146
Književnost Geografski vestnik 88-1, 2016
Maj cen. Pot so ka sne je na me no ma za ne ma ri li, saj so neos veščeni obi sko val ci v svo ji pre ti ra ni vne mi
po vsem opu stošili ne ka te ra naj bolj za ni mi va naj dišča fo si lov ob poti. Poh val no je tudi, da na splet nih stra -
neh Geo loškega za vo da Slo ve ni je (http://www.geo-zs.si/in dex.php/com po nent/con tent/ar tic le?id=176)
zbi ra jo po prav ke si cer red kih vse bin skih na pak, ki jih bodo upošte va li ob na sled nji iz da ji in da je ob
kon cu po let ja izšla tudi an gleška raz ličica geo loškega tu ri stičnega vod ni ka z na slo vom 70Geological
WondersofSlovenia.
Geo gra fi in dru gi lju bi te lji na ra vo slov ja, knji ga o se dem de se tih geo loških za ni mi vo sti Slo ve ni je je
že ne kaj me se cev na po li cah knji garn in knjižnic, opi sa ne točke od stru njan ske ga flišnega kli fa do fi -
li toid ne ga skri lav ca na So ti ni pa čaka jo na vaš obisk.
Mau ro Hr va tin
Rok Ci glič, Blaž Ko mac:
The Cen tral-Eu ro pean Ur ban Heat Is land At las
Ljub lja na 2015: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, ISBN 978-961-254-860-5 (elek tron ski vir)
Med šte vil nimi pro jek ti, v ka te re je bil v mi nu lih le tih vpet Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC
SAZU, je bil tudi pro jekt UHI – Raz voj in upo ra ba ub lažit ve nih ter pri la go di tve nih stra te gij in ukrepov
za lajšanje glo bal ne ga vpli va mest nih to plot nih oto kov (Developmentandapplicationofmitigationand
adaptationstrategiesandmeasuresforcounteractingtheglobalUrbanHeatIslandsphenomenon), ki ga
je fi nan ci ra la Evrop ska uni ja (EuropeanRegionalDevelopmentFund). V njem so se uk var ja li s problema -
ti ko mest nih to plot nih oto kov (an gleško urbanheatisland ozi ro ma UHI). Pro jekt UHI, ki je po te kal
med le to ma 2011 in 2014, je bil na me njen raz vo ju ub lažitev in pre prečeva nju tve ganj v po ve za vi s po -
ja vom mest ne ga to plot ne ga oto ka ter pri pra vi us trez nih stra te gij uprav lja nja mest nih skup no sti.
Mest ni to plot ni otok je mi kro kli mat ski po jav mest nih ob močij, ki vključuje po večanje tem pe ra tu -
re v me stih v pri mer ja vi z oko liškimi pri mest ni mi in po dežel ski mi ob močji. Med vzro ki zanj so pred vsem
večja po zi da no sti po vršin, višin ska raz gi ba nost in vr sta po zi da ve, manjši de lež ze le nih po vršin in slabša
pre ve tre no sti ne ka te rih de lov me sta.
V pro jekt vključenih 17 part ner jev iz Av stri je, Ita li je, Češke, Madžar ske, Nem čije, Polj ske in Slove -
ni je (po leg geo graf ske ga inšti tu ta še Mest na občina Ljub lja na) je po skušalo spod bu diti čez mej no raz pra vo
med ob li ko val ci po li tik, lo kal ne upra ve in stro kov nja ki k raz vo ju po li tik ter ukre pov za pre prečeva nje,
pri la ga ja nje in ub lažitev na rav nih in družbe nih tve ganj za ra di po ja va mest ne ga to plot ne ga oto ka. V ok -
vi ru pro jek ta so obrav na va li družbena tve ga nja v po ve za vi z mest nim to plot nim oto kom in po ve za ve
z glo bal ni mi pod neb ni mi spre mem ba mi, vzpo sta vi li stal ne nad na cio nal ne mreže za sprem lja nje po -
ja va in nje gov raz voj ter pri pra vi li pri mer ne stra te gi je za ub lažitev in pri la go di tev na pojav mest ne ga
to plot ne ga oto ka. Iz boljšali pa so tudi se da nje načrto va nje rabe pro sto ra ter raz vi li orod ja za ci vil ne
si ste me za uprav lja nje pro sto ra v skla du s stra te gi ja mi za ub lažitev po sle dic mest ne ga to plot ne ga oto -
ka ozi ro ma pri la ga ja nja družbe spreminja jočim se na rav nim raz me ram.
