štev. 166 TRST, petek 17. junija 1910. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN tafl ik MM|th ta prazsftlh «fc 5., ife fmtMfUk rt 9. sjatoj. pNiniiBe it«t. m prodajajo po 3 nv6. (6 Btot.) t mnogik tebakarnah v Trata in okolici, Gorici, Kruga, 8*. Potro, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Lnciji, Tolminu, AjdoT-iOni, Dornbergn itd. Zaatarele itev. po 5 nvi. (10 Btot.). OCLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMCTRK T HrokoflU 1 kolone. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po I st ma, oaanrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih aavodov po st. mm. Za oglase v tekstu bata do 5 vrat 20 K, vsaka aadaljna vrata K 2. Mali oglasi po 4 stok beseda, najmanj pa 40 Btot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« »Edinosti*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. ===== Plačljivo la utolljive * Trst«. = ePINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo poUtitnaga društva JMinoat" za Primorske. za aslo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročke brez doposlane naročnin«, s« uprava ne ozira. IkNfate« u ■•Seljak* IzSanJ* „ZSISOSTI" itu*: m m!« lato Krm S-S«, n lata Kr.a S-SO. Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- ▼aaa pisma as as tprsjesujs la rskspisl s« ss vračajo Naročnino, oglas« in reklamacij« js pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uHoa Gisrpis Galsttl 18 (Narsdsl dan) Izdajata^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ===== Peifate-hranllnKnl rstua St M1652. TELEFON It. 11-57. POLIT. DRUŠTVO „EDINOST" sklicuje za jutri, dne 18. junija ob 8. url zvečer velik manifestacij »ki shod u veliko đaorano „Hnr, D" u Trstu. Dnevni red: Italijansko vsenčlliščno vprašanje in naše zahteve na šolsk. polja. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR poKtičnega društva „Edinost", Državni zbor. Za beneške Slovence. DUNAJ 16. — Zbornica je nadaljevala •specijelno debato o proračunu. Slovenski posl. dr. Korošec je izjavil, da Jugoslovani Tiiso v principu proti italijanski pravni fakulteti, a oni zahtevajo, da se postopa glede vseh vseučiliščnih vprašanj v smislu enakopravnosti vseh narodov. (Odobravanje). Govornik je zavrnil vmešavanje Italije v naše notranje zadeve ter rekel, da gre Italijanom v Avstriji prav dobro in da se podpira njihova prizadevanja. Nasproti temu mora govornik opozoriti vlado na 42000 Slovencev v Italiji, ki ne vživajo nikakih pravic niti v šoli, niti v uradih in katere se zanemarja tudi v gospodarskem oziru. Ker avstrijska vlada že dopušča, da se vmešavajo tuje vlade v naše zadeve, naj bi se pobrigala tudi za Slovence v Italiji, s katerimi se sramotno postopa. (Odobravanje pri Jugo-slovarih). Posl. Dniestrzanski (Malorus) je kritiziral postopanje naučnega ministra nasproti Malorusom, pri čemer je prišlo do hudega incidenta. Podpredsednik je poklical na red posl. Petruszewicza radi mejklica: „naučnega ministra naj bi se oklofutalo." Posl, Budzy-novski, ki je zaklical: „lopov je", je bil tudi pozvan na red. Za posl. Wastianom je govoril drugi generalni govornik Tomašek. Potem je poslanec Petruszevicz izrazi obžalovanja umaknil svoj žaleči mejklic proti naučnemu ministru. Seja je bila zaključena ob 11.15 ponoči. — Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri oredpoludne. _ BRZOJflUNE UESTI. Nemška narodna zveza za italijansko fakulteto na Dunaju. DUNAJ 16. Nemška narodna zveza je s pretežno večino sklenite sporočiti vladi, PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal K a. Šandor-Gjeteki. - Plevel Fr. Orel. Smiljanić je med tem molčal. Ni prišel, da jej reče samo „z Bogom". Glavno mu je biio, da jej izpove svoje čute ter jo zasnubi. Poštenjak, kakor je bil, je ravno iz tega razloga vzel seboj Haramijo. _ To je strašno —! — je vzdihnila Jurkica naposled. Po tem sožalcem vzdihu je Smiljaniću minila plašnost, ki jo je bil izazval oni poprejšnji stregi izraz na dekličinem licu. Nadaljevala je: — „Ah, nikar ne žalujte i Kobi znali, kaki so ljudje!" Ah! No — morda odide lahko —? — in lice se jej je zoppt zresnilo. Sedaj je Smi-^ ljanič zopet postal plah. .„Ona.torej niti odi daleč ne sluti, kako hude mi je, ko jo zapuščam!" — je pomislil sam pri sebi. Odločil se je, da stvar onfidi pismeno. ' da je nemška narodna zveza pritrdila vladnemu načrtu, da se italijanska pravna fakulteta provizorično namesti na Dunaj. Hrvatsko-srbska koalicija. ZAGREB 16. (Ogr. biro). O posvetovanjih izvrševalnega odbora hrvatsko-srbske koalicije, ki se je vršilo v torek in sredo, se objavlja sledeče: Odbor se je posvetoval o izjavi, ki jo poda hrvatska delegacija v ogrskem državnem zboru. Ob tej priliki se je razpravljalo o vsem razmerju hrvatsko-srbske koalicije do ogrske vlade kakor tudi o stanju javnih stvari v Hrvatski. Po temeljiti, obširni razpravi se je pripravilo materijal, o katerem bo v nedeljo popoludne izvrševalni odbor vnovič razpravljal in sklepal. Atentator Cerajić. ZAGREB 16. (Ogr. biro). Kakor se od strani policije poroča, so našli v stanovanju atentatorja Cerajića, kjer je isti v zadnjih časih stanoval, tudi nekoliko anarhističnih spisov. Policija meni, da je Cerajić, ki je bil bolan in je popolnoma zanemaril svoje študije, izvršil čin iz obupa. Doslej ni nikakih znakov, da bi imel Cerajić kake sovedce ali sokrivce. TURČIJA. SOLUN 16. Vojaška oblastnija v Ela-sonu poroča, da je 30 mož močna grška četa pod vodstvom nekega častnika prekoračila mejo. Četa ima seboj dve z municijo natovorjeni živali. Vojaštvo je odšlo, da jih zasleduje. SOLUN 16. Okolu 100 Črnogorcev pod vodstvom srbskega častnika Martinovića je blizu Gusinje napadlo neko turško strelnico. Dva vojaka sta bila ubita, trije pa ranjeni. Še le dospela ojačenja so prisilila Črnogorce, da so se umaknili. Albanci in turški prestolonaslednik. SOFIJA 16. (Bolg. ag.) Albansko društvo Dašir je v imenu albanske kolonije potom turškega odposlanstva izročilo adreso turškemu prestolonasledniku povodom njegovega obiska. V adresi izraža društvo čutstva zvestobe Albancev in prosi prestolonaslednika, naj posreduje pri sultanu v smislu, da se zaprične v Albaniji politika miru in civilizacije. Če bi se bilo — pravi adresa — za ekspedicijo čet porabljene milijone odmenilo za pouk, potem bi bila dežela že pomirjena. Stari režim ni za Albance storil ničesar, naj novi režim tega ne posnema. Za nemško-angleški sporazum. LONDON 16. — Tukaj se je osnoval stolni cerkveni odbor za povspeševanje nemško-angleških mirovnih prizadevanj. Nadškof Chanterburški je izjavil, da je pripravljen prevzeti predsedstvo. Mesta predsednikov dobi večina anglikanskih škofov in načelniki rimsko-katoliške cerkve. Požar papirnice na Reki. REKA 16. Sinoči je izbruhnil požar v skladišču papirnice tvrdke Smith & Meyanier. Ogenj se je tako hitro razširil, da je skladišče v najkrajšem času pogorelo do tal. Škode je nad 200.000 K. Vremenska katastrofa v Srbiji. BELIGRAD 16. V Švilajnacu in okolici je neurje tako razsajalo, da je velik del prebivalstva prišel na beraško palico. Od tisoč hiš je ostal le mal del nepoškodovan. Do •sinoči so našli 62 mrličev. V vaseh ob Re-savi je voda odnesla mnogo hiš s prebi- — .A kake, prosim vas, še predvčerajšnjim pri Maleševičevih, onega predpoludne, v torek še — niste