej, da ne boš čez segel!"

Tone je prišel iz hiše in za njim Jerica.

»Kako, Tetrev?" je dejal Tone. „Ali ne boš sam kosil?
Jaz ti posodim koso, če je sam nimaš."

„Za košnjo," je dejal Tetrev, »sem jaz prestar. Tega
dela mora biti človek od mladega vajen. Jaz nisem prej
kosil in tudi zdaj ne bom."

„Če bi me bil naprosil, bi ti bil jaz pokosil."

„Zakaj pa nisi prej govoril?" se je jezil Tetrev. »Zdaj
je, kar je."

„Zdaj bo moral še kosca plačati," je dejala Jerica
Tonetu, in Tone je vprašal hlapca, koliko da dobo za
košnjo.

Jaz?" je dejal hlapec. Jaz en počen groš. Saj je to
mrvo Tetrev našim prodal."

„Ti kosi! Kaj klepetaš!" je dejal Tetrev hlapcu, uprl
roke v bok in gledal, kaj bo zdaj.

Toneta je silil smeh, ko je videl razkoračenega moža,
ki že ni vedel več, kdaj ga je bilo zadnjič sram; Jerici pa
je šinila kri v glavo.

„Vi ste grd slepar, Tetrev," je vpila. „A zdaj ste nas
ogoljufali zadnjikrat."

Tetrev je vzdignil palec in kazalec desne roke in
dejal slovesno: „Pazi, Jerica, na svoje besede! Ta koš otave
— saj več je ne bo — si mi ti podarila. Jaz storim lahko
ž njo, kar hočem. Ti si me imenovala sleparja. Če bi ne
bila ti moja sorodnica, bi te jaz takoj tožil; tako bom pa
še premišljeval. Hlapec tukaj je moja priča."

Jaz bom kosil," je dejal kosec; »pričeval pa ne bom."

»Nesramen si, Tetrev," je dejal Tone, ki se je začel

jeziti.

»Tone," je dejal Tetrev, „ti pa kar tiho! Ti nimaš no¬
bene številke več."

Zdaj pa je stopila Mana na plan, in Tetrev se je
umeknil. Jerica se je jokala od jeze; Tone in France sta
jo tolažila, da je spoznanje, kakšen da je Tetrev, več vredno
kot vsa tista mrva.

»Vsi ste mu potuho dajali," je dejala Mana; »zato
mu gre sama sleparija po glavi. Jaz bi ga bila že zdavnaj
naučila moliti in delati."

Bric, ki je zvedel zvečer ta dogodek, se je smejal na
ves glas.

172

„Meni se je res smilil,“ je dejala Jerica, „ker je tako
tožil, da nima kaj poklasti svojemu koštrunu."

»Tistega koštruna," je dejal Bric, „je že pred štiri¬
najstimi dnevi prodal; zdaj ima samo še enega mačka in
nekaj miši doma."

Ko je nastal mraz, je zakurila Jerica stricu in teti
peči v sobicah. Tega nista bila vajena, in dobro je delo
obema. Branila pa sta se, da je nepotrebno in odveč.

„Oh,“ je dejala Jerica, „se vsaj obrezine in dračje in
druga navlaka izpod nog spravi."

V prijetni enoličnosti, ko sta mlada dva vedno skrbela,
kako bi postregla, in stara dva gledala, da bi bila kar naj¬
manj nadležna, da bi pomagala, kolikor sta mogla, so tekli
dnevi in meseci. Rozalka je dobila zopet enega sina, Tončka,
Jerica majhno Jerico. Bric je rekel, da bo rod kmalu ob¬
novljen in da se stari že lahko brez škode umaknejo.

Tone je že tudi čutil, kako ga polagoma zapuščajo
moči, in začel se je pripravljati na odhod.

„Zopet novo krsto!“ mu je dejal nekega večera Bric.
„Saj ni nihče umrl, in kolikor jaz vem, ni nihče tako pri
kraju. u

„To delam za sebe, w  je dejal Tone.

