JjjUdS3ca
AsJcejr-oeva
ZJubljana
IZ VSEBINE:
PRED DNEVOM VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
KOROŠKI ZEMLJI V POZDRAV ZEMJLEPIS LAKOTE V RAZNIH DEŽELAH SVETA
NEKAJ O PRAVILNEM TESTAMENTU
LETNIK VIII.
CELOVEC, PETEK, 17. JULIJ 1953
ŠTEV. 35 (586)
Atenska konferenca - prispevek miru na Balkanu
V	smislu tristranskega sporazuma o sodelovanju in prijateljstvu med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo, ki je bil podpisan 28 .februarja t. 1. v Ankari, je bila sklicana in se je vršila minuli teden, od 7. do 11. julija prva seja zunanjih ministrov teh treh držav. Povod za sklicanje te konference, na kateri so zastopali Grčijo zunanji minister Stefanopulos, Turčijo zunanji minister Kopriilii, Jugoslavijo pa zaradi bolezni državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča državni podtajnik dr. Aleš Bebler, je bil spremenjeni položaj v svetu zlasti z ozirom na novo zunanjepolitično taktiko Sovjetske zveze in njenih satelitov do balkanskih držav. (Kakor znano, je Sovjetska zveza ponudila Jugoslaviji izmenjavo veleposlanikov, Turčiji pa tudi normalizacijo medsebojnih odnosov, dočim ie Bolgarija predlagala Grčiji obnovitev pogajanj za ureditev mejnih sporov.)
Na atenski konferenci so pregledali že dosežene uspehe tristranskega sodelovanja in sklenili postaviti nove oblike, da bi se le-.to še bolj razvilo in utrdilo. Minulo soboto je bilo objavljeno istočasno v Beogradu, Atenah in Ankari uradno poročilo o sklepih konference. V njem je med drugim ugotovljeno — po prijateljski izmenjavi mnenj — polno soglasje treh držav glede ocene zadnjih mednarodnih dogodkov. Zapisan je sklep, da se bodo vlade v bodoče posvetovale glede skupnega stališča vsakokrat, ko bi sprememba položaja v svetu, zlasti pa na Balkanu to zahtevala.
Ustanovili so stalni sekretariat, ki bo pripravlja! konference zunanjih ministrov in sproti proučeval vprašanja medsebojnega političnega in kulturnega sodelovanja treh balkanskih držav. Odobrili so dosedanje vojaško sodelovanje ter dali poseben poudarek tudi gospodarskemu in trgovinskemu sodelovanju, za katerega bodo ustanovili poseben odbor gospodarskih in trgovinskih strokovnjakov.
V	uradnem sporočilu so predstavniki treh balkanskih držav ponovno potrdili miroljubne namere svojih držav in balkanske zveze do sosed-
nih držav, predvsem pa so se sporazumeli, da je neodvisnost Albanije eden izmed pomembnih činiteljev miru na Balkanu.
Prvi sestanek zunanjih ministrov treh držav članic balkanske zveze je bil torej brez dvoma plodovit in je znova potrdil trdnost prijateljstva med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo.
Po vrnitvi jugoslovanske delegacije iz Aten v Beograd je dr. Aleš Bebler izjavil dopisniku „Tanjuga“: „Sodim, da so na zasedanju v Atenah naše tri države ukrenile vse, kar je bilo v tem trenutku mogoče napraviti za zboljšanje mednarodnega sodelovanja, za večjo mednarodno varnost in za zmanjšanje napetosti v svetu. Z uspehi atenskega sestanka bodo zadovoljni vsi, ki iskreno in resnično žele učvrstitev miru v svetu, če bodo pa drugi razočarani, nam tega ne sme biti žal.“
Ne le v treh balkanskih državah, kjer so vsi časopisi obširno poročali o Atenski konferenci
j in njenih pozitivnih rezultatih, ampak tudi dru-i god po svetu posvečajo temu važnemu dogodku mnogo pozornosti. Tako na primer britanski tisk zlasti omenja važnost sklepa balkanskih zunanjih ministrov o spoštovanju neodvisnosti Albanije kot pomemben element miru. „Times“ piše, da je odgovorila konferenca, kakor je iz-! javil dr. Bebler novinarjem, na kominformisti-| eno propagando, ki napada balkanski sporazum ' kot instrument agresije, z „zelo pozitivno iz-javo“ o stališču do Albanije. Tudi v Ankari,
1 piše „Times“, posebno pozdravljajo tisti del j uradne objave, v katerem je govora o alban-! ški neodvisnosti, ker smatrajo, da bo naletel na ] močan odmev ne le v Albaniji sami, ampak tudi v Italiji, ki vzajemno s kominformo zlasti Jugo-1 slaviji često očita, da pripravlja podreditev Albanije svojim interesom. Prav tako odobravajo sklep glede Albanije tudi francoski in drugi 1 listi v svetu.
Sovjetski zvezi izročeno vabilo
na sejo zunanjih ministrov štirih velesil v jeseni po zapadnonemških volitvah — Vprašanje avstrijske državne pogodbe poleg nemškega problema na dnevnem redu
Namesto za nedoločen čas preložene konference predsednikov vlad zapadnih velesil na Bermudskih otokih je bila od 10. do 14. t. m. konferenca zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije v Washingtonu. Na njej je bilo treba vskladiti deloma precej različna stališča Amerike na eni in evropskih velesil na drugi strani glede potrebnih korakov v zvezi z političnim dogajanjem na evropskem vzhodu.
Velika Britanija in Francija sta slej ko prej zastopali mnenje, da je treba priti do razgovorov s predstavniki sovjetske vlade na najvišji platformi, dočim je ameriški zunanji minister Dulles skušal prepričevati svoja dva kolega, da razgovori z Rusi v danem položaju ne bi bili na mestu, marveč bi bilo treba počakati, kako se bodo stvari na vzhodu razvijale naprej. 'Zato je končni sporazumni sklep zapadnih zunanjih ministrov, da povabijo Sovjetsko zvezo na če-
tvorni sestanek zunanjih ministrov, oceniti kot kompromis, v katerem je morala popustiti zlasti Amerika in privoliti v povabilo na četvorno konferenco. Evropski popust v tem kompromisu pa je, da bo to le konferenca zunanjih ministrov, ne pa najvišjih državnih predstavnikov, •'n da bo šele po zapadnonemških volitvah.
Vlade treh zapadnih sil so v sredo poslale vladi Sovjetske zveze enake note, v katerih predlagajo četvorno konferenco koncem septembra t. 1. Na konferenci naj bi razpravljali o združitvi Nemčije, o možnosti svobodnih volitev v vsej Nemčiji in pa o izgledih, da bi čimprej bila podpisana avstrijska državna pogodba. Za mesto, kje bi se jeseni sestali zunanji ministri štirih velesil, v notah še ni nobenega predloga, računajo pa, da bo to v neki neodvisni državi (od sovjetskega bloka in od atlantskega pakta), morda v Švici.
DFDL sporoča
Demokratična fronta delovnega ljudstva je s prijavo opozorila državno pravdništvo na neodgovorno kaznivo pisanje „Kleine Zeitung" in mu poslala doslej objavljene tozadevne članke v proučitev ter predlagala kazensko zasledovanje in kaznovanje krivcev.
Iz sekretariata DFDL.
si-
Neodgovorni hujskači pri „Kleine Zeitung“ se že nekaj časa spet posvečajo svojemu najljubšemu poslu: zastrupljanju mirnega sožitja med slovensko in nemško govorečimi ljudmi na Koroškem, podžiganju šovinističnih strasti, sejanju sovraštva med obema narodoma v deželi in izpodkopavanju dobrososedskih odnosov med narodi to- in onstran Karavank. Za dosego teh ciljev jim nobena sredstva niso preogabna. Skladno s svojo mentaliteto, ki jih preveva še izza časa Hitlerjevega tretjega rajha, se drznejo na najpodlejši način klevetati protifašistično partizansko borbo slovenskega naroda, podtikajoč ji v svoji skvarjeni fantaziji dejanja, ki jih je bila sposobna počenjati samo podivjana nacistična drhal.
V	našem listu smo že poudarili, da je to hujskanje tako zločinsko neodgovorno, da bo moral prej ah slej poseči vmes državni pravdnik in pisune postaviti tja, kamor kot morilci dobrega imena spadajo.
V	interesu pravice in miru v deželi je Demokratična fronta delovnega ljudstva te dni opozorila državno pravdništvo na to neodgovorno kaznivo pisanje, mu predložila tozadevne članke v proučitev in predlagala kazensko zasledovanje in kaznovanje krivcev. Opozorilo zlasti navaja, da vsebujejo ti članki neresnične trditve, ki lahko zavedejo koga k sovražnim dejanjem proti različnim narodnostim in vspodbuja-jo prebivalce dežele k medsebojnim sovražno-
j stim. Ti članki vsebujejo pavšalna krivična I sumničenja proti številnim avstrijskim državljanom ter klevete proti posameznikom. Demokratična fronta smatra, da tako pisanje vznemirja javnost in da kvarno vpliva na javno mnenje tujine o razmerah na Koroškem.
Prvi je podlegel v veliki tekmi
Sovjetski notranji minister in šef NKVD Lavrentij Beria odstranjen
Za petami je sledil nepričakovani popolni spremembi vlade na Madžarskem nov dogodek v vzhodnem bloku, ki je še bolj kot slednji presenetil svetovno javnost. Lavrentij Beria, ki je bil po Stalinovi smrti poleg ministrskega predsednika Malenkova in zunanjega ministra Molotova tretja najvplivnejša osebnost v Sovjetski zvezi, je postal žrtev kremeljskih notranjih bojev za neomejeno osebno oblast.
Lavrentij Beria je bil, kakor se je glasilo uradno sovjetsko poročilo, objavljeno minuli petek, izključen iz članstva sovjetske komunistične partije, odstavljen od svojih funkcij kot podpredsednik ministrskega sveta, notranji minister in šef službe državne varnosti (NKVD) ter aretiran. Na neki predhodnji seji centralnega 'komiteja KP Sovjetske zveze je ministrski predsednik Malenkov poročal o ..zločinski in protidržavni dejavnosti Berie“ ter izjavil, da je „Beria hotel izpodkopati sovjetsko državo v interesu tujega kapitala in svetovnega imperializma" in da je poskušal podrediti vlado in komunistično partijo svojemu notranjemu ministrstvu. Razen teh očitkov mu predbacivajo približno vse, kar si le morejo izmisliti: od sabotaže v kmečki in prehrambeni politiki preko sejanja nacionalne mržnje med sovjetskimi narodi pa do najnevarnejšega sovražnika sovjetskega ljudstva, ki je znal svoj dejanski značaj dolgo in globoko skrivati ter se preriniti do najvišjih funkcij v partiji in državi.
Prezidij vrhovnega sovjeta je predal celotno zadevo ..zločinske dejavnosti Lavrentija Berie“ vrhovnemu sodišču Sovjetske zveze v preiskavo Kakor poročajo časopisi, se je aretacija Betic izvršila s pomočjo močnih enot vojske z
oklopnimi vozili, ki so obkolile njegovo hišo. To pa se je baje zgodilo že 27. junija. Domnevajo, da je bila aretacija izvršena proti odporu, kajti Beria je gotovo imel okoli sebe telesno stražo vdanih mu NKVD-jevcev.
Že takoj po Stalinovi smrti je bilo mnogo napovedi, da bo prišlo med njegovimi nasledniki do medsebojnega obračunavanja in medsebojnih likvidacij, slično kakor se je svojčas Stalin sam iznebil številnih tekmecev, ki bi mu lahko kdaj postali nevarni na oblasti. Ko je bilo tedaj izredno hitro postavljeno novo vodstvo, so taka prerokovanja utihnila. Sedaj pa nenadni padec Beiie kaže, da so osebna nasprotja med Stalinovimi nasledniki le izbruhnila z vso silo. Malenkov je očitno stopil v Stalinove stopinje, da bi si po njegovem vzoru odstranjevanja tekmecev pridobil tako neomejeno osebno oblast, kot jo je nekdaj užival Stalin. Sicer pa je skoraj nemogoče verjeti Malenkovim obtožbam o „zlo-činski in protidržavni dejavnosti Beiie“ in da je Beria ..izpodkopaval sovjetsko državo v korist tujega kapitala in imperializma", kajti Beria je bil kot šef NKVD-ja dolga leta Stalinova desna roka. Gre v resnici le za notranje-■ kremeljsko tekmovanje med Stalinovimi nasled-
niki za osebno oblast, v katerem je pač Beria kot prvi podlegel.
Medtem je Prezidij vrhovnega sovjeta že imenoval za novega notranjega ministra in šefa sovjetske policije Sergeja Kruglova in se je tudi že začelo čiščenje v notranjem ministrstvu in vseh ostalih ustanovah, kamor je bil Beria namestil, kakor pravi med drugim obtožba, ljudi, ki so mu bili poslušni. Morda, tako ponekod že namigujejo, se bo sedaj začel še dvoboj Malen-kov-Molotov, kajti slučaj Beria je gotovo le neki začetek, ki je odkril jedro notranje gnilobe sovjetskega režima prav v njegovem najvišjem vrhu, ki samega sebe spodkopuje in se spet skuša reševati zdaj z navideznimi popuščanji, zdaj s še hujšimi diktatorskimi ukrepi.
Kakor ni drugače pričakovati, vsa sovjetska in kominformovskapropaganda sedaj trobi v rog Malenkova, obtožuje Berio in hvali „enotnost“ sovjetskega vodstva, ki da mu je uspelo „raz-krinkati“ nevarnega sovražnika ter ga „odstra-niti pravočasno, da ne bi še nadalje škodoval".
Na zapadu pa je tudi vse politično dogajanje zadnjih dni pod vtisom padca šefa NKVD-ja. O njem so razpravljali zunanji ministri zapad-nih velesil na svoji Washingtonski konferenci, o njem je na vse različne načine pisal ves svetovni tisk. V bistvu vlada mnenje, da se zapad-\ na politika napram vzhodu zaradi tega dogodka ne bo spremenila in tudi ne pričakujejo bist-
Nadaljevanje na 2. strani
Avstrija in Jugoslavija sta se sporazumeli
V Opatiji so minulo soboto uspešno zaključili avstrijsko-jugoslovansko konferenco za ureditev vodnega režima na Dravi in njenih pritokih. Na konferenci je bil dosežen sporazum in sprejet statut mešane dravske komisije, Id bo v bodoče skrbela za to, da bodo vedno v skladu koristi obeh držav v zvezi z izkoriščanjem vodnih sil Drave in z nadaljnjo izgraditvijo energetskega sistema.
Sporazum med drugim določa, da bo Avstrija z instaliranjem novih agregatov v jugoslovanskih električnih centralah na Dravi in z energijo, ki jo bodo ti stroji dodatno proizvajali, pokrila škodo, ki je bila prizadejana v minulih letih jugoslovanskim elektrarnam s tem, da se avstrijske dravske elektrarne v svojem obratovanju niso ozirale na vodne potrebe elektrarn, ki stoje niže na Dravi, na jugoslovanskem ozemlju. S tem sporazumnim ukrepom odpadejo vse medsebojne terjatve obeh držav v zvezi z izrabljanjem vodnih sil Drave.
Doseženi sporazum morata sedaj le še potrditi avstrijska zvezna vlada in zvezni izvršni svet Jugoslavije.
Po zaključeni konferenci se je o njenem poteku v prisrčno prijateljskem vzdušju pohvalno izrazil predsednik te konference, direktor urada za električno energijo pri OZN, g. Pierre S e v e 11, vodja avtsrijske delegacije, g. H a r -t i n g pa je dejal: „Uspelo nam je doseči spo-1 razum, ki je sprejemljiv za obe strani; in to je glavna stvar."
Pred Dnevom vstaje slovenskega naroda
22. julij — Dan vstaje slovenskega naroda — bodo v Sloveniji tudi letos slovesno proslavili. Občinske organizacije Zveze borcev pripravljajo za ta slovenski vseljudski praznik pohode partizanskih patrulj, ki se letos ne bodo zbrale v Ljubljani, marveč bodo obhodile kraje v svojih okrajih. Sestavljene iz vrst nekdanjih partizanov, rezervnih oficirjev, mladincev in drugih udeležencev bodo v dneh pred 22. julijem obiskale vse partizanske vasi in družine, ki so največ žrtvovale za osvoboditev domovine. Spotoma se bodo partizanske patrulje poklonile samotnim grobovom padlih borcev ter spomenikom in zgodovinskim krajem iz časa narodnoosvobodilne borbe in tako častile spomin vseh onih, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi proti tujim zasužnjevalcem in fašističnemu nasilju. Po obhodih pa se bodo zbrale v okrajnih središčih, kjer jih bo ljudstvo na proslavo 12. obletnice Dneva vstaje slovenskega naroda slovesno sprejelo.
Pri Urhu blizu Ljubljane postavljajo veličasten spomenik,ki bo po svoji velikosti in umetniški izdelavi največji spomenik te vrste v Sloveniji. Postavljajo ga na kraju, kjer so med vojno okupatorji in belogardisti mučili in ubijali ujete partizane in talce. Osnutek za ta spome-
Stevenson na Dunaju
nik ter za preureditev okolice Urha je izdelal arhitekt Boris Kobe, spomenik pa izdelujeta kiparja Karel Putrih in Zdenko Kalin. Računajo, da bo spomenik izdelan do 22. julija, kipe pa bodo postavili pozneje.