omenili ničesar. Niste-li prosili sami? — Premeščen sem iz službenih obzirov. A imam povsem gotove sumnje, da je moje premeŠčenje izzval Žunić. — Zakaj ravno on? — se je potegnila Jurkica zanj, ker ga ni hotela že v naprej soditi krivo, a videla je nemalokrat, kako prijazen je bil Žunić proti Smiljaniću. Domislila se je takoj onih malenkostnih pojavov na zabavi pri Maleševičevih, pa tudi tega, kako . je xloktor Glavarević takoj opozoril Smiljanića na čudne in besne Žuničeve poglede. A še sedaj ni mogla pogoditi, iz kakega razloga bi Žunić postopal tako. — Kak , povod k temu pa bi mogel imeti Žunić ? — je vprašalo dekle. — Jaz sam ne vem — je odvrnil on, prebledel povsem ter nadaljeval: —t Čuvajte se ga, zelo nevaren človek je! Jaz vam — no, da, — ne morem, niti ne smem izraziti svojih misli. A imam temeljitih dokazov za svoje sume. Ne mislite, da morda zato, ker mu je jedno oko spačeno. Ne strinjam -se z latinskim pesnikom, ki pravi: »Čuvaj se zaznamovanih !a A Žunić je široko poznan kakor strašen človek. valci vred. Listi prinašajo grozna poročila o nesreči v moravski dolini. Potres. DUNAJ 16. Seismografični aparati c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko so zabeležili danes zjutraj dva močna potresa. Prvi je imel svoje ognjišče v daljavi 2200 km. bržkone v južno-vztočni meri. Ognjišče drugega je bilo oddaljeno približno 14.000 km. Prvi potres je začel ob 5. uri 20', maksimum 0'1 mm resničnega zemskega tresenja ob 5. uri 30', konec 6. uri zjutraj. Drugi potres je pričel ob 7. uri 50', konec ob 11. uri predpoludne. FLORENCA 16. Aparati tukajšnjega observatorija so zabeležili ob 8. uri 50' zjutraj silen potres, katerega ognjišče je bilo oddaljeno okolu 2000 km. PULA 16. Potresni aparati hidrografič-nega urada so registrirali danes zjutraj dva daljna potresa. Prvi je pričel ob 5. uri 20' 4" zjutraj. Maksimum 1*3 mm ob 5. uri 27' 39". Pri drugem, ki je imel katastrofalen značaj, je pričelo skoraj dve uri trajajoče tresenje zemlje ob 7. uri do '27", maksimum ob 7. uri 56" 15" je znašal 5 mm. Daljava prvega potresa se ceni na 2000 km., drugega na 13.000 km. TRST 16. Na tukajšnjem pomorskem observatoriju so danes zjutraj zabeležili potresni aparati dva potresa. Prvi, katerega ognjišče je bilo oddaljeno 6200 km., je pričel ob 5. uri 20' 38", maksimum 15 mm ob 5. uri 36' 17", konec ob 6. uri 15'. Drugi potres, katerega ognjišče je bilo oddaljeno 240 km. je pričel ob 7. uri 50' 14", maksimum 10 mm ob 7. uri 30' 22, konec ob 8. uri 2' zjutraj. Po vod nji. INOMOST 16. Reka In je upadla za pol metra. Tirolski namestnik baron Spie-gelfeld se ni mogel dosedaj osebno podati v kraje prizadete po povodnji, ker so vse komunikacije razdejane. REUTTE 16. (Tirolsko). Državna cesta je poškodovana na 8 mestih. Vsak promet je nemožen. Več mostov je odnesla voda Vasi so pod vodo. Tukajšnji vodovod in elektrarna sta poškodovane, tako, da je Reutte brez razsvetljave in brez vode. Dež je po noči prenehal. BUDIMPEŠTA 16. Nad Budimpešto je ob 1. uri popoludne razsajala nevihta s silnim nalivom. Strela je udarila v grško-katoliško cerkev in je vžgala notranjo opremo, ogenj so pa kmalu pogasili. Gasilci so posredovali . v 80 slučajih, ker je voda poplavila niže ležeče prostore. DENNINGEN 16. (Gor. Alzacija). Narasla voda Rene je odnesla tukajšnji ladijski most, ker se je ob mostu zajezilo mnogo lesa. Razbitki tega mosta so razdejali ladijski most pri Neunburgu. Na plavajočih razbitkih tega mosta se je nahajalo 30 ljudi, ki so jih pozneje rešili pri Blodels-heimu. BERN 16. Skoda, ki so jo provzročili nalivi v vztočni Švici, je ogromna. Razun na Sv. Gotharski železnici je pretrgan promet tudi na progi Curih—Kur, na Glarn-ski, Zihtalski in Ementalski železnici. V mnoge kraje so bile odposlane čete. Prebivalce vasi Utzendorf so morali rešiti na čolnih. V Curihu je morala plinarna ustaviti delo, tako, da je bil del mesta v minoli noči nerazsvetljen. CARIGRAD 16. Vali iz Erzeruna poroča o velikih poplavah v njegovem okraju. Nisem jaz prvi, ki ga je on opisal. A da tudi ne bi bilo onega razloga, na katerega mislim jaz, — je pa ta, da se je hotel izkazati, kako vdano podpira vlado! Pa me je opisal skoraj kakor zbesnelega; takim potem upa postati čim preje podžupanom. — No, da, da, a ne ravnajte se po besedah, ki jih izreka ljudstvo, — mu je presekala besedo Jurkica. — Imam dokazov v roki. Dokler je bil Nalješković dober z menoj, zaupal mi je, da ga je Žunić nagovarjal, naj pregleda vse moje knjige, moja pisma, in ako najde kaj sumljivega, naj mu takoj prijavi. A odkar je Nalješković name hud, videl sem ga, kako je od časa do časa hitel k Žuniću. — Torej? — — Nalješković se jezi na vas, ker niste znali ceniti njegove Mice, — se je vmešal ! v besedo Haramija. Smiljanić je zardel, mahnil nezadovoljno z roko po zraku, pa j nadaljeval: — A, razen z Na^eŠkovićem videl sem ga tudi v družbi z nekim Židom, ki sem ga jaz moral obsoditi, radi česar me je ta ovajal na vse strani, da sem nestrpen naroden pretiranec, da preganjam ljudi mađarske, nemške in srbske narodnosti, — a revež ni niti znal, da sem jaz Srb. Mesto Kalek je bilo razdejano. Utonilo je na stotine oseb, mnogo jih je bilo ranjenih. _ Dunaj 16. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica Elizabeta" dne 16. t. m. dospela v Jokohamo, kjer ostane tri tedne. _ BOSNA. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 16. Seja je bila otvorjena ob 10.30 predp. Pred prehodom na dnevni red je povzel besedo predsedujoči podpredsednik Šola ter izvajal: Po včerajšnji slovesni otvoritvi bosansko-hercegovinskega deželn. zbora je nekdo, ki je bil gotovo nenormalnega duha, napravil atentat na našega visokospoštovanega deželnega načelnika. To zlodelo je nas vseh globoko pretreslo in jaz sem se prepričal, da je to užalostilo tudi prebivalstvo naših dežel. Predsedstvo je njegovi ekscelenci že izreklo svoje ogorčenje na tem činu in jej čestitalo na srečni rešitvi. Čutim se vezanega, tudi tukaj javno podati izraza našemu obžalovanju o tej nesreči. Mejtem ko zahvaljujemo Boga za obvarovanje našega visokospoštovanega dež. načelnika ter zagotavljamo nj. ekscelenco naših simpatij, je naše mnenje to, da se tak človek izključi sam iz človeške družbe. — (Odobravanje). Sledilo je na to čitanje daljnjih deželnemu zboru poslanih brzojavk, mejtemi tudi od kluba hrvatsko-srbske koalicije v Zagrebu, od drž. poslanca dr. Kramara, dr. Masaryka itd. SARAJEVO 16. Z volitvijo deželnega sveta ter verifikacijskega in disciplinarnega odseka je bil dnevni red današnje seje iz-crpljen. — Podpredsednik Sola je potem zaključil sejo in določil prihodnjo na soboto. — Dnevni red se objavi pismenim potom. Pozdravi ob otvoritvi bosanskega deželnega zbora. Bosanski deželni zbor so pozdravili o priliki otvoritve: Posl. Tuškan in Šurmin imenom hrvatsko-srbske koalicije, dr. Lor-kovič imenom hrvatske napredne stranke, prof. Masaryk imenom čeških realistov. V vseh teh treh brzojavkah se povdarja idejo narodnega edinstva Hrvatov in Srbov in dr. Massaryk je še posebej pov-darjal željo, naj bi se novi sabor na svojem delovanju spominjal, da sta Bosna in Hercegovina sestavni del 10-milijonskega hrv.