PROFESOR FRANCE PLANINA — OSEMDESETLETNIK Mnogi bralci Loških razgledov, ki po znajo našega jubilanta, se bodo nedvom no začudili ob tem naslovu, saj vendar ni mogoče, da praznuje tako visok jubi lej njihov rojak, ki je ves aktiven in neumoren sredi loškega javnega življenja tako kot sotrudnik Loških razgledov, kot odličen predavatelj, pa kot vzoren organi zator muzejskih izletov. Toda če so jim pobliže znani Loški razgledi, bodo vendar ugotovili resnico, da se ga je spominjala loška publikacija točno pred desetimi leti ob njegovi sedemdesetletnici. Takrat je njegov življenjski jubilej odmeval ne sa mo v naši muzejski publikaciji, pač pa so se ga spominjala različna glasila, ki so v izbranih besedah pisala jubilejne članke svojemu sodelavcu in se mu še naprej priporočala za sodelovanje. Naš jubilant je izšel iz prve generacije študentov geografije in prirodopisa na komaj ustanovljeni ljubljanski univerzi. Med študijem je en semester poslušal predavanja na munchenski univerzi. Kot vzoren študent je 1925 prejel na ljub ljanski univerzi svetosavsko nagrado. Po absolutoriju je moral spričo maloštevilnih slovenskih srednjih šol iskati službo zu naj slovenskih meja. Pot ga je zanesla v Otočac, od koder se je po treh letih vrnil v Slovenijo, kjer je služboval več let v Kranju in se malo pred vojno vrnil v Ljubljano, ki ji je ostal zvest vsa leta do upokojitve in še čez. V š o 1 i se je naš jubilant počutil sreč nega med mladino; v razredu je postavil celega človeka in je znal osvojiti dijaška srca kot odličen strokovnjak, metodik in pedagog. Pri tem se profesor Planina ni omejeval samo na delo v razredu. Od lično je sodeloval pri mladinskih list'h, kar potrjuje npr. sotrudništvo v Pionir skem listu, v katerem je v petih letih izšlo na desetine njegovih prispevkov. Med redne sotrudnike ga je štel Proteus, bil je med glavnimi stebri Turističnega vestnika itd. itd. Pravilno je našemu jubilantu napisal ob njegovi sedemdeset letnici vodilni slovenski geograf akademik prof. dr. S. Ilešič. da bi se izgub!li v pravem morju, če bi hoteli pregledati vso množico najrazličnejših poljudno znanstvenih prispevkov po raznih revijah, časopisih in zbornikih; to delo čaka po klicnega bibliografa. Toda omenjeno delovanje predstavlja le en sektor ustvarjanja prof. Franceta Pla nine. Naš jubilant se ni izogibal tudi poglobljenim raziskavam slo venskega ozemlja, pri čemer ni zanemar jal podrobnega dela na samem terenu. O tem pričajo njegovi prispevki v znan stvenih revijah, med katere sodijo med drugim tako Geografski vestnih in Geo grafski obzornik kot Biološki vestnik. Se veda ni slučaj, da so našega jubilanta že zelo zgodaj začeli pritegovati k skupne mu delu kot vzornega in nesebičnega sodelavca ob raznih zahtevnih projektih. Na tem mestu naj se omejim na tri publikacije. Leta 1952 je izšla knjiga Slovensko Primorje v luči turizma, ki so jo napisali V. Bohinec — F. Planina — J. Sottler, šest let nato je objavil uredniški odbor, katerega član je bil profesor Planina, brošuro Po slovenskih 19 291 gorali. le nekaj let kasneje je pod ured ništvom našega jubilanta izšla knjiga Po tujih celinah, ki jo je oskrbel Odsek za geografski pouk pri Geografskem dru štvu v Ljubljani. Podobno se je uveljavljal profesor Planina tudi kot kartograf. V mlaj ših letih je kot dober risar ne samo pri rejal pač pa tudi izrisal celo vrsto kart. Tako je npr. sodeloval kot kartograf pri Zontarjevi Zgodovini Kranja, pa pri Mi- klavčičevi disertaciji Predjožefinske žup nije na Kranjskem, s hvaležnostjo se ga moram na tem mestu spomniti tudi sam. saj mi je opremil s kartami moji razpravi Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju in Zemljiška gospostva na besniškem ozemlju. Sicer bi pa prišli v zadrego, če bi skušali izčrpno sestaviti