PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glastlo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice ST. — NO. 2224 £at««d m woml .Uu matter. Iter §. 1907. at tkt po.< ufl* • Cktcmmo 111 under the Act of (Mpw ol MurH. 187V ' OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU CHICAGO, ILL., August 2, 1950 Published Weekly ut 2301 S. Lawndale Ave. LETO—VOL. XLV. Moč ZN v slučajih intervencij je zelo nedoločna in majhna Velika večina članic organizacije Združenih narodov se branila poseči v vojno proti severni Koreii. — činnn "___:__: severni Koreji. - Čiang Kaišek se "razjezil" Intervencija v Koreji se je čudno začela in se po par dneh zagonetno spremenila v kazensko intervencijo Združenih narodov proti napadalcem iz severne Koreje. Vojna preko noči Severna Koreja je izvršila svoj napad nenadno, za naš dr žavni in vojni department povsem nepričakovano. Vsled tega je nastalo v političnih krogih veliko kritike proti ameriški inteligenčni (špijonski) službi, katera ogromno stane, a v Koreji so njeni ljudje dremali. To je vse, kar so v tem slučaju storili naši ogledniki za svojo plačo. Kakor je bila invazija iz severne Koreje nepričakovana, tako na naglo je tudi predsednik Truman odredil ameriško intervencijo, ki pa jo ni označil za vojno temveč le za policijsko ekspedicijo proti "banditom." Ko hitro je mogel, je predložil vrhovnemu svetu ZN deklera-cijo, s katero se naj bi obvezali to intervencijo vzeti pod svoje okrilje. To je bilo storjeno. Tako se naša intervencijo v Koreji klonjena. skoro prav od začetka vrši pod Koncem minulega tedna pa okriljem Združenih narodov, a se je Ciang Kaišek zelo razjezil. smo si s Trumanovo doktrino nakopali še eno obligacijo več in istega dne je Truman ponovil prejšnje — namreč ščititi Fran ciji pred komunističnimi upor niki Indo-Kino, Angležem po magati v Malaji, dalje Burmi. Thailandu (Siamu), Filipinomln kjer še drugje bi komunizem ogrožal staro oblast in suverenost dežele. Čiang Kaišek se ni zahvali Trumaqu za velikodušnost, pač pa bahavo izjavil, da je pripravljen poslati v Korejo v vojno proti "komunistom" vsak čas najmanj 40.000 mož in potem več, če bo potrebno. Preživljati' pa bi jih morala kajpada ameriška vlada. Ponudba, ki si jo Washington ni želel Ta "velikodušna", ali bolje, bahava Ciang Kaiskova ponudba je povzročila v državnem in v vojnem departmentu v Wash-ingtonu veliko nejevolje. Zdela se jim je poniževalna za veličino naše dežele. Bila je sicer diplo-matično, toda zelo hladno od- oboroženo silo pa smo poslali tja in jo plačujemo mi. Kaj pa druge dežele? V Zed. državah se je po kakem tednu intervencije pojavila zahteva, da ako je to stvar ZN, čemu b* se borile za skupno ■ 5lWjPEgti napadalki samo Zed. države? Teh očitanj je bilo vedno več. Tako je pod tem pritiskom poslala tja 'Anglija del svoje mornarice in letalstva, nato še Avstralija, nekaj nova Zelandija in Kanada, čet pa je Anglija le malo obljubila, z izgovorom, da ima že dolgo borbo z uporniki r.a Malajah in tudi Kanada in Avstralija nista pokazale volje poslati tja kopno armado. Filipini so jo obljubili, pogojno, da prevzamemo vse oborožitvene in vzdrževalne stroške zanjo mi. Ciang Kaišek "bi rad pomagal" Edini izmed vseh, ki je prvi ponudil Zed. državam in ZN izdatno pomoč, je bil ubežni bivši kitajski diktator Ciang Kaišek. Pravijo, da ko je bil na begu je prepeljal pol milijona mož svoje armade na otok Formoza. To je vse, kar je od ogromne Kitajske še pod- njegovo oblastjo. Truman mu je istočasno, kot je oznanil svojo kazensko ekspedicijo v Korejo, obljubil ščititi Formozo z ameriško oboroženo silo pred možnim vpadom kitajske komunistične armade. Tako češ, da ga Amerika zapostavlja, in da s samo bojno mornarico, ki jo ima stdaj v Formozi, tega otoka ne bo mogla ubraniti pred kitajsko komunistično armado, kadar se bo odločila za invazijo. Torej ta isti Ciang Kaišek, ki Trumanu ponuja pomoč v Koreji. in ki se baha, da lrtia poT milijona dobro oboroženih mož, zdaj Amerfki očita, da je Formozo premalo zaščitila. Le čemu je ameriška vnanja politika tako kratkovidna, da se ni tega diskreditiranega Ciang Kaiška že davno odkrižala. Toda namesto tega je 30. julija poslala k njemu generala MacArthurja "na posvetovanja za skupno obrambo Formoze. To jc bilo za svet novo presenečenje. Od kraja so reporter j i ameriških listov smeli s korejskega bojišča svobodno poročati o veliki nejevolji ameriških vojakov, prvič ker so bili preslabo oboroženi in v glavnem, ker niso vedeli — saj rekli so tako, čemu pravzaprav naj se vojskujejo tu in komu v korist? Pozneje je naša vojna cenzura taka poročila prepovedala. Tudi druge države se vprašu-(Konec na 3. strani.) TUDI AMERIČANI SE RADI CENIJO Z NADVREDN0STJ0 Poročevalec ameriške službe Overseas News Agency poroča iz Koreje, kako "superiorno" se vedejo ameriški vojaki in civilni uradniki napram domačinom, oa nai bodo to bodisi iz severne ali južne Koreje. Koreja je prav za prav ena in ljudstvo, ki v nji živi, ie eno. Razlika je le umetna razdelitev dežele, ki sta jo izvršile po porazu Japonske predvsem ameriška in sovjetska vlada. Poročevalec omenjene agencije pravi ,da si Američani v Koreji v tej vojni s svojim obnašanjem nakopavajo sovraštvo vseh domačinov, torej tudi onih v južni Koreji, za katere smo šli v vojno, da jih osvobodimo pred komunističnimi agresorji. Naši vojaki označujejo vse Korejce z "gook" (guk). To ie psovka, ki žali ponos domačinov, kakor jih boli, ko vidiio, kako jim zdrJžena sila združenih narodov uničuje vasi, mesta, mostove, ceste, železnice in polja. Reporter ONA ugotavlja, da ako Američani svojega vedenja napram domačinom ne spcemene, bo izgubljenih veliko več življenj naših vojakov in vojna bo trajala dalj, kakor pa bi, če bi si med domačini v južni Koreji rajše gojili zaupanje in prijateljstvo, kot pa da jih odbijamo z naglašanjem naše superiornosti. Z njo se ameriški anglosaksi čestokrat prevari jo, tako še posebno v slučaju Koreje. V zavesti svoje nad-vrednosti so domačine podcenjevali toliko, da so jih mislili ugnati že v prvih par dneh vojne - češ, s to zaostalo korejsko rajo bomo zlahka pomedli. Tukajšnji velebizniški tisk je pripovedoval, kako primitivno so oboroženi vojaki severne Koreie. Sovjetska unija jim ie po odhodu svojih okupacijskih čet prepustila le starinske puške in drugo tako orožje, kakršnega je ameriška oborožena sila že davno pometala med staro šaro. V tem precenjevanju samega sebe so se Američani kajpada silovito prevari U. V bitkah so se umikali ter opravičevali svoje ritensko prodiranje na severni Korejci prvovrstne tanke in topništvo, da so njihovi vojaki dobro rzvežbani ter fanatični v bitkah in da šele ko bo bojna sila Združenih narodov v Koreji ojačana, se bo vojna sreča obrnila nam v prid. "Goofc" je v primeri z ameriškim vojakom, ameriških častnikom ali uradnikom reven, neveden, primitiven človek, pdsebno sedaj, ko mu vojna ruši njegovo domovino. Psovka "gook" je nastala največ iz razloga, ker so ameriški vojaki uvideli, da jih tudi domačini južne Koreje postrani gledajo, da se jim ne klanjajo in da jim ne prirejajo ovacij. Običaj je, da ljudstva svoje osvoboditelje pozdravljajo, jih goste in izkazujejo hvaležnost. A v Koreji pa je ameriški ' vojak izprevidel, da ima sovražnika ne samo spredaj temveč tudi zadaj. Zato je začel postopati v svojo varnost z vsemi Korejci brezobzirno. "Naš prijatelj" pa je še vedno predsednik fateozvane južnokorejske republike Syngman Rhee (Ri), potomec bivših korejskih cesarjev. K njemu in k stari korejski aristokraciji so Ame- < Dalje na 2. strani.) Marš patriotizma z zavajanjem, jezo in netoleranco r V Prvi svetovni vojni je bila histerija "lojalnosti" tolikšna, da si človeka lahko ubil, pred sodnikom pa izjavil, da te je popadla sveta jeza, ker te je do-tičnik izzval z blatenjem Zed. držav in predsednika Wilsona, ob enem pa se navduševal za Avstro-Ogrsko in Franca Jožefa. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Ilja Ehrenburg je bil povab- liko nervozni. Ameriški časni- Ijen v London na mirovni shod, kar Frederick Kuh piše, da je ki so ga sklicali komunisti s v tem treskanju vprašanj tudi sodelovanjem nekaterih drugih Ilija postal nervozen, ugasnil nasprotnikov anglo - ameriške vnanje politike ter njune intervencije v Koreji. Angleška vlada mu je dala vizo. Ameriška Morilec je bil Italijan, ubiti pa bi mu, jo ne, dasi je bil Ehren-dalmatinski Hrvat. Priče z dal-'burg že večkrat v tej deželi, matinčeve strani so izpovedale,' enkrat celo kot gost ameriških da so igrali poker, Italijan jo iz-1 književnikov, v povračilo, kei gubljal, začel zmerjati Dalma- tinca, da goljufa, slednji je rohnil nazaj, Italijan je potegnil pištolo in »ustrelil. Sodnik na obravnavi ni verjel pričam pač pa Italijana pohvalil vsled njegove lojalnosti svoji adoptirani deželi, ob enem pa ga "posvaril", da naj se v takih incidentih "kontrolira". To se je dogodilo v jeklarskem centru- na južni strani čikaškega mesta. Ako je šla mimo parada in se nisi hitro odkril preid zvezdnato svojo cigaro ter pričel kaditi cigarete druga za drugo. 130 navihanih ali pa manj navihanih žurnalistov te lahko precej zongavi, posebno ko imaš opraviti tudi s takimi, ki so Rusiji s svojimi listi vred j a ko sovražni. Jugoslavija je povabila Ilijo Eh-enburga in skupino drugih so prej sovjetski novelisti povabili tja nekaj ameriških v goste. Shod v Londonu je kajpada minil brez posebnih inci- ;ovJetskih književnikov v njo dentov. i na obisk na njene stroške, da se na svoje oči uverijo o neresničen asnikarji niso bili t a k o »osti moskovske ter kominfor-vljudni. Ob tej priliki v Lon- niine trditve o ameriških bojnih donu so Ehrenburga vprašali za sestanek, v katerega je privolil. Udeležilo se ga je 130 angleških in drugih žurnalistov, ki so ga obmetavali z vprašanji toliko vse križem, da je stvar postajala "burna", kakor kak bazah v Jugoslaviji. In uverili bi se na tem potovanju po Jugoslaviji tudi o neresničnosti drugih trditev, ki jih širi proti nji kominform. Na sestanku v Londonu so časnikarji Ilijo vprašali, ako se bo odzval Tito- jugoslovanske luke, kakor trdi moskovska propaganda, in da-li res služijo sedaj ameriški in angleški častniki v jugoslovanski armadi in mornarici, je Ehren-burg izrazil hudomušno začudenje, češ, da do tega trenotka (Konec na 2. strani.J zastavo, ti jo je kdo izmed na shod. Ilija Ehrenburg je znan vemu vabilu. "Ne," je odgovo-pločniku boječih^gledaIcev pri- ! čitateljem mnogih slovenskih ril. "Ni mi treba v Jugoslavijo, sohl, da ti je klobuk odletel da- histov tukaj in v starem kraju da se uverim o njenih vojnih Proč. Listi v Chicagu so po- vsled njegovih polemičnih in nakanah. Dovoli je pogledati v rocali da je par izmed tako na- satiričnih spisov, ki'so jih ob- Lake Success, kjer so zastop-padenih ljudi vied močnega javija,L Na sestanku v ^^ niki Jugoslavije sodelovali pri udarca na usesa oglusilo. nu so ga vnašali, ako je on nepostavnem sklepanju v vr- V južnem Illinoisu so farmarji Latvin (rojen je bil v Latvi in hovnem svetu ZN glede Kore-tik neke premogarske naselbine v vrhovnem sovjetu (poslanski je". Ko so še silili vanj, čemu ne linčali človeka nemškega rodu, zbornici) zastopa letsko mesto gre v Jugoslavijo pogledati ako o katerem je šel okrog glas, da Riga.) Odgovoril je, da je Žid,I iniajo ameriške in angleške boj je socialist. V resnici ga je tja »n da v Rigi okrog polovica ne ladje res svoboden dostop ^ poslala unija premogarjev, da ljudi ne govori letski (latvij-pridobi neorganizirane delavce s^i) jezik. Ehrenburg slovi po-vanjo. Linčarjev, dasi so bili sebno vsled svoje satirike v poznani, ni nihče prosekutiral. i lemečnih spisih. V sovjetski V čikaškem mestnem svetu Pr°paga"di on veliko štcie-sta bila takrat dva socialistična ahko /drzi' a teh 130 žurna" aldermana, v newyorskem šest. llst?.v {e b,k> zanJ Prev<* in Je rrr »,fH iihljMjnpj.........ir'-jj gpenrai nanje, naj ne bodo to- svojega "socialističnega prepri ! / --—~ -' -----------------; čanja. V Chicagu je prišel neke- j m • ' v ga dne socialistični alderman A j f) HJlttlll fliwiiriJl Rodreguez, odvetnik po poklic, T " MMWM »IfHrVD v zbornico ves opljuvan in raz- Dve nalogi smo si dali skoro naenkrat, namreč ureditev trgan Njegovi nasprotniki so ga jubilejne številke Proletarca in prihodi {iega letnika Ame-cakali pred mestno hišo ter ga riškega družinskega koledarja. O delu in pripravah za jubilej-v imenu patriotizma" napadli' no številko Proletarca je poseben članek na drugi strani, ter mikastili. Tu pa se bomo nekoliko pomudili pri koledarju. Ako bi Edini socialistični kongresnik Mrednik imel sedaj na brigi samo jubilejnega Proletarca in VictoY L. Berger je bil izobčen Koledar, pa hi sam šc ne zmogel vsega dela. In treba je imeti v uvidu, da je tu tudi list, seje, korespondenca ter tudi opravki z upravništvom — pa gre dan kakor bi trenil. Namen imamo napolniti koledar z izbranim gradivom. Posebno skrb bomo posvetili zgodovinskim, statističnim in informativnim spisom. Te vrste gradivo vzame veliko časa, ker iskanje in zbiranje podatkov je počasno delo. Poudarjali smo že, da hi morali Ameriški družinski kole-dar napolnjevati s spisi predvsem tukajšnji sotrudniki. ker le tak hi bil zanimiv ne samo za naše tukajšnje čitatelje temveč še posebno za one v starem kraju. Povesti in drugih spisov starnkrajskih avtorjev imajo doma v izobilju, v Ameriškem Waterloo Rd. Tudi zveznemu kongresu se lahko si In o mudi V Irj Številki no v senatu in v poslanski zbor nici, bo notorični Taftov-HatJ-leyjev protiunijski zakon odpravljen in sprejet ho prejšnji unijam koristen Wagnerjev delavski zakon v spremenjeni, izboljšani obliki. Obetal je sprejem postave, kakršno smo deloma začasno imeli Koliko lahko pomagajo — in čemu — Zed. državam v vojni s severno Korejo pod pokroviteljstvom Združenih narodov druge dežele? Članek o tem na tej strani. All so bili Nemci pod Hitlerjem edini, ki no verjeli, da so vzvišen narod, nadljudje, napram katerim so "inferlornl** narodi komaj pritlikavci? Mar nimamo zrlo veliko te bolezni tudi v USA? Razprava o tem je na t*j strani. Citajte