Slovenski duhovniki, člani Ciril-Metodijske-ga društva v krškem okraju, so že pred nekaj dnevi svečano proslavili obletnico Dneva vstaje slovenskega naroda. Skupno s predstavniki ljudske oblasti, zastopniki družbenih organiza-
cij in slovenskih izseljencev v Ameriki, ki se mudijo na obisku v svoji stari domovini, so se zbrali v Kostanjevici ter izvedli pester spored, sestavljen iz slavnostnega govora, pevskih točk duhovniškega okteta in recitacij. Duhovnik Medved je pri tej priliki v svojem govoru poudaril, da je slovensko ljudstvo zaradi vere v svoje lastne moči, sposobnosti vodstva ter zaupanja, ki ga je to vodstvo uživalo med ljud-tvom, uresničilo svoje stremljenje.
Dr. Braunias o avstrijsko-jugoslov. odnosih
Bivši guverner države Illinois in kandidat demokratske stranke pri lanskih predsedniških volitvah v ZDA Adlai E. Stevenson je na svojem potovanju po svetu obiskal tudi Avstrijo. (O njegovem obisku v Jugoslaviji smo že poročali.) Na Dunaju je imel razgovore o političnih in gospodarskih vprašanjih z vodilnimi osebnostmi države. Na sliki ga vidimo v razgovoru z zveznim kanclerjem ing. Raabom. Iz Avstrije je Stevenson odpotoval v Zapadno Nemčijo in obiskal tudi zapadni Berlin, kjer je na conski meji imel sitnosti z vzhodnonemškimi policisti.
(AND)
Dosedanji avstrijski poslanik v Jugoslaviji dr. Karl Braunias je minuli teden zapustil Beograd in odpotoval na novo službeno mesto.
Ob tej priliki je izrazil sodelavcu „Jugo-presa“ svoje zadovoljstvo, da je bil za časa svojega skoraj 4 letnega bivanja v Jugoslaviji priča stalnega poboljšanja odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Izjavil je, da se jugoslovansko-avstrijski odnosi razvijajo v duhu poglobitve prijateljskih stikov in dobrega sosedstva. Zlasti je omenil rezultate beograjskih in brionskih razgovorov za časa lanskega obiska avstrijskega zunanjega ministra v Jugoslaviji in dodal, da je sklenitev sporazuma o dvolastništvu in malem
obmejnem prometu pomemben korak pri poglobitvi medsebojnih odnosov.
Izražajoč svoje mnenje, da se gospodarsko sodelovanje razvija za obe strani zadovoljivo, je dosedanji avstrijski poslanik ugotovil, da so gospodarski odnosi dosegli obseg, ki do leta 1949 ni bil nikdar dosežen. Glede kulturnih stikov je dejal, da so že prišli v fazo, ko jim pomoč uradnih organov ni več potrebna, ker se te zveze stalno krepijo z direktnimi stiki med kulturnimi ustanovami Jugoslavije in Avstrije.
Ob koncu je dr. Braunias izrazil upanje, da bo tudi na novem službenem mestu imel priložnost prispevati k nadaljnji krepitvi prijateljskih stikov med obema državama.
Razgibano življenje Italijanov v Jugoslaviji
Južnokoroška semenarska zadruga
registrirana zadruga z omejenim jamstvom Celovec, Wulfengasse 15
OPOZORILO
Že nekaj časa sem opažamo s strani zlonamernih koroških krogov proti naši zadrugi in njenim članom razne spletke. V te spletke se je v zadnjem času vključilo tudi Združenje koroških semenarjev (Vereinigung der Saatgut-erzeuger Kamtens), ki ni nič drugega kakor društvo, ki dela na podlagi prostovoljnega članstva. To društvo si je dovolilo poslati našim članom, ki razmnožujejo semenski krompir, poziv, po katerem naj mu plačajo članarino za leto 1953, hkrati pa jim je tudi predpisalo pristopnino k društvu.
Vse naše člane opozarjamo, da nimajo nasproti Združenju koroških semenarjev nobenih obveznosti ne za plačanje pristopnine niti ne članarine. Združenje koroških semenarjev nima s priznanjem in odkupom lanskega pridelka nobenega opravka, ono ni izvedlo za našo zadrugo kot celoto niti za posameznega člana nobenih poslov in mu zato nobeden naših članov ni ničesar dolžan.
Priznavanje nasadov je izvedla Kmetijska zbornica, ki smo ji vse račune stroškov v redu plačali. Odkup je izvedla naša zadruga.
lzgleda, da hoče Združenje koroških semenarjev priti na pretkan način do članstva in do denarja, ne da bi imelo za to kakršnokoli pravico.
Zato naj naši člani na ta in na vse nadaljnje pozive s strani tega združenja ne plačajo ničesar niti naj na pozive ne odgovarjajo.
Odbor.
V Pulju je bil minulo nedeljo festival kul-tumo-umetniških društev, v katere so včlanjeni pripadniki italijanske narodne manjšine, ki živi v Istri, Reki in koprskem okraju. Na tej vsakoletni manifestaciji kulturnega življenja italijanskega življa v Jugoslaviji je tudi letos sodelovalo mnogo pevskih zborov, orkestrov, vokalnih kvartetov m drugih kultumoprosvet-nih skupin.
Kultumoprosvetno udejstvovanje Italijanov v Jugoslaviji je osredotočeno v 18 kulturnih klubih kot osnovnih organizacijah Italijanske unije, la je hkrati žarišče političnega življenja tamo-šnjih Italijanov. V teh organizacijah je včlanjenih več desettisoč pripadnikov italijanske narodne manjšine, ki aktivno delajo v raznih kul-tumo-umetniških skupinah, ljudskih univerzah, knjižnicah in drugih manjšinskih ustanovah. Sairno v kulturnih klubih na Reki n. pr. sodeluje okrog 3000 članov. V tem mestu je zlasti aktivna tudi italijanska drama, ki je od osvoboditve naprej nudila pripadnikom italijanske narodne manjšine že nad 30 premier.
Na letni skupščini Italijanske unije, ki je bila na predvečer festivala v Pulju, so ugotovili velike uspehe, ki jih je dosegla organizacija na kulturnem in političnem področju. Na zasedanju so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da
pripadniki italijanske narodne manjšine soglašajo s stališčem jugoslovanske vlade glede tržaškega vprašanja in da odobravajo predlog maršala Tita o sovladju, ki naj služi za osnovo italijansko-jugoslovanskih pogajanj o bodočnosti Trsta. V svoji resoluciji so tudi ostro obsodili iredentistično protijugoslovansko gonjo v Italiji ter njeno raznarodovalno politiko.
Prvi je podlegel v veliki tekmi
(Nadaljevanje s 1. strani) venejših sprememb v trenutni sovjetski zunanji politiki.
Po radio-poročilu iz Moskve je za konec meseca julija sklicano zasedanje Vrhovnega sovjeta. Politični opazovalci domnevajo,, da je to sklicanje v neposredni zvezi z odstranitvijo Berie.
Anglo-egiptski spori vedno spet izbruhnejo
Odnosi med Veliko Britanijo in Egiptom so venomer napeti. Kolikokrat je že bilo govora o tem, da se trudijo te odnose spraviti na zmernejšo raven, koliko je že bilo razgovorov med britanskimi in egiptskimi predstavniki v to svrho, da pride vedno spet do nevarnih zaostritev, včasih ob najmanjših povodih. Da tak položaj ne more koristiti miru na Bližnjem vzhodu je povsem jasno.
Tudi začetkom tega tedna je spet prišlo do zaostritve odnosov, ko je egiptska vlada zavrnila britansko ultimativno zahtevo, naj egiptske oblasti poiščejo in vrnejo do postavljenega roka britanskega vojaka, ki je baje ob sodelovanju neke egiptske vojaške osebe bil ugrabljen in je prejšnji teden zginil v mestu Ismailija v coni Sueškega prekopa. Egiptska vlada je pri tem izjavila, da britanske trditve niso resnične in zato tudi ne more biti dejanskega povoda za
postavljeni ultimat. Britanske čete so nato zasedle mesto in začele izvajati obširne preiskave. Egiptska vlada pa je v posebni seji proglasila obsedno stanje in njeni predstavniki so pozivali ljudstvo, naj se zaveda, „da je od tega trenutka v velikem boju“.
Položaj je postal tako resen, da se je ameriški veleposlanik v Kairu čutil dolžnega, da skuša posredovati in pomirjevalno vplivati na obe strani.To mu je, izgleda, končno tudi uspelo, kajti napetost se je po zadnjih poročilih ublažila. Vendar pa britanske čete ob navzočnosti egiptskih vojaško-policijskih organov nadaljujejo s podrobno kontrolo vsega prometa okoli mesta Ismailija.
Ozračje v Ismailiji, glavnem mestu cone Sueškega prekopa, je te dni spominjalo, kakor poročajo razni dopisniki, na dneve največje napetosti v anglo-egiptovskih odnosih.
Omizje za narod in domovino najbolj zaslužnih gospodov
Nejasen položaj na Koreji
Posebni odposlanec predsednika ZDA Eisen-hovverja, Walter Robertson, ki je zadnje dni razgovarjal s predsednikom Južne Koreje Sing Man Rijem zaradi upoštevanja in priznanja premirja, ko bo podpisano, je te razgovore zaključil. Sporočeno je bilo, da je moral Sing Man Riju v marsičem popustiti, le-ta pa je zato sedaj pripravljen privoliti v podpis premirja. Sicer pa je takoj izjavil, da premirje Južna Koreja ne bo priznala, ampak bo le čakala tri mesece po podpisu in če dotlej predvidena politična konferenca za mirno združitev Koreje ne bo uspešna, hoče Sing Man Ri spet začeti izvajati združitev Koreje z vojaško silo, pa čeprav mu pri tem Združeno poveljstvo ne bi več pomagalo.
V Pekingu ne verujejo v iskrenost sporazuma med Robertsonom in Sing Man Rijem ter pravijo, da ni videti nikakega zagotovila, da bi Sing Man Ri eventualno podpisano premirje tudi dejansko spoštoval.
Zadnje dni so severnokorejske in kitajske čete začele na srednji korejski fronti veliko ofenzivo in sodijo, da je to najsilnejša v zadnjih dveh letih. Ameriški prezident Eisenhovver pa baje kljub temu noče biti črnogled in smatra, da hočejo s to ofenzivo Severnokorejci in Kitajci le vzravnati frontno linijo pred podpisom premirja, da bi tedaj imeli ugodnejši položaj.
Pričakovanja glede skorajšnega ali šele poznejšega podpisa premirja na Koreji so zaradi tega v različnih političnih in vojačkih krogih
prav tako različna.
V okviru koroške OeVP životari v velikov-škem okraju neko posebno stvorenje. Imenuje se odbor za obmejno ozemlje, po nemško: „Grenzlandausscbuss“. V času, ko Maier Kai-bitsch še ni bil obsojen kot vojni zločinec, je obstojal „Grenzlandamt“. Nihče pa še ni rekel, da je bilo to, kar je obstojalo včeraj, slično ali enako temu, kar danes obstoja. Verjetno je podobnost v nazivih samo čisto slučajna.
To OeVP-jevsko omizje se je gotovo tudi le slučajno sestalo prav takrat, ko so pričeli hujskaški pisuni v „Kleine Zeitung“ in „Volks-zeitung" s svojo klevetniško protislovensko gonjo, in — seveda slučajno — prav tam, kjer naj bi ta gonja zanetila nemir in sovraštvo med prebivalstvom.
Poročilo o zasedanju tega odbora minuli teden v Skocijanu samohvalno navaja, da so bili zbrani vsi, ki so si pridobili najvišje zasluge za narod in domovine. Pa kdo so le bili ti vele-zaslužni gospodje? Med petnajstimi, ki jih „Volkszeitung“ našteva, bomo našim bralcem navedli samo nekaj najbolj zaslužnih vzorcev: Miklavčev Steinacher, velikovški Maierhofer in oni iz okolice, celovški Karisch, pliberški Met-nitz, dobrolski KOstinger in neki kapelški pek. Nihče jim ne osporava pravice, če se štejejo med najbolj zaslužne za domovino in narod. Vprašanje je le, če sta tudi domovina in narod njihovega mnenja. Februarske volitve so pokazale, da nista, kar pa so gospodje — izgleda — prespali.
Navijali so seve staro lajno o teptani pravici staršev v šolah ter dolžili socialiste, da jo nameravajo le-ti znova surovo prezirati. Poleg Metnitza in Kostingerja je baje napravil posebno močan vtis velikovški Rogy, ko je najavil, da bodo na preziranje ljudskih želj odgovorili z demokratičnimi borbenimi sredstvi. Hvala bogu, čas je že bil, da so se končno le priborili do demokratičnih naziranj. Svojevrstno zaba-j ven je bil kapelški pek Reinwald, ki ga menda ! noč in dan vznemirjajo neki prividi o 50 Korošcih, ki baje kot bodoči učitelji študirajo v Ljubljani. Hudo se je razrepenčil rekoč: Kdor hoče podučevati 'koroške otroke, si mora pridobiti poklic za to v avstrijskih zavodih. Kako je že zapisal naš veliki Prešeren: „Čevlje sodi naj kopitar!" Kaj, če bi bil kdo hudomušen in bi dejal: Kdor hoče v Železni Kapli prodajati žemlje, jih sme peči samo iz žita, ki zraste na kapelškem zeljniku.
V tej izbrani družbi je imel seve glavno besedo Miklavčev gospod Steinaoher. Med bodočimi narodnopolitičnimi in gospodarskimi ukrepi, ki jih baje zahteva čas, mu je menda, kakor vse kaže, zlasti pri srcu ustanovitev posebnega fonda za obmejno ozemlje, v katerega naj bi imelo vse ljudstvo možnost prispevati. Pa ja ni morda Miklavčevo spet tako na kantu, da ni več druge rešitve?
Na koncu je povzel besedo še g. Karisch ter se v imenu OeVP prisrčno zahvalil Steinacher-
ju kot „nosilcu domovinske misli na južnem Koroškem." „V njegovem duhu se bomo Korošci še naprej borili za naše pravice", je patetično vzkliknil ter lovil v očeh svojega oboževanega vzornika mežikajočo pohvalo. Izgleda, da mu je ta duh silno privlačen, dasiravno je morda celo njegovemu nosilcu le nekoliko v breme, ko ga je kot vodja nacističnega VDA in kot SA-Standartenfiihrer izražal včasih z vzhičenimi vzkliki: ..Verujemo v Fiihrerja Adolfa Hitlerja". Svoječasno je Karischa označila socialistična „Neue Zeit" kot divjega moža v OeVP. Temu primerno se je tudi tokrat izkazal ko je rohnel: ..Potrebno je, da se stisnemo skupaj in z aktivnim napadom ponesemo v svoje vrste zakon dejanja." Kljub vsej aktivni napadalnosti in podjetni zanesenosti pa mu sedanjost le dela preglavice, zato se g. Karisch tolaži z bodočnostjo. O bodočnosti koroške OeVP pa se v deželi šušlja, da bo znabiti še mnogo manj rožnata kakor je njena sedanjost
Narod in domovina se namreč ne menita za namišljene zasluge gospodov, ki nimajo niti smisla niti srca za resnične potrebe delovnega ljudstva. Niti z votlimi domovinskimi frazami in lažnivimi patriotskimi izlivi niti $ šovinističnim nacionalizmom s« koroški delovni človek ne da več slepiti in zavajati s svoje poti v prizadevanjih za boljše življenjske pogoje, za napredek, za mir in demokratično sožitje vseh delovnih ljudi v deželi.
Zemljepis lakote v raznih deželah sveta
Iz pregleda, ki ga je pred nedavnim objavila neka zavarovalnica v New Yorku, so razvidne velike razlike, ki obstoje v raznih delih sveta glede umrljivosti in dolžine življenja ljudi. V deželah z visokim življenjskim standartom, ki vključuje seve tudi visoko razvito zdravstveno oskrbo, osegajo ali celo presegajo ljudje mejo povprečne starosti 70 let. (Leta 1948 je znašala povprečna starost prebivalcev v Novi Zelandiji 70 let, na Norveškem 70,9, šv ZDA pa 67,8 let.) V gospodarsko zaostalih predelih sveta pa je povprečna starost tudi še danes le neznatno višja od starosti, ki so jo povprečno dosegali prebivalci starega Rima pred dva tisoč leti.
V tem pogledu so številke najvišje v skandinavskih deželah, v deželah z angleškim jezikom ter na Holandskem, najnižje pa so v nekaterih pokrajinah centralne in južne Amerike, v večjem delu Afrike in v vsej jugovzhodni Aziji.
Dočim je znašala povprečna dolžina življenja prebivalstva v gospodarsko visoko razvitih deželah že leta 1939 63 let, je bilo povprečje na primer v Italiji 56, v Čile 41, v Egiptu 38,6, v Mehiki 33,3, v Indiji pa celo le 26,8 let.
Po vojni je bil, zlasti po zaslugi prizadevanj Svetovne zdravstvene organizacije, dosežen v tem pogledu precejšen napredek. Umrljivost se je zmanjšala za približno 30 odstotkov, vendar i pa so v raznih delih sveta glede zdravstvene zaščite še ogromne razlike. V ZDA ali v Švici pride že na 700 prebivalcev po en zdravnik, v Indoneziji pa komaj na 60.000, v Abesiniji pa celo šele na 150.000 prebivalcev.