seznam vseh kart in zemljevidov, ki jih je priredil bodisi sam. bodisi v družbi — zlasti s profesorjem dr. Valterjem Bo hincem. Šole ga poznajo zlasti po ročnem in stenskem zemljevidu Jugoslavije, av- tomobilisti segajo po avtokarti Slovenije in Jugoslavije, planinci se srečujejo z njegovim imenom zlasti pri zemljevidih Julijskih Alp ter Karavank in Kamniških Alp. Njegovo ime nosi tudi naslovna stran Krajevnega leksikona Slovenije. ki je izšel lani z zaključnim četrtim delom pod uredništvom dr. Romana Sav- nika; poleg glavnega urednika je napi sano na naslovni strani le še ime pro fesorja Planine, ki je pripravil zemlje vide vseh številnih občin in pregledal tudi celotno besedilo knjige. Ime našega slavljenca je torej znano daleč preko okvirov mej naše ožje do movine. Tembolj se moramo spomniti jubilanta Ločani. prav posebno pa odbor Loških razgledov, ki jim je bil več let glavni urednik, vseskozi pa eden najbolj zavzetih članov redakcije. Odveč je poudarjati, da sodi med najbolj redne sodelavce naše publikacije, saj ni letni ka, v katerem ne bi prispeval dovršeno izklesanih razprav. Daleč na prvem me stu je med vsemi sodelavci glede cele vrste drobnih prispevkov, s katerimi se znanja bralce z raznimi lokalnimi zani mivostmi z loškega ozemlja, sistematično prikazuje v loškem merilu obletnice in jubileje, objavlja podatke o muzejskih izletih. Da. prav loški muzejski izleti so nekaj posebnega. Leto za letom —• men da kar štiridesetkrat — je vodil naše muzealce ne samo po Sloveniji, pač pa tudi po slovenskem zamejstvu, in to zla sti po krajih, ki premorejo muzejske zbirke; vedno je s kleno besedo odkrival bogastvo slovenske zemlje v preteklosti in sedanjosti. Kot prijetnega predava telja ga pa poznajo tudi širši krogi na Loškem, saj zna z njemu lastno živo besedo držati v napetosti širok krog hvaležnih poslušalcev. Ob loški tisočletnici je izšla v drugi dopolnjeni izdaji njegova publikacija Skofja Loka s Poljansko in Selško dolino. Na kakšen odziv je knjiga naletela v širokem krogu bralcev, kaže podatek, da je bila publikacija v kratkem času razprodana in ji je že 1976 sledila tretja izdaja. Živa beseda pa odlična oprema — saj vsebuje knjiga vrsto uspelih ponazo ril od slik, med katerimi naletimo na mnogo barvnih posnetkov, do podrobnih zemljevidov, ki nazorno prikazujejo po samezne predele loškega ozemlja — vse to je pripomoglo, da so po knjigi segli najširši krogi. Jubilant skrbi odlično tudi za čim tesnejšo povezavo danes sicer samostoj nih muzejskih društev v Železnikih in Zireh, ki jim je zavzeto pomagal pri nji hovih prvih korakih in jim še danes stoji ob strani kot preudaren svetovalec. Plod tega sodelovanja je publikacija, ki jo je ob loški tisočletnici izdal takratni pod odbor Muzejskega društva v Škof j i Loki s sedežem v Železnikih Selška dolina v preteklosti in sedanjosti 1973. Naš jubi lant je bil kot urednik porok, da je publi kacija znala zbrati okrog sebe celo vrsto sodelavcev, ki so v 27 razpravah in član kih obdelali Selško dolino z najrazličnej ših zornih kotov. Nepogrešljiv je naš jubilant tudi kot sodelavec pri izdaji Vodniki po loškem ozemlju, ki jih je 1977 začelo izdajati naše Muzejsko društvo s prvencem Lub- nik. Bogato ilustrirane publikacije kra- se številne slike, med katerimi uspeli barvni posnetki niso nikaka izjema. Ko občudujemo ob visokem jubileju našega dragega profesorja Franceta Pla nine izredno bogato ustvarjalno biro in jubilantu iskreno čestitamo k tako uspešnemu delu, mu iskreno želimo, da bi mu zdravje še naprej omogočalo, da opravi še dolgo vrsto načrtov in nalog, ki si jih še kar naprej nalaga. Dragi prijatelj Francelj. naj mi bo dovoljeno, da se vsej tej množici pridružuje še prav posebno Tvoj sosed, star Podnunec — prijatelj Pavle. Pavle Blaznik 292