o naših pripravah za izdanje jubilejne številke Proletarca in koledarja na prvi in na drugi strani. Anton Udovleh piše v svoji koloni gostom iz Slovenije v slovo, loško Oven v "Razgovorih" pa ne kaj iz svojih spominov in o sebi. Ali je sedanji kongres res toliko proti Trumanu? Ne! Dokazi navedeni na prvi strani. Na tretji fttranl so Sansovl računi In naznanilo o preselitvi urada Iz Chiraga v Cleveland. Prečitajte tudi angleško stran, komentarje in vse drugo gradivo kožnemu sloju, ki s« zdaj drenje v tej številki. Priporočite Proletar- v slumskih nesnagah, ea v naroritrv svojim prijateljem Obljubil je temeljito izboljšati in znancem. | »Utem socialne zaščite, stahilizi- JUnI iT^TI "T \x indl,str,ii ii2lrenj svoje unij*- i" ^ ^ova strTnka ie v veoTn7v ohih Tlc km*}M"m™!a,ni kongresu, v kateremu hodke, mogli nuditi svojim otro- ^mi^h TrimL l v v m tJ " raxmeri\mcd nVma' Prc^nj®či demokratska stranka, kom izšolanje po njihovih željah. Ji« u A-U A I k,*b° prav^n° Ea °be Strani poled njih. Živilski prekupci začno takoj, ko je sproten prvi strel, navijati cene In borzni špekulanti dvignejo ceno delnic munlcljsklh korporarij. To pa ti je res patriotizem! Le kako da to hinavsko profilov lačno bogataško drhal ljudstvo ne spozna za to kar je, tudi tega ne zapopadem! kami ter z našo slovensko pesmi jo v srcu. Tako smo potovali v Ameriko z velikim upom v srečno bodočnost. Nihče izseljencev si ni na svoji poti sem predstavljal Amerike za tako kot je. Marsikdo bi jo popihal nazaj v nekaj dneh ali tednih, ako bi imel sredstva za povratek. Potreba nas je primorala, da smo se udali in s časoma tudi privadili tej novi domovini. Začeli smo poudarjati, kako bi si izboljšali vsak svoj življenski obstanek. Nekaterim je šlo v teh naporih dobro, drugim ne toliko dobro. Enim pa tudi jako slabo. A delati je, bilo treba trdo, posebno še onim, ki so prišli sem pred mnogimi leti. Večkrat sem premišljal, da kar se je ustvarilo v Ameriki, bi se lahko tudi drugod po svetu, in se vpraševal, čemu se to ni zgodilo? Doznal sem, da kadar je dežela dolgo v zastoju, je nekaj narobe na vrhu — tam, od kjer ukazujejo kaj se sme in kaj se ne sme. Toda danes se ne bom spuščal v to polemiko. v Ne vem, če bo fcateri izmed onih treh, ki jih imam v mislih, čital te vrstice. To so Anton Se-liškar, dr. Franja Bojc-Bidovec m Drago, Sega. Želim jim srečno pot! Kakor so prinesli pozdrave nam od onih tam onkraj morja, tako tukaj izročamo naše pozdrave njim. Povejte jim, da ko bi imel vsakdo priliko iti po svetu saj kakih pet let, bi potem doma lahko bolj složno živeli. Povejte jim, da naj skupno korakajo bodočnosti naproti; slučaj no, da jih bi zli viharji srečali na poti, bodo ložje kljubovali vsem silam, kot pa če bi nekateri iz med njih zaostajali ter se znašli daleč zadaj. Povejte onim, ki ukazujejo, da naj bodo človeški, ker tisti, katerim ukazujejo, so njihovi bratje in sestre. Pojdite in učite pesem miroljubja In pravice. Onim, ki godrnjajo, povejte, da je svet zelo velik, a je le malo res dobrega na njemu. Z daleč se sicer vse lepo vidi, ko pa se z vsem pobiižje sežnaniš, spoznaš, da ni vse zlato kar se sveti. Naši gostje so se med nami lahko prepričali, da želimo vso srečo narodu, ki je toliko prestal, in radi bi, da bi svobodno korakal naprej brez kakršnihkoli ovir, v zadovoljstvo in ponos sebi in nam, kl smo šli po svetu. Pa kaj bi jaz komu kaj naročal! Saj moja beseda ali moja želja ni bila še nikoli nikjer upoštevana, ne ko sem bil še v rojstni domovini — in ne v tej novi. Zato je najboljše, da na kratko rečem — Srečno pot Vam želim! Zdaj pa s tedenskim poročilom naprej. El Cajon, Calif. — Peter Benedict je poslal oglas v jubilejno številko na ime Peter in Mary Benedict, in vsoto zanj $10. Charley in Arthur Benedict, ki obratujeta v istem kraju "Rainbow Inn", pa oglas za $15, torej skupaj $25. db enem Je tudi sporočil, da naj bo njegov oglas v prihodnjem letniku Druž. koledarja enak kakor v letošnjem. Lani je bil Peter prvi, ki Je poslal oglase v letošnji letnik koledarja in letos Je spet prvi c oglasi v prihodnji letnik. Peter dalje piše, da je bil pri nJemu sloviti "kralj polk", Frankte Jankovlc ic Clevetanda. Bil je s svojim orkestrom na turi po raznih mestih na zapedu. Dose daj se ni še nihče spomnil, da bi TmK zveznemu kongresu se lahko silno mudi. .. (Konec s 1. strani) dolarjev v ta namen In poudaril, da je to šele .za začetek. Bile so mu takej odobrene. Dalje je Trtt-man pojasnil, da je v delu načrt za zvišanje davkov. Nategne naj se jih še pre doktobrom za pet milijard in povišanje naj stopi v veljavo s prvim oktobrom. Dodal je, da ker se bodo naši o-brambni stroški večali, bo treba sporedno višati tudi davke. Prekupci pa navijajo cene in vrednost dolarja s tem pada. V primeri z nakupno vrednostjo 1. NA$A JUBILEJNA ŠTEVILKA Ali ste že poslali svoj spis v jubilejno številko Proletarca, j ki vzide koncem septembra? Prejeti jih moramo najpozneje do konca avgusta. Ako mogoče, pošlite jih že prej, ker mi ne bi mogli vsega naenkrat urediti, ne tiskarna vitega naenkrat postaviti. Nadejamo *e vašega sodelovanja in prosimo, oglasita se s spisom Čimprej. Enako želimo, da nam nabiralne pole pošljete ko hitro skončate to delo, ker razpodelba imen/ki jih prejemariio h vseh krajev dežele, bo vzela precej časa. Število društev se je že oglasilo s pozdravnimi oglasi. Med njimi nekaj takih, npr. krožki Progresivnih Slovenk, ki so nam oglase v jubilejno številko naklonila brez posebnega pismenega Vabila. Enako posamezniki. Naše prijatelje v Chicagu prosimo, da naip bi v teh dneh velike zaposlenosti — posebno koncem avgusta in pa prvih par tednov v septembru, pomagali ob večerih ali kadar bi si ie kdo utegnil v ta namen odtrgati par ur časa. ni io to : , . Ker rtimamo več nekdaj močnega organiziranega giba- 1' Kij^š. kS52c In'te h'ute nja - namreč aktivnih klubov, se nam bo treba osredotočiti !] seTam obeta ' na metodo drugih takih listov, ki polje za svoje aktivnosti grade s pomočjo naročnikov. Tega sistema npr. se poslužuje progresivni "National Guardian", revija "Nation", enako •New Republic", med Hrvati v Ameriki "Narodni Glasnik", med jugoslovanskimi prijatelji Titove Jugoslavije "Novi list" v New Yorku itd. Tako bo potrebno tudi med nami snovati po naselbinah krožke tistih naročnikov Proletarca — namreč povsod tain kjer ni več aktivnih klubov JSZ, ki se bodo v agitaciji za ta list vzajemno potrudili in priredili njemu v korist tu pa tam kako zabavo, ali koncert, ali skupno varijetni spored in zabavo. Prireditelji bi iz prebitka seveda morali kriti vse izdatke in preostanek pa bi poslali v tiskovni sklad. Posebno veliko bi taki krožki Ia1»ko storfll v kampanjah, kakršna je sedanja za proslavitev jubileja 45-letnice Proletarca. V vzajemnosti je moč — vzajemnost vzpodbuja! Ako delaš osamljeno, to čutiš, ker rad bi družbe v agitaciji, željan si bodrilne besede in nalogo laglje zmaguješ. Torej naš glavni cilj sedaj je del<* posvečeno jubileju 45-letnice tega lista, čimveč nas bo vršilo to nalogo, toliko večji bo uspeh