Umrljivost je trdno povezana z gospodarskim stanjem prebivalstva. V Perziji imajo bogataši 70 °/o vse zemlje v svojih rokah, čeprav predstavljajo samo 2 °/o vsega prebivalstva. Tu torej devet desetin ljudstva dobesedno strada.
Planšarski dan
Koroško planšarsko društvo priredi v soboto 25. in v nedeljo 26. julija svoj planšarski potovalni tečaj v območju Milštatskih planin.
Udeleženci se zberejo 25. julija do 9. ure zjutraj pri kmetu pd. Hoferju v Oberbuch pri Gmiindu. V okviru podučnega obhoda planin bodo tudi predavanja prof. Aichingerja, dr. Korberja, dr. Endressa in ing. Koschinskega.
Planšarski potovalni tečaj bo zaključen v nedeljo 26. julija okoli 17. ure v Dellach ob Mill-stattskem jezeru.
Udeleženci imajo za potovanje v Gmiind naslednje prometne zveze: V petek zvečer z večernim vlakom v Celovec ali Beljak. Ob 3. 47 uri vozi iz Celovca vlak v Spital (iz Beljaka 4.40) in od tam ob 6.10 uri avtobus v Gmiind. V Oberbuch je še pičlo pol ure pešhoje.
Nazajgrede pa so prometne zveze naslednje: iz Dellach vozi ob 17.42 avtobus v Beljak, kamor pride ob 19.50, iz Beljaka naprej v Celovec vozi vlak ob 20.48 -uri.
Udeleženci naj vzamejo za dva dni hrane s seboj.
Slovenska kmečka zveza Sekretariat
V Egiptu, kjer pride ponekod 500 prebivalcev na en kvadrat kilometer (v Nemčiji 190, v Švici 115, na Francoskem 77) žive „felahi“, ki morajo za nizko plačo obdelovati polja veleposestnikov v veliki bedi, neznanju in izpostavljeni boleznim. Štiri petine egiptovskega prebivalstva je slepo, tuberkulozno ali okuženo s spolnimi boleznimi. V Južni Ameriki, je pravtako doma lakota in razsajajo bolezni, čeprav je to redkonaseljena dežela z velikimi naravnimi bogastvi. Kakor piše učenjak Josue de Castro v svoji knjigi „Geografija lakote**, je v Braziliji prebivalstvo stalno neprehranjeno, kar ima pri otrokih neizbrisne posledice, ki se odražajo v nedorastnosti, iznakaženosti in podvrženosti boleznim, epidemijam in umskim motnjam.
Kljub napredku, ki je bil dosežen na področju higijene in socialne zaščite, obstoje tudi v
Elektroenergetski sistem Slovenije je objavil te dni obširno in temeljito obdelano poročilo, iz katerega je razviden velik povojni napredek Slovenije na področju elektrogospodarstva ter stanje, ki ga je dosegla v minulem letu.
Med drugim je iz poročila razvidno, da ima Slovenija sedaj skupno 134 javnih in industrijskih elektrarn z 209 agregati in 318.905 kilovati instalirane moči. Razdelilnih in transformatorskih postaj Elektroenergetskega sistema je 36, transformatorjev v javnih elektrarnah pa je 119. Daljnovodov z napetostjo 50.000 in
Evropi velike razlike v zdravstvenih prilikah in socialnih pogojih različnih dežel. Ponekod je umrljivost velika zaradi tuberkuloze, zaradi pomanjkanja stanovanj, poklicnih bolezni ali nesreč pri delu, zaradi pomanjkanja zadostile hrane, zraka in svetlobe. Ta neenakost se kaže že v otroški dobi. Cim nižje je gospodarsko stanje staršev, tem bolj pogosta je umrljivost otrok in novorojencev. Iz nekega uradnega pregleda o zdravstvenem stanju otrok — raziskanih je bilo 5.380 slučajev — je razvidno, da se socialna neenakost izraža že v materinem telesu. Otroci iz siromašnejših slojev se rodijo z manjšo težo in slabšo konstitucijo.
Meja med normalnim trajanjem življenja in povprečno umrljivostjo ni samo zemljepisna: to je predvsem socialna meja.
110.000	voltov je v Sloveniji čez 1220 km, od katerih je bilo po osvoboditvi zgrajenih 600 kilometrov, daljnovodov z napetostjo 26.000 in
35.000	voltov pa je 621 km, ob teh jih je bilo po osvoboditvi zgrajenih 314 kilometrov. Proizvodnja električne energije je znašala lani v Sloveniji 1 milijardo 47 milijonov kilovatnih ur, kar je za dobrih 100 °/o več kakor leta 1946.
Slovenija je torej dosegla v minulih šestih letih višjo proizvodnjo električne energije kakor jo predvidevajo v industrijsko močno razvitih deželah, kjer računajo za podvojitev proizvodnje 10 let.
Neurja so povzročila v Švici mnogo škode
Silna neurja, ki so prizadela vzhodne predele Švice pred dvema tednoma, so povzročila, da je Ren prestopil obalo. Nekaj časa je bil ukinjen ves ladijski promet na Renu. Še večjo škodo pa so napravile poplave, ki so v pokrajini St. Gallen zanašale ogromne količine zemlje in gramoza v vasi. Vas Šmerikon, ki jo vidimo na sliki, je na primer zasuta do prvega nadstropja hiš. (AND)
Slovenija v šestih letih podvojila proizvodnjo
električne energije
Blaž Singer:
Zasebni, mezdni ali sl
(5. nadaljevali je)
K primeru organizacije in učinka strojne skupnosti, ki smo si jo v zadnji številki ogledali, bi lahko navedli še druge primere, ki se sicer med seboj nekoliko razlikujejo. Da bi pa stvar ne bila predolga, si bomo ogledali samo računsko plat večjega števila takih skupnosti. V ta namen kot prvi primer gospodarski račun 11 strojnih skupnosti v Porenju. 8 skupnosti sestoja iz treh članov, 3 pa iz dveh članov skupno torej 30 kmetov. Skupna površina teh skupnosti znaša 441 ha kmetijsko obdelane zemlje (63 °/o njiv in 37 °/o travnikov). S pomočjo skupnih strojev s traktorjem na čelu so te skupnosti povečale število goveje živine za 113 glav, od tega 67 molznic. Površina okopavin se je povišala za 18 ha, ta strniščne krme od 10 na 53 ha. Ker so odpravili s pomočjo strojnih skupnosti 30 konj, 4 žrebeta in 6 volov, so lahko zmanjšali površino ovsa (ki daje pri nas po vrednosti najslabše pridelke) za 20 ha.
Traktorji so bili letno zaposljeni ca. 1000 delovnih ur na skupnost. Stem so bili tudi stroški za amortizacijo in obresti po delovni uri zelo nizki.
Računsko so se uspehi preusmeritve, ki so jih omogočili skupni stroji, izkazale takole: Dohodek se je na hektar kmetijsko obdelane zemlje dvignil za okroglo 100 Mark. Povišanje števila krav za 67 molznic je omogočilo zvišanje
Lupni kmetijski stroji?
proizvodnje mleka za 200.000 1. Krompirja so pridelali za 3890 q več. Vsled tega so tudi lahko povišali število prašičev. Na delovni sili so prihranili v obratih z kravjo vprego letno 300 do 400 ur, v obratih z enim konjem 559 do 700 ur in v obratu z 2 konjema 650 do 750 ur.
Enako pa ponazoruje prodorni uspeh na poti napredka in višje donosnosti kmečkih obratov s pomočjo skupnega traktorja poročilo za 77 traktorskih skupnosti iz pokrajine Westfalen -Lippe. Tam so z enim skupnim traktorjem prihranili 2 človeka za delo ni 2 vprežna konja ter postavili v hlev lahko 4 krave več. Površino okopavin so povišali za 1.32 ha, to strniščnih rastlin za 2.72 ha.
Večletne izkušnje so pokazale, da naj zmogljivost skupnega traktorja ne presega 25 PS in da mora biti ta opremljen najmanj s kosilno napravo, s plugom, ki ima tudi vložek za obračanje stmja, in s prikolico.
Tako daleč poročilo o izkušnjah v Zapadni Nemčiji. In kakšni so objektivni pogoji pri nas. V tej in v predhodni razpravi je že bilo govora o izrazitem poljskem traktorju Steyr 80 a s hidravličnim dviganjem priključkov in o njegovih priključkih: plug Herold II ali Gigant II Z 80, brana Falter II ni ogradnik z vložki za jamiokanje, osipanje in okopavanje ter kultiva-tranje; za spravilo sena pa še s kosilno napravo in priklopnim obračalnikom-zgrabljalnikom.
Kompletni Steyr traktor 80 a stane 46.730 šil.
Priključki, ki sem jih navedel pa
stanejo ......................... 24.370 šil.
Skupno torej . . 71.100 šil.
S temi priključki in ker tehta traktor samo 1225 kg (torej ne dosti več kot dva težka konja) je mogoče obvladati vsa poljska dela od oranja do končnega oskrbovanja posevkov ter košnjo in spravljanje sena na površini od 20 do 30 ha kmetijsko obdelane zemlje. Ce priključimo k traktorju navadno kosilnico z napravo za odlaganje žita ali pa običajni izkopalnik za krompir, obvladamo tudi žetev in spravljanje krompirja, takorekoč vsa vprežna poljska in več kot polovico ročnih del. Posebna prikolica (An-hanger) je potreben samo, kjer uporabljamo tudi za transporte (pri čemer pa naj povdarim, da se mi uporaba tega traktorja, ki doseže na cesti kvečjemu brzino 15 km, za transporte ne zdi najbolj prikladna). Za transporte gnoja ali pridelkov iz polja v skedenj v celoti odgovarjajo naši močnejši vprežni vozovi. Prikolica torej ni neobhodno potrebna, bo pa postala interesantna tedaj, ko bo dokazano, da se obnese v kombinaciji z napravo za trošenje gnoja.
Zaradi tako mnogostranske uporabe in izredne okretnosti tudi na manjših površinah se mi po dobljenih izkušnjah na šolski kmetiji v Podravljah zdi ta traktor kot izredno pripraven in zelo cenen za strojne skupnosti 3 do 5 manjših kmetij. O številu udeležencev na taki skupnosti odloča obdelana površina (njive in trav-
| GOSPODARSKI DROBIŽ
Mesečna potrošnja masla v Avstriji
Iz poročila avstrijskega zunanjega mlečno-gospodarskega fonda je razvidno, da znaša potrošnja masla na avstrijskem področju 1500 ton mesečno. Potreba te potrošnje je krita z domačo proizvodnjo.
Lignitni premog iz Vzhodne Nemčije
Avstrija bo letos uvozila 350.000 ton lignite-ga premoga v briketih iz Vzhodne Nemčije. Avstrija bo v zameno izvažala v Vzhodno Nemčijo gotove izdelke.
Svetovno tržišče lesa
Dogodki v Koreji in Vzhodni Nemčiji so poglobili stanje negotovosti na svetovnih trgih. Težnja k vzponu cen zaradi negotovega mednarodnega položaja ni bila zadosti močna, da bi preprečila padanje cen kmetijskih pridelkov in lesa na svetovnem trgu.
Srednjeevropske cene lesa so se pričele krhati. Avstrija ne more več doseči uradno določenih minimalnih cen lesa in daje zato koncesije v kvaliteti, ki znašajo na italijanskem trgu do 2000 lir za kubični meter. Notacije avstrijskih izvoznikov v Trstu so se znižale na okoli 37 dolarjev za kubični meter, medtem ko so bile še pred nekaj meseci 49 dolarjev. Tudi v Franciji nazadujejo cene lesa. Žagarska industrija v -Zapadni Nemčiji pa zahteva zaščito proti avstrijski konkurenci in želi večji uvoz hlodovine zaradi neizkoriščene izrabe nemških žag. Sovjetska zveza je izpodrinila Švede na danskem trgu, kamor so prodajali standard po 68 funt šterlingov. Tudi Angliji nudijo Rusi mehko žagan les po isti ceni, Angleži pa oklevajo z zaključki, ker nameravajo skleniti kompenzacijske posle s Skandinavci za izvoz svojih industrijskih izdelkov.
Za ustanovitev evropske borze za les, ki jo Švicarji predlagajo, Avstrijci niso prav navdušeni. Avstrijci in Nemci so se sporazumeli o ustanovitvi sodišča, ki bo razsojalo nesporazume v medsebojni trgovini z lesom in lesnimi proizvodi.
Petnajst evropskih držav je pričelo zasedati na konferenci v Ženevi, kjer proučujejo boljšo metodo o proizvodnji, pogozdovanju, potrošnji in prodaji lesa. Prisotna je tudi Sovjetska Zveza, ki se prvič udeležuje te mednarodne konference, kar bi utegnilo biti znak za aktivnejše posegovanje ruskega izvoza lesa na mednarodno tržišče.
Skodlar na lesnem velesejmu
Bila je doba, ko niso samo na podeželju, temveč tudi v mestih krili strehe s skodlami (šintl). Veliki požari, ki so v prejšnjih časih pustošili tudi v Celovcu, so imeli svoj vzrok pogosto v skodlastih strehah. Izdelava Skodel je bila zelo razširjena in obsežna obrt in še danes ni popolnoma izumrla. Skodle še danes mnogostransko uporabljajo. Da bi pokazali obiskovalcem koroškega velesejma to staro obrtno umetnost, bodo obiskovalci velesejma lahko videli cepilca skodel, Janeza Miklavca, pri tovrstnem delu, ki bo obenem tudi pokazal, kako se skodle uporabljajo za kritje streh. Velesejmski odbor je prevzel celo stroške za prikaz v prejšnjih časih tako važne predelave lesa.
niki) vsakega udeleženca. Pri skupnosti z 30 ha kmetijsko obdelane zemlje bi njegova nabava skupno s priključki stala na hektar obdelane zemlje 2370 šil. pri 20 ha pa 3555 šil.
Uporabljen v skupnosti s tako površino bi ta traktor opravil na leto 900 do 1300 ur, vsled česar bi odpis za njegovo amortizacijo in obresti od vrednosti napravljenega dela znašal le 5 do 7 šil. na uro dela. Stroški dela vključno mezda za vozača z njimi bi po dosedanjih izkušnjah v Podravljah znašali na uro 13 do 16 šil. Ker zorje v 10 urah ca 1 ha, bi nasproti stroškom oranja s konjsko vprego, ki znaša okoli 300 do 400 šil. znašali stroški oranja le 130 — 160 šil. To še poleg prednosti kakor razbremenitev ljudi z delom, zamenjava vprežne živine z molznicami ter povečanje površine okopavin in strniščnih rastlin.
Ugovor, ki je do neke mere utemeljen, proti skupnemu nakupu in uporabi tega traktorja s priključki je v tem, da bi skupna uporaba povzročila težave pri razdelitvi uporabe traktorja n. pr. spravljanju sena. Te težave in nevarnost nesoglasij bi bile uvaževanja vredne v primerih, kjer bi skupnost sestojala iz kmetov, ki so razdeljeni na več vasi, kjer bi razdrobljenost parcel v skupnosti prišla prav očitno do izraza. Zato je predpogoj uspešnega dela v taki skupnosti, da se združijejo v skupnosti sosedje ne samo na vasi, temveč pred vsem v legi zemljišč.
(Konec prihodnjič.)

Naša adja - kras strniščnih polj
>,Oh, da bi le ajda obrodila", si v globoki iskrenosti ždi vsaka koroška gospodinja. In njene misli se ustavijo pri okusnih ajdovih žgancih, ki so na Koroškem skupaj z mlekom ali prižganko vselej, kadar „ajda hrata", zjutraj, pa tudi mnogokrat opoldne m celo zvečer na mizi. Stari in mladi jih kaj radi zajemajo. Skrbna kmetica pa računa tudi že z ajdovimi plevami brez katerih si uspešnega krmljenja plemenskih prašičev kar misliti ne more.
ji ima ajda svoj pomen in se da za marsikaj uporabiti.
Najlepši kras naše zemlje tu- in onstran Karavank so prostrana ajdova polja, ki med Šmarnimi mašami krasijo njive s svojim cvetom. Ni čuda, da jo opeva celo naša narodna pesem. Kdo ne pozna prelepe: „Po Koroškem po Kranjskem pa ajda zori...", ki
smo jo posebno prepevali takrat, ko so vsakega poletja hodile k nam na ajdovo žetev brhke Gorenjke.
Ajda ni bila pri nas vedno tako razširjena. Stari kulturni narodi je sploh niso poznali. Njena domovina je v centralni Aziji in jugu Sibirije. Preko ruske zemlje se je razširila tudi k nam.
Ali bo pridelek ajde letos dober!
Tudi naš koroški čebelar, katerega zara-di njegove spretnosti v reji plemenskih čebel obdaja velik sloves (iz spodnjega Roža so prodajali čebele prav tja do Belgije in pred stoletji so nemški graščaki in samostani klicali koroške čebelarje kot učitelje na Bavarsko!), se zaskrbljen sprašuje, če bo letos ajdova paša kaj „dala“, kajti pridelek medu je v kaj tesni zvezi z rodovitnostja ajde.
Navsezadnje tudi ajdovice (ajdove slame) id zavreči, ki, dobro shranjena, daje med rezanico kar dobro krmo. Pa tudi v industri-
I.