-srbskega naroda. Dr. Kramar je brzojavil imenom „Češkega kluba", ter izrazil željo, da bi se bo-sansko-hercegovinskemu saboru posrečilo čim preje doseči one kompetencije v vršenju naravnih pravic, ki so^že priznane drugim narodom v Avstriji. Češki radikalci so izrazili željo, da bi novi sabor deloval za narodno svobodo in da reši Bosno in Hercegovino za Slovanstvo. Dr. Šušteršič pa je imenom „Slovenskega kluba" poslal sledečo brzojavko: Državnozborski „Slovenski klub" pošilja predsedništvu bosanskega deželnega zbora svoj bratski pozdrav z iskreno željo, da bi bilo Vaše patrijotično delo deležno božjega blagoslova. Bog ohrani najmlajšo sestro v krogu jugoslovanskih dežel habsburške monarhije. Živeli poslanci!". „Zveza Jugoslovanov pa je poslala sle- — A po čem veste vi, da vas je on ovadil ? — Prosim vas, povsod se je hvalil s tem. Taka zver, v človeški obliki, — ne misli na posledice, ki slede ovadbi. Dovolj jej je, da je zadostila svoji strasti in želji po osveti, a v svrho tega cilja se poslužuje tudi najpodlejših sredstev. Tako tudi moj židovčič. Ni ga bilo sram svojega čina, nasprotno : razkladal ga je povsod. Da nisem uradnik, bila bi se kukavica bala in molčala, a tako — vedel je dobro, da ne smem, a niti nočem rabiti — kola. — Taki so torej ti ljudje? — Taki, taki ! Pred njimi ni nihče gotov, — niti sam sveti Peter v nebesih, da ne bi ga jutri obdolžili, da je pri sosedovih pokral gosi. Pa celo pri nas! Pogostoma me obhaja misel, da je v našem narodu ovadba narodni znak, — celo izreden pojav v življenju našega naroda. Verujte mi, našega naroda ne uničuje ne ideja, ne meč, naše ljudi ugonabljajo le ovadbe : jedne na-pravlja ta najstrašneji in najsramotneji greh v moralne razbojnike, a druge — žrtve njihove — napravlja bedne, — sužnje današnje Hrvatske. (Pride še.) ttUaii ii »EDINOSTc št. 166. V Trstu, dne 17. junija 1910 dečo brzojavko: Vaši krvorodni bratje v „Zvezi jugoslovanskih poslancev" v državnem zboru iz Dalmacije, Istre, Kranjske, Štajerske, Koroške in Goriške, pozdravljajo vas prisrčno povodom otvorjenja deželnega zbora in obžalujejo, da je Vašemu deželnemu zboru odkazan le ozek delokrog, ter, da mu ni dano, da bi skupno z nami deloval za skupno blaginjo. Vprašanje zastav. Dr. Mandić suspendiran ? Iz Sarajeva poročajo, da so zahtevali voditelji strank, da se ima razobesiti na deželni hiši le srbske in hrvatske zastave, a ne pa madjarske in cesarske, a niti bosansko deželno ne. Voditelji so grozili, da se sicer ne udeleži noben poslanec seje. Vlada je to vprašanje v tem smislu rešila, da na mestni hiši, v kateri se vrše seje deželnega zbora, ni bilo razobešenih nikakih zastav, dočim so razobešene na poleg mestne hiše se nahajajoči policijski zgradbi deželne in državne (to se pravi madjarske in cesarske) zastave. „Pokret" pa javlja, da je vlada naložila dr. Mandiću da razobesi: avstrijsko, madjarsko, cesarsko in deželno zastavo. Dr. Mandić pa se temu ukazu ni pokoril, ter je razobesil hrvatsko, srbsko, deželno in cesarsko zastavo. Radi tega, da se govori, da bo dr. Mandić suspendiran. V Sarajevu da je vse solidarno z Man-dičem. Ta „Pokretova" vest vsekako dose-daj še ni od nobene strani potrjena. GOVOR drž. poslanca dr. Ry bar a na proračunsk razpravi v seji zbornice poslancev dne 14. junija 1910. Vlada in nje večina. Visoka zbornica! Po vsakem glasovanju v tej zbornici, na katerem se je vladi pripetila kaka nezgoda, ko se jej niti z glasovi ministerskih poslancev ni posrečilo dobiti večine, hite oficijozi z zatrjevanjem, da gre le za slučajno večino opozicije, da pa sicer vladna večina zvesto in trdno stoji na strani vlade, in če tudi ta vladna večina ni posebno velika, da vendar na podlagi delavnega programa trdno drži z vlado. Nu, gospoda moja, ta glasovanja, ki so dokazala, da vladne večine v resnici niso velike, so bila simptomatična za položaj vlade v tej zbornici. Vlada je menila, da bo mogla se svojo takozvano delavno večino dalje verižiti, in se je nadejala, da se Še nadalje vzdrži na krmilu. Šola — politikum. Ali, prišel je vendar moment, ko naj ta večina poda dokaz svoje moči. Nastopilo je vprašanje, ko ni šlo za navadno dovoljenje proračuna, za dovoljenje novincev in druge takozvane „državne potrebe", marveč za vprašanje, ki se dotika interesa jednega plemen v monarhiji, in sicer je to italijansko vseučiliščno vprašanje. Vzlic temu, da vse stranke današnje vladne večine zagotavljajo, da goje simpatije do zahtev Italijanov, noče se vladi posrečiti in se jej doslej ni posrečilo, da bi vladne stranke pripravila do tega, da se izjavijo za te vladne predloge. Tako se širijo razne vesti o krizah v zbornici. Govori se celo, da se žuga z demisijo, da, celo z razpuščenjem zbornice. In ZrLliaj vse to? Radi enega enostavnega šol-siiig* vprašanja. Že ta okolnost, da more ka'. o šolsko vprašanje v Avstriji zadobivati tolike važnosti, dokazuje zadostno, da razmere \ Avstriji niso zdrave. Marija Terezija je t značila Šolo kakor politikum, kakor se je to že večkrat naglašalo; ali Marija Terezija gotovo ni mislila na politikum, do katerega se je danes razvilo šolsko vprašanje. — Šolsko vprašanje danes ni le politikum, ampak je tudi vprašanje moči, ki je narodi in sicer močneji narodi v Avstrij izkoriščajo v to, da tlačijo slabeje narode in jih ovirajo v njihovem razvoju in njihovi povzdigi. Italijansko vseučiliŠko vprašanje in Jugoslovani. Po teh mojih uvodnih besedah se bo morda kdo čudil, da Jugoslovani nasproti visokošolski zahtevi Italijanov dozdevno — ali prav za prav resnično — sovražno nastopajo, kakor se nam to tudi očita od raznih strani. Nu, gospoda moja, jaz sem že v enem prejšnjih svojih govorov tozadevno preciziral naše stališče in se čutim, žal, prisiljenega, da tu deloma ponovim svoja tozadevna izvajanja, kajti isti argumenti, o katerih sem menil, da sem jih že ovrgel, se zopet navajajo proti nam od različnih strani. Očita se nam, da je od naše strani naravnost — kako naj rečem? — nelepo, da pobijamo tako šolsko vprašanje, ko imamo sami šolskih zahtev v največem izobilju. Ali ravno to je vzrokom, da se danes iz taktičnih razlogov moran^o postavljati proti zahtevi Italijanov. Isti Italijani, ki danes zahtevajo, naj se jim dovoli visoka šola, nočejo tam, kjer imajo moč, lqer so gospodarji v hiši, nam dovoliti niti ljudske šole! Opetovano sem jaz že opozarjal na to, da nam v Trstu Italijani nočejo dovoliti niti ljudske šole vzlic dejstvu, da je že v samih naših privatnih ljudskih šolah 1200 v šolski obisk obvezanih otrok, ne vštevši vseh onih otrok, ki dobivajo pouka v italijanskih komunalnih šolah in nemških državnih šolah !! Gospoda moja! Italijani so si stvar predstavljali jednostavnejo, nego se — kakor kaže — razvija. Ko je lanskega leta njihovo vseučiliŠko vprašanje padlo vsled slovenske obstrukcije, se jim je začelo vendar nekaj daniti, da s samo podporo vlade in podporo Nemcev ne bodo mogli dobiti vseučilišča in so se tozadevno italijanski konservativci in italijanski socijalni demo-kratje obrnili do nas z vprašanjem, da-li bi ne bilo možno priti ob tem vprašanju do poravnave, do kompromisa? Kakor sem že omenil, smo se mi i z ja v i 1 i pripravljenimi za to ; bili smo pripravljeni stopiti v pogajanja in ta so se tudi v resnici vršila. Ker pa je perfekcijoniranje sporazuma odvisno od italijanskih mogotcev v Trstu, so nam izjavili naši italijanski kolegi, da