in v zadoščenje vsem, ki se trudijo ohraniti to našo v ognju preizkušeno delavsko glasilo tudi za bodočnost. Joško Oven: ' RAZGOVORI vprašal Jankovica za oglas v naši Jacob Oabrenja, Joseph Kodric koledar, a Peter Benedict se je John Rome in Paul Sluga. Ob pa. Obljubil mu je, da bo dal oglas v prihodnji letnik. Torej ne samo da Peter veliko prispeva v podporo listu, pač pa tudi druge nagovarja, bodisi da prispevajo v tiskovni sklad, ali pa pošljejo oglase. Frank ie Jankovicu so Slovenci pripomogli k slovesu — oziroma največ društvo Pioneer št. 559 SNPJ, ki je storilo več njemu v prid z oglašanjem kot pa vsi drugi skopaj. Naj bo ob tej priliki tu omenjeno, da je Jankof vic dal slovenskim melodijam angleško besedilo in jih populariziral. Sedaj je menda prodanih več njegovih gramofonskih plošč kot katerekoli druge godbe. Los Angeles, Calif. — Blaz Mezori je poznarf ne samo v svoji sedanji soseščini v Kaliforniji temveč tudi med našimi okl-tajmerji v IHinoisu in drugje. V Los Angelesu obratuje z družino podjetje National Parts Co., v katerem izdelujejo razqe dele za avte. Njihova strojna delavnica {machine shop) je moderno opremljena, da lahko vrši vsakovrstna v to stroko spadajoča dela. V jubilejno številko lista so poslali. oglas in vsoto zanj $20, z označbo, "fclaz Mezori Sr. and Family." Chicago — Predsednik SNPJ Joe Culkar je bil v našem uradu in naročit zase pozdravni oglas v jubilejni številki za znesek $5. BI a ga j niča ženskega društva NADA št. 102 SNPJ, MARY^ UDOVlCrt, Je ižročila uradu vsoto $10 za pozdravni oglas Nade v jubilejni številki. — Jugoslovanski konzulat je obnovil naročnino. * Cleern, 111. — Frank Zaitz je Angeli Zaitz obnovil na pikniku drutva Sosedje št. 449 SNPJ naročnino na Proletarca in listu v podporo pa prispeval $1. Ob enem je na tem pikniku nabrala Angela fcaitz devet pozdravnih oglasov in jih z vsoto vred izro-1 čila upravništvu. Imena vseh bodo v jubilejni številki. Springfield, III.—Tajnik druš. št. 47 SNPJ, JOHN GORSEK, je poslal društveni oglas za v jubilejno številko in vsoto zanj $5 JOSEPH KLAVZER, Wauke-gan, 111., istotako pozdravni oglas za vsoto $2. Arma, Kans. — Martin Krusic je poslal pozdravni oglas društva št. 434 SNPJ in vsoto $5. enem je poslal oglas društva Naprej št. 5 SNPJ, ki vabi na svoj piknik v nedeljo 6. avgusta na farmi SNPJ. Za podrobnosti glejte oglas, ki je na 3. strani.— JOHN STRANCAR ST. je poslal jubilejno čestitko društva ' Vipavski raj" št. 312 SNPJ in vsoto $5 — MRS J. TANCEK je obnovila naročnino in poslala za jubilejno čestitko $2. Afiquvppa, pa, — Sophie Si-monich je poslala jubilejno čestitko krožka št. 13 Progresivnih Slovenk in Vsoto $10. Forest City, Pa.—Frank Zaitz (že spet eden) je poslal jubilejne pozdrave društva št. 124 SNPJ in vsoto $5. — ANT. DRASLER je obnovil naročnino. » Lloydel. Pa.—Amelia Kudrick je poslala juhilejni pozdrav društva št. 60 SNPJ in vsoto $1 Pierce. W. Va. — Jacob Kle-visher je obnovil naročnino in poslal za jubilejni pozdrav $1. Sheboygan, Wis.—Leo Milost-nik je poslal oglas društva "Združeni Slovenci" št. 344 SNPJ v jubilejno številko In vsoto $5. večje vojne, odvzemanje civilnih svobodščin. večanje policijske kontrole nad tvojim življenjem, nad tvojim prepričanjem in nad tvojimi aktivnostmi. In komaj pet let je tega, od kar je minila druga svetovna vojna za preprečen je na-daljnih vojen, za zgraditev svetovnega miru, za zajamčen je štirih svobodščin In za zgraditev svetovnega blagostanja. Toda ljudje, ki so nam to gov.orili, so vedeli, da imajo le prazne besede na jeziku. Kajti po svoji miselnosti so ostali zagrizeni pristaši starega ekonomskega reda. V takih razmerah pa ne more biti ne trajnega miru in še manj pa blagostanja za vse. To jasno priča Jelo in obnašanje našega kongresa in naše zveziu; administracije. Naj govori za ljudska nšesa še tako mikavno, njena notranja in vnanja politika ni z lepimi obet an ji V nikakršni harmoniji. Kinney, Minn.—A. E. Gnezda je obnovil naročnino, poslal za čestitko k Proletarčevemu jubileju $1.50 in listu v podporo 50c. Cleveland, O. — John J. Ga-brenja je poslal čestitko Proletarcu društva "Cleveland" št. 126 SNPJ in vsoto $5.-nJOHNU KREBLU so obnovili naročnino Prihodnjo soboto 5. avgusta bo društvo Pioneer št. 556 SNPJ imelo piknik v Pilsen parku, na 26. ulici in Albany v Chicagu. Pikniki tega društva so nedvomno največji izmed vseh društev SNPJ. Navadno imajo kako slovito godbo in tokrat bo igral Orrin Tucker in njegov orkester. Hm — kako se svet spreminja! Včasih je kak škripač s kakšnim starim mehom nekolfko cvilil, pa je vse plesalo. Danes pa moraš imeti najbolj slovite godbe, ako hočeš veliko udeležbo. Pio-heerji jo navadno imajo in jo tudi to pot pričakujejo. V nedeljo 20. avgusta bo pa Prešernov piknik na Keglovem vrtu v Willow Springsu, 111. Si cer ne bomo imeli tako slovito godbo kot gori omenjeni, toda plesalo se pa bo in za naše pete so bolj privlačno in poskočno. Nisem vam tu raztolmačil kdo je Prešeren Saj veste, to je oni pevski zbor, ki vam večkrat katero zapoje in tako bo storil tudi 20. avgusta. Kaj več o tem pozneje. Tudi Jugoslavija zastopana na mednarod. vele sejmu od 7.-20. avg. v Chicagu Chicago — V tem mestu od-pro 7. avgusta velik mednarodni trgovski veiesejem. o katerem pravijo, da je prvi te vrste v Ameriki po drugi svetovni vojni. Ta velesejem se vrši v Navy Pieru in v International Amfiteatru. Trajal bo do 20. avgusta. Svoje izložbe bo imelo mnogo držav, med njimi tudi Jugoslavija. Širši javnosti je dostopen ob torkih in četrtkih zvečer ter ob sobotah in nedeljah ves dan. Ostali čas je namenjen le trgovcem. Sobota 12. avgusta je posebno posvečena Jugoslaviji in je uradno določena kot "Jugoslovanski dan". Jugoslavija ima v obeh omenjenih krajih skupaj okrog deset paviljonov. Jugoslovanska izložba vključuje razno slovensko suho robo, čipke, moderne lesne izdelke, razna dalmatinska istrska, slovenska in druga vina iz jugoslovanskih krajev, razna zdravilna zelišča, pristne domače likerje ter vsakovrstne druge produkte iz vseh republik federativne Jugoslavije. Pionirjev piknik Chicago — Sobota 5. avgusta bo kmalu tu in z njo vred piknik društva.Pioneer št. 559 SNPJ. Vršil se bo v Pilsen parku, 26th St. 8t Albany Av*., torej blok vzhodno od S. Kedzie Ave. Vstopnina je $1. Igral bo plesalcem priljubljeni Orrin Tucker in njegov sloviti orkester. Nedavno me je obiskal prijatelj. katerega že dolgo nišem imel priliko videti. Doma je iz istih krajev Dolenjske kot jaz. Naravno, da sva si imela veliko povedati. • Razgovor Je nanesel s sedanjih dnevnih dogodkov tudi na spomine iz naiinih mladih let. Kakor jaz je tudi 6n veliko romal po svetu in kljub temu se zelo dobro spominja na mlada leta v svoji rojstni domovini. Govorila sva o sedanji Jugoslaviji in o njenem težkem položaju v današnjem svetovnem vrtincu, In kajpada, jo primerjala z nekdanjimi časi, kar je razumljivo, četudi je v bistvu kakšno pravo primerjanje v tem oziru nemogoče. Današnji jugoslovanski človek je precej drugačen od onih, katere sva midva poznala, kakor