Vprašanje:
Imam čez eno leto staro svinjo. Rada je vse od kraja, je pa zelo nemirna: venomer teka sem in tja. 'Zato je tudi nesnažna in tudi se ne zredi. Na čem svinja boleha? Odgovor:
Navedeni pojav ni bolezen, samo po-manjkljivostna motnja. Svinji manjka rudninskih snovi, apna, fosforja in kalija.
Če imate možnost, puščajte svinjo vsak dan v tekališče in na pašo. Sicer jo pa krmite poleti z drobno deteljo ali lucerno, pozimi ji pokladajte do V* kg dnevno senenega drobirja ali suhe detelje. Dajte ji tudi vsak dan oz. ob vsakem krmljenju žlico krmske krede (Futterkreide). Točen nasvet bi vam bili mogli seveda dati le v tem primeru, da nam je znano celotno vaše krmljenje.
II.
Vprašanje:
Kako naj uničim predenico, ki ic napadla deteljo?
Odgovor:
Napadeno mesto morate pokositi še pred-no detelja cveti. Nato pustite deteljo tam in nanosite še suhe slame in jo razprostite po vsem delu, kjer je detelja napadena. Vse skupaj nato zažgite, da zgori detelja in z njo tudi predenica.
in.
Vprašanje:
Krava stara 6 let, s tremi teleti, je v hlevu vedno mokra po prednjem delu. Kaj je temu vzrok?
Odgovor:
Nenavadno mokro je bilo doslej letošnje leto in ni izključeno, da ostane vse leto takšno. Za ta primer res ne morem prepričevalno svetovati: „Sejte veliko ajde". Ajda namreč najbolje uspeva v suhem letu in posejana v suho zemljo. Zato so že stari ljudje dejali, da ajda tedaj dobro obrodi, kadar neenako vzhaja. (Neenako pač vzhaja, kadar je suho!). Pregovor tudi pravi: „ Je žejen, kakor ob ajdovi setvi kepa na njivi." Ali pa „Kadar je dosti bolh je polna ajda". Vsekakor je pač zelo važno, da v času setve ajdo ne „zabije" kaka ploha v zemljo.
Pravo seme in pravilna setev
Ajdino seme mora biti težko m debelo. Samo s takim semenom dvignemo pridelek ajde že za 20 do 40 °/o. Za seme je vzeti najlepše zrnje, ne pa praznih babic. Ajdovo seme ostane kalivo 2 — 3 leta, vendar je najbolje, da uporabimo seme zadnjega pridelka.
Setev ajde ne sme biti gosta. Če sejemo na roko rabimo 90 do 120 kg semena na 1 ha. Boljša je vendar setev v vrste. Za 10 do 15 om narazen sejano rabimo na ha 60 do 100 kg semena. V Rusiji jo sejejo celo v 30 do 40 cm vsakasebi oddaljene vrste, jo okopavajo na roko ali z okopalnikom in plevejo, ob cvetu pa celo osipajo. Seveda le prašno ajdo.
Ne sejmo globlje od 2 — 4 cm na vlažni in 5 — 6 cm v suhi zemlji. Plitvo (2 crff) sejana ajda vzkali po večini že v 5. dneh. Po vzniku naglo raste. Ko pokrije zemljo ji plevel ni več nevaren.
Strniščno ajdo sejmo takoj po žetvi žita. Stmišče preorjemo 8 — 10, v suhih letih pa le 5 — 6 cm globoko. Brazdo takoj branamo, po potrebi, ako je suho, tudi valjamo. *Za valjanjem zopet branamo. Čim prej po oranju seješ tem bolje! Ajda veli: zakoplji ti mene v kepo, jaz bom tebe v predal. V Mokrijah pa pravijo: „Če se za brano kadi, gospodinja žgance vadi!"
Pravilno gnojenje ajdi
Kar se tiče gnojenja je ajda pastorka. Strniščna, za zrnje namenjena ajda ne dobi hlevskega gnoja. Hlevskega gnoja tudi ne dobi predhodnica. V Rusiji so dobili za 6 q večje pridelke na ha, ako so ozimno rž, za katero so sejali ajdo, pognojili z hlevskim gnojem in tomaževo žlindro, za 7 q večje pridelke pa, kadar so gnojili z fosforjem v količini, ki ustreza vsebini fosforne kisline v zgoraj omenjenem odmerku hlevskega gnoja.
Ajda izžema z iste površine dvakrat več rudninske hrane kakor drugo žito. Ajdine korenine so pa v primeri z drugim žitom slabotne. Zaradi tega dodatek hranil, zlasti fosforja in kalija, ki sta v glavnem potrebna za tvorbo zrnja, močno dvigne pridelek. Na slabi zemlji pridelamo obilo babic, ki gredo pri čiščenju zrnja v opremek. Zato moramo ajdi gnojiti, ako naj bogato rodi.
Gnojimo vendar predvsem predhodnici (žitu, za katerim sejemo ajdo) in sicer predvsem obilneje z umetnimi gnojili. Na 1 ha površine 4 do 5 q fosforja in 2 do 3 q kalija.
V mnogih naših krajih, v katerih je dosti dežja, se zelo izplača dati strniščni ajdi tudi naravnost ob setvi 300 kg superfosfata. Na Gorenjskem vem, so kupovali za ajdo su-perfosfat čestokrat ljudje, ki drugače nobenemu posevku ali sadežu niso dali umetnih gnojil.
Sicer rabi ajda več kalija kot fosforja, toda kalijeve soli zaradi njenega ajdi škodljivega klora ajdi ne smemo dati. Kvečjemu patentkalij. Pridelek 10 q ajde in 30 q sla-
me izžme iz zemlje okrog 24 kg fosforne kisline, 30 kg apna in 70 kg kalija na ha.
Superfosfat se je pri nas pred setvijo ajde vsekakor odlično obnesel, če je bilo dosti vlage. V suhih letih, seveda ni bilo zaznati po tem gnojilu znatno večjega pridelka, vendar fosforno gnojilo nikdar ni stran vrženo. Če slučajno ni učinkovalo pri ajdi pa pride do veljavi pri prihodnjem sadežu. Rusi priporočajo gnojiti ajdo s kalijevo soljo in su-perfosfatom še celo za časa cvetenja.
Če žito, za katerim sejemo ajdo, nismo že prav obilno založili s fosforjem, napravi superfosfat, ki ga damo ob setvi ajde, obilno zrnja, povzroči hitrejše zorenje, zmanjša s tem naravnost škode po slani ter napravi močno slamo, tako da posevek manj poleže.
Kdai je pravi čas za setev ajde?
Praktično vzeto gre pri ajdi predvsem za — cvet Nobeno žito ni tako občutljivo glede na razvoj cveta kot ajda. En dan prezgodaj ali prepozno sejana, pa jo osmodi „jug" li pa zamori slana. Zato imajo kmetje skoraj vsake naše vasi že od nekdaj določen in preskusen dan, ob katerem jo sejejo. V okolici Dobrle vesi in zapadno od Beljaka jo morajo sejati okoli Sv. Aleša, ponekod že ob Sv. Marjeti, v boroveljskem okraju je najbolj obnese „magdalenščina“, dočim so mi na Mačah zagotavljali, da se je najbolj obnesla ajda, ki so jo sejali ob Sv. Jakobu.
Glede ajde, katero bi sejali ob Sv. Ani ali še pozneje, pa je vedno dejala moja mati: „A1’ jo sej, al’ pa pojej!"
iebeie in pridelek ajde
Če se krava znoji in je mokra od tega, potem ji zmerite temperaturo (v zadnjem črevesu). Če je teperatura preko 40°, je nevarno in kličite živinozdravnika. Drugače pa kravo opazujte in sporočite bolj točno, da bomo laže ugotovili. Sum lahko pade na tuberkulozo ali kakšno kronično vnetje. Krava naj bo čimveč na paši in na zraku.
Zaradi uvedbe malega Steyr-trak-torja s priključki nam je pri poljskem delu ena kobila odveč. Prodamo jo po ugodni ceni.
Interesenti si jo lahko ogledajo.
Uprava kmetije slov. kmet. šole Podravlje
Zdi se mi, da tudi vse premalo mislimo na dalekosežen vpliv, ki ga imajo čebele na oploditev cvetja in s tem posredno tudi na pridelek ajde. Saj en sam večji panj s
50.000	čebelami obleti in oplodi v enem dnevu po več milijonov ajdovih cvetov. Kadar je po več dni neprenehoma ob primerno vlažnji zemlji zadosti jutranje megle, ki ji potem sledi sonce, pravimo: letos pa bo ajda „dala“. Ob takem enakomernem lepem vremenu namreč čebele lahko neovirano letijo in oplodijo ajdino cvetje. Če pa je vreme močno spremenljivo, je let čebel lahko močno oviran in tako znatno trpi oploditev in seveda tudi pridelek ajde. Novejše izkušnje pokazujejo, da zmorejo čebele leteti na dan, kakor je pač vreme, od 100 m do 6 km. Zato ni samo važno, da je ob cve-
toči ajdi zadostno število čebelnih panjev, marveč še važnejše je, da so panji zadosti blizu pašišča.
Zato torej čebelne panje čim bliže k cvetočim ajdovim posevkom!
O
Zakaj sem se danes spravil pri obravnavanju pridelovanja ajde na čebele, čeprav nisem čebelar,' se bo mogoče ta ali oni vprašal. Zato pač, dragi prijatelji, ker sem doma v spodnjem Rožu, v Rožu, kjer je mogoče 90 odstotkov vseh zemljiških posestnikov tudi čebelarjev. Čebelarji ne samo po strokovni plati, ampak tudi čebelarji z vso dušo in z vsem srcem. In skoraj bi dejal po znani popevki: Kjer doma so čebelarji, so tudi srčnodobri gospodarji!"
Vernik.
Kaj bomo delali...
... na polju
Nadaljujejmo z žetvijo pšenice. S tem delom ne smemo odlašati, kajti bolje je, da jo dva dni prej požanjemo, kakor dva dni pozneje, ker se zrela pšenica rada izsuje. Poleglo pšenico je že celo prej požeti, da zrnje na tleh ne izkali.
V	kopicah ali razstavkih posušeno zvozimo s polja, čim je vse zrnje trdo.
V	tem tednu tudi vsepovsod pri nas sejemo ajdo za zrnje. Eni preje, drugi pozneje. Vendar po Sv. Jakobu sejana, bi komaj še zanesljivo dozorela in bi komaj ušla slani, čeprav ponekod še uspe, če jo sejejo celo začetkom avgusta. Za zeleno krmo vendar sejemo ajdo, ki je trikrat redilnejša od zelene koruze, lahko še pozneje. Za krmske namene se vendar najbolj obnese tatarska ajda, ki bohotnejše raste, rumeno cveti in napravi trirobato zrnje z vegastimi, zobčastimi robovi. Krmski ajdi bi seveda zagnojili lahko z hlevskim gnojem ali gnojnico ali umetnim dušikom.
Sejemo v strnišče tudi vse druge krmske rastline, razne mešanice jarili žit in graha ter grašice, koruzo s sončnicami ali sončnice same, krmski ohrovt in strniščno repo. Glej ..Obvestila" z dne 26. VI. 1953. Pomnimo, da en dan rasti v juliju in avgustu več zaleže ko teden dni v septembru.
Pobiramo ličinke krompirjevega hrošča, ki se z grozovito naglico širi po našem ozemlju in škropimo proti njemu. Poleg škropiva „Gesarol 50“ lahko uporabljamo proti hrošču (in tudi proti listnim ušem!) učinkovit Shell-proizvod „Arkotine DB“, ki je cenejši od gesarola in s katerim je lažje manipulirati. Za 1 ha krompirišča rabimo le 1,8 kg arkotine, raztopljene v vodi. — Kjer se nahajajo fazani, imamo v njih posebno učinkovite pomočnike pri zatiranju hrošča.
Pri iskanju „krompirjevca“ je uvaževati, da se je pojavila tudi v Avstriji že nova zvrst škodljivca. Dočim je navaden krompirjev hrošč rumen in je opremljen z podolžnimi črnimi progami, je nova zvrst popolnoma čma.
... na travnikih
Kjer bi (v suhih legah in v primeru suše!) travnike namakali, izvršimo delo pravilno in uspešno na ta način, da začnemo namakati šele 14 dni po košnji, tedaj pa namakamo 6 do 8 dni vsako noč. Potem pa bi namakali, kakor je pač vreme in kakovost zemlje, samo vsako 5. do 10. noč.
Kosimo tudi še slabše, enokošne travnike.
... pri živini
Kjer utegnemo, popravljamo hleve in tudi sicer urejujemo te, kadar je živina na paši.
Živino v hlevih so začele sedaj nadlegovati tudi muhe, katere moramo vsekakor zatirati. In sicre ne samo zaradi tega, ker muhe prenašajo bolezni, ampak tudi zato, ker vznemirjajo molzne krave in s tem čestokrat povzročajo znižanje molznosti za 10 %>. Zatiranje muh se vrši najuspešneje z 1 9/ono •gesarolovo raztopino. S to poškropimo stene, strop, tla in jasli. Cez V* ure poškroplje-nje ponovimo. Škropljenje je učinkovito 4 do 6 tednov. Potem je ponovno škropiti. Živina za časa škropljenja lahko ostane v hlevu, ker je gesarol za živali docela neškodljiv.
Zaradi zatiranja muh pokrijemo gnoj s prstjo in poškropimo z 2 °/ono gesarolovo raztopino ali pa prašimo s gesarolom v prahu.
Dajmo živini možnost kopanja. Predvsem svinje naj bi imele to možnost ohlajenja. Vsaj v hladni prsti naj bi se lahko kotalile.
... v sadovnjaku
Škodljivci in bolezni se hitro množijo. Jabolčni zavijač napravlja veliko škodo. Proti temu škodljivcu se priporoča škropljenje z DDT- in Ester-pripravki. Kjer obstoja nevarnost škrlupa navedeni brozgi dodamo še „Kupferoxychlorid‘\
Debla opašemo t valovitim papirjem ali lesno volno, kamor se rade skrivajo gosenice jabolčnega zavijača.
... v kmečkem gozdu
V	gozdu pazimo, da ljudje, Id nabirajo razne jagode ne bodo poškodovali preveč mladih gozdnih nasadov. Tudi je varovati gozd pred požari. Zajci se razplojujejo in jerebice, ki tako zelo koristijo pri zatiranju krompirjevega hrošča, odraščajo.
Kočuški.
Petdk, 17. julij: Aleš, spoz.
Sobota, 18. julij: Miroslav, muf. Nedelja, 19. julij: Vincencij Pavelsfei Ponedeljek, 20. julij: Marjeta Torek, 21. julij: Prakseda Sreda, 22. julij: Marija Magd. Četrtek, 23. junij: Apolonij.
SPOMINSKI DNEVI
17.7.1935 Začetek borbe španskega naroda za svojo neodvisnost proti italijansko-intervenciji in proti Francu. iS' Z' Začetek francosko-pniske vojne.
19. 7.1447 Umrl srbski despot Stefan Lazarevič, najvplivnejših Srbov po kosovski bitki — 1945 Prostestna stavka v Trstu zaradi aretacije antifašističnih funkcionarjev.
30. 7.1917 Podpisana krfska deklaracija — 1944 Atentat na Hitlerja.
22.	7.1914 Avstrija je izročila Srbiji ultimat.
23.	7. 1919 Podpisan zakon o ustanovitvi ljubljan-
ske univerze.
Hodiše
Hodiše so pod vtisom grozotnega krvavega dogodka, ki se je odigral minulo soboto popoldne v Rutah pri Hodišah. Hodiški župan Šimen Strauss je postal skoraj žrtev svojega podivjanega svaka FerdinandaPertonzla. Pertonzel je prišel kot pomožni delavec v Hodiše in se je "aprila letošnjega leta poročil z županovo sestro Ano. Sestra je pred poroko del posestva predala za mesečno rento in užitek nekih deputatov svo-jemu bratu. S pogoji predaje posestva pa mož od županove sestre Feliks Pertonzel ni bil zadovoljen in je svojo ženo neprenehoma prepričeval, da je bila od svojega brata prikrajšena. Nastali so prepiri, ki so končno vodili do krvave družinske žaloigre.
V soboto popoldne so šli župan Simen Strauss, njegova žena, njegov stric Jožef Strauss in Frane Pipan v Rute z namenom, da bi uredili prostore za poletne goste. V sobo, kjer so navedeni pričeli delati, je prihitela županova sestra Ana Pertonzel in se je po ostrem prepiru takoj dejansko spoprijela s svojim bratom. Med tem je pridivjal v sobo Anin mož Feliks Pertonzel oborožen s samokresom in sprožil dva strela na svojega svaka. Prvi projektil je zadel župana v prsni koš, drugi pa mu je prebil roko. Težko ranjeni župan je z zadnjimi silami skočil skozi okno na prosto. Tudi njegova žena je skočila skozi okno pri čemer je utrpela močne poškodbe. Nato je pobesneli Pertonzel streljal na ostala dva moška. Pipan je bil ranjen v roko, dočim je bil Jožef Strauss zadet v vrat in v desno stran trebuha in je le naključju pripisati, da niso bili streli smrtonosni. Končno je odpovedalo orožje in se je le temu naključju zahvaliti, da Pertonzel ni povzročil še večjega krvoproktja.