Prav TheCentral-EuropeanUrbanHeatIslandAtlas (krajše UHI at las), ki sta ga v ok vi ru ene ga
od de lov nih sklo pov pro jek ta pri pra vi la Rok Ci glič in Blaž Ko mac z Geo graf ske ga inšti tu ta An to na
Me li ka ZRC SAZU je eno od to vrstnih oro dij. At las je splet no orod je za pred sta vi tev raz ličnih de jav -
ni kov, ki vpli va jo na po jav mest ne ga to plot ne ga oto ka. Prek at la sa, ki ga se stav lja jo raz lični slo ji, or -
ga ni zi ra ni v kom plek sen geo graf ski in for ma cij ski si stem, lah ko spoz na mo šte vil ne dejav ni ke, ki vpli va jo
na po jav mest nih to plot nih oto kov na iz bra nem ob močju Sred nje Evro pe, ki vključuje, z iz je mo Ita -
li je, tudi večino po vršja prej našte tih držav; Slo ve ni jo pa v ce lo ti. At las se stav lja jo po dat kov ni slo ji kot
so nad mor ska višina, nor malizi ran ve ge ta cij ski in deks, tem pe ra tu re po vršja in zra ka za značilna ob -
dob ja, zem lje vid po krov no sti tal in rabe zem ljišč, nočni po snet ki ter zem lje vi di s po dat ki, ki so jih za
enajst mest v Srednji Evro pi po sre do va li pro jekt ni part ner ji. Eden od na me nov atla sa je tudi ome ji -
tev na raščanja tem pe ra tu re v me stih, saj je poz na va nje značil no sti ob močij te melj za pri la go di tev us -
trez nih krat ko ročnih in dol go ročnih ukre pov za zmanjševa nje učin kov, pre prečeva nje tve ganj in us trez no
uprav lja nje.
Splet ni pre gle do valnik so pri pra vi li v GIS oko lju s pro gra mi ArcGISDesktop, ArcGISServer in ArcGIS
ViewerforFlex. Upo rab ni ku pri ja zen vme snik nam omo goča iz bi ro raz no vrst nih po dat kov nih slo jev,
iz de la vo raz ličnih pre re zov (na pri mer tem pe ra tur ne ga pre ko Sred nje Evro pe), s po večeva njem me ri -
la, pa je na vo ljo tudi do stop do ne ka te rih po drob nejših po dat kov, ki so jih pri pra vi li za svo ja ob močja
po sa mez ni pro jekt ni part ner ji.