morajo povprašati za mnenje te italijanske mogotce v Trstu. Čakali smo na odgovor in, gospoda moja, še danes čakamo na ta odgovor! Kaj so italijanski liberalci odgovorili, tega ne vemo. Čitali smo sicer v listih, da odklanjajo na kratko vsaki kompromis, da so celo izjavili v svojih glasilih, da se raje odreko vseučilišča, nego da bi nam dovolili bilo tudi najmanjo ljudsko šolo na tržaških tleh; ali oficijelne izjave nismo še do danes dobili nobene. Popolnoma neutemeljeno in krivično je torej, ako se nam očita celo od prijateljske strani, ali se nas vsaj opozarja, naj bi vtem vprašanju vendar odnehali, naj vendar stopimo v pogajanja! (Pride še). Trst ali Dunaj ? Trst, 16. junija 1910. Rešitev vprašanja italijanske pravne fakultete je pred durmi. Boj za sedež še vedno ni dobojevan. Baron Bienerth je zagrozil nemškim strankam že v drugič z demisijo vsega kabineta, ako bi glasovale za Trst. Italijani pa še vedno grozijo, da v slučaju neugodne rešitve izstopijo iz vladne večine in preidejo k opoziciji. Grožnje torej na obeh straneh, a konec vseh koncev bo bržkone kompromis. Da Italijani sami ne smatrajo svojih groženj za resne, dokazuje dejstvo, da so na poslednjih dveh glasovanjih v proračunski debati glasovali za vlado in s tem Bienerthu rešili življenje za nekaj časa. Socijalno-demokratični „Lavoratore" jih je vsled tega napadel in jim očital nedoslednost I alijanski liberalci in klerikalci se sicer izgovarjajo, da še vedno upajo v ugodno rešitev vseučiliškega vprašanja, a vlada stoji slejkoprej na znanem stališču, da univerza ne sme v Trst pod nobenim pogojem ! Predvčerajšnjim je imela vlada z nem-ško-nacijonalno zvezo dolgo konferenco, katere so se udeležili ministri Bienerth, Stiirgkh in Hohenburger, torej trojica, ki je nemškim nacijonalcem najbližja. (Glej brz. poročilo v včerajšni in dan. številki!) Vsi trije so razlagali svojim ljubljencem že znano vladno formulo, ki „zadovolji vse", in pihali nemškim nacijonalcem na srce, naj se pokorijo vladi in v smislu kompromisnega predloga glasujejo za Dunaj, sicer da minister-stvo odstopi. Nemška-nacijonalna unija se je že izrekla za Dunaj. Zdi se, da kompromisni predlog vlade, naj se fakulteta ustanovi pro-vizorično na Dunaju in to za dobo 3 let, ni naletel pri Italijanih na tisti odpor, kakor je bilo pričakovati. Včerajšnji „Piccolo" se ne izreka ne za ne proti in pravi, da treba v sedanjem momentu odločitev prepustiti poslancem in njihovim glasovom, medtem ko „Indipendente" odklanja vsak kompromis. Tudi italijanski visokošolci povdarjajo še vedno geslo: Trieste o nulla! Na vsak način je izhod iz skrajno zamotanega položaja odvisen od Italijanov. V slučaju, da sprejmejo kompromisni predlog vlade, se jim priključijo brez druzega tudi Nemci in Bienerth je rešil sebe ter proračun. Ali pa Italijani ne sprejmejo kompromisa in glasujejo proti proračunu. Vendar bi znal Bienerth tudi v tem slučaju dobiti večino. Zbornica šteje namreč vsega skupaj 512 poslancev. Na strani opozicije jih je vsega skupaj gotovih 240. — Normalna večina znaša, ako izvzamemo štiri cjivjake 272 glasov. Ako se absentirajo Italijani, bi znašala večina 257 glasov. Ako pa glasujejo Italijani z opozicijo, bi ta razpolagala z 255 glasovi proti 257 glasom večine. Opozicija bi bila torej v manjšini samo za dva glasa in bi se Bienerth v tem slučaju morda izmuznili saj je že parkrat „zmagal" s 4—7 glasovi večine". Seveda ni izključen tudi vladni poraz in demisija kabineta, česar se Nemci zelo bojijo. „Neue Freie Presse" pravi, da bi novi mož prinesel tudi nov zistem. S tem indirektno priznava, kako prijazen Nemcem je Bienerthov zistem. Četudi pojde Italijanom po njihovi volji, bo še vedno na poti jugoslovanska obstrukcija v proračunskem odseku. Vladne stranke bodo morale napeti vse moči, da jo premagajo. Pa tudi v zbornici menda ne pojde tako gladko, ker bo „Slovanska Enota" izrabljala vse pomanjkljivosti seda-njega poslovnika in najde novo formo obstrukcije, ki je po sedanjem poslovniku onemogočena. Vsaj „Presa" pravi tako. Vsekako je zanimivo, kako se razvozlja ta vozel in kako se bodo stvari razvijale na dalje. _ Slovensko dijaštvo za svojo staro pravdo. (Dopis iz Prage). Sramotno in poniževalno dejstvo, da slovenski dijak lahko dela izpite in posluša predavanja v vseh drugih jezikih, samo v materinem slovenskem ne, prisililo je slovensko dijaštvo, da se zopet oglasi za svojo staro pravdo. 876 slovenskih visoko-šolcev mora leto za leto v tujino, ker jim vlada ne da tega, kar bi potrebevali. — Raz ven tega je ravno sedaj zopet na dnevnem redu italijanska pravna fakulteta. O naši ne govori nihče nič: ne govori in ne poteguje se zanjo domovina, a tudi naši poslanci molčijo. Vlada pa se radi nas Slovencev ne bo razburjala: ona dela z nami, kar hoče, mi pa ji slepo sledimo. Kaj čuda torej, da ravno v takih obupnih razmerah mladina sama ponavlja svoj stari bojni klic po svojih starih zahtevah. Ona sama najbolje ve in čuti, kaj se pravi študirati na tujih, posebno nemških visokih šolah. Ne glede na to, da čuti vsak dan le preziranje in zasmeh, še življenja včasih ni varna. Ve pa tudi akademična mladina, da je v tem boju osamljena. Ne stoji zanjo niti narod, ne stoji zanjo nobena tuja država in ne stojijo zanjo poslanci. Sami smo, sami se bojujemo in sami si moramo priboriti svoje pravice. V takem znamenju se je vršilo tudi v Pragi manifestacijsko zborovanje jugoslovanskega dijaštva. Vsi mnogoštevilni govorniki so povdaijali, da se mora napraviti konec tem za slovenskega študenta sramotnim razmeram, da mora dati vlada tudi nam, kar nam gre. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1.) Vstrajamo brezpogojno pri junktimu med italijanskim in slovenskim vseučiliškim vprašanjem. 2.) V slučaju, da se italijanska pravna fakulta vstanovi v Trstu, zahtevamo, da se vstanovi istotam tudi slovenska pravna fakulta. 3.) Uvide-vamo, da se morejo priprave za slovensko vseučilišče z vspehom vršiti le na češkem vseučilišču v Pragi; zato naj se slovenski poslanci zajedno s češkimi najodločnejše zavzemajo za provizorij v Pragi v smislu tozadevnega sklepa akademičnega senata češke univerze. 4.) Zahtevamo reciprociteto vseučilišča v Zagrebu. To so zahteve, ki jih je stavilo slovensko dijaštvo v Pragi. Še ta teden bodo govorili naši kolegi na Dunaju in v Gradcu za naše zahteve. Od teh svojih pravičnih zahtev akademična omladina ne odstopi. Če bi pa hotela vlada zopet preko nas, oziroma proti nam, pridejo jugoslovanski dijaki na ulico in tam zakličejo vladi: do sem in ne dalje! Vi pa kolegi, ki bivate že v domo-inega življa na vseh koncih in krajih. narčič, polovico pa Kotnik oz. njega univerzalni dedič. Ker je pa g. Lenarčič sam izjavil, da on prevzame vse to breme v svojo plačilno obljubo, družbe vsa cenilna zadeva nič ne briga. Sploh je čudno, kako se delajo iz navadne davčne afere javna vprašanja. In tudi naši somišljeniki nasedajo hujskarijam političnih nasprotnikov ter ne pomislijo globlje. — Kar se tiče višine dedščine, ki jo dobi Družba, je bilo Vaše poročilo točno. Že prvi dan po smrti se je vedelo, da dobi Družba 630.000 K, od kojih ima izplačati 207.000 K volil. Ostane tedaj 423.000 K, od katerih je seveda odbiti pristojbino, da ostane okoli 370 tisoč kron. — V zapuščino spada še nekaj vrednostnih papirjev, tako da bo čista dedščina, ki jo Družba dobi, znašala 380.000 K. Tako je uspeh sedaj še nekoliko ugodnejši kot se je prvi dan mislilo. Bolje bi seveda bilo, če bi bilo pol milijona ali 800.000 K, a noben normalen človek ne bo metal kamenja na grob Kotnika, zakaj ni zapustil Družbi še več. Tako „pameten" je le „Slovenec", ki je med drugim skuhal veselo vest, da se Lenarčičev sin ženi pri Židu Bornu, ki pa nima nobene hčerke. 