Po svojem krvavem dejanju je Pertonzel pobegnil. V bližnjem gozdu so slišali strel ter so domnevali, da je storil samomor. Toda izkazalo se je, da je bila domneva napačna in verjetno je, da je počilo le, ko je popravljal in preizkušal orožje.
Ranjence so po prvi zdravniški pomoči prepeljali v bolnišnico v Celovec. Žandarmerija v vsej okolici je podvzela obširno zasledovanje za pobeglim nasilnežem. Po nekaj dnevih pa se jo sam javil na orožniški postaji. Zadržanje žene pobesnelega Pertonzla je dalo povod, da so jo aretirati.
Spet dva človeka ubita na cesti
Minuli torek proti večeru se je jadrno raznesla v Celovcu vest, da se je na bel jaški cesti med Patemionskim mostom in Plattenwirt£m spet primerila strahotna prometna nesreča, ki je zahtevala dvoje življenj. Okoli pol sedmih zvečer je z vratolomno brzino vozil z osebnim avtom v smeri proti jezeru trgovski potnik Karl Tsohemernjak iz Linza. Pri svojem drvenju je prehiteval v isti smeri vozeče se kolesarje, pri Čemer je večkrat zavozil na sredino ceste. V takem momentu je privozil nasproti težak tovorni avto prevoznika Fillerja iz Krive Vrbe, ki ga je šofiral Siegfried Orasoh v spremstvu pomožnega delavca Karla Permesa. Vozili sta se z velikansko silo zaleteli eno v drugo in sta bila na mah oba avta do nepoznanja razdejana. Tschememjak je bil na mestu mrtev, dočim je oba v tovornem avtu, šoferja in spremljevalca, v loku zagnalo nekaj metrov vstran in sta utrpela le poškodbe, ki niso življenjsko nevarne. V istem trenutku, ko sta vozili trčili skupaj, se je Peljal po cesti s kolesom okoli 20 letni Ferdinand Tavčar. Tovorni avto, ki se je zakotalil vsled sunka, ga je zadel tako strahotno, da je tudi on obležal na mestu mrtev.
Na mestu nesreče se je zbrala ogromna množica ljudi in nešteto motornih vozil se je ustavilo v obeh merah, ker je bil promet za nekaj ur prekinjen. Ljudje so o nesreči živahno razpravljali in obsojali lahkomiselnost brezobzirnih vozačev, ki ne ogrožajo samo sebe, temveč tudi druge pasante na cestah .
Koroški zemlji v pozdrav
Preživela sem tu leto svojih otroških dni. V spominu mi je ostalo napeto ozračje volilnih dni usodnega 1920. leta, pa tudi nešteto neizbrisnih podob različnih kotičkov koroške zemlje, ki sem jo v tem času vzljubila tako iskreno, kot ljubi otrok vse tisto, kar mu je dobro in lepo. Ostala pa mi je tudi živa želja, da jo vidim znova.
Vrnila sem se po dolgih letih. Ne sama: prišla sem kot spremljevalka 253 slovenskih otrok, pionirjev in pionirk od lD. do 14. leta starosti, ki preživljajo sedaj svoje tritedensko letovanje v otroškem domu „Sonnenland“ v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Zbrani so iz vseh delov Slovenije in iz najrazličnejših ljudskih slojev. Ena sama velika družina povezuje kmečke in delavske sinove in hčere pa otroke družin izobražencev. Njihova govorica poje v najrazličnejših slovenskih narečjih. Tu se stikata naš sever in j jug, vzhod in zahod. Štajerc, Prekmurec kram- | Ija s Kraševcem, Gorenjec z Dolenjcem. Vsej ; tej naši družbi bi lahko rekli Mala Slovenije j sredi koroških tal. Težko je opisati vso srečo ; in zadovoljstvo, ki sije iz oči naših otrok, ko se |
predajajo toplim, božajočim jezerskim valovom, še težje morda občudujoče žarenje njih pogledov, ki plavajo preko koroških holmov, dolin in tistih jezerskih gladin, ko si jih ogledujejo z visoke Piramide ali z Kanzelsldh višin. Tega prav gotovo ne bodo nikdar pozabili, še inanj pa bodo pozabljeni mnogi stiki, čeprav le bežni, z našimi ljudmi, ki jih srečavamo na vseh naših poteh. Ce smo jim zapeli pesem v pozdrav, so je bili veseli, kot smo se tudi mi lazveselili srečanja z njimi. Žal nam je, da naši stiki niso bili pogostejši.
Naše tritedensko tukajšnje bivanje se bliža koncu. Če kje, potem pri nas primera, da je minulo kot blisk, ni pretirana. Vtisi, ki jih bomo odnesli, pa so kljub kratkotrajnosti našega tu-kajšnega bivanja živi in trajni. 'Zato smo iskreno hvaležni avstrijskim Prijateljem otrok, ki so nam gostoljubno prepustili svoj dom, in našim oblastem, ki so letovanje omogočile. Ob odhodu pa še iskreno pozdravljamo vse naše koroške rojake in vso koroško zemljo, ki jo bomo ohranili v lepem in ljubečem spominu.
Prof. Novak — Mahkota Manica.
Občni sbor Mp Koimara ves
Zadružniki naše Hranilnice in posojilnice , Kotmara ves so se dne 29. junija 1953 zbrali j na občnem zboru svoje zadruge. Zadružniki so j pregledali in odobrili poslovanje svoje kreditne zadruge v preteklem letu. V zavesti pomena domačega denarnega zavoda so v živahni diskusiji razpravljali o poglobi jen ju zadružnega delovanja, ker močna zadruga bo mogla ustreči potrebam našega kmetijstva in bo pripomagala, da bo na podlagi medsebojne samopomoči naše kmetijsko gospodarstvo neodvisno in ne-ogroženo v svoji eksistenci.
Praktičen pomen in ideal kreditne zadruge je v tem, da podeljuje članom cenena posojila, pospešuje varčevanje v obliki sprejemanja hranilnih vlog in v izvrševanju raznih drugih denarnih poslov za svoje člane.
Močna kreditna zadruga v naši vasi more nuditi članom kredit po čim ugodnejših pogojih, ker je njihov namen dolžnikova korist. Zato so pri zadrugah obresti čim nižje in stroški poslovanja čim manjši. V denarni stiski, ob gospodarskih nesrečah, za koristne investicije se lahko obme kmet na svojo zadrugo, zato pa zahteva na drugi strani zavest skupnosti in kmečke solidarnosti, da vsakdo vlaga svoj od-
višni denar v svoj domači denarni zavod in na ta način koristi sebi in skupnosti.
Zadruga mora postati središče gospodarskega delovanja v vasi in pospeševalka gospodarskega napredka in nenavsezadnje tudi opora kulturnega prizadevanja.
*
V nedeljo, dne 5. julija, smo imeli na Vesevi veselo domače ženitovanjsko slavje. Poročila sta se namreč Erna Beguš iz Reke in Lenart Liaunig iz Veseve in ob udeležbi sorodnikov in znancev praznovala pomembni življenjski dan, korak v novo. upamo, srečno družinsko življenje.
Mlada žena Ema je bila marljiva sodelavka v Slovenskem prosvetnem društvu „Gorjanci*‘ v Kotmari vesi. Sodelovala je kot igralka v skupini domačega igralskega ansambla in pevskega zbora. Pričakujemo in želimo, da bo Erna tudi kot žena še nadalje po svoji sposobnosti sodelovala v naši slovenski prosveti.
Mlademu paru čestitamo in želimo mnogo lepih in srečnih dni na mnoga leta! Brez dvoma bosta vzgajala tudi svoj mladi naraščaj v zvestobi vzorom svojih prednikov, v zvestobi do sebe in v koristne člane slovenske narodne družine.
Demonstracija „za delo in gradnjo stanovanj”
Spričo velike brezposelnosti na gradbenem [ ogromni porast števila brezposelnih. Podčrtal
sektorju so se na poziv sindikalne organizacije zbrali včeraj predpoldne v Celovcu gradbeni delavci na protestno zborovanje. V strnjenem sprevodu izpred delavske zbornice skozi mesto na trg Deželnega dvorca so nosili transparente z zahtevami: „Konec z delavcem sovražno gospodarsko politiko vlade!" ..Zahtevamo delo in gradnjo stanovanji" „Davke za gospode v kartelih, brezposelnim delo!" „Ali je vlada že kdaj stradala?" „Ce vlada ni sposobna oskrbeti delo, naj odstopi!"
Na zborovanju je več govornikov podkrepilo zahtevo po spremembi gospodarske politike v Avstriji. Predsednik sindikata gradbenih delavcev, socialistični državni poslanec Truppe je s številkami nakazal nazadovanje zaposlenosti in
je, da se velika poklicna skupina gradbenih delavcev bori za golo eksistenco ter dejal, da hočejo delavci s tem zborovanjem podkrepiti, da hočejo imeti zajamčeno možnost obstoja, če želi druga stran imeti mir. Govornik je ponovil zahteve, ki jih je v zvezi s tem zborovanjem postavila vladi konferenca obratnih svetov, in sicer: dodelitev javnih sredstev za gradbeni sektor, ustanovitev kriznega fonda in takojšnjo sprostitev sredstev za fond za izgradnjo porušenih stanovanjskih hiš.
Na zborovanju so delavci potrdili tudi izneseni predlog, da se pošlje vsem ministrom pismena zahteva, naj odstopijo, če niso sposobni rešiti problema brezposelnosti.
Pedagoški tedni
V	Delavski zbornica so minuli ponedeljek ot-vorili letošnje pedagoške tedne. Pedagoške tedne prireja že sedmič s svojo pobudo in podporo prosvetno ministrstvo. V navzočnosti deželnega glavarja Wedeniga je deželni šolski nadzornik, dvomi svetnik dr. Schwendenwein, pozdravil na prvem zasedanju prisotne goste, med temi goste iz Štajerske, Nižje in Zgornje Avstrije ter Solnograške. Med gosti so bili navzoči tudi deželna šolska nadzornika Sacher in Rossbacher, dvomi svetnik Heinzel, ravnatelj deželnega muzeja dr. Moro, ravnatelj učiteljišča, mestni šolski nadzornik Lukas, vladni svet-
i nik Just, referent obveznih šol dr. Gassler, deželni šolski referent direktor Cerjak, zastopnik socialističnega učiteljstva, okrajni šolski nadzorniki, ravnatelji glavnih šol in vodje ljudskih šol.
Za pedagoške tedne je na razpolago 55 referentov, ki bodo imeli 84 referatov v dvanajstih posebnih kurzih. Prvi teden je v Celovcu tečaj za mlade učitelje, v Velikovcu prosvetni tečaj za ljudskošolske učitelje in v Nassfeldu v Zilji naravoslovni tečaj.
Na sporedu drugega pedagoškega tedna je obravnavanje praktičnega šolskega dela in po-| seben tečaj za učne moči iz jezikovno mešanega ozemlja, ki je namenjen z različnimi predavanji izobrazbi učiteljev na dvojezičnih šolah.
V	nadaljnem sporedu bo vrsta splošno prosvetnih referatov, ki jih bodo prinašali priznani pedagogi iz Dunaja, Salzburga in Celovca. Poleg tega bo še vrsta strokovnih predavanj, med drugimi tudi zdravniška.
Ob otvoritvi pedagoških tednov se je oglasil k besedi deželni glavar Wedenig, ki je načrtal visoke naloge učiteljstva za vzgojo mladine v skupnem prizadevanju za plemenite ideale, ki j jih naj učne moči posredujejo doraščajoči mla-! dini.
Zaključni koncert v klavirski šoli Formanek
Ob zaključku šolskega leta so gojenci klavirske šole Formanek spet pokazali pred številnim občinstvom uspehe svojega znanja in napredka na področju glasbene umetnosti. In zares, navzoče občinstvo ni moglo štediti z priznanjem in aplavzom, ker kar so učenci podali je spričevalo dobro uporabljenega časa in zgovoren dokaz, da je vodstvo šole v spretnih rokah. Že gojenci prvih letnikov so z močnim občutkom predvajali odlomke iz Schumana, Hen-drocka, Mozarta, Beethovna, Kircherja, Brahmsa, Sindinga in drugih. V mnogih malrh glasbenikih je zaslutiti močne talente,predanost in veselje do glasbe. Posebno pa so se odlikovali učenci petega letnika, ki so pokazali že visoko stopnjo glasbene izobrazbe. Pohvalno so za omeniti Gottfried Leonschutz, Id je pred vajal Tarantello od Kellerja, Brigita Seher, ki je zaigrala Impromptu od Schuberta in Jose-fina Schneevveiss z valčkom od Chopina. Izreden talent pa je pokazal Vladimir Prušnik, ki je odlično in pogumno predvajal težki Scherzo v b-molu od Chopina, obsegajoč okoli 20 strani in to na pamet, brez not. Vladimirju Prušniku je veljalo v posebno priznanje tudi zaradi tega, j kre je kmečki fant iz kapelšldh hribov, ki po-j maga doma pri težkem kmečkem delu. Kljub I često napornemu delu pa posveti vsak prosti čas svojemu glasbenemu izpopolnjevanju. Želeti bi ] bilo, da bi Vladimir Prušnik nadaljeval glasbene študije, ker ima možnosti, da bi dosegel ! lepe uspehe.
j Večer je bil za vse navzoče prijeten užitek.
J Posebno starši učencev, ki so pokazali dobre uspehe, so doživeli lepo zadoščenje in v ponos je bil spretni glasbeni učiteljici, ki so jo v znak hvaležnosti in priznanja obdarili z obilim cvetjem.
Železna Kapla
V Železni Kapli sta dva obračala oči na eno dekle. Triinštiridesetletni gozdni delavec Franc Schwarz in šestindvajsetletni šofer Oskar Tal-ker sta tekmovala za ljubezen Katarine Bosov-šefkove, delavke na žagi. Iz ljubezni je nastala moreča ljubosumnost, ki je tako mučila Franca Schwarza, da se je odločil za nasilno dejanje. Schwarz se je v noči od sobote na nedeljo napil, zjutraj pa je zlezel pri oknu v stanovanje dvajsetletne Katarine, ker je slutil, da se pri dekletu nahaja njegov tekmec Oskar Talker. Pomeril je s pištolo in pritisnil na petelina, vendar je orožje odpovedalo in se ni sprožilo. Talker je pobesnelemu Schwarzu iztrgal orožje iz rok in pobegnil s Katarino, vendar je nju ljubosumni Sohvvarz dohitel in z nožem zabodel Katarino v trebuh. Dekle se je zgrudilo s težkimi poškodbami Težko poškodovano Katarino so prepeljali v bolnišnico v Celovec, kjer se je morala podvreči takojšnji operaciji, ki je ugodno uspela in je izven nevarnosti za življenje. Sehwaraa pa so aretirali in zaprli.
Borovlje
Nedavno so proslavili v Borovljah šestdesetletnico pevskega društva „Stahlklang“. „Stahl-klang je znano delavsko pevsko društvo ne j samo v Borovljah, temveč je odjeknilo tudi po vsej Koroški in preko njenih meja. Borovčiči so poznani kot dobri pevci in ljubezen do petja j so odraža tudi v njihovem živahnem in dobrosrčnem značaju. Socialistično delavsko pevsko društvo „Stahlklang“ je v dolgi dobi svojega obstoja gojilo pretežno le nemško pesem, čeprav je obstojalo po večini iz članov domačinov slovenskega porekla. Toda nemško nacionalnim delodajalcem in tujim uradnikom slovenska pesem ni bila zaželjena in delavci so v svoji eksistenčni odvisnosti svoji gospodi ustrezali. Prave zaslombe pa slovensko socialistično delavstvo v svojih narodnih težnjah nekdaj tudi v avstrijskem socialdemokratskem vodstvu ni i imelo.
Kljub temu pa boroveljskim delavcem slovenska pesem in melodija ni postala tuja, temveč jim je ▼ bistvu vedno prijetna in domača
in često v svojem krogu zaorijo domačo slovensko pesem in je niso pozabili do današnjih dni. V pesmi so našli boroveljski delavci sproščanje j in plemenit užitek. Pesem jim je lepšala ure po trudapolnem delu, sebi v veselje in drugim v razvedrilo. Prepričani smo, da je prišel čas, da bo v vrstah boroveljskih delavskih pevcev j bolj kot do zdaj našla tudi gojitev domače slo-i venske pesmi vredno mesto. V tem smislu delavskemu pevskemu društvu „Stahlklang“ čestitamo k 60 letnemu jubileju.
Proslava, ki se je je prejšnjo soboto zvečer j udeležil tudi zastopnik Slovenske pro-1 svetne zveze, s sodelovanjem številnih pevskih društev in z obširnim glasbenim sporedom, je bila pod častnim pokroviteljstvom deželnega glavarja Wedeniga. Deželni glavar je v svojem slavnostnem govoru naglasil pomen pesmi za medsebojne vezi slovensko in nemško-govorečega prebivalstva na Koroškem in preko tega kot graditeljico mostu dobrih odnosov $ sosedno država
Pomudimo
ZA GOSPODINJO IN DOM
Sedaj je čas vkuhavanja
se pri vkuhavanju marmelade, nalij v Ker je marmelada zelo važno hranivo, ne sme I shrani, manjkati ne v delavski, ne v kmečki kakor tudi ne v meščanski kuhinji. Priprava marmelade je združena s prav majhnimi stroški, potrebno je nekoliko pazljivosti in spretnosti. Za napravo marmelade lahko uporabiš razno manjvredno sadje. Važno je le, da je dovolj zrelo, popolnoma sveže in neuležano.
vroče kozarce ter hladne zaveži in
Sadje najprej dobro osnaži m ga kuhaj v sopari, to je: lonec napolni s sadjem, ga pokrij in postavi v drug večji lonec, v katerega si nalila nekoliko vode. Dobro pokrij, postavi na štedilnik in kuhaj. Kuhano pretlači. V ostalem pa ravnaj, kakor sledi v navodilih, posameznih vrst marmelade.