„Ali misliš že oditi? Morebiti pojdem jaz pred teboj.“

„Potem bo tvoja. Zato jo bom naredil tudi prostorno,
da te ne bo tiščala."

Prijatelja sta se dolgo molče gledala.

„Tone,“ je dejal čez nekaj časa Bric, „nikar tako ne
govori; zakaj meni je hudo. Na take stvari nikar ne misli!
Jaz sem bil že parkrat zelo pri kraju, pa sem se zopet na
sredo pomeknil, in tudi ti boš zopet boljši."

Tone je tožil, da mu noge ne služijo več prav, da
mu jed ne diši in da ne more spati. Bric mu je svetoval
to in ono in zlasti, da naj si izbije vse črne misli iz glave.
Tone pa je vedel bolje, pri čem da je. Razdelil je vse svoje
imetje med Bricove otroke in Gašperja in Jerico, in tudi
domače cerkve ni pozabil. Odločil je vse potrebno za pogreb
in za maše. Vsem je bilo tesno pri srcu, ko so gledali,
kako mirno in premišljeno opravlja svoje žalostno delo.

„Enkrat mora biti urejeno tudi to," je dejal Tone.
„Živel bom, dokler Bog hoče; ampak pripravljen moram
biti. Ali naj vam še po smrti napravljam sitnosti?"

Svoje zadnje dni je bil Tone skoraj zgovornejši od
Brica, ki je molčal v težkih mislih in srdito puhal dim

173

predse. Obhajala ga je slutnja, da bo res kmalu izgubil
najboljšega tovariša.

Tone je obšel polagoma vse znane hiše po vasi in
okolici, da se še poravna, če je ostalo kaj zakrivljenega.
Nihče se ni spominjal, da bi mu bil Tone kdaj kaj žalega
storil. Pač pa mu je opomnil Tetrev, da bi mu bil Tone
lahko več dobrega storil, in pristavil je, da ima še vedno
priliko, in če že misli umreti, naj mu podari rajši med
živimi, kar mu je namenil, da ne bo treba pristojbin pla¬
čevati, ki zadenejo posebno hudo nesorodnike.

Tonetovi dnevi so potekli. Jerica, ki mu je prinesla
nekega jutra zajtrk, je zakričala od strahu in žalosti, ko
je zagledala mrtvega v postelji. Bridko so žalovali domači
in prijatelji za njim; a najbolj si je gnal k srcu izgubo
stari Bric. Solze so mu tekle po rjavem licu, ko je zvonil
svojemu prijatelju, in beseda se mu je trgala, ko je odgo¬
varjal duhovniku pri pogrebu. Dobra volja ga je minila
za vedno; dolgo ni govoril z nikomer, in kadar je mislil,
da je sam, si je brisal oči. Hodil je na grob svojega pri¬
jatelja, zavil včasih kakor ponevedoma proti Tonetovi hiši
in se pobit vrnil. Pestoval je svoje vnuke in mislil na
Toneta; zakaj tri hiše so bile polne spominov njegove
dobrotljivosti. Hudo potrt je bil tudi Gašper, ki bi bil dal
ne vem kaj, da ne bi bil prizadel toliko bridkosti dobremu
varihu.

Grenka smrt pa tudi Tetrevu ni prizanesla. Njega
samega se sicer še ni lotila, pač pa je pobrala njegovo
ženo, ki je v Črnomlju žandarjem kuhala. Tetrev je bil
hud, da je kar tako umrla, ne da bi bila prej vsaj pisala,
da je zbolela.

Kakor pa ni nesreče brez sreče, tako je zvedel Tetrev,
da podeduje po svoji ženi par sto kron.