2000 okrožnic se je razposlalo te dni po mestu in okolici in nekaj po deželi za nabiranje darov za „primorski paviljon" povodom velike CM slavnosti v Ljubljani dne 3. julija. Ako bi se vsi tisti, ki so prejeli okrožnico, odzvali s samo 1 kronico, kako bi bile zadovoljne naše prirediteljice gori omenjenega paviljona, kajti nabrale bi 2000 K ! Res ne bi bilo lepo, ako ne bi dospeli do omenjene svote. Zato pa poskrbite vsi, da pomorete prirediteljicam do tega vspeha: ako ne z denarjem, pa vsaj s kakim drugim darom, ki ga one spremene v gotov skupiček. V mestu vsprejemajo v ta namen: g.a Zinka dr. Rybareva Via Valdirivo štev. //., g.ca Milka Mankočeva, Via Fontana 4, Zavod sv. Nikolaja via Far neto 18. in g. a Biček v „Narodnem Domu". V okolici in drugje pa odbori podružnic. Damski odbor. Jubilejne slavnosti družbe sv. Cirila in JVletoda bodo po tem le redu: Dne 1. in 2. julija priredi „Adrija" obrambeni tečaj z važnimi referati o naših ogroženih krajih. V nedeljo dne 3. julija bo dopoludne slavnostna velika skupščina, popoludne pa ljudska veselica v Tivoliju (ovicarija). Veselica bo resnično nekaj nenavadnega. Vse planote s sosednimi gozdiči se spremene v pravo orijentalsko sejmišče z raznovrstnimi šotori. Točilo se bo vino iz vseh slovanskih pokrajin, stregle bodo naše mile sestrice Sta-jarke, Tržač., Gorič. Gorenj., a največ pozornosti bodo brez dvoma zbujale brhke Zi-Ijanke v slikoviti narodni noši. Svirale bodo razne godbe, sploh bo razvedrila in buč- vini, prirejajte shode, poučujte ljudstvo in mu povejte, kako da stvari stoje ! V vsako vas naše domovine naj pride bojni klic, da naše dijaštvo, ko že morda v kratkem času stopi na ulice, ne bo zopet samo, ampak, da bo za njim stal celokupen narod, ki bo kričal vladi: Tukaj smo in zahtevamo svoje pravice! _ Domače vesti. Členi cesarske hiše v Trstu. Včeraj zjutraj sta z državnim brzovlakom dospela v Trst nadvojvoda Fran Salvator in soproga nadvojvodinja Marija Valerija z otroci in spremstvom. Vsprejeli so jih namestnik princ Hohenlohe in soproga ter predsednik pomorske vlade Delles. Ob 9. uri zjutraj je visoka gospoda s parnikom „Pelagosa* odpotovala na Brijonske otoke. Iz šolske službe. Okrajni šolski nadzornik in vodja pripravnice na Prošeku g. Ivan Nekerman je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču v Gorici. „Afera CMD-Lenarčiča. — Iz „Nar. Dnevnika* posnemljemo: Nemški listi so prinesli raco, da so od Kotnika Lenarčiču prodana posestva vredna v resnici 2 milijon kron. Z ozirom na to se nam poroča s povsem poučene strani: „Rajni Kotnik je res prodal g. Lenarčiču posestvo Verd za 400.000 K. O tem se je napravil notarski akt. Če bi Kotnik posestvo prodal komu drugemu kot svojemu svaku, ki edini izmed najbližjih sorodnikov more držati to veliko gospodarstvo skupaj, bi bil najbrž posestvo dražje prodal. Pa to je povsem privatna stvar, ki končno nikogar nič ne briga razun finančne uprave, ki preiskuje, če je bila kupnina primerna. Nemški in klerikalni listi delajo na to, da bi g. Lenarčič več pristojbin plačal. Kaj bo imel naš narod od tega, če se ceni posestvo višje in plača Lenarčič par tisoč krt a fiskusu več, nam ni jasno ? ! Pribiti pa je treba, da se doslej ni še cenitev izvršila, da, niti glede principov cenitve še ni odločeno. Laž je tedaj, kar pišeta „Tages-Slovenec" iz blede zavisti. Za Za veliko Ciril-Metodovo veselico dne 3. julija v Ljubljani se kaže hvalevredno tekmovanje med podružnicami, pa tudi med mnogoštevilnimi prijateljicami družbe. Za sodelovanje se je prijavilo že toliko skupin, da je ves veselični prostor oddan šotorom. Veselični odsek prosi torej vse podružnice in prijateljice, ki bi rade imele lastne šotore, naj mesto stroškov za šotore nabirajo v svojem okraju darove ter prinesejo seboj jubilejni dar družbi. Vse cenjene dame, ki imajo blago voljo za sodelovanje, se pri prihodu v Ljubljano pridele obstoječim šotorom, kamor same žele! Obleka poljubna izprehodna. Narodne noše dobro doŠle! Vse prijateljice in vsi prijatelji družbe pa so naprošeni, naj agitirajo v svojih okrajih za čim večjo udeležbo. Dne 3. julija je narodni praznik vseh Slovencev: skrbimo, da nastopimo v imponujočem številu ! Prijateljice in prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda t. j. vse prave Slovenke in vsi idealno navdušeni Slovenci, delujte neumorno v svojem kraju, da bodo vse slov. pokrajine častno zastopane na jubilejni slavnosti dne 3. julija v Ljubljani. Posebno so naprošeni podružnični odbori, da skrbe za častno zastopstvo v svojem okolišu. Morda se najdejo premožnejši rodoljubi, ki bi plačali voznino potrebnim, toda idealnim mladim ljudem, ki bodo vedeli Še otrokom in vnukom pripovedovati o nenavadno krasnem slavju. Poznamo koroškega rodoljuba, ki ni ravno premožen, a na slične narodne veselice privaja vselej celo vrsto mladine na svoje stroške, ker ve iz lastne skušnje, da ni lepše prilike za narodno probujo in za trajno rodoljubje, nego so take narodne slavnosti. Manjšinjski seminar, kaj je to ? — Seminar se zove praktična šola, Šola v kateri se praktično poskuša, česar smo se učili v knjigah (v teoriji). Manjšinsko delo pa imenujemo ono narodno delo, ki tiče tistih Slovencev, ki so v kakem kraju v manjšini, n. pr. nasproti Nemcem na Koroškem in Štajerskem, nasproti Italijanom v post" in _ Ciril-Metodovo družbo nima to vprašanje Primorju. Manjšinski seminar torej pomenja nobenega pomena. Drugače seveda bi bila praktično šolo, v kateri se bo govorilo in razpravljalo o sedanjem stanju koroških, štajerskih in primorskih Slovencev, o njihovem napredovanju in nazadovanju v po-' slednjem času ter o sredstvih in načinih, I i___ . _ _ .. i___u: u:i-» stvar, če bi morala CMD plačali kot univerzalni dedič polovico pristojbine za kupno pogodbo. V pogodbi namreč ni povedano, koga zadenejo pristojbine in drugi troški preuknjižbe in bi v smislu obstoječe judika-Ikako naj se v bodoče deluje. Da bi bila ture se dalo morda razlagati, da vsaka'taka šola za nas potrebna, je jasno. Vsled stranka plača polovico, torej polovico Le-'tega se po inicijativi slov. akad. društva V Trotu, 17 junija 1910. „EDINOST" št. 166. ritmn III „Adrija" v Pragi otvori prvi manjšinski seminar v Ljubljani ob priliki glavne skupščine naše šolske „Ciril-Metooove družbe", torej dne 1. in 2. prih. meseca, kakor je že javila včerajšnja „Edinost-. Kdor se hoče udeležiti tega tečaja, se mora prijaviti na upravništvo „Slov. Branika", Ljubljana, Tržaška cesta 33, ki mu potem dopošlje vabilo. Dostop pa bo dovoljen le proti izkazu vabila. Torej naj se požuri, kdor se misli udeležiti tega velevaž-nega tečaja. Za sokolski posebni vlak v St. Peter pri Gorici o priliki zleta Primorske sokolske župe v nedeljo 19. junija vlada veliko zanimanje in zato je treba, da si udeleženci že preje preskrbe razne listke, ki se