Po dat ke o nad mor ski višini so pov ze li po di gi tal ne mu mo de lu višin SRTM (ShuttleRadarTopo-
graphicMission), ki ga je pri pra vi la ame riška ve solj ska agen ci ja NASA (NationalAeronauticsandSpace
Administration). Mo del omo goča pre račun iz bra nih re lief nih ka zal cev (na klon, orien ta ci ja, ukriv lje -
nost po vršja) in ima na ob močju Sred nje Evro pe ločlji vost 60 × 90 m. Po mem ben de jav nik je tudi rast je,
ki je pred stav lje no z in dek som NDVI (NormalizedDifferenceVegetationIndex). Po sa mez ne pri me re
in dek sov za pom lad, po let je in je sen so izračuna li s po močjo 16-dnev nih pov prečij, upo ra bi li pa so po -
snet ke, ki so dostop ni prek ame riškega geo loškega ura da USGS (USGeologicalSurvey) in ve solj ske agen ci je
NASA. Tem pe ra tu ra zra ka je v ne po sred ni po ve za vi s tem pe ra tu ro po vršja, saj se ozračje se gre va z dol -
go va lov nim se va njem, ki ga od da ja po vršje. Prav zato je v UHI at la su pred stav lje nih več pri me rov
tem pe ra tu re po vršja, ki te me lji jo na se zon skih 8-dnev nih pov prečjih po snet kov sen zor ja MODIS (Mo-
derateResolutionImagingSpectroradiometer). Po dat ki ame riškega geo loškega ura da USGS in ve solj ske
agen ci je NASA kažejo na očitno raz li ko med tem pe ra tu ro mest nih in po dežel skih ob močij. Na sled nji
sloj po na zar ja tem pe ra tu re zra ka dva me tra nad tle mi v raz ličnih let nih časih, na te me lju sa te lit skih
po snet kov sen zor ja MODIS. Pre računa va nje sta iz ved la so de lav ca Inšti tu ta za antropo loške in pro storske
štu di je ZRC SAZU Kle men Zakšek in Krištof Oštir. Za mi kro kli mo sta še po se bej po memb na po krov -
nost in raba tal. Sno val ci at la sa so si zato po ma ga li s po dat ki Evrop ske okolj ske ga agen ci je (EEA – European
EnvironmentalAgency) CorineLandCover iz leta 2006 ter s po dat ki splet ne stra ni UrbanAtlas. Slednji
147
Geografski vestnik 88-1, 2016 Književnost
148
Književnost Geografski vestnik 88-1, 2016
Slika1:IzsekizUHIatlasa.
Slika2:EdenodukrepovzablaženjeučinkovUHIv Ljubljanijebilatudipostavitevtakoimenovanih
žepnihparkov(naslikinaIgriškiulici)naizbranihparkirnihmestihv središčumesta.
M
IH
A
P
AV
ŠE
K
kaže vek tor ske po dat ke za rabo tal za več kot 300 evrop skih mest z več kot 100.000 pre bi val ci v me rilu
1 : 10.000, v ok vi ru UHI at la sa pa so av tor ji z nji mi pred sta vi li na tančnejše zem lje vi de rabe tal za Frei -
burg, Kar slru he, Mo de no, Bo log no, Stutt gart, Pra go, Bu dim pešto, Ljub lja no, Be net ke, Du naj in Varšavo.
Po do bo na ve de nih mest so do pol ni li še z nočnimi sa te lit skim po snet ki, na ka te rih je še bo lje vid na in -
ten zi te ta člo ve ko vih dejav no sti, kot so na pri mer in du strij ska ob močja, naf to vo di in av to ce ste. V ta na men
so upo ra bi li po snet ke sen zor ja VIIRS (VisibleInfraredImagingRadiometerSuiteSensor) iz leta 2012
z ločlji vost jo 750 me trov, ki je do seg ljiv pri ame riški ve solj ski agen ci ji NASA.
Po seb no po glav je UHI at la sa je na me nje no vse bi nam, ki so jih pris pe va li po sa mez ni pro jekt ni part -
ner ji. Po dat ki tako kažejo raz lične vi di ke po ja va mest nih to plot nih oto kov kot tudi de jav ni ke, ki vpli va jo
na nji ho vo po jav nost. Po dat kov ne nize so po so do bi li ob iz te ku pro jek ta. Na pro stor skih zem lje vi dih
Mo de ne in Bo log ne so pred stav lje ne me teo ro loške po sta je, sprem lja nje ka ko vo sti zra ka ter stav be na
ob močju obeh mest. Za Stutt gart je na vo ljo zem lje vid fi zio loškega ek vi va len ta tem pe ra tu re (PET), ki
je uni ver za len ka zal nik za opre de lje va nje stop nje to plot ne ga ugod ja in to plot ne obre me ni tve. Za pred -
sta vi tev Varšave je z več te mat ski mi zem lje vi di po skr bel tam kajšnji Inšti tut za geo gra fi jo in or ga ni za ci jo
pro sto ra, med dru gi mi z lo ka ci ja mi me ril nih točk v me stu, in dek som UHI, splošnim ter mal nim pod -
neb nim in dek som (tudi za ne ka te re zdra vi liške kra je) in z zem lje vi dom glo bal ne ga sončnega se va nja
na po vršju za ob močje Ma zov ske ga nižavja. Na vo ljo so tudi zem lje vi di dru gih de jav ni kov mest ne ga
to plot nega oto ka, kot so sončno se va nje, tem pe ra tu re zra ka, hi trost ve tra in in deks sub jek tiv ne tempe -
ra tu re. Za to vrst ne po dat ke so po skr be li tudi part ner ji iz Pra ge in Bu dim pešte, pri čemer so za pr ve ga
na vo ljo tudi po dat ki za praška oko liška ob močja. Tudi za ti dve me sti naj de mo lo ka ci je me teo ro loških
po staj in po ve za ve do nji ho vih kli mo gra mov. Pri Bu dim pešti so na vo ljo še raz lični zem lje vi di glo bal -
ne ga se va nja, tem pe ra tur in pa da vin.