„Veliko ni,“ je dejal, „in lahko bi mi bila nekaj več
prihranila; ampak spomnila se me je; zato ji odpustim,
da me je zapustila/

Rožman ga ni zdaj več gonil iz hiše, in tako je sedel
nekega večera Tetrev v krčmi, ko se je pripeljal en agent
nekega zavarovalnega društva. Ta zavarovalec je znal po¬
sebno lepo govoriti o koristi in potrebnosti zavarovanja
zoper ogenj in o izrednih ugodnostih, katere ponuja nje¬
govo društvo, tako da blagor vsakemu, kdor pri njem za¬
varovan pogori. Zavaroval je nekaj kmetov in premotil tudi
Tetreva, češ, da bi se njegova koča še laže vnela.

174

„Zdajle je pa nevarno zastran ognja,“ so se prestrašili
ljudje, ko so slišali, da je Tetrev zavarovan. Gospodarji
so preudarjali, kako daleč so njih hiše in hlevi od zava¬
rovane koče, koliko da je drevja vmes, ki bi odvračalo
ogenj in kam bi hodili po vodo. Grdo so gledali siromaka,
ki je bil vendar samo to storil, kar se po vseh novinah
in shodih priporoča.

Izkazalo pa se je nazadnje, da je bil strah sosedov
utemeljen. Neke noči, ko Tetreva slučajno še v vasi ni bilo,
se je pokadilo iz njegove koče. „Ogenj! Gori!" so zakričali
ljudje in drli od vseh strani vkup. Par fantov je teklo v
zvonik plat zvona bit, nekateri v sosednje vasi po pomoč,
drugi so lezli na svoje strehe odvračat nevarnost, večina
se je ustavljala ob ognju. Ženske so donašale vodo, moški
so gasili ali pa poskušali z dolgimi mački potegniti slam¬
nato streho s poslopja. Mnogo jih je samo gledalo in kri¬
čalo. Ko je planil za dimom plamen skoz streho, je stala
namah vsa hiša v ognju. Vsa je plapolala, prasketala, po¬
kala, in vročina je žehtela na vse strani.

„Kje je pa Tetrev?“ je zavpila zdaj ena ženska. „Kje
je Tetrev? Gotovo je zaspal v hiši in zdaj bo zgorel."

Moški so se spogledali. Eden je rekel, da Tetreva
najbrž še doma ni; drugi se je izgovarjal, da ni bil še
nikoli v tej koči; Bric pa je dejal Križmanovemu Andreju,
da naj izlije škaf vode zviškoma čezenj. „Saj prida ni
Tetreva nič; ampak človek je,“ je dejal in skočil v gorečo
hišo. Vsi so strmeli in čakali, če ga bo rešil. Bric je planil
kmalu zopet iz ognja, osmojen in opečen, in za njim se
je sesulo tramovje.

»Tetreva ni v koči,“ je dejal, se prijel za hrbet in se
sključil. »Nekoliko me je oplazilo. Gasite vi naprej; jaz
imam dosti."

Odšantal je proti domu in legel, ker ga je križ hudo bolel.
Gasiti tako ni bilo nič več, ker je stara koča kar strpolela.

Pogorelec Tetrev pa je ležal tisto noč, ne da bi slutil
svojo nesrečo, v eni krčmi v Škocijanu in spal tako trdno,
da je preslišal plat zvona in vpitje in ropot, ki je spravil
na noge tudi škocijansko vas. Drugega jutra je zvedel, da
je pogorela njegova hiša. Joj, kako je bil pobit, potrt, uničen!
Slivovec je pil za zajtrk in tarnal, kakšen siromak da je
zdaj, ko nima več svojega doma. »In še doma me ni bilo,
tako da nisem nič rešil, nič otel! Obleka, perilo, denar,
vse je šlo. — Jože, daj mi še en ogel kruha, da prigriznem.