dobivajo od danes popoludne naprej pri vrata-rici „Nar. doma", na Opčinah v društveni gostilni, na Vrdeli v „Nar. domu". Cena vožnji tja in nazaj je iz Trsta in Rocola 2 50 K, iz Vrdele in Opčin 2-10 K, za naraščaj do desetega leta pa cena navadnih osobnih vlakov t. j. iz Trsta in Rocola 190 K, iz Vrdele in Opčin 160 K. Gibanje vslužbencev c. kr. javnih skladišč. Znano je, da so uslužbenci c. kr. javnih skladišč meseca novembra lanjskega leta uložili po N. D. O. spomenico, v kateri so zahtevali zboljšanje plače, preureditev pokojnine, uvedenje stanovanjske do-klade itd. Ravnateljstvo c. kr. javnih skladišč je v svojem delokrogu ugodilo marsikateri zahtevi in predložilo meseca febru-varija t. 1. poročilo trgovinskemu minister-stvu, katejo je odobrilo koncesije. Trgovinsko ministerstvo je zopet odstopilo stvar finančnemu ministrstvu v pretresovanje. Da se stvar čim hitreje reši, je strok. tajn. N. D. O. poslalo „Zvezi južnih Slavena" na Dunaju motivirano spomenico v kateri je zahtevalo čim odločnejše posredovanje pri finančnem ministerstvu. Kakor nam poroča strokovno tajništvo N. D. O., je včeraj dr. J. Mandić prejel brzojavko z Dunaja sledeče vsebine: „Zveza intervenirala pri trgovinskem ministru, ki je odgovoril, da se vršijo pogajanja s finančnim ministerstvom. Dr. Rybar, ki ie bil tudi v deputaciji, je opozoril na nestabilne delavce. Minister je zatrjeval, da jih je že priporočal namestnik tržaški in da tudi on sam (minister) priznava opravičenost zahteve. Slednjič je izjavil minister deputaciji, da upa po proračunski debati stvar rešiti". Ako torej ne pride vmes kaka nepričakovana ovira, je upanje opravičeno, da gibanje, začeto lansko leto, prinese vslužben-cem c. kr. javnih skladišč one vspehe, o katerih se je govorilo in poročalo na svoje-časnem shodu N. D. O. Na sokolski slavnosti na Prošeku 26. t. m. nastopijo sokolska društva tržaškega okraja t. j. Sokol v Trstu, na Vrdeli, Opčini in odsek v Barkovljah. Telovadišče bo v bližini južnega kolodvora na prostranem travniku poslanca g. Goriupa. Okrog telovadišča se bo vršila koncem telovadbe ljudska veselica, za katero bodo postavljeni posebni paviljoni, med drugimi tudi paviljon tržaških narodnih dam in pa paviljon za kolo sreče. Ta dva paviljona oskrbe naše vrle dame same in nabirajo zato med pri- i jatelji Sokolstva primerne darove. Oni, ki hočejo dobrovoljno podariti kaj malega, so naprošeni, da izroče to gospej Roži dr. Gregorinovi (Nar. dom vhod ul. Galatti), ki vsprejema vse darove za paviljone. Tržaška mala kronska. Hišne preiskave. Po nalogu preiskovalnega uradnika in državnega pravdništva e včeraj pol. po svojih funkcijonarjih izvršila hišno preiskavo v uredniških in upravni-ških prostorih lista „Indipendente", v tiskarni Amati e Donoli, kjer se omenjeni list tiska, na stanovanju odgovornega urednika Marcella Demonti, v pisarnah oziroma v dotičnih stanovanjih mestnih svetnikov, odvetnika Iginija Brocchi in odvetnika dr. Nikole Vidakovicha ter v stanovanjih še nekaterih drugih oseb. Kakor smo zvedeli, so te hišne preiskave v zvezi z kazensko preiskavo, ki se vrši proti 21 mladičem, ki so bili nedavno aretirani, ker obdolženi veleizdaje in motenje javnega minu. Nagla smrt. — 68-letni Mariji vdovi Lenardon, stan. v ulici deli' Istra št. 4, je včeraj zjutraj nenadno prišlo slabo in je kmalu potem umrla. Zdravnik z rešilne postaje je zamogel konstatirati Ie smrt. Težko ranjen v pretepu. Sinoči ob 6.30 je v ulici Capitelli in sicer pred krčmo „Alla Sardella" iz ničevih razlogov nastal prepir med 28-letnim Ernestom Vianellom, stan. v ulici delle Beccherie št. 26 in 21-letnim kamnosekom Franom Ceglarjem, sta-nujočim v ul. Ponzianino št. 13. Poslednji je zadal Vianellu z nožem dve rani v spodnji del telesa ter je potem pobegnil. Ali tekla sta za njim dva bosanska vojaka, ga ulovila in izročila redarju. Ranjenca so prene- sli na zdravniško postajo „Igeo", kjer so ga morali takoj operirati. Njegovo stanje je opasno. Nezgoda na delu. Podajač Ivan Co-della, star 57 let, stanujoč v ulici Sette Fontane Št. 5, ki dela pri neki novi stavbi, je ponesrečil na delu; dva kamna sta mu padla na glavo. — Vsprejeli so ga v bolnišnico. Javno nasilje. Včeraj popoldne se je težak Erminij Poropat, star 20 let, stanujoč v u. Industria št. 1, podal v bolnišnico, precej pijan. Hotel je govoriti z zdravnikom. Ker pa ga vratar ni hotel pustiti noter, je pijanec začel razsajati. Redarja pa, ki je interveniral, je kar namlatil. Spravili so ga v luknjo. Koledar in vreme. — Danes : Adolf, Šk. — Jutri: Feliks muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 26.° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Bolje vreme ali nestanovitno. Društvene vesti. Ustanovni občni zbor podružnice C. M. D. za Barkovlje se bo vršil danes dne 17. m. ob 8. uri zvečer v „Narod. domu" v Barkovljah. Vsi priglašeni člani in drugi prijatelji družbe so uljudno vabljeni, da se udeleže tega zbora. Sklicatelj. Krajna skupina prvega avstrijskega društva železniških mojstrov na Dunaju priredi dne 19. junija ob 3. uri popoludne v hotelu „Abazzia" protestno zborovanje. Ta protest naj bi povodom reorganizacije državnega železništva pripomogel tej kategoriji železniških uslužbencev do primernega službenega dostojanstva. ^pamr Telovadno društvo „Sokol" ff^tir v Irstu Odborova seja se vrši r^danes sfc^ zvečer ob 9. uri v društvenih prostorih. Ker so na dnevnem redu ^]važne stvari glede zleta v Št. Pe-ter pri Gorici in na Prosek ter ^^ glede rojanskega sokolskega odseka, je nujno potrebno, da se udeleže seje vsi bratje odborniki, kakor tudi člani raznih odsekov. „Tržaško podporno in bralno društvo" uljudno vabi gg. odbornike in njih namestnike k redni seji danes 17. t. m. ob navadni uri. „Učiteljsko društvo" za Trst in okolico naznanja, da bo imelo zelo važno sejo v soboto, 18. t. m. ob 5. uri popoludne. Kdor ima program o fer. kurzih v Brnu, je naprošen, da ga izroči kakemu odborniku (samo za sejo). _ Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Radi nestalnega vremena se je operna sezona iz gledališča Minerva priselila sinoči v Politeama Rossetti. Danes se v četrtič uprizori opera „M i g n o n". MINERVA. Igrala se je Mignon. Velikost gledališča škodi utisu ozirom na diskretnost sodelujočih sil. Danes odmor. — Vesti iz Goriške. Goriški deželni odbornik dr. Stepan-čič je dobil dopust kakor deželnosodni svetnik, da bo mogel vršiti svoje dolžnosti kekor dež. odbornik. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici. Podpisani odbor si šteje posebno dolžnost izreči svojo zahvalojbratskim društvom, posebno „Balkanu", „Gorici", „Solkanu", „Vrtojbi", „Mirnu", vsem gg. dirkačem itd. za udeležbo in kontrolo ob progah, koder so se vršile cestne dirke. Zahvaljuje se g. dr. Jenku iz Ajdovščine, kateri je na dirki brezplačno opravljal zdravniški posel. Nadalje tudi vsem cenjenim gospicam, ki so iz posebne prijaznosti do društva sodelovale na šaljivi pošti in gospodom, ki so blagovolili prodajati srečke za novo dvo-kolo. Še enkrat srčna zahvala in krepak kolesarski „Zdravo" ! Odbor kolesarskega društva „Danica". Kolesarsko društvo „Miren" v Mirnu naznanja gg. članom, da se udeleži korporativno sokolske slavnosti prihodnjo nedeljo. Odhod se naznani po okrožnici. Vesti ix Istre. Javen shod v Laborju. (Izvirno po-[ ročilo). (Zvršetek). Ker je pouk v materinem jeziku, kakor ! smo ravnokar slišali, po vseh naravnih za-; konih in vzgojevalnih pravilih ter po izjavah vseh merodajnih pedagogov, toliko starejših, kolikor novejših, nedvomno in izključno pravilen in torej za pcuk in naobrazbo nujno potreben, koristen in vspešen, kar prizna- T PellRl Klnematožraf BELVBBJ3 TRST - ulica Belvedere 19 - TRST «1» I Petek 17., sobota 18. in nedelja 19. junija 1910: 1) MOČ DEKLICE, sentimentalna igra. 2) MARIJA ANTONIJETA, fran-cozka kraljica. (Zgodov. drama). 