je tudi njegova vloga v novi Jugoslaviji drugačna od vloge nekdanjega avstrijskega podanika. Pomenek je nanesel na spremembe, ki se dogajajo v mišljenju človeka. Vprašal me je: "Kako to, da si se toliko spremenil? Ko sem te jaz poznal kot 16-letnega fanta, si bil silno pobožen." Menda se je spomnil nazaj na čase, ko sva glasno molila v procesijah. Oba sva imela močna pljuča in nama ni sapa pohajala kadar se je procesija vila po strnem hribu. Oba sva se smejala Ko se Je poslovil, sem se zamislil v one dni. Kakor nekaterim dopisnikom Prosvete, je tudi meni prišla v spomin tista doba otroških let, katera se neprenehoma skriva nekje v kotu možgan, ali si jo ob priložnostih lahko pokličeš nazaj v obujenje. Ni se je treba sramovati, kajti pride samo enkrat v življenju. Mati mi je umrla ko sem bil še majhen deček. Moj oče se je ponovno oženil, ko oy je bilo šest let. Mačeha je bila pobožna a drugače zelo dobra žena. Z osmim letom sem avanziral v ministranta, kar sem ostal celih pet let. "Confitior" mi je šel zelo gladko in moja največja ambicija tiste čase je bila, da bi tudi jaz postal "gosppd". Moj oče, ki ni bil ravno premožen, je imel druge ideje, češ, čemu bi fant ne bil krojač? Ako je ta obrt bila zame dobra, čemu ne tudi zanj? Torej z "gaspudom" ni bilo nič. S trinajstim letom sem jo odrinil v učenje krojaštva. Tista doba treh let je bila neznosno dolga. Opisal sem jo pred leti v Družinskem koledarju. Navadil sem se poleg šivanja ter drugih poslov tudi kleti, lagati, sploh vseh "lepih čednosti". Vzelo je leta, predno sem se jih odvadil. K spovedi in k mašam rem redno zahajal. Ob raznih priložnostih, npr. na katoliških shodih, sem bil kaplanova desna roka. Pdzil sem, kateri trgovec je razobesil pozdravno zastavo in kateri ne. One "grešnike", ki so prezrli to svojo dolžnost, sem zabeležil na listo ter jo izročil župnišču. Moje mišljenje takrat je bilo strogo katoliško. V sedemnajstem letu sem odprl v domači vasi svojo lastno krojačnico. S početka je šlo precej dobro in bi morda uspel — če ne bi bilo zalih vaških deklet. Tako pa sem jo po sedmih mesecih odrinil v svet, po katerem sem se potikal vsa nadaljna leta. Prva socialistična knjiga, ki mi je prišla v roke, je bila "Krst revolucionarja". Njen avtOr Je bil Edmondo de Amicls. Takrat sem že veliko čital, a ne še radikalne literature. Omenjeno knjižico mi je dala •prijateljica, ki je bila učiteljica v bližnji vasi. To delo je napravilo name silen vtis. Pozneje mi je ista ženska dala Paul Bourget-ovp delo "Razporoka". Bourget je bil slovit francoski katoliški pisatelj, ki je hotel v tej knjigi predstaviti Zle posledice razpo-roke. V nji opisuje žensko, ki se je ločila od svojega prvega moža ter se poročila civilno z nekim inženirjem, kateri je bil ateist. S prvim možem je imela sina, z drugim hčerko. Ker je bila pobožna katoličanka, je vzgojila oba otroka v tej veri. Toda ker katoška cerkev ražpo-roko prepoveduje, je njej nemogoče biti pri obhajilu s svojo hčerko. Pred svojim možem mera vse to prikrivati. Njen sin, študent medicine, se zaljubi v neko so-študentko, ki je anar-histka in pod njenim vplivom postane tudi on enakega prepričanja. Ta knjiga je zelo močno delo in ima menda namen poveličevati katoliško moralo, a meni so ugajali le tisti karakterji, katere je pisatelj predstavil vernikom v svarilo.' V Feldkirchu na Predarles-kem sem pristopil v krojaško unijo, ki je bila precej radikalna. Od onih časov sem korakal vedno v isti smeri — in brez sramu lahko gledam nazaj na svoje življenje.* Pri nas Well, "na< Matt Cvetic ex-revolucionar ima v Saturdays Evening Post precej interesan-ten opis Svojega delovanje v hrvatski in v ostali slovenski komunistični skupini v Pennsyl-vaniji. Njegov spis in^a naslov "I Posed As A Co mi rer*. Ki čedna stvar to njegovo pripovedovanje in lahko služi v svarilo onim, ki se puste zavoditi takim ljudem. Verjamejo jim in vse jim zaupajo. Da je bilo takih.agentov precej, pričajo današnji časi. Žal, da se je v tem slučaju to pripetilo Slovencem. Produkcija industrijo na Švedskem nora sla Industrialna . produkcija na Švedskem je letos že 70 odstotkov višja kakor pa je bila pred vojno. Življenska raven na Švedskem Je ena izmed najviš- tih v Evropi In malo Je narodov, :i bi dali toliko na higijeno kakor švedski. TUDI AMERIČANI SE RADI CENIJO Z NADVREDN0STJ0 , (Nadaljevanje s 1. strani J ričani sedaj še posebno dobrodošli, toda le višji lastniki in visoki diplomatski uredniki. Superiornost svojega porekla so ameriški anglo-saksi le/o demonstrirali tudi na Kitajskem. Navaden Kitajec jim je bil "link". Zanje selena Kitajskem človek pričel šele v vrhnjih plasteh, ki so jo do zmage komunistične revolucije tvorili bogataški vojni lordi, mi-lijonarski ministri Ciang-kaiškovega režima in pa vsi tisti kitajski imoviteii, ki so se izšolali v ameriških univerzah. Sedanjo kitajsko vlado Američani mrze In ji odrekajo pravico naslediti poraženi, pregnani Ciang-kaiškov režim v organizaciji združenih narodov. Ne-»to* so Imele Zed. države na Kitalskem veliko spoštovanja, ker niso s to izkoriščano deželo nikoli postopali tako brezobzirno in oholo kakor angleški, francoski ter laponskl imperialisti in pred njimi tudi ruski (car* tki) ter nemški pod kajzerjem. Toda po prvi svetovni vojni se ie začelo to stanje spreminjati. Skoro vse svoje karte jo ameriška vlada stavila na Clang Kaiška In tako je igro izgubila z njim vred. , (DrugI del tega članka bo v prihodnji številki.) Agenti provokatorji niso v službah vlad nič nenavadnega. V vohunstvu jih uslužbujejo ne samo vladni organi temveč na tisoče tudi privatne industrije. Kdor je čital Upton Sinclairjeva dela, se je lahko od bližje seznanil z nečednim delom, ki ga vrše ti ljudje brez značaja. Provoka« tor je res pravilna označba zanje. Njih svojstva niso samo vohunstvo in provokatorstva, kajti znajo se pretvoriti tudi v goreče, iskrene revolucionarje, da se na ta način urinejo prav na sredo vsakega revolucionarno ga gibanja, posebno v taka. ki skušajo biti v svojih aktivnostih strogo zaupna in tajna. Zato je prav da i previden, s kom govoriš pri Vojna histerija je znova na pohodu. Sirom dežele odmevajo glasovi, o kakršnih smo mislili, da jih v tej generaciji ne bomo več slišali. Menda smo zares na pragu tretje svetovne vojne. Iz tega je jasno, da se ni človeštvo iz prejšnjih zmot ničesar naučilo. Kakor obsojenci, korakamo v pogubo. Naše gibanje Ne vem kako vi — ali jaz naj-ršjše čitam poročilo in pa članek našega upravnika Toneta Udo-viča. Njegovi članki so ne le dobro zamišljeni ampak imajo tudi svoj humor, ker včasi Je tudi dobra satira na mostu. Skoda, ker ne moremo plačati Človeka, kateri bi lahko posvetil ves svoj čas našemu' listu. Tone se je v kratkem času priljubil vsem čitateljem Proletarca Za jubilejno številko Proletarca smo prejeli nabiralne pole in upam, da s^ jih bomo vsi po-služili. Uspeh mora biti sijajen. Vsote za pozdrave so nizke, gotovo ne bo nihče ugovarjal, saj smo venefar na ta naš list vsi ponosni. Koliko je socialističnih res delavskih novin v tej