Marmelado lahko kuhaš tudi brez dodatka sladkorja. V tem primeru jo moraš kuhati dalje časa. Drugače dodajaš sladkor po tem, kolikor ga potrebujejo posamezne vrste sadja in po okusu.
Marmelado kuhaj vedno v dobri emajlirani posodi. Med kuhanjem jo pridno mešaj, da se ne prismodi. Cim hitreje boš skuhala marmelado, tem lepša bo. 'Zato jo kuhaj na zelo vročem štedilniku.
Kozarce vedno dobro umij, najbolje s sodo, ki jih razkuži, dobro jih oplakni in postavi na toplo, da se ugrejejo. V kozarec vlivaj vedno vročo marmelado in pusti, da se popolnoma ohladi. Ko vlivaš marmelado v kozarce, ne delaj tega na prepihu, ne postavljaj kozarcev na mrzlo ali na mokro, ker bi počili. Ce je marmelada dovolj kuhana, naredi ohlajena na površini skorjico. Da marmelado zaščitiš pred plesni-nitvijo, polij povrh malo z ramenom ali s slivovko, nakar jo zaveži s pergamentnim papirjem in spravi na suhem hladnem prostora. V slučaju, da začne pozneje v shrambi plesneti, ji previdno odstrani plesnobo, kozarec dobro obriši, polij po marmeladi žganje in zopet zaveži.
Jagodova marmelada. Dobro zrele jagode osnaži, jih deni v dobro emajlirano plitvo kozico ter jih na ognju kuhaj in mešaj. Posebej kuhaj tudi sladkor. Za 1 kg jagod vzemi V< do V* kg sladkorja. Ko se jagode že skoraj razpuste in izgleda, da bodo kmalu kuhane, jim do-deni še kuhan sladkor, to pa zato, da obdržijo lepšo barvo in da se ne porjave. Namesto, da kuhaš cele le jagode, jih lahko tudi pretlačiš, surove ali potem kuhane. Kuhano marmelado
Borovnična marmelada. Dobro zrele borovnice preberi in surove pretlači. Za 1 kg pretlačenega soka vzemi lU do Vi kg sladkorja. Marmelado kuhaj med vednim mešanjem na hudem ognju pol ure. Dovolj kuhano nalij v vroče steklenice ali kozarce. Ohlajeno zaveži ter shrani.
Ribezova marmelada. Ker je ribez mehak, bo marmelada boljša, če pretlačiš surovega. Lahko pa ga tudi prej v sopari skuhaš. Za 1 kg soka potrebuješ navadno */•» kg sladkorja. Ribezovo marmelado kuhaj na zelo vročem ognju zelo hitro. Ne pozabi prav pridno mešati. Kadar je gosta in kuhana (kar spoznaš po tem, da kaneš
kapljica strdi, je marmelada dovolj kuhana), nalij vročo v vroče kozarce in popolnoma hladno zaveži ter shrani.
Kakor ribezovo, pripraviš tudi malinovo marmelado. Lahko pa vzameš polovico malin in polovico ribeza, iz česar dobiš tudi zelo okusno marmelado.
Praktični nasveti
Žarko olje lahko še uporabljamo, če ga precedimo skozi krpo, na katero smo naložile nekaj koščkov bukovega oglja. Nekateri žarko olje prevro in v vrelega pomočijo kos kruha, ki se navzame žarkega okusa. Žarkemu olju zboljšamo okus, če dodamo na liter olja pet dkg soli, dobro zmešamo in pustimo stati kaka dva dni, nato olje previdno odlijemo, sol pa zavremo.
Duh po tobaku v sobi preprečiš, če obesiš na ! P1*1 v vodo-
Cvetice narežimo zjutraj
Na vrtovih imamo sedaj cvetic v izobilju. Vsak si jih rad nabere, da z njimi okrasi stanovanje. Vendar cvetovi včasih že spotoma tako ovene jo, da ne morejo nikogar več razveseliti. Zato je prav, da si za rezanje cvetic zapomnimo nekaj pravil.
Najbolje je, če režemo rože v zgodnjih jutranjih urah, ker so zaradi hladne noči lepe in sočne. Tudi zelo pozno zvečer jih lahko narežemo, nikdar pa ne v vročini ali v deževju. Zaradi vročine bodo uvenele, zaradi dežja pa bodo gnile.
Marsikatere rože lahko narežemo v popkih in se potem v vazi lepo razcveto. To so gladio-le, nageljni, lilije in seveda v prvi vrsti vrtnice. Nasprotno pa morajo biti dalije in astre že skoraj popolnoma razcvetele.
Ko smo cvetice narezali, jih čimprej nesimo v hladno vodo. Gnitje pa preprečimo, če oberemo stebla vseh listov, ki bi se morali poto-
na mrzel krožnik kapljico marmelade in če se j steno mokro gobo, ki vsrkava dim.
Če čistimo moško obleko .. .
Če obleka ni iz preveč občutljivega blaga in niso madeži na njej neznanega in trdovratnega izvora, jo bomo lahko s prav majhnimi stroški in z malo dobre volje lepo očistile.
Z delom pričnemo tako, da pregledamo najprej vse žepe, jih obrnemo in otresemo iz njih prah, tobačne odpadke in drago umazanijo, ki se je tam nabrala. Potem obleko temeljito skrtačimo s precej trdo krtačo. Obleko namreč z trdo krtačo manj kvarimo, s katero podrgnemo tri ali štirikrat, kot pa z mehko, s katero moramo podrgniti najmanj desetkrat.
Po krtačenju temeljito pregledamo obleko. Prišijemo gumbe, ki se majejo, podlogo, kjer se je razparala in popravimo tudi ostale malenkostne okvare, če jih obleka ima.
Najbolj „boleča“ točka je navadno ovratnik. Če je zelo umazan, vzamemo presejan pepel (naljbolje od bukovega lesa), da ga damo v Sklede in čisti lug očedimo. Potem počakamo, da se pepel usede na dno sklede in čisti lug očedimo. Ovratnik nato dobro drgnemo izmenoma s krtačo, namočeno v tem lugu in s suho krpo. To delamo tako dolgo, dokler se nam zdi, da je ovratnik čist. Namesto luga lahko vzamemo tudi goveji žolč, ki ga razredčimo z vročo vodo. Če pa ovratnik ni zelo umazan, ga očistimo z vodo, ki smo ji dodale malo salmiaka (na 1 liter vode 2 do 3 žlice salmiaka).
Če so robovi pri žepih in na rokavih tudi zelo umazani, jih očistimo kot ovratnik.
Ko smo to končale, pregledamo pri dobri luči vso obleko. Mastne madeže očistimo bencinom. To delamo tako, da z majhno krpici madež dobro natopimo z bencinom, potem pa drgnemo z mehko, suho krpo.
Da potem vso obleko nekako osvežimo, bomo dobro skrtačile s krtačo namočeno v vodi, ki smo ji dodale malo salmiaka.
Če obleka še vedno ni povsod čista, na primer na kolenih, na komolcih itd., bomo tam bolj močno pokrtačile z zelo mokro krtačo obrisale s suho krpo. Pri tem krtačenju pa moramo paziti, da preveč ne namočimo sprednjo zgornjo stran suknjiča, ker bi se lahko pri tem material, ki je med blagom in podlogo, nagubal in suknjič bi izgubil lepo obliko. Obenem pa moramo paziti, da je vsa obleka vlažna, sicer bi na nekaterih mestih lahko ostali temni robovi.
Ko smo to končale, obesimo suknjič na obešalnik, hlače pa položimo lepo zložene čez sto-lovo naslonjalo. Ko se je obleka tako osušila, pride še zadnja faza našega dela. Obleko zlikamo preko mokre krpe. Krpo namočimo v vodi ki smo ji dodali kisa ali malo salmiaka. Po likanju pustimo obleko zopet, da se osuši, kot smo opisali že zgoraj, potem pa jo spravimo v omaro in naše delo je končano.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Kako odpravimo kurja očesa
Poleti nas kurja očesa motijo. Zelo grdo je, če iz sandal mole prsti, polni kurjih očes, če pa nosimo zaprte čevlje, nas motijo, ker noge v vročini zatečajo.
Kurja očesa nastanejo zaradi trajnega pritiska čevljev na kožo. Bolečine, ki nam jih povzročajo kurja očesa, so dovolj tehten razlog, da jih bomo skušali odstraniti.
Že pri otrocih bi morali paziti, da bi nosili dovolj prostorne čevlje. Tudi odrasli naj nosijo udobne čevlje. Zadostuje, da nosimo neprimerne čevlje le nekaj tednov, pa imamo kopico teh neprijetnih tvorb.
Kurje oko lahko odpravimo na dva načina. Odstranjujemo plast za plastjo, nato pa izrežemo korenino v sredini kurjega očesa. Pri tem moramo paziti, da se ne okužimo. Prizadeto mesto moramo pred postopkom očistiti z alkoholom, nožek in škarje pa prekuhati. Po končanem delu ranice spet očistimo z krpico namočeno v alkohol, nakar prizadeto mesto pokrijemo s sterilno gazo in obližem ali majhnim povojem. Obvezo nosimo nekaj dni, ker s tem preprečimo ponovno rast kurjega očesa.
Pri odstranjevanju kurjega očesa z obližem moramo biti potrpežljivejši, ker lahko postopek traja 8 — do 10 dni. Nevarnost infekcije je pri tem manjša, odstranitev kurjega očesa pa zanesljivejša. V lekarni kupite obliž. Odrežite ga tako, da bo obliž vsaj trikrat večji kot kurje oko. V sredi obliža skrbno izrežite okroglo odprtino, ki nikakor ne sme biti večja kot kurje oko, da ne poškodujete še zdrave kože. Obliž tesno pritrdite na zdravo kožo, zlasti na notranji strani. Cez obliž damo klobučevinasto ploščico, kakršne lahko kupimo v drogerijah ali košček debelejšega gumija, ki mora imeti isto obliko kot obliž. Nato drobno sesekljamo rdečo čebulo. Na tri dele nastrgane ali sesekljane če-
bule damo en del salicilne kisline in dobro pre mešamo. Zmes damo na kurje oko. Cez vso površino nato prelepimo še en obliž, da se zmes tesneje pritrdi na kurje oko, in pustimo nekaj ur. Nato obliž odstranimo, noge operemo s toplo vodo in milom, nakar prizadeto mesto obvežemo. To ponavljamo nekaj dni dokler kurje oko samo ne odpade. Na to mesto, kjer je bilo kurje oko, zaščitimo s povojem kot v prvem primeru.
Lan kot zdravilna rastlina
Lan je prastara kulturna rastlina, ki so jo poznali že Babilonci. Pri nas je udomačena že od najstarejših časov. V zdravilne namene rabimo predvsem laneno seme, v katerem je mnogo sluzi, še več pa olja. Laneno olje je zaradi svojih sestavnih delov važno zdravilno sredstvo. Olje deluje kot čistilo, ker mehča, obenem pa draži in krepi črevesno mišičje. Priporočajo ga tudi pri krčih v želodcu kakor tudi za kuro z oljem pri žolčnih obolenjih. Laneno seme se uporablja zunanje v obliki kašastih obkladkov, ki zelo dolgo obdrže toplote. Takšne obkladke uporabljamo s pridom tam, kjer je potrebno dovajanje toplote, torej pri krčih v črevesju, menstruacijskih težavah ter pri zastoju v jetrih. Posebno pa moramo poudariti važnost lanenega olja, ki velja v najnovejšem času tudi kot zdravilo za različne kožne bolezni, ker vsebuje izredno veliko tako imenovanega vitamina F, katerega pomanjkanje povzroča razne kožne okvare.
izdelanem natančnem „urniku“, po katerem dojenčki najbolj jokajo med sedmo in enajsto zvečer, jokajo — vsaj tako trdijo statistiki — največ v prvem mesecu življenja. Nato nastopi neke vrste odmor, ki traja štiri mesece, za njim pa jok narašča do približno enega leta starosti.
V pomoč nedonošenčkom
Kdaj dojenčki najbolj jokajo
Univerza v Berkeleyu (Kalifornija) je izdala preglednico, po kateri lahko ugotovimo, v katerem dnevnem času otroci največ jokajo. Po
Asvrijske bolnišnice bodo sedaj dobile posebne klimatične naprave, ki omogočajo obdržati pri življenju zelo slabotne novorojenčke in nedonošenčke. Na sliki vidimo tako napravo, ki jo že ima bolnišnica v Steyru, v njej pa šestmesečnega otroka, ki ga brez te naprave skoraj ne bi mogli obdržati pri življenju. V teh napravah vlada vedno pravilna toplota in vlažnost, kakršno tak novorojenček potrebuje za uspešen razvoj. Brez da bi imel dostopa zunanji zrak ga tu lahko hranijo, umivajo in previjajo in je tako zagotovljena skoraj popolna sterilnost. (AND)
-PRAVNE ZADEVE-
■- V PRIMERIH —	■
Nekaj' o pravilnem testamentu
K advokatu pride draga žena starejšega posestnika in pokaže advokatu napisano zadnjo voljo moža, ki jo je ona po naročilu moža napisala, mož jo je pa pred pričo prebral, potrdil in podpisal. Na listu stoji prav kratko, da dobi žena po njegovi smrti eno tretjino celega posestva, dva mladoletna otroka pa skupaj ostale dve tretjini. Kakor pripoveduje žena, je mož pred pričo še dostavil, da gospodari žena, dokler ne bo najstarejši sin 21. leto dopolnil in končal dobro gospodarsko šolo — potem pa naj gospodari on. Posestvo mora ostati celo in ko bo drugi sin polnoleten, mu naj starejši v letnih obrokih v 5 letih izplača delež po zakonu.
„Ali bo to držalo“, vpraša žena advokata.
„Ne bo“, odvrne advokat, „testament je jako pomanjkljiv in ima več napak. Neveljavna je ta zadnja volja že zaradi tega, ker je ni podpisal in potrdil kot svojo zadnjo voljo pred tremi pričami, od katerih morata vsaj dva biti istočasno navzoča; vsi trije pa se morajo podpisati s posebnim pristavkom „kot priča zadnje volje“. Priča, ki na podlagi zadnje volje kaj dobi ali deduje, ni zadostna priča, tudi če je mlajši od 18 let in če ne razume jezika zapustnika/*
„Zdaj pa poglejmo vsebino**, nadaljuje odvetnik. „Potrebno je, da se v zadnji volji imenuje dedič, ki dobi en del celotne zapuščine kot dedič. Na primer: Za dediča postavim svojo ženo, ki ji pripada po moji smrti ena tretjina mojega premoženja s posestvom vred. S tako imenovanim dedičem, ki ste v tem slučaju vi, se vrši potem pred sodnijo zapuščinska obravnava, h kateri pokliče sodnija vse zakonite dediče, torej v vašem slučaju tudi posebej imenovanega varuha otrok.**
Moj mož pa še hoče, da pripada po moji smrti tudi moja tretjina najinim otrokom. Menda se boji, da bi se ne možila še enkrat, pa se ne bom, imam moža in otroke preveč rada!** No, vidite**, pravi advokat, „tudi to se mora v zadnjo voljo zapisati pravilno. V vašem slučaju bi se moralo zapisati v zadnji volji takole jasno in določno: — Ce umre žena po moji smrti, mora svoj delež, torej eno tretjino te zapuščine prepustiti najinim otrokom, tako da žena nima pravice razpolagati za slučaj njene smrti drugače, kakor na korist najinih otrok. Tako bi morali zapisati. Sedaj pa še nekaj**, nadaljuje advokat, ,,menda ste vi druga žena, kaj ne, in ali je vaš mož s prvo ženo tudi imel otroke?"