3) SREČA PRIDE, KO SE SPI, komično. NB. V ponedeljek 20. iomičen večer na čast umetnika psjoda MAKSA LINDERO. Predstava bo trajala eno uro. Mnenje gospoda dr.a P. Borlovan-a, Mbogsan. G. J SERRAVALLO Trst. V odgovor na Vaše pismo Vam sporočam, da sem napravil poizkuse s poslanim mi SERRAVALLO-vim KINA-]/INOM Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) in da sem bil zadovoljen. Rabil sem ga pri pomanjkanju teka, pri malokrvnosti, slabem prebavlja-nju, pri prebolelih itd. tudi v otroški praksi in povsod z najboljšim uspehom. Bolniki ga jemljejo radi in celo poprašujejo po njem. Priporočal sem Serravallovo Kina-Vino z železom svojim znancem na splošno in priporočam ga lahko vsakomur. NAGYBOGSAN, 10. aprila 1909. Dr. P. Borlovan. Svoji k svojim! Odlikovana krojačnica Cene zmerne August Štular Trst Via delle Poste št. 12, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) : M uje vsakovrstne obleke: najnovejše mode (od 50 Kron naprej) in vsakovrstne uniforme. Naročbe se izvršijo točno. Delo solidno Zahtevajte najboljši domači kruh izboren za namazanje s surovim maslom v vseh filijalkah: PailificiO. TelefOfl Zftl Hranilnica In posojilnica v Lokvi registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi ta redni občni zbor ki se bo vrSil dne 29. junija 1910 ob 4. uri popolud. ▼ prostorih gospoda A. Muh a. DNEVNI RED: 1) Čitanje In sdebrenje zs planika zadnjega obč. zbora. 2) Poročilo načelstva. 3) Odobrenje računakega zaključka za !eto 1909. 4) Slučajnosti. Načelstvo. i Umetni: fotografiji | Dri sv. Jako« i i>Q • TRST. Otelji & m ulica Rivo štev. 42 (pritlifije) Irvrfuje vsako fotografično delo, kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanast« plo'će za vsakovrstne spomenike Itd. iti. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. M. naročnikov sprejema naročbe in Jih IzvrSuJe na doma, eventaelno tudi zunaj mesta. ?fitf kinematograf „/I3riaw Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. •v Vsaki torek in petek nov program. .7 VSTOPNINI: I. mesto 30 vin., otroci in ?ojaJn 20 m. II. mesto 20 vin, otroci it TojaU 10 v POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO ■V PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TR8T - VIA MALCANTON - TR8T Priporočamo našim KOUltf SKO CIKORIJO I - - gospodinjam — iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - - Stran IV EDINOST'4 št. 166. V Trstn, 17. junija 1910 vajo in določajo tudi Šolski zakoni in učne; Slovencev preko vseh ovir do bratske sloge naredbe v vseh naprednih državah, posebno j v delu za narodov blagor, pa še v naši mnogojezični Avstriji, dovolju- jem si, v povzdigo veljave pouka mladine v materinem jeziku in v čim boljši razvoj in prospeh omike, napredka in blaginje naroda, staviti, in slavni zbor naj blagovoli sprejeti sledečo resolucijo: Na shodu v Laborju, dne 22. majat. 1. zbrani volilci in roditelji slovesno izjavljajo, da hočejo: 1. delovati z vsemi svojimi silami in zakonito dovoljenimi sredstvi vselej in povsod za pouk v materinem jeziku. 2. zabranjevati ravno tako vsak poskus uvedbe pouka v drugorodnem jeziku. 3. prebivalci vasi Labor in okolice še posebej najodločneje izjavljajo in obvezno zagotavljajo, da se nikdar in po nikomur ne dado zavesti v to, da bi kdaj dovolili v svoji vasi in okolici vstanovitev Šole, v kateri bi se njihova mladina poučevala v Gospodarstvo. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani (registrovana zadruga z omejeno zavezo) vabi na III. redni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek, dne 23. junija 1910. v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. Predpoludne: od 9. do 12. ure Predavanja o poslovanju zadrug. Opoludne: Skupni obed. Popoludne ob 3. uri: Dnevni red: 1. Otvoritveni nagovor predsednika. 2. Določitev zapisnikarjev in skrutinatorjev (§12 pravil). 3. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru (§ 12. al. 11). 4. Poročilo načelstva. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Poročilo o reviziji, izvršeni po zvezi. 7. Poslovno poročilo i. s.: a) splošno, b) denarna izravnava, c) blagovni posli, d) revizije. 8. Potrjenje let- (.ui j kj i ov iij ni v va iiiiciuiiici puuvv vaia v s o i * / j j * ptujem jeziku, ampak odločno in nujno] nega računa in bilance za leto 1909 (§ 12 al. 3. 9. Potrjenje obračuna in proračuna upravnih stroškov (12. al. 3). 10. Sklepanje o porabi čistega dobička, o snovanju in dotiranju rezervnih in erugih zakladov. 11. Volitev odbora (§ 13). — Predsednik izžreba 5 odbornikov (t. j. eno tretjino izvoljenih odbornikov), ki izstopijo ; izstopivši smejo zopet biti izvoljeni). 12. Volitev nadzorstva. 13. Predlogi članic. 14. Slučajnosti. Vsako včlanjeno zadrugo ali društvo zastopa na občnem zboru njen načelnik; če pa ta na občnem zboru ni prisoten, zastopa društvo drug pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom dotične zadruge ali društva. S posvetovalnim glasom se sme občnega zbora udeležiti vsak član kake včlanjene zadruge ali društva. Na občnem zboru daja vsak vplačan delež en glas. Računski zaključek, obračun in proračun upravnih stroškov, poročilo nadzorstva in predlogi načelstva so od 14. junija t. 1. naprej razpoloženi v zvezini pisarni članom na vpogled. Ljubljana, 25. maja 1910. J o s. L e n arčič I. r. t. č. predsed. ■■■■■■ hali oqla;i ■■■■■■ ■■■■■■ ■ ■ ■■■■■■ MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. Teranopivci pozor! naj pride k meni, v ulico G. Vaspari 12, GOSTILNA „AL CIGNO . — A. Bole. 1019 Pl»n||2| np pes bernardinte 2 leti Btar Vpra-rruud. %>C 5a naj se na poŠti v Skednju. 1022 Dniin4nn in zdravo stanovanje z d>ema ali ■ rijclllll tremi sobami, kuhinjo, vrtom, daje se za nizko ceno v najem v Dekanih — Sv. Nedelja ob reki Rižani in glavni cesti, pol ure oddaljeno od železniške postaje. Pojasnila daje Pij Bertok, krčmar Kons. društva v Dekanih 1C07 zahtevajo, da se za njihove otroke čim prej ustanovi slovenska ljudska šola na primernem, njihovim krajevnim razmeram odgovarjajočem kraju. Za besedo je prosil domačin g. Janez Vergan, ki je rekel, da je bila misel za Le-gino šolo v Laboru sleparska ; tudi ni res, da so se nabirali podpisi za isto ! To vest so raznesli hudobni jeziki in tako je prišla v javnost. Naj se nima najmanjšega strahu, da bi bila kedaj v Laboru Legina šola! — Oni hočejo šolo v svojem materinem jeziku. Te besede bi bile povsem blage, če bi le bile resnične, a žalibog niso. Menda je bilo govornika sram, da je bil tako daleč zabredel, in zato se je hotel nekoliko oprati. Ravno on je eden izmed tistih, ki so hoteli Legino šolo. Do tega pa je prišlo vsled neke mržnje med prebivalci bližnje vasi Bor-šta zaradi šole. Za njim se je oglasil