deželi, ki bi se mogle ponašati s takim jubilejem? PROLETAREC August 2, ltfso okrog 2:30 popoldne. V neftf&//6 6. ČVgUStO fid farmi SNPJ NA SVIDENJE 6. AVGUSTA! - ODBOR. SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET Slovenian American National Council 6411 St. Clair Ave. . Cleveland 3, Ohio Naznanilo o preselitvi gl. urada SANSa Na podlagi zaključka 4. konvencije Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se je' vršila v Clevelandu, Ohio, 27. in 28. maja 1950, se ylavni urad premesti iz Chicaga v Cleveland. Z 31. julijem bo urad t| Chicagu zaprt. Vsa pošta in pošiljke naj bodo naslovljene na novi naslov, ki se glasi: Sloveiuiki ameriški narodni svet (SANS) ali Slovenian American National Council, «411 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ghib Nova eksekutiva sestoji iz naslednjih V Clevelandu stanu-jočih gl. odbornikov Sansa: Frank Česen, glavni predsednik Andy Turkman, prvi podpredsednik John Pollock, glavni tajnik Josephine Zakrajšek, gl. blagajnik Ivan Bostjančič, zapisnikar Ostali člani gl. odbora, stanujoči izven Clevelanda, so: Milan Medvešek, drugi podpredsednfk, Chicago, 111 Mirko G. Kuhel, Chicagq, 111. Frank Smith, Chicago, 111. Joseph Zavertnik. Englewood, N. J. Nadzorni odbor: Anton Krapenc, Chicago, 111.; Frank Alesh, .Chicago, 111.; in Anton Zornik. Herminie, Pa. Vse podružnice in včlanjene organizacije so naprošene. da sodelujejo z novim izvrševalnim odborom, posebno še z novim Sla vnim tajnikom, da bo mogel svoje dolžnosti in delo vršiti čim lažje in uspešnejše. Članarina ter drugi nabrani prispevki, ki spadajo bodisi v upravni sklad Sansa, v sklad otroške klinike ali v sklad za zdravila, naj se pošljejo novemu tajniku na Sansov naslov v Cleveland, Ohio. Vsi časopisi, revije in pubNkacije naj po prejemu tega obvestila spremenijo Sansov naslov in se naj pošiljajo na novi naslov. Ob zaključku mojega tajnikovanja od decembra 1942 ter do preselitve gl. urada v Cleveland se vsem podružnicam, društvom............. federacijam, ustanovam ter organizacijam, posebno še njihovim nič pomagalo uradnikom in posameznikom, iskreno zahvaljujem za razumeva- Tisti časopisi drugorodcev ki nje in požrtvovalno delo vsa ta dolga leta. Upam in prosim, da 1 pomagate in delate tudi v bodoče, kajti le v skupnem delu in v pomoči eden dnugeVnu ter še v povedani razgibanosti za Sans nam bo mogoče vršiti za vse zavedne Slovence v Ameriki tako potrebno delo. Sans si je nadel veliko potrebno, a težko nalogo, katero bo lahko izvrševal le tedaj, ako ga boste še naprej podpirali. Pošteno delo, ki ga je vršil v preteklosti, naj vam bo vsem zagotovilo, da bo tako delal tudi v bodočnosti. Pomagati pa je dolžnost vas vseh. - Z bratskim pozdravom, (7-20- 50) MIRKO G. KUHEL, bivši gl. tajnik. Mars patriotizma t lavajanjem, jezo in netoleranco (Nadaljevanje s 1. strani.) poslanske zbornice^ Eugena V. Debsa ter mnogih drugih so zaprli, S pomočjo pošte je bilo uničenih večina socialističnih listov, drhal pa jim je razbijala Urade in tiskarne. Tudi Proletarec in JSZ sta bila prizadeta v tAratni histeriji. Oblast in drhal je udarila takrat z vso svojo močjo tudi po sindikalistični uniji IWW, ki je imela svojo glavno zaslombo med ameriškimi delavci na za-padu. V enem spopadu v državi Washington so se člani I WW branili, nato je drhal dobila o-jačanje ter ubila šest oblegan-cev, njihov stan pa razdejala. V Chicagu so udrli "minut-niki" po polnočni uri v stanovanje kakih petih naših sodru-gov, in ob enem v urad Proletarca, kjer je stanoval takratni upravnik pokojni Frank Savs z ženo in njegov sedanji urednik, in pa v urad JSZ, ki je bil v oni dobi na drugem kraju, ne skupno z listom. Marsikdo izmed naših rojakov v onih dneh ni mogel dobiti dela samo zato, ker je bil v Avstriji rojen. Ta odredba je posebno veljala v tcvarnaji, v katerih so izdelovali municijo/ na pošti itd. Ameriško državljanstvo samo na sebi ni v mnogih slučajih KOMENTARJI (Konec s 1. strani) sploh vedel ni, da ima Jugoslavija tudi bojno mornarico. Na drugo je odvrnil; "Ni važno/kdo so častniki v jugoslovanski armadi; vemo le, da je na razpolago službovati Ameriki." Račun za Maj in Junij 1950 Bilanca 30. aprila 1950 $1 760 28 Dohodki za upravni sklad SANSa: Podružnica štev. 1, SANS. Detroit, Mich......... ......$ 50.00 44 15 Springfield, 111........ 49.00 " 24 Virden, 111................... 3.91 o 44 27 " Arcadia, Kansas 3.27 41 44 3 0 Sharon, Penna......... 50.00 «( • 44 54 Chicago, 111. 16.40 44 56 Milwaukee, Wis. . . 27.00 it 44 60 Chicago, 111. 10.00 44 73 Herminie, Pa. (Filmi) .... 83.29 44 gi Chisholm, Minn........... 32.00 t« 44 109 Pueblo, Colo. ..... "100.00 ___________________10.00 Federacija društev SNPJ zapadne Pennsylvanije......................25 00 Društva štev. 569-723 SNPJ, Fontana, Cal. (Filmi)....................40.00 Mirko G. Kuhel, Chicago, 111..............................................................................................10 Q0 Joe Zupančič, Pueblo, Colo........................................................................................2.00 so bili osumljeni pomankanja lojalnosti vladi, pa tudi če še tako neupravičeno, so morali vsa svoja poročila in članke o vojni predložiti najprvo cenzuri v angleškem prevodu. To breme je nosil tudi Proletarec skozi čelo vrsto Tnesecev, predno je dobil dovoljenje, da sme izhajati brez te izjemne cenzure. (Konec tega Članka bo v prihodnji številki.) Pevski zbdr Prešeren vabi na piknik Chicago — V nedeljo 20. avgusta bo piknik pevskega zbora Prešeren. Njegovi izleti slave posebno vsled dobrega razpoloženja. petja in družabnosti. Vršil se bo na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Več prihodnjič. Ehrenburg je šel v London pripravljen na taka vprašanja. Vedel je, da ga posebno v Londonu poznajo za vodilnega sovjetskega propagandista jn da kar bo na vprašanja odgovoril, je uradna linija vlade v kremlu. Nekdo ga je Vprašal: "Ker je sovjetska vlada toliko zoper intervencije v notranje razmere drugih dežel, kako more opravičiti svoje neprestane apele na jugoslovanstvo ljudstvo, da naj Tita ter njegovo kllko strmoglavi s silo. Odgovoril je: "Vsaka država Je udeležena v 'propagandi pa naj bo ta (propaganda) inteligentna, ali pa bedasta." Tolmačijo, da je $ tem mislil: moskovska, j apeli le, is to have people run it for people, and that means not for corporations and generals. Most papers don't feature the condemnation decisions under the Food. Drug and Cosmetics Act. It fight offend avertisers. And they are rather tough on a queasy stomach. If you ate Kellogg Cornflakes today, perhaps you'd better skip this, for that Battle Creek Company got fined recently $2,000 for the production and storage of its corn flakes under unsanitary conditions. The Borden Company in Elgin, 111., got fined $1,400 for the sale of non-sterile biolac. The Vienna Model Bakery of Chicago got off with $800 for thc insects and cat hairs in its rolls, buns and bread. Milko Cone got only $500 fine for the insect and rodent hairs in its marshmallow cones. Hygrade