Mor da bo ste za br ska nje po upo rab nih po dat kih spr va po ra bi li ne kaj več časa (pogrešamo tudi
več po dat kov vi so ke ločlji vo sti za Ljub lja no in oko li co), a ko bo ste os vo ji li lo gi ko splet ne pred sta vi -
tve UHI vse bin, bo ste lah ko našli mar si kaj upo rab ne ga, vse do le gen de po sa mez ne ga zem lje vi da, ki
je na hie rar hični les tvi ci po sa mez nih menijev na zad njem ozi ro ma naj nižjem mest. Pri slabši (počas -
nejši) in ter net ni po ve za vi je tre ba pri na la ga nju ne ka te rih slo jev zem lje vi dov z ve li ko ločlji vost jo ne -
ko li ko počaka ti, kar pa se ve da ne zmanjšuje upo rab no sti in pri mer lji vo sti končnih pri ka zov. Ne po za bi te
raz širi ti okna z le gen do do ve li ko sti, ki omo goča vpo gled v ce lot no ime slo ja (če pre kri va pre več vse -
bi ne ga lah ko eno stav no iz klo pi te s kli kom na »x« zgo raj de sno). Na zgor njem robu ekra na so še druge
upo rab ne funk ci je (ve li kost pri ka za na levi in kon trol nik/gumb »more« na de sni stra ni – z njim na -
sta vi te pro soj nost po sa mez nih slo jev, ko lo fon ter po dat ki o UHI at la su, pro jek tu in dru go). S kli kom
na levo miškino tip ko se iz piše tudi ka te go ri ja po sa mez ne ga slo ja ozi ro ma le gen da za točko, na katero
kliknete.
Po iz te ku pro jek ta so UHI at las uvr sti li med zbir ke Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU,
kjer je še ved no na me njen najširšemu kro gu zain te re si ra nih upo rab ni kov. Ne dvo mi mo, da je in bo med
nji mi tudi ve li ko geo gra fov in dru gih, ki se pri svo jem delu srečuje jo s po sle di ca mi mest nih to plot nih
oto kov ali pa se bodo srečali z nji mi prav kma lu, saj je tudi ta ka za lec le eden od šte vil nih, ki po tr jujejo
po sle di ce pod neb nih spre memb. Želja sno val cev in av tor jev at la sa pa je se ve da nji ho va nad grad nja s po -
Zso do bi tvi jo po dat kov in do da ja njem no vejših vse bin, ki jih omo gočajo čeda lje bolj raz no vrst ne na pra ve
in in stru men ti za mer je nje de jav ni kov, ki vpli va jo na po jav mest nih to plot nih oto kov.
UHI at las je do sto pen na splet na stra ni: http://za loz ba.zrc-sazu.si/p/1352 ozi ro ma http://gi smo.zrc-
sazu.si/flex vie wers/UHIA tlas/, ko rist ne in for ma ci je o pro jek tu, v ok vi ru ka te re ga je na stal, pa do bi te na
splet nem na slo vu: http://www.eu-uhi.eu/.
Miha Pavšek
149
Geografski vestnik 88-1, 2016 Književnost