Da**, pravi žena, „enega sina, ki še živi, pa ne vem, kje se okoli klati.**
„Vidite*‘, pravi advokat, „to bi bila nova pomanjkljivost zadnje volje, ki jo imate napisano. Ta sin tudi deduje po vašem možu!** „Menda pa ne“, pripoveduje žena, „-saj je moj mož prvo ženo, ki ga je zapustila, popolnoma izplačal in tudi za sina, kar je zahtevala; pa ne bo sedaj še enkrat vlekel. Veste kaj. Moj mož se je enkrat v gozdu težko ponesrečil, obležal je pod kolesom, ko so se konji splašili. Ta sin, ta nepridiprav, pride mimo, moža še oz-mirja prav se ti zgodi, ti nisi več moj oče. Moj mož bi bil tam umrl, če bi ne bil neki znanec slišal vpitje in moža rešil gotove smrti!**
»To je mogoče važno**, povzame advokat, ,na to se lahko sklicujete, če bi se ta sin ke-daj oglasil, to se lahko vzame za hudodelstvo, če pa to ne, je pa ta sin očeta v skrajni sili nesramno zapustil. Takega otroka pa oče brez vsega lahko izključi iz dedovanja. Samo glejte, da bo vaš mož to mogoče pustil zapisati pred sodnijo in pa pričevanje soseda, da se bodete lahko na to sklicevali. Ce imate pa še kako vprašanje, pa drugič pridite.**
Za 22. julij — Dan vstaje slovenskega naroda:
DVE PARTIZANSKI REPORTAŽI
Dušan Moravec:
BelokraJIna
Nad Semičem so se razmaknili hribi in široka Bela Krajina je ležala pred nami. Svedoba v tesni dolini je že ugašala. Bela Krajina pa je vsa v soncu. V daljavi kaže ostra, srebrna črta Kolpe, da so tam zadnje vasi s slovensko govorico; hrvatske brigade tam preko pa so dokazale že mnogokrat, da naši skupni borbi ni ovira ne jezikovna meja, ne prirodna. Tako je bilo tudi v tem poletju, ko je šlo za ohranitev našega osvobojenega ozemlja, za rešitev Bele Krajine. Hrvatske brigade onstran Kolpe niso vprašale, kateri breg bodo branile. In tako se je zgodilo, da bo ostala prav rešitev Bele Krajine s skupnim naporom naših brigad eden velikih dokumentov bratstva, ne tistega papirnatega, ki sta ga nekdaj opevala pero in črnilo. Našemu novemu bratstvu je črtala puška in kri novo podobo.
Bele zidanice mežikajo iz zelenja, vabijo in pozdravljajo našo brigado, ki se spušča po klancu. Fantom se zdi, da gredo domov, smeh imajo v očeh in njihova pesem je prešerna. Trdi koraki zvene odločno in veselo, utrujenosti ni več.
Kaj nam je bila Bela Krajina v vseh tistih letih, preden nas je zajela nova vojna? Vedeli smo, da je nekje v kotu naše zemlje revna deželica, kulturno zaostala in menda tudi gospodarsko pasivna. Poznali smo le dolge vrste „belih žena", ki so nosile visoko naložene košare jajc na ljubljanski trg, spomnili smo se je na jesen, ko je pritekla v Ljubljano nova belokranjska črnina. Prav redko nas je zanesla pot tja dol. V Črnomlju so videli državni uradniki kazensko postojanko_Danes pa pravimo Be-
li Krajini „obljubena dežela partizanov", danes
je tam središče našega osvobojenega ozemlja, tam se snuje naša narodna oblast, tam se ureja našo novo gospodarstvo, naše narodno gledališče je tam. Ko pa bo vojna končana, bomo prenesli vse to v Ljubljano. Bela Krajina bo spet pozabljena dežela v kotu pod Gorjanci! .. Ne! Dve stvari sta, ki zahtevata od nas, da bomo mislili nanjo in delali zanjo tudi potem: hvaležnost, saj nam je dala dom v najtežji uri in dolžnost, da uredimo svoj svet tako, da ne bo nikjer zanemarjenih in pozabljenih kotov.
Brigada se ureja pred Črnomljem, korak je prožnejši. Vse čete se zavedajo nujne zahteve po resnimi, ostri, do kraja izvedeni vojaški dis-
France Kosmač:
Lipoglav
Dolga kolona se izgublja v večerne megle, iz katerih neprestano rosi. Na spolzkih poteh podrsava. Ponekod sega blato do kolen. Kolona se neslišno spusti preko ceste. V dolini leno mežika nekaj luči v temo. Železnica.
Patrole se vrnejo: nič posebnega. Štab še enkrat pregleda načrt. Pred hišami se čete urejajo in drobne lučke v rokah komandirjev švigajo sem in tja.
»Marjan, je minerska četa pripravljena?" Marijan je mlad dečko, a že star borec. Niti šestnajst let še nima, pa je že oficir, čin zastav-nika ima, komandir čete je in najboljši miner. Majhne postave je, živih oči, šibak glas ima, a pri tovariših ima ugled in uživa spoštovanje.
Čete krenejo, vsaka v svojo smer. Po blatni poti navzdol, pa malo čez travnike in že so pri železnici. Vodič, korajžen dečko, neopazno pripelje četo in minerje v bližino predora.
Klic. — „Halt!“ preseka tišino. Poročnik Viktor pa že pošlje rafal. Javkajoči glasovi iz
ciplini, ki se postavlja na ostrino še posebej danes, ko smo zrasli iz nekdanjih raztresenih, pogosto le rahlo povezanih partizanskih enot v pravo narodno vojsko. Vojaški pozdrav, urejenost čet in bataljonov na premik in v borbi, točnost in strumnost pri jutranjih in večernih zborih, pri razvijanju zastave, hitrost pri znakih za alarm in kar je še takih malenkosti, ki niso malenkosti — vse to spada k nujnim in prevaž-nim zahtevam, ki nam jih nalaga novi ustroj naše vojske in velike naloge bližnje prihodnosti. To naši borci vedo. Njihov korak je odločen in prožen, povsod se trgajo napevi naših pesmi.
tunela povedo, da je stražar ranjen. Hip nato ga razorožijo in kmalu je v rokah še drugi, ki se je stiskal v luknji.
»Zdaj pa brž!" ukazuje Marjan. Od postojanke se začujejo streli. Tudi tam so se že spoprijeli. Eksploziv je bil kmalu pripravljen in napolnili so vdolbine do vrha. Marjan je še po-j slednjič vse vestno pregledal in potem se je raz-j legel po tunelu njegov glas: „V zaklone!" Ko-j maj so bili zunaj in se stiskali v jarku, se je dvignil iz predora visok ognjen gejzir. Potem fe padlo daleč naokoli kot bi kdo stresal fižol iz peharja.
Marjan in Viktor sta takoj zopet v tunelu. Dve vdolbini nista eksplodirali. Vrvica se je pretrgala. Še enkrat!...
Dim se počasi razkadi. V strupu tmiela se pokaže nebo in prva jutranja svetloba obsije ruševine. Obrazi minerjev so zakajeni kot obrazi dimnikarjev.
Čez čas so prinesli švabski časopisi glas, da dobi bogato nagrado, kdor javi ime minerja, ki je porušil predor pri Lipoglavu. Marjan je vestno prečita! oglas in se zadovoljno nasmehnil.
Lev Tolstoj:
Modri sodnik
Alžirski emir Banakas se je hotel osebno prepričati, ali je res, kar ljudje govore: da živi v nekem mestu njegove države zelo sposoben sodnik, ki se v svojih razsodbah še nikoli ni zmotil, tako da se noben zločinec ni mogel pohvaliti, da bi ga kdajkoli potegnil za nos.
Ob vhodu v mestu je pristopil k emiru razcapan mož in ga poprosil miloščine.
Banakas mu je dal nekaj drobiža. V trenutku, ko je hotel nadaljevati pot, pa ga je razcapanec potegni! za plašč.
»Kaj hočeš?" ga je vprašal emir. »Mar ti nisem dal miloščine?"
„Da“, je odgovoril berač, »torej storil mi boš še eno uslugo. Dvignil me boš na konja in me ponesel do mestnega trga, ker se bojim, da bi me pohodili velblodi in konji, če bi hodil peš."
Banakas ga je posadil na konja za seboj in prijahal z njim do mestnega trga.
Tam je konja ustavil, toda berač ga ni hotel razjahati.
»•Zakaj ne razjahaš konja?" ga je vprašal emir. »Na cilju sva.“
»Čemu bi razjahal?" je odgovoril berač. »Konj je moj. Če mi ga ne daš zlepa, pojdeva pred sodnika."
Zbralo se je mnogo ljudi in napeto so poslušali njuno prerekanje.
Banakas in berač sta se napotila k sodniku. Na sodišču je bilo mnogo ljudi. Sodnik je klical po vrsti vse, ki jim je sodil.
Preden je prišel na vrsto emir, je sodnik poklical nekega učenjaka in nekega kmeta.
Ta dva sta se prepirala zaradi ženske: kmet je trdil, da je ženska njegova žena, učenjak pa je zatrjeval, da je njegova. Ko je oba zaslišal, je sodnik rekel: »Pustita žensko tu in pridita jutri."
Ko sta odšla, sta vstopila mesar in trgovec, ki je prodajal olje. Mesar je bil okrvavljen, trgovec pa je imel na sebi več oljnih madežev.
Mesar je držal v roki šop bankovcev, trgovec pa ga je držal za roko.
»Od tegale moža sem kupil malo olja", je pripovedoval mesar, »iz žepa sem potegnil denarnico, da bi mu ga plačal. Tedaj pa me je prijel za roko, da bi mi denar iztrgal. Zlato sva Prišla k tebi, jaz z denarnico v roki, on pa držeč me za roko."
»Ne. Denar je moj. Ta mož je lopov, ki me je hotel okrasti", je dejal trgovec z oljem. Mesar je prišel kupit olje, pa me je prosil, naj mu zamenjam cekin za bankovec. Potegnil sem
denar iz žepa in ga položil na mizo. Tedaj pa ga je pograbil in hotel zbežati, toda ujel sem ga in privlekel za roko predte."
Sodnik je po kratkem razmišljanju rekel:
»Pustita denar tu in pridita jutri."
Ko sta prišla na vrsto emir in berač, je Banakas pojasnil sodniku, kaj se je zgodilo. Sodnik ga je poslušal, nazadnje pa je vprašal še berača, kako je bilo.
»Vse kar je rekel ta človek, je laž", je rekel berač.
»Jaz sem jahal konja na poti v mesto, tale pa me je prosil, naj ga posadim za seboj na konja in privedem do trga. Posadil sem ga za seboj na konja in privedel do trga, tam pa ni hotel razjahati, češ da je konj njegov. On ne govori resnice."
Sodnik je po kratkem razmišljanju rekel:
»Pustita konja tu in pridita jutri."
Drugi dan se je zbralo na sodišču mnogo ljudi, da bi slišali razsodbo slovečega sodnika. Učenjak in kmet sta prišla prva.
»Dobro, žena je tvoja", je rekel sodnik učenjaku. »Kmet pa je dobil 50 udarcev po zadnjici."
Potlej je sodnik poklical msearja, rekoč: »Denar je tvoj." Obrnjen k trgovou z oljem pa je pripomnil: »Tudi tale jih dobi 50 po zadnjici."
Potem sta prišla na vrsto emir in berač.
»Ali bi lahko spoznal svojega konja med dvajsetimi drugimi konjiP" je vprašal sodnik eroira.
»Seveda bi lahko spoznal."
»A ti?"
»Tudi jaz", je odgovoril berač.
»Pojdi z monoj", je rekel sodnik emiru.
In odšla sta v stajo.
Emir je med dvajsetimi drugimi konji takoj spoznal svojega. Potem je sodnik poklical v stajo berača in mu rekel, naj mu pokaže svojega konja. Berač je konja spoznal in ga pokazal s prstom.
Potem so se vrnili in sodnik je rekel emiru:
»Konj je tvoj, vzemi ga, berač pe Jih dobi 50 po zadnjici."
Po tej razsodbi se je sodnik pripravil, da bi odšel domov. Emir je stopil za njim.
»Kaj hočeš", ga je vprašal sodnik, »mar z mojo razsodbo nisi zadovoljen?"
»Kako da ne, zelo sem zadovoljen! Rad bi samo, da mi poveš, kako si zvedel, da je bila žena učenjakova, ne pa kmetova, da je bil de-nai mesarjev, ne pa trgovca, ki prodaja olje, in da je konj moj, ne pa beračev?"
»Čuj, kako sem prišel do resnice o učenjakovi ženi. Zjutraj sem jo poklical in ji rekel: »Nalij mi malo črnila v moj črnilnik."
Vzela je črnilnik, ga dobro osnažila in napolnila s črnilom. To dokazuje, da je bila takšnega dela že vajena. Ko bi bila kmetova žena, ne bi vedela, kako je treba črnilnik napolniti. Iz tega sem sklepal, da ima učenjak prav.
Glede mesarjevega denarja pa sem odkril resnico takole. Denar sem položil v posodo z vodo in zjutraj sem pogledal, ali je na vodi kaj olja. Da je bil denar trgovca z oljem, bi ga bil le-ta zamazal, ko bi ga držal v rokah, umazanih od olja.
Kar se tiče tvojega konja, pa je bila zadeva težavnejša. Berač je konja med dvajsetimi drugimi takoj spoznal, kakor si ga spoznal tudi ti. Oba pa som pogledal, da bi videl, ali bo konj koga spoznal. Ko si se mu približal ti, je konj obrnil glavo proti tebi, ko pa se mu je približal berač, je dvignil nogo. Tako sem zvedel, da je konj tvoj."
Potem je rekel emir sodniku: »Jaz nisem trgovec, marveč emir Banakas. Prišel sem sem, da bi se prepričal, ali je res, kar sem o tebi slišal. 'Zdaj vidim, da si moder in sposoben sodnik."
Našim Anicam
ki bodo v kratkem — 26. julija — praznovale svoj imendan, bomo napravili veselje z lepo slovensko knjigo. V knjigami
„NAŠA KNIJGA“
v Celovcu, Gasometergasse 10 (vhod Wulfengasse)
je na razpolago bogata izbira. Priporočamo naslednje knjige:
Lojz Kraigher: Novele polplatno, 209 strani . . . šil. 15.— Janko Kersnik: Izbrane povesti (novele iz kmečkega življenja), polplatno, 380
strani ................šil. 17.50
Oton Zupančič: Sto p e s mi polplatno, 205 strani . . . šil. 25.— Josip JurčiŽ: Deseti brat (znana slovenska povest), polplatno, 372 strani .... šil. 29.50 Poslužiie se naročilnice v današnji številki »Slovenskega vestnika"!
JONAS LIE:
lena in orlica
Nekega dne se je orlica vračala s svojega jutranjega lova. Letela nad skalnatimi puščavami k svojemu mladiču z malim, komaj rojenim severnim jelenom v krempljih.
Ko se je spustila skoro do gnezda, je hipoma divje udarila s perutnicami in rezek, pretresljiv krik je odjeknil in se počasi izgubljal v medlih odmevih po skalnatih kotlinah pečevja.
Močne rogovile vej, še do danes orlova postelj, so visele zdaj razmetane čez skalnati na-pušč strme stene in so bile pomešane z dolgimi štrenami mahu, ki je bil ves krvav in poln perja.
Gnezdo je bilo izropano in razdejano, mladi orlič pa, ki se je pripravljal že na prve polete in si dnevno meril moč kljuna in krempljev na čedalje obilnejših kosih plena, je izginil.
Zdaj se je mati orlica pognala navzgor, više, vedno više, dokler ni končno odmev njenega krika čisto zamrl v neskončni samoti planin.
Orlica je krožila in prežala navzdol. Nenadoma je nad glavama dveh lovcev, ki sta prihajala iz temine gozda, nekaj zaprhutalo in švignilo mimo.
Eden od lovcev je nosil na hrbtu v košu iz vrhovih šib ujetega mladega orliča.
Medtem ko sta se oba moža spuščala počasi po strmini navzdol proti veliki pristavi, ju je orlica iz velike višine nezaupno sledila.
Skozi špranje v oblakih je s svojimi bistrimi očmi dobro videla, kako se je zbralo ob prihodu lovcev k pristavi okrog košare mlado in staro.
Ves dan je krožila orlica v višini in šele ko se je zmračilo, se je spustila nekoliko niže, do dima, ki se je rahlo vil iznad hiše. V gluhi temini noči pa je kdaj pa kdaj odjeknil nad streho, čuden, grozoten krik.
Zgodaj zjutraj, komaj je dahnila zarja Čez nebo pivi svit, se je spet dvignila orlica v višave in od tam z ostrim pogledom motrila pristavo.
Gledala je, kako starejši sinovi pred vežnimi j vrati s sekirami cepijo drva in žagajo polena,
I medtem ko jih otroci stoje opazujejo.
Nekoliko kasneje so prinesli otroci na dvorišče kletko in skozi rešetko je mati orlica razločno videla, kako se je njen mladič zaganjal v železje in kljuval žice, da bi se rešil.
Kar na lepem so pustili potem kletko čisto samo in dolgo se ni nihče več prikazal.
V toplem poznem jutru je lezlo sonce počasi j više in više.
j Orlica je krožila in se morala še vedno med ■ oblaki in opazovala vsak najmanjši gibljaj mla-j diča, ki je obračal svoj zakrivljen kljun navzgor in vrešČe stiskal rešetko s kremplji.
Ko se je bližal večer, so začeli otroci prihajati in odhajati od vežnih vrat do kletke in nazaj, potem pa so se jeli veselo poditi po dvorišču.
Tudi nekaj odraslih je tedaj stopilo iz hiše po opravkih.
Bilo je prijetno toplo, brez najmanjše sapice, in mlada lovčeva žena je položila svoje dete poleg pralnice na tla, sama pa je v koritu iz-plakovala perilo.
Na strehi žitnice je postopalo nekaj srak, ki so imele svoje gnezdo na vrbi ob hiši, na dvorišču pa so skakljali vrabci ter stikali za zrnjem.
Nenadoma je švignila po zraku temna senca in v tišini je zabrnelo čudno višanje in močno plahutanje perutnic.
Ko se je žena v naglici osula, se je dvignil izpred pralnice mogočen orel.
Vsa prevzeta od strahu in držeč še vedno mokro perilo v rokah, je naglo šinila pokonci.
Roparica je odnesla v krempljih otroka.
Nekaj trenutkov je strmela žena za njo in z grozo gledala, kako se praznina med zemljo in njenim sinčkom čedalje bolj širi.