Food Products got hit only $125 for insects and other filth in its Cheddar cheese. And so on. Now these Free Enterprise assaults on your innards are staffed by workers who either are unionists or who could be unionists They know that these products are designed for consumption by other workers. It is not pleasant to work under unsanitary cohditions either for making Corn Flakes or for putting cat hairs in rolls or rat hairs in cheddar cheese. Here and there the government pounces in «nd penalizes this Free Enterprise, but It would need a million eyes to protect us adequately. Surely a better protection could Yugoslavia Opened to CARE Packages CARE announced on July 24th it had signed a contract with the government of Yugoslavia opening delivery of CARE food and textile packages and books to that country. Miss Ruth A. Krause,' executive director of the Chicago Committee for CARE, explained that the agreement with the Federal People's Republic of Yugoslavia guarantees customs-free, duty-free and ration-free entry of CARE gifts sent by Americans. Deliveries will be solely in hands of CARE representatives. N Actual operations will start late in August, when Frederick C. White, former director in Yugoslavia for the American Jewish Joint Distribution Committee, will arrive in Belgrade to head the new CARE mission. A special $14 Yugoslav food package, containing 27 pounds, 14 ounces of supplies especially needed, has been devised. ^ Other parcels *hich will be available fcf order through the Chicago CARE office, 189 West Madison Street, Chicago, include: Knitting wool, $14; all-meat, baby food, $13.50 each; woolen suiting, household linens, baby layette, $M each; woolen blanket, $11, budget food, $9.50; lard, $7.50. Price* includes all costs of shipping and guaranteed delivery. Cash contributions in any amount will be accepted for the CARE-UNESCO Book Fund, which buys new American scientific and technical books for war-depleted universities, high schools and libraries. "Yugoslavia suffered tremendous war-time destruction," Miss Krause' stated, "a n d through CARE food, textiles and books Arperlcans can democratically help to strengthen its people for the job of reconstruction." Citing the need for food in particular, Miss Krause* pointed out that Yugoslav rations are still meager and often unavoidably delayed. "Most of the people, particularly in the cities,'' she said, "depend upon t£e free market to raise their diets to nourishing standards. But prices are far out out of reach. "A semi-skilled worker, such as a lathe operator, earns 4,000 dinars a month—the equivalent of $80 at the official rate of 50 dinars to a dollar. It costs him a full week's wages to buy his children two pounds of milk powder, which is priced at 1,000 dinars a kilo on the free market. A highly skilled worker^ or a factory director, may earn between 7,000 and 12,000 dinars a month. Even that income will not *go far when free-market C. of C Would Be Wise To Muzzle Its "Nutty" Speakers For the most flabbergasting spectacle of the week, take a look at Clem D. Johnson, Virginia businessman and vice president of the U. S Chamber of Commerce. He's a prize example of the reasons why that biggest of Big Business organizations would be wife to put muzzles on the men who speak in its name. They seem completely •'nutty/' living in a fantastically unreaj world of their own. wholly out of touch with the human peeds and aspirations of the American people. They say things which shock and anger the people, and then business wonders why it is not more "popular.** • • • » Speaking before a distinguished audience at the University of Virginia, Johnson said: Alternating periods of prosperity and depression "are a sort of rhythmic pulsation, the one the natural and proper corrective of the other. " I don't share the politicians' morbid fear of even a slight downturn in business," added the C. of C. official, who never went hungry in good times or bad. "In my experience, depressions even at their worst are merely a time when some people are forced to do without things which their parents never had." " Busts," Johnson declared, "are necessary to correct the com-' modities market and labor market. In plain words, to knock down the prices received by farmers for their products, and to make the workers willing to accept lower wages and longer hours, by creating lines of Jobless men at factory gates." He also rejoiced at the idea that a good old-fashioned depression would make American people give up their demands for such nonsensical things as higher old-age pensions. A depression would stop Welfare State Socialism" and restore American "freedom," he declared • * • » • Fortunately, this Big Business spokesman was answered immediately and before the same audience, by a man with quite different views—Bertram M. Gross, executive secretary of President Truman's Council of Economic Advisers. " We are sickened by the cynicism of the small minority who assert that unemployment Is the price we pay for freedom," Grots declared indignantly. „ - "We are sickened by those who assert that depressions are inevitable so long as we maintain our capitalistic mode of production and distribution. " Most of us act on the hypothesis that our future is one of unending growth and progress—that the misery of mass unemployment can be forever prevented.'* • » • Now, let's take a look at Johnson—not as he is, but as he might be if he had just a little sanity and sense. Suppose he had said something like this: " The U. S. Chamber of Commerce and business in general want to do all they can to keep farmers prosperous, improve the wages and working conditions of workers, provide the highest possible pensions for the old folks, and make life constantly better for all tfce American people. We want to guard against the dangers of excessive 'booms," but we certainly don't want a bust ." Wouldn't that make the average citizen a little more friendly toward business, and help cut the ground eut from Communists who claim the capitalist system Is doomed because it is the foe of the people? • • • But this Chamber of Commerce spokesman and others like him prefer to hand ammunition to the Communists by declaring that, under the "American system," we must again have 15 million desperate men and women tramping the streets in hopeless search of jobs, their dearly-loved families hungry, and hundreds of thousands housed in wretched "Hoovervilles." How Stalin and his Kremlin crowd must laugh and rub their hands with glee when they hear of a Chamber of Commerce speech like Johnson's! "See," the "Red" propagandists say to the world's peoples, "that's just what we have been telling you about American ' Big Business men ! "—Labor. KDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH VOL. XLV Price Rises or Controls Our na^tm's "police-action war" in Korea is barely a few weeks old, but already those interests which control the means of life are taking advantage of the nation's