175

Ta slivovec je na moč dober. Kaj praviš ti? Ali mi bodo
sosedje kaj pomagali? Spodobilo bi se, ali Bog ve, kako
bo. Župan bi mi lahko dal kaj pisanega, da bi jaz po¬
biral .okrog.*

Ko se je bil okrepčal, je šel domov in premišljeval,
če je pač njegova zavarovalnica tako poštena, da bo iz¬
plačala zaslužek. Doma pa so bili ljudje brez usmiljenja.
On je tarnal, da mu je vsa obleka, ves živež in ves denar
zgorel; sosedje pa so mu očitali Brica, ki se je ponesrečil
zaradi njega. Kar niso si dali dopovedati, da je ogenj naj¬
brž tako nastal, da je ležala na strehi njegove koče kakšna
črepinja ali steklovina, v katero se je solnce s toliko silo
uprlo, da se je slama vnela, ali pa da je vrgel kak po¬
stopač, kakršnih je povsod dosti, žveplenko proč. Spomnil
se je Tetrev tudi, da je sosed Kržan malo poprej blizu
njegove koče apno gasil, in kakšna vročina da takrat na¬
stane, to ve vendar vsak otrok.

„Ne boš nas zvil, Tetrev,“ je dejal Rožman. Jaz sem
nagasil apna več, kot si ga ti videl, pa še nikoli ni bil
osmojen kol, ko sem mešal.“

„Naj bo, kakor hoče,* se je jezil Tetrev, ki je spoznal,
da mora napeti druge strune. „Ampak kdor bo govoril,
tega bom jaz tožil.*

Tako je prijel sosede v strah in čakal, kaj da poreče
zavarovalnica. A zavarovalnice, žalibog, ne gledajo samo
na koristi zavarovancev, ampak tudi na svojo. Prišel je
en zastopnik, in ne da bi izplačal Tetrevu, kar mu je
šlo, je začel poizvedovati, kako da je ogenj nastal in če
ne leti na koga kak sum. Precenil je škodo in odbil od
te škode vse, kar ni bilo popolnoma zgorelo, vse vezi in
ogorke. Tetrev je bil ogorčen. Kakšno korist pa ima človek
od zavarovanja, če se mu povrne samo škoda? Zato je
bil po pravici hud na sosede, ki so tako prismojeno gasili:
„Škode so mi naredili najmanj za šestdeset goldinarjev.*

Tako je prestal mož mnogo sitnosti, preden je prišel
do svojega denarja.

Bric pa je hiral po tej nesreči in vedno teže čakal,
da bi prišel Janez od vojakov. Pričakal ga je in se raz¬
veselil, ko je videl, kako rad se je sin zopet poprijel do¬
mačega dela. Janezova pridnost in poslušnost mu je sladila
zadnje tedne pozemskega življenja.

Za njegovo dušo pa se je teta Mana zelo bala.


176

„Ali si odpustil vsem sovražnikom, Bric?“ ga je iz¬
praševala.

„Vsem,“ je dejal Bric.

„Tudi Tetrevu?“

»Tudi; ampak ozmerjal bi ga rad še enkrat.“

„Oh, kako si posveten! Ali veš, kam bo treba kmalu
oditi ?“

„Vem,“ je dejal, „in se nič ne bojim. Odzgor me bosta
vlekla Tone in Anka, odtod me boste pa vi rinili, in Bog
se me bo usmilil. Pozdravil bom vse znance; posebno To¬
neta bi že rad videl.“

Vzel je slovo od žene in otrok, od Gašperja in
Jerice in prosil potem, naj ga puste pri miru. Umrl je
mirno in lahko, in dolgo se ga je spominjal, kdor ga je
poznal.

Tako sta ostali od starega rodu samo še Mana in
Rozala, ki sta živeli bolj v preteklosti ko v sedanjosti, bolj
za oni ko za ta svet.

Janez je vzel čez eno leto res Križmanovo Lizo za
ženo, in kadar je kak večji praznik, pridejo na njegovo
mizo flancati.

!

p

<

I


fr

k


'S  ->






V


t

Ž*

f


*




* 8 »




m