Divji, blazen obup jo je tedaj navdahnil.
Planila je h kletki, pograbila je nje orliča, dvignila ga z obema rokama proti nebu in pri tem tarnala in vpila, ne meneč se za to, da jo je ta čas orlič s svojim ostrim kljunom besno sekal po temenu in čelu.
Orlica je za hip obstala in žena je vsakikrat, ko je ptica zamahnila s perutnicami, da bi se vzdržala v zraku, z grozo v očeh videla, kakor binglja pod orlom njen otrok v povojih ko droben črvič med nebom in zemljo.
Naenkrat se ji je zdelo, da orlica pada. Zadržuje dih je strmela za ptioo, ki se je narahlo spuščala z otrokom na trato.
Tedaj je spustila orliča in ko blažita je opotekaje se stekla k svojemu otroku.
Dvoje materinih src se je v bridkosti sporazumelo.
Ko je pa orlica izpustila svoj ples in se dvignila v zrak, je iz hiše odjeknil smrtonosni strel.
Ptica je v zraku omahnila in s široko razpeti-| mi perutnicami mrtva strmoglavila na oralnicO. j Mladi orlič pa je zletel v svobodo. S kratkimi, hitrimi mahljaji perutnic se je dvignil nad gozd I m se za vedno izgubil v daljavi.
Kako se živali same zdravijo
Štirinožni ali krilati prebivalci naših gozdov, polj in močvirij so pogosto izpostavljeni nevarnostim od orožja. Med živalmi ni kirurgov ali pa zdravnikov, vsaka se zdravi sama, kakor ve in zna in narava sama celi rano.
Evo nekaj primerov, ki .ažejo, kaj vse premorejo živali same. Začeli bomo z gorilo in šimpanzom. V afriškem pragozdu okrog jezera Kive je lovec težko ranil v trebuh gorilo. Opica ni onemogla na mestu, šele tretji dan so jo našli in na rani je imela povoj iz suhega listja, ki je ustavil krvavenje.
Nekdo bi rekel, saj to ni nič čudnega, saj je gorila skoraj človek in je najbolj razvita žival. Vendar poznamo podobne pojave tudi v ptičjem svetu. Za kljunača pravijo Francozi, da je poosebljena neumnost; in če bi radi nekomu rekli, da je zelo zabit, tedaj pravijo, da je „ne-umen kot kljunač". Toda neki francoski lovec je nekega dne ubil kljunača. Nemalo se je začudil, ko je na njegovi nogi odkril lepo ovit zavoj iz ilovice in trave. Ko je zavoj snel, je videl, da je svinčenka prebila ptici nogo.
Že nekajkrat so lovci na afriške slone našli v plečih pa v bedru ubitega slona košček, ki je molel za kake tri do štiri centimetre iz kože. Ko so pozorneje pogledali, so videli, da je bil trs vsajen v rano, da bi tako pospešil odvajanje gnoja, ki se je zbiral v rani. Toda sloni niso samo dobri ranocelniki, ampak so tudi dobri bolničarju Mnogi lovci so opazili sledeče: slon je težko ranjen in ne more teči v korak s tropom zdravih slonov. Tedaj dva najkrepkejša in največja slona stopita ob stran ranjenega ter ga podpirata in vodita kot bolničarja.
Mnogi lovci vedo, kako spretno si ranjena lisica, dehur, kuna, podlasica in vidra z zobmi odgriznejo šapo, ki so jo dobile v past. Živali odgriznejo šapo pod mestom, ki je stisnjeno med železje, tako da se izognejo bolečini in večji izgubi krvi. Ko je tak konček šape odgriznjen, železo stiska samo košček kože in žival se lahko z manjšim sunkom osvobodi.
Vse lovske Živah so kos takim kirurškim operacijam. Tako je neki lovec nedaleč od Pariza ustrelil nekega zajca, ki je imel samo tri noge, a je prav tako hitro tekel kot drugi dolgouhci. Od sprednje leve noge mu je ostal le lepo za-
rasel štrcelj: na preseku kosti so se lepo odražali njegovi zobje. Očividno je bilo, da je živa-lica z zobmi poravnala prelom.
V gozdovih in na livadah je vse polno strupenih zeli. Toda ni se še zgodilo, da bi se kaka žival zastrupila. 'Znano je, da pes vzame zel za ..bruhanje". Če bi se rada osvežila ali pa dobila nekaj vitaminov, tako pes kot mačka rada smu-
kata travo in zelene bilke rži, pšenice in ovsa. Če ga „zvija v želodcu", bo pes žvečil in po-j goltnil zobačo in čez nekaj trenutkov mu od-leže.
Imenujte vse to s kakršnim koli imenom ali je to nagon ali razum. Eno je sigurno: priroda je dala živali sposobnost, ki je človek običajno v takih prilikah nima.
Potovanje nekdaj in danes
Potujejo ljudje že od nekdaj radi. Veselja do [ potovanja, ki se večkrat izprevrže v strast, si i niti psihologi še ne znajo razlagati. Prav temu veselju ali strasti je treba pripisati vsa velika j odkritja, ki so spremenila lice zemlje. Nemir, \ la se zdaj pa zdaj oglasi človeku v krvi, je v sta- j rih časih napotil cele narode, da so se selili, in ; ta nemir še zdaj živi v slehernemu človeku.
Človek naših dni si težko misli, kakšne težave so morali ljudje premagovati, ko so potovali. Sedanja prometna sredstva so v najboljšem primeru stara komaj sto let. Kako pa so ljudje potovali prej? Najudobnejši način potovanja so poznali stari Kitajci. Potovali so na nosilnicah, i Na gugajočih in večkrat menjajočih se ramenih so prepotovali zelo daleč. Nosilnic na Kitajskem ni manjkalo in če se je mogotcem kam nudilo, so hitro imeli pri rokah reveže, da so jih na ramah nosili.
Več sto let so imeli ljudje za potovanje na razpolago samo tri možnosti: bodi peš, bodi na konju ali pa z vozom. Največkrat so seveda potovali peš. Vsak način potovanja pa je bil združen z nevšečnostmi. Cest malone sploh ni bilo, vsaj ne v našem pomenu besede. Isto velja za mostove čez reke. Kogar ni bilo strah, je prenočeval kar na prostem, saj so bile krčme in vasi daleč narazen. Poštne kočije so pomenile velik napredek in dolgo so bile edino vozilo, s katerim so ljudje potovali iz kraja v kraj. Seveda so si pa takšno potovanje privoščili le bogati ljudje.
Veselje do potovanja je sicer staro, toda največkrat so ljudje potovali po trgovskih opravkih, ne za razvedrilo. Potovati pa je bilo nevarno in marsikaterega trgovca je vzela noč. Prva potovanja za razvedrilo so si privoščili knezi evropskih dvorov. V 16. in 17. stoletju so potovali samo s kočijami ali pa na konjih. Reveži so morali v tistih časih ostati doma. Mnogi vse življenje niso prišli do bližnjega kraja, kaj šele
v tujo deželo. Ko je Galignani v začetku 19. stoletja v Parizu organiziral „družabno potovanje okoli sveta", je vzbudil ta poskus splošno zanimanje. Potem pa so začeli prometna sredstva izpopolnjevati. Prišle so železnice in modeme ceste, za njim pa avto in letalo. Potovanje je postalo užitek. Zdaj ljudje potujejo razen po opravkih tudi za razvedrilo, da spoznavajo svet in ljudi. Toda še mnogo bolj, kakor v starih časih, je potovanje zdaj predvsem vprašanje denarja in ne več podjetnosti.
Razvila se je cela industrija, ki se ukvarja J s postrežbo m preskrbo potujočih ljudi. Povsod so pripravljeni hoteli in krčme. Po želji in
PIVOVAHNA
SCHLEPPE
od leta 1607
CELOVEC — PODGORA Klagenfurt — Unterbergen
zmogljivosti žepa lahko človek potuje z luksuznim vlakom, ali s potniškim letalom, da mu i z daljavo in časom sploh ni več treba računati, j -Za pot, ki so jo ljudje v starih časih prepotovali v tednih ali mesecih, potrebuje človek samo nekaj ur. Naravnih lepot ni več treba iskati. Zdaj takorekoč same pridejo k človeku. V začetku našega stoletja je potovalo 88 ®/# vseh ljudi po opravkih, zdaj pa jih skoraj že polovica j potuje za zabavo. In v tam ko je bilo potovanje i še pred dobrimi 20 leti stvar posameznikov, prevladujejo zdaj že skupinska potovanja.
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
6.20	Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes?
—	8.30 Pozdrav zate — 9.05 Zelje poslušalcev — I 10.15 in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 17.10 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno ob: 7 00, 8.00, 12.30, 17.00. 20.00 in 22.00.
Sobota, 18. julij
8.45 Za našega malega poslušalca — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 15.30 Studenec domotožja
—	16.15 Filmski magazin — 17.45 „Kdor išče, ta najde" — 18.00 Pogled v svet — 20.20 Veseli glasbeni vikend.
Nedelja, 19. julij
7.20	Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done . .
—	8.20 Lepe stare popotniške pesmi —- 10.00 Maša — 11.15 Lepe melodije — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 17.45 Poročite rdečelaske —
20.20	„Koncert“ (veseloigra).
Ponedeljek, 20. julij
8.30	Pozdrav zate — 14.30 Slov. poročila in objave. Teden in mi. Mojstri besede — 15.00 Ob robu
svetovne zgodovine — 19.15 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Konjačev Janee.
Torek,21. julij
14.30	Slov. poročila in objave. Zdravniški vedež
—	15.00 Balade in romance — 15.30 Za ženo in družino — 18.00 Pestri mozaik — 18.30 Solistična glasba igra Marijan Lipovšek.
Sreda, 22. julij
10.15 Male dragocenosti — 10.45 Iz ženskega sveta — 14.30 Slov. poročila in objave. Za ženo in dom — 15.45 Za prijatelja šaha — 19.15 Paleta melodij — 21.00 Radijski oder: „Gospod z zeleno kravato" in ..Samomorilec".
Četrtek, 23. julij
10.45 Nasveti v življenjskih vprašanjih — 14.30 Po poročilih pojejo koroški zbori — 15.00 Iz novih knjig — 18.30 Semenj (narodopisno zvočna slika) — 17.55 Od kod izvirajo naše „kvarte“ in šahovske figure.
Petek, 24. julij
8.30	Pozdrav zate — 11.00 Glasba za vsakogar
—	16.00 Sodobni avstrijski komponisti — 16.30 Vsi otroci poslušajo — 17.55 Potovati je veselje,
če... — 18.30 Radionavodila za vsakega — 18.45 Kmečka oddaja — 20.15 V Vrbi kot gost — 21.00 „Samo mir".
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
5.30	Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 Radijski koledar in pregled tiska.
Poročila dneVno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00,
22.00	— 19.00 Radijski dnevnik.
Sobota, 18. julij
13.10 Križem po svetu v glasbi — 14.00 Hrvat-ska narodna glasba — 18.20 Za pionirje — 18.40 Obisk pri Johannu Straussu — 20.00 Pisan sobotni večer.
Nedelja, 19. julij
6.30	Med glasbo nasveti in zanimivosti iz kmetijstva — 8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko dopoldne — 11.00 Od pravljice do pravljice —
11.30	Plesi raznih narodov — 13.00 Za naše kmetovalce — Mgr. Janez Kromar: Zdravilna zelišča za dom in prodajo — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.10 Lahka glasba — 17.30 Po naši lepi deželi — 18.00 Z veselo pesmijo doma in po svetu
Ponedeljek, 20. julij
13.00	Malo od včeraj in malo od danes — 13.40 Pester spored slovenske narodne in umetne glasbe
—	14.40 Koncert pianista Marijana Lipovška —
18.30	(Meno v svet — 18.40 Zbori „Svofoode~ pojo
Torek,21. julij
,	13.00 Kulturni drobiž — 14.40 Naši pevski an-
sambli pojo narodne pesmi — 18.00 Obisk pri skladatelju Emilu Adamiču — 18.30 Športni tednik — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Simfonični koncert v počastitev Dneva vstaje — 21.00 Ra-j .dijska univerza.
Sreda, 22. julij
13.00	Pozdravi partizanskim borcem in družinam
—	15.10 Melodije iz slovenskih filmov — 16.00 Kulturno delo v NOB — 16.50 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 17.30 Iz dni vstaje našega ljudstva.
Četrtek, 23. julij
13.00	Oddaja za žene 13.10 Nastopajo naši zbori in solisti — 14.00 Od melodije do melodije —
18.30	Iz bojev naših narodov — 18.40 Iz ustvarjanja mladih slovenskih skladateljev — 20.00 Priljubljene domače pesmi.
Petek, 24. julij
13.30	Z narodno pesmijo križem po Sloveniji —
18.20	Zdravstveni nasveti — 20.00 Prijetno zabavo
—	21.00 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.15 Poskočni narodni napevi.
		
Odpošiljatelj:	 (Ima)	Drucksache znamka	
(Točen naslov)	!	30* BiicherzeUel	
Naročilnica		
Pošljite mi, prosim, po povzetju naslednjo knjigo:	»Naša knjiga*	
, tast	CELOVEC -KLAGENFURT	
	Gasometergasse 10	
(podpis)		
RADIO-PROGRAN
Prometne nesreče ne počivajo
Meseca junija se je primerilo na Koroškem spet 413 prometnih nesreč. Pri teh nezgodah je bilo 5 oseb ubitih, 61 težko, 187 lažje in 26 neugotovljene stopnje poškodovanih. V devetih primerih so vozniki pobegnili, ne da bi se zanimali za ponesrečence. Varnostni organi so meseca junija naložili 4812 kazni zaradi prometnih prestopkov.
'Zaradi silnega naraščanja prometa je nujno, da vsakdo skrbno upošteva prometne predpise. Iz prometne statistike v Celovcu je razvidno, da je v gotovih dnevih promet najrazličnejših vozil rekorden. Pri štetju vozil 17. junija 1952 so ugotovili v 14 urah na področju mesta 10.837 osebnih avtomobilov, 8035 tovornih vozil, 3525 motornih koles, 30.928 navadnih koles, 469 ročnih vozil, 805 cestnih železnic. Skupno je torej en dan vozilo po celovških ulicah 55.597 vseh vrst vozil. Pri štetju dne 15. novembra so našteli celo 60.828 vozil.
Znamke opozarjajo na prometne nesreče
Poštna uprava v Zahodni Nemčiji je izdala posebno znamko, ki naj bi prispevala k preprečevanju prometnih nesreč. Znamka stane 20 pfenigov ter je tiskana v več barvah. V levem zgornjem kotu je mednarodni varnostni znak, ki opozarja: „Pozor, splošna nevarnost!", razen tega je na znamki še poseben napis: „Preprečujte prometne nesreče!", ki posebej opozarja na glavni namen znamke. 'Znamka je izšla v nakladi deset milijonov. Znamka torej opozarja na važnost in potrebo pazljivosti pred prometnimi nesrečami.
Morda se ne vesže ...
—. da poljedelstvo v svetu izkorišča pičlih 7 do 10 °/o zemeljske površine. Od te površine je kakih 90 %> zemlje posejane z rastlinami za prehrano, preostali del pa z industrijskimi rastlinami;
... da so letos prvič dosegli mednarodno sodelovanje pri uničevanju kobilic v arabski puščavi. Sedaj je Organizacija Združenih narodov izvolila stalno telo, ki se bavi samo s problemom, kako uničiti kobilice, ki jih je zadnja leta vedno več in so vedno nevarnejše poljedelstvu Bližnjega Vzhoda.
... da je tvomica mleka v prahu v bližini Osijeka prva tovarna te vrste na Balkanu. Ko bo izgotovljena še druga tovarna za predelavo mleka pri Županji v Sremu,, bodo lahko letno pridelali okrog 150.000 kg mleka v prahu.
... da zavzema Kanada prvo mesto med vsemi državami na svetu po količini izdelanih lesenih pragov za železniške proge
... da je dolina reke Ibar (po kateri se imenujejo tudi cigarete) izredno bogata z rudami. Tukaj je mnogo svinca, bakra in cinka, ne manjka srebra in železa, mnogo je tudi premoga, ki so ga kopali že v srednjem veku pred Kosovsko bitko (1389. leta)
... da v daljni prihodnosti mesec ne bo več spremljal zemlje na njeni poti okrog sonca. Zemljina teža ga bo namreč vedno bolj približevala, dokler mesec ne bo razpadel v posamezne kose, ki bodo okrog zemlje ustvarili prstane, kakršne že ima Saturn. Ti prstani bodo močno odbijali sončno svetlobo in zemlja bo takrat odsevala kakor mesec v vsemirje. Ti posamezni deli meseca pa bodo na svojem kroženju okrog zemlje udarjali eden v drugega in padali na površino zemlje v obliki ogromnih kosov. Tako vsaj trdijo učenjaki.
PAGO
Sadni sokovi in pijače iz sadnih sokov zares naravno čiste. Tekoče sadje
Jakob Pagitz
CEL OVE C - K LA GENFURT am VVaagplatz
Za S 250.— mesečno dobite tovarniško novo motorno kolo.
Potuznik, Klagenfurt-Celovec,
St. Ruprechterstrasse 4 Tel. 35-23
Izdafatel), lastnik in založnik lista: Dt. Franc Potek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-und Verlagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, Postschliefifaeh 17.