needs to levy tribute upon their fellow countrymen. , As soon as President Truman committed the nation to intervention in the Far East, commodity priees increased in the nation's trading markets. The rise has now come down to the* household level, with the result that families now pay more for the things that people must have m order to live. Even bread has gone up a cent a loaf, and workers who are presumptious enough to aspire to pork chops must now pay 20 cents more per pound than they did a few weeks ago. After harrassed consumers have indulged in their customary period of mourning and wailing about the way things are going, it would be well for them to begin questioning why it is that prices should increase and what is necessary to prevent such aggression against wage-earners' pocketbooks. Thc reason for the increase is that the nation's food supplies are privately owned and manipulated for the profit of the owners. It fits with thr American capitalist "way of life" that such should be the case. I hat is the "way" which Democratic and Republican voters approved at the polls, and so it is that people are getting what they voted for. Such reasoning is not comforting. What can be done to enable the people to avoid continuing price rises? One answer to the latter question is that they can urge their government to revert to the device of controls over prices-^which probably would also necessitate rationing when and if supplies really become scarce. In fact, that is the only answer that suggests an effective block to profiteering. . If readers nod their heads at this suggestion, then they'd also better examine themselves to find out whether they really believe in the capitalist private-profit system. For capitalism is based upon "free enterprise"—a process whereby the law of supply and demand determines prices—and controls have some of the earmarks of socialist planning. But perhaps our pro-capitalist family head will not care too much about the "isms" of the thing if planning and controls will enable him to get more bread and meat for his wages. It would seem logical to ask the same government that spends billions of dollars to buy in surpluses, and thus safeguard business from adverse results of "supply and demand," to hasten now to protect the interests of the far greater number who are consumers. In fact, failure to impose price controls quickly and effectively strengthens the contention of those who, like Socialists, charge the administration with class bias. Two facts stand out, however, in the present rise in prices. One is that there is no connection between the morals of private business and patriotism. Another is that the American economy has reached a point where "freedom" for private business is detrimental to the welfare of the American people. CIVIL LIBERTIES Spurred by thc dismissal of a Baltimore librarian for refusing to sign a loyalty oath, the American Library Association convening in Cleveland, adopted a resolution started two years ago condemning such practices. They -condemned "loyalty programs that inquire into a library employe's thoughts, reading matter, associates, unless a particular persons's definite actions warrant such investigations." The librarians believe in freedom of thought, expression and inquiry even in July, 1950, It musta been something they read. • • • Those California profs come out on top too. They hold their jobs without signing the invidious oath. It seems a lot of determination and some organization has been added to eternal vigilance as the price of liberty. Without these their vigilance would not have won. • • • The Kleinschmidt Laboratories coffee costs 1,700 to 2,000 dinars De^r£ield' 8uburb of Chicago, for turn nonnH«- .„„ar *nn Hinorc dismissed five of their hands for for two pounds; sugar, 500 dinars for two pounds; lard, 275 dinars a pound." Geology gives us a key to the patience of God.—J. G. Holland. Fifty-Fifty A man named Wood who prided himself on his smartness as a punster, one day met a friend called Stone. "Good morning, Mr. Stone," said word, and those^Christmas"cards attending a meeting at which peace and outlawing the atom bomb were advocated. Three got back when investigation established their loyalty, but the boss would not take back the other two, He said they were members of United Electrical workers and so there could be no doubt that they were disloyal! • • • Warning to greeting card makers: "Peace" has become a naughty Detroit bans sale of Diiily Worker and other "subversive" publication on city property, such as streets. Reports say FBI backed up that. They had been set back a bit in Detroit over arresting Haywood Pattern, the Scottsboro defendant who escaped from jail and had his story pat into a book a month or so ago. Federal Judge Lederle dismissed the FBI fugitive warrant and bawled thc FBI out for acting without approval from either Attorney General or Alba bam a. • • • - Truman Plays the Game President Arthur Glover of the Switchmen's Union put Mr. Truman and his fellow Democrats on a rough spot the other week. In response to the President's demand that Glover send striking switchmen back to work on the Rock Island Railroad System, the union leader said he would do so—If Mr. Truman would seise the profits of the company along with the labor of free men. Of course, Mr. Truman didn't "go" for such a suggestion. Nevertheless, Glover's proposition was embarrassing, even after a Judge came to the rescue and issued an injunction which drove those 4'fue lllfll" back to work for the profits of private owners. In justice to Truman and to the Judge who got him out of a hole we state as our opinion that thc President was merely playing the capitalist game as it must be played. The darn racket won't function when workers refuse to be exploited for private profit. And since workers vote for capitalist politicians, thereby rejecting Socialism what else could Truman do? What we wonder now, however, is whether thc workers of the nation still will regard Mr. Truman as their patron saint and the Democratic Party as their promise of economic salvation. Breaking a strike always was viewed by union men as a rather vicious act. How can the treasuries ot the CIO Political Action Committee and the AFL Labor League for Political Education be opened to thc Democrats now?—Reading Labor Advocate. CRIME PROBE SHOWS RACKET LINK TO PUBLIC FICURES All Police Reporters Know of Situation, But Not On Such Huge Scale The distinguished Crime Investigating Committee of the United States Senate is discovering on a grand scale what every policer reporter" has known for 50 years: That gamblers and i ^derworld characters are large contributors to political funds. may- Wood pleasantly, "and how is Mrs. Stone and all the little pebbles?" "Quite well, thank you, Mr. Wood," replied Stone. "And how is Mrs. Wood and all thc little chips?" be furnished by the union members who process our food, If only their unions gave them the backing and t