g. dež. poslanec P a n g e r c. Najprej se je zahvalil volilcem, da so mu tudi oni oddali glasove ob volitvah. Nadalje je priporočal tudi ta govornik, naj nikar ne mislijo na Legino šolo. Pripomnil je, da se Še ni slišalo, da bi se Italijani v čisto italijanskem kraju zanimali za slovensko šolo. — Nadalje je poročal o cestnem odboru ter pojasnil, da gre največ denarja skozi italijanske roke. Kakor slednji govornik je nastopil naš prvoboritelj g. drž. in dež. posl. M a n d i č. Tudi ta gospod se je zahvalil volilcem na zaupanju. Potem pa je poročal o sedanjem in nekdanjem zasedanju državnega zbora in posebno v stvareh, ki se tičejo koristi preprostega ljudstva. Naznanil je, da se se med državnimi poslanci vstanovi kmetska stranka, ki jej bo namen v prvi vrsti skrbeti za kmeta, Tu je pripomnil, da je bila zasluga teh poslancev, da namerovani novi davak na vino ni stopit v veljavo. Na prošnjo zborovalcev je poročal o gradbi novih cest ter objavil, da se je iz-poslovalo od države za novo cesto Koper— Truške in za cesto Sv. Anton—Truške 60 odstot. Kakih 15—26 odstot., upa, se iztisne iz dežele, a ostalo naj plačajo davkoplačevalci onih občin, skozi katere ima voditi cesta. Na zadnje je govornik omenjal še ko-perske razstave in naglašal, da bo imela le-ta gotov deficit. Kdo da ga plača, o tem ni sedaj govora; le toliko je gotovega, da deficita nikakor ne bo pokrivala dežela. (Burno ploskanje in živio-klici). Na utemeljeni predlog g. učitelja Ru-deža iz Gažona so zborovalci izrekli zaupanje našim poslancem. -- Iz Kozine. Gospa Stegu je nabrala na pojedini jančka 6 K, g. Josip Bokalič daroval 80 stot, in g. Josip Grašič tudi 80 stot. za žensko podružnico CMD. na Kozini. Denar je izročen blagajničarki. Druge slovenske del ele. CM podružnica za Beljak in okolico se je prebudila iz mrtvila. Minuli mesec je imele v „Društvenem domu" na Brnci svoj občni zbor, na katerem se je izvolil odbor. Odborniki so sami v narodnem boju osiveli rodoljubi, ali pa čile mlade moči, ki se tudi že delj časa trudijo za prospeh narodne zavesti v tem ogroženem okraju. Med odborniki sta tudi brnški župnik Katnik in peravski župnik Trunk, moža kristalnoči-stega značaja, vsikdar pripravljena do raznih, tudi gmotnih žrtev za blagor svojega naroda. Predsednik pa je Matija Wutti, narodni brambovec še izza časov taborov. Na občnem zboru je pristopilo podružnici 20 novih članov. Vse to so znamenja, da podli napadi na našo šolsko družbo niso omajali zaupanja, ki je ima naše ljudstvo do nje. „Oficijelni" voditelji koroške slov. politike v svojem razdirajočem besnilu (po receptu „Slovenca") proti CM prekoristni družbi, kakor kaže nimajo ljudstva za seboj. Povsodi po Koroškem so se v slednjem času osnovale nove podružnice in oživele stare. Če je to odgovor ljudstva, potem pa to zapuSčeno n ljudstvo odgovarja jasno dovolj. pr0da S6 Sveza sapa pyha po slavnem Korotanu, £eleuiice pri Ljubljani. Vprašanja pod „TOVARNA* in zdi se, da vodi barko usode koroških Da h.serauu oddelek Edinosti. 994 Velikanski : dohod : za : novo : : sezono. ■■ ■■ Lastna kro-jačnica. * Delo so-: lidno. ) ^^ TRST \ Ci % (vogal Santorio) Kupujte KOLINSKO CIKORIJO! TRVDKA Adolf: Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON štav. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju Uradnik vešč slovenskega, hrvaškega, nemškega in italijanskega ter deloma ::: francoskega jezika, i$če službe kot fcorespondfnt hIi računski uradnik. Sprejme tudi vaako pisarniško delo. Naslov pri Ina. odd. Edinoati 90* >0 H očeta se prepričat * 7 obiščite velika skladišča Marijead aiarii: i Ponte datla Fabra 2 uf. Poste Nuo<-e ivogal Torreatet Alia eitti tli .Lonrtr- izbor izzotovijonih oblek ta c^tce m dečke oatuoj: za oiro ce. FovrSmki. močne jope; kakor tudi ti znih palatc.luv. Obleko r.a dom m delo. Delavske ;uieke. Tirolski 'eden. Nepremočljivi plašči (pristni •mcle*ki). SpooIJallteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se oblake po meri po najnovejSi modi, točno. TON VATOVAC, tovarnar. Henrik Kosič naznanja, da je prevzel in ::::: vodi zadružno gostilno Članov N. D. O. v ulici Carradori, vogsl ulice Car i o Ghega. Toči izvrstno vino, črno in belo in Bveže pivo. Izborna kuhinja. _597 I nun i nI O O ~ priredi društvo „Mladina" v Javili pit;O Križu na Krasu v nedeljo dne 19. t. m. Svirala bo godba iz sv. Križa. — Začetek plesa ob 3. pop._ Zaloga vipavskega vina : TRST, _ ul. Istria štev. l&T— Prodaja se na drobno po 64 siotink liter in za družine po 56 etotink liter Za gostilničarje cene po dogovoru. Vino domače prve vrste Priporoča se : VINKO MAKOVEC. 9n.' 955 Pozor! M. LEVI Pozor! Trst - ul. OmbreUe 8, III. nad. - Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke lr Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam n* don.' Mihael Pernarcic 16, stavbeni in umetniški mi'-fcr, iz^rSuje vsakovrstne specijal tete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne Priporoča Be vsem Slovanom. 755 Gostilničar Kulo t ~Pri treh prijateljih" v Gorici, ulica Caserma št. It, se priporoča z dobro kuhinjo in izvratnim vinom. 854 IOOO CH praktičnega kočijaža, ki bi znal držati lOuO Od v re(ja kočije. Pojasnila daje Novo pogrebno podjetje, Corao 49, Trst._1009 ČA .TI JUG0SLAVI kST ^ prvi zvezek te knjige je dotdskan v Italiji. 1'revodi v italijanskem jeziku najboljžih slovenskih, »rtiko-hrrstskih in bolgarskih pesnikov — Ta I. <.vezek bo obsegal tudi: Uvod, petem kratek načrt /godovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolTarskega slovstva in biografije sledečih petnikov : Prešeren, Gregoičič, Keite, Zmaj Jovan Jovanovič, Preradovič, Branko Kadiče^č, August S.noa. — Knjiga se bo prodajala po K 3'- v vseh knjigarnah. V zalogi pri Josipu Gorenjcu (Slovanska knugarna) Trat, Via Valdirivo St. 40. _ n & % n $ & * * K m________ Svpepfična mn^ Stalda MARCO F MARTINOLICH, Mali Loš nj jUJ •1 ■ jjjk - c ' -1* Ji ANAP.0 Ji •»*•»" 'jrAio*, — - - - »7 Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražiinc, kakor drugi sličn? izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. Marco F. Martino lieh Zastopnik za Trst in Avstro-Ogrsko : Dia B°schetto 2 . Simone £scotl ttia 3oschetto 2 IK5SS3II Trgovski pomočnik "L^LS slovenskega in nemškega jezika ififie primerne Blnžbe. Ponudbe pod „Pošten" na Inseratni odd. Edinosti. K 1024 D*iiiAMnXam narodno-zavednemu občinetvu rriporucam ki ma ceniti umetn. izdelek modernih slik, svoji odlikovani podjetji: Trst, Via delle Poate iO. — Gortea, Gosposka nlioa7 ANTON JERKIC, fotograf. _ 2129 Velike nove prodajalnice itfT pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: trst, nI. StnOon it- S - Telefon 22-85 (hiša siedolBia Penite) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolie, — popolne opreme in posamezni deli. g 3DB Na obroke I Velika Izbera mesr Na obroke! izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga _____= po jako zmernih cenah ~ — JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, II. n. IS5531 fi^^&ba Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati«! zalogo pohištva Angelo Palma s TRST, ulica Giosue Curducci 20, kjer najdete solid. blago MF* po najnižjih cenah.. W S Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČenCeiTK 222 prejemih sob, posebne olajšave --r--