Politični ogled. Avstrijske dežele. Nj. veličaastvo, svitli cesar pride v četrtek. dae 8. avgusta aa Dunaj, v soboto, dae 10 pa se pelje aa Draždaae, kjer obišče zakoaakega kraja ia v aedeljo popelje se v Berolia. Oadi oataae skozi 4 dai, s avitlira cesarjera pojde tudi miaiater zaaaajib zadev, grof Kalaoky — Kakor se zatrjuje, skliče vlada dež. zbore na prvi dea po mali raaši, tedaj aa dae 9. aeptembra. Njih zborovaaje traja brž kake 4 ali 5 tedaov. — Nemiri rudarskih delalcev po Gorajem Stajarji so že blizu pri kraji, vojakom ai bilo treba se6i po orožje. To je še aajve6ja are6a, aekaj vzboljšaaja meaimo, da dobe delalci, vsaj gled6 prikrajšaaja dela. — Avstrijsko zavezno stre- ljaaje vrši se v prvih daeh avgusta v G r a d c i, svitlega seaarja pa ae bode v Gradec, da si so se aadjali strelci, da pride svitli cesar v tem 6asu med aje. — H koacu augaata vršč se v Labodski doliai, aaKoroškem, vojaške vaje ia pojde tudi 47. pešpolk v tiatem časa tje. V Zelezai Kaplji bilo bi dobro, ko bi dražba sv. Cirila ia Metoda aapravila otro6ji vrt za slov. otroke ali pa šolo, kajti ljadska šola je oadi cisto aemška, ve6iaa otrok pa je sloveaskih. — Kraajaski dež. predsedaik, baroa Wiakler, se je podal iz Ljubljane aa Goreajsko ter ostaae oadi aekaj čaaa.— V Zagorji so rudokopi odpovedali delo ter bi radi povišaaje plačila. Iz vaega se vidi, da so odpovedi dela v zvezi med seboj ia si delalei skaaajo tako pomagati do boljšega plačila ia kjer ae jim dozdeva, da je potreba, tadi skrajšaaja časa za delo. — Društvo ,,Sloga" vzdržuje v Gorici slov. dekliško šolo, letošaje leto je bilo aa ajej 105 dekletic ia v očitai skušaji so pokazale, da so se učile prav marljivo. — NaPrimorji še je vedao pomaajkaaje dubovaikov ia misli se, da bode Ieto3 več gg. bogoslovcev vzprejetib, kakor v dragib letih. — Laške preaapete prebivalce v Tratu j«? poparilo vpokojeaje ces. namestaika Depretis ia sedaj ao si v strahu, da pride aa ajegovo meato mož, ki ae bode trpel — petard. — Ital. koasul v Trstu, Durando, ai bil ljub Laboai ia zato so ga prestavili aedaj v Liverpool. — Dalmatiaski dež. zbor je že pri6el svoje delo ia aadja ae, da doseže kmalu aova železaica, Kaia — Novi, torej iz Ercegoviae, meje dalmatiaake. Železnica bode velike koristi za revao deželo. — V Za grebu je začel aov liat izhajati, ,,Hrvatska": izdaje ga straaka dr. Star6eviča. — Grof Szapary, ogerski miaister za poljedelstvo, misli vzeti v drž. skrb aadzorovaaje hoat ia lesov. Ne vemo, 6e bode to izdalo kaj, kajti judje bodo kupovali lesove ter jib aekali slej kakor prej brez usmiljeaja. Nadzoraikov se odkrižajo že možje gotovo, ae da izve za to miaisteratvo. Vunanje države. Veliko ae govori o tera, da utegae priti 6as za sv. Očeta, da gred6 iz Rima. Dosledao pa se tadi ugiba, kam da gred6. V zadajem 6asu je poaudilo mesto Sevilla, na Špaajskem, sv. Očetu svoje proatore. Sv. 06e so se zahvalili mestu, ali aiso dali še zaameaja za to, da vzprejmejo lepo poaudbo. Ni ae torej pričakovati, da se preselijo že v kratkem čaau. — Crispi, italijaaski miaister, ai je v strahu, da gredo av. Oče že v reaaici k malu iz Rima ia zato trobi v svet, da ai uzroka za to, vsaj Italija jim ga ae daje. Grdo liceraerstvo! — Ako je reaaica, kar se piše v francoskih listia, ima razstava v Parizu srečo, kajti obiskovalcev je aa ajej toliko, kakor še aa nobeai drugi. — Geaeral Boulanger pride dne 8. avgusta na tožnjo klop, toda on se sklicaje aa to, da bode ljudstvo, t. j. volilci V svojem 6asu še le pravi sodaiki. — V A agliji imajo še vedao svoje težave z Irci, ali kdor ima moč v rokab, lehko eaka. Zato še dolgo ai upaaja, da dobi ubogo ljudstvo že kmalu, kar mu gre po božji ia cloveški pravici. — Nemški ceaar Viljem pride sedaj veadar-le v Loadoa ia bode torej ajegova pot imela tudi političai pomea. Doalej se je reklo, da pride samo uauk svojo babico, kraljico Viktorijo, obiskat. — Priprave za obiskaaje Beroliaa odstraai aašega cesarja ae bode zato maajše, ker je cesar Fraac Jožef izrekel željo, da bi aaj ae delali ljudje hrupa, kedar bi prišel tje. Malo maaj deaarja pa bode vaekako mesto za to izdalo. — Da pride ruski car veadar-le h koacu meaeca avguata v Berolia, zato je aedaj vsa podoba ia kaezuBisraarckn je to rneada aajljubše poročilo. Stalo ga je to veliko trada. — V Ruraaaijo selč se rokodelci iz ogerakih dežel v aov m času v velicem številu ia to je akoda, kajti aa Ogerskem je že rokodelcev v obce le malo število. — Po bolgarskib krajib je sedaj, kakor se kaže, vse mirBO ia je mati kuezova, priaceaiaja Klemeatiaa, vsled tega odpotovala v Koburg. Nima torej aič straha za sina. — PrejŠBJi arbski kralj je priael aazaj v Beligrad ter ostaae pri svojem aiau, kralji Alekaaadru, več mesecev. Tudi to je dobro zaameaje. — Tarčija ima aa otoku Creta smolo, vsak čaa se pri6akaje, da vzbruhae ustaja ia miali se, da bode potem koaec turške vlade aa oaem otoku. — V Afriki, na vzbodaib mejah, so aeaaški vojaki zadaje dai bili srečai ter so moaamedaaake drbali razgaali ae brez velike škode za zadaje, eami pa bojda aiso izgubili aobeaega vojaka. — IzAmeriketa tedea ai poro6il, torej tudi ai bilo oadi posebaih aesre6. Od oadot se izve le malo, k večjema se poro6a le-aeai v Evropo, ako je bila kaka poaebao veliko aesre6a.