Mojca Purg, Silva Hajšek Ustvarjanje pravljice Keywords school library, library and information knowledge, fairy tale, Slovenian Language, picture book Izvleček Izvajanje knjižničnoinformacijskih znanj v knjižnici ponuja velik spekter različnih možnosti. Ena izmed njih je vpeljava elementov formativnega spremljanja, s pomočjo katerih so učenci še bolj aktivno vključeni v pouk. Največkrat knjižnično informacijsko znanje poteka v obliki medpredmet- nega sodelovanja. V naši uri smo povezali uro slovenščine v 4. razredu. Učenci so ponovili znanje o ljudskih in umetnih pravljicah, povezali znanje o knjižnici, se v knjižnici orientirali in uporabljali knjižnične storitve ter nato samostojno izdelali svojo pravljico kot dokaz o pridobljenem znanju. Učenci so pri delu aktivni in motivirani. Ključne besede šolska knjižnica, knjižnično informacijsko znanje, pravljica, slovenščina, slikanica abstract Implementing library and information knowledge in a library offers a wide range of opportunities. One of them is the introduction of elements of formative assessment, through which students become more actively involved in lessons. Library and infor- mation knowledge is most often implemented in the form of cross-curricular colla- boration. In this lesson it was linked to a Slovenian Language lesson in the 4th grade. Students revised their knowledge of folk tales and literary fairy tales, integrated it with their knowledge about the library, became familiar with the library’s layout and used library services, after which they independently created their own fairy tale as evidence of learning. The students were active and motivated for work. s Tr OKa in PraK sa creating a Fairy tale Tinka Fric - Kočjaž UDK 027.8:37.091.26 25 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 25-31 26 STROKA IN PRAKSA tinka Fric - k očjaž: Ustvarjanje pravljice UVOD Delo v knjižnici me veseli in poklic knjižničar- ke zelo rada opravljam. Ves čas si postavljam nove izzive in iščem nove ideje, kako knjižni- co in branje še bolj približati učencem. Na študijskem srečanju v lanskem šolskem letu nas je svetovalka ZRSŠ seznanila s pojmom formativno spremljanje in nam predstavila, kako lahko naše delo poteka še drugače. Takoj sem se v tem našla in se odločila sodelovati ter s tem pridobiti nova znanja in nove ideje. Nas TaNeK Ure Ideja Trudim se, da čim več ur KIZ izvedem v med- predmetni povezavi v sodelovanju z učitelji. Z nekaterimi že zelo dobro sodelujemo in vsako leto ure izvedemo skupaj. Tako sem spodbudila tudi učiteljico razrednega pouka, ki je pouče- vala 4. razred, da bi v obliki medpredmetnega povezovanja uro slovenščine izvedli skupaj. Načrtovanje Potem ko je ideja dokončno dozorela v moji glavi in pri učiteljici, sva se skupaj usedli in na- črtovali delo. Najprej sva pregledali učni načrt za slovenščino, da bi ugotovili, s katero vsebino bi uro najbolj smiselno povezali in izvedli. Tako sva se odločili za temo. Nato sva pregle- dali cilje in vsebine, ki sva jih želeli doseči z uro. Nazadnje pa sva se lotili še samega poteka – kako bo ura potekala, katera od naju bo izvedla kateri del … Po končanem načrtovanju sva se lotili priprave na uro; vsaka je pripravila svoj del. Razmislila sem tudi, kje bova umestili elemente formativnega spremljanja in kako. Način izvedbe KIZ KIZ sva izvedli v obliki medpredmetne pove- zave s poukom slovenščine. Načrtovali sva 2 uri, vendar sva nato dodali še eno uro, ki sem jo izvedla sama naslednji dan v obliki nado- meščanja in samostojne ure KIZ. KIz Specifični cilji Učenci: • spoznajo pot knjige od avtorja do bralca; • poznajo osnovne bibliografske podatke; • uporabljajo signaturo za iskanje knjižnične- ga gradiva v prostem pristopu. Operativni cilji Učenci: • razumejo vrednost ustvarjalnih dosežkov pri nastajanju vira; • najdejo gradivo v prostem pristopu. Tematski sklop: Knjiga Vsebina: avtor, rokopis, ilustrator, tiskarna, založba; skrajšani bibliografski opis; ureditev leposlovnega gradiva na policah Razred: 4. razred Trajanje: 2 PU (naknadno še ena PU) meDPreDmeTNe IN Kr OsKUrIKUlarNe POVeza Ve Predmet: SLOVENŠČINA Vsebina/tema: Pravljice Izvajalec/izvajalka: Petra Avguštin, učiteljica razrednega pouka elemeNTI fOrma TIVNega sPremljaNja Pri načrtovanju sem se odločila, da bom pri uri preizkusila tri elemente formativnega spremljanja. To so ugotavljanje predznanja, dejavnosti/dokazila in povratna informacija. Te elemente sem preizkusila v prvih dveh urah izvedbe. Ugotavljanje predznanja sem preizku- sila v začetku izvedbe, dejavnosti/dokazila pri obeh urah, povratno informacijo pa po koncu. Po izvedenih urah in analizi sem ugotovila, da bi lahko z izvedbo še ene, samostojne ure preizkusila tudi element vrstniško sodelovanje/ vrednotenje. S to dodatno uro sem nadaljevala začetni uri ter dosegla najvišji taksonomski cilj po Bloomovi lestvici – vrednotenje. Slika 1: Ustvarjanje pravljice 27 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 25-31 PrI čaKOV aNI rezUl TaTI/ DOsežKI Z izvedbo KIZ sem želela, da se učenci samos- tojno znajdejo v knjižnici, kar pomeni, da poz- najo skrajšani bibliografski opis in na podlagi tega na polici najdejo knjigo. Cilj sem preverila tako, da sem za njih pripravila različne naslo- ve pravljic z avtorji (pomešano), to sem jim razdelila. Učenci so morali najprej povezati podatke in nato na polici poiskati knjigo. Poleg tega sem jim želela tudi prikazati, kako knjiga nastane oziroma kako poteka njena pot od avtorja do bralca. Najprej sem jim to preds- tavila frontalno, nato pa jih kar postavila v vlo- go avtorja, ilustratorja, založnika in tiskarja. DIDaKTI čNI PrIs TOPI Pri urah sem uporabila naslednje didaktične pristope: timsko poučevanje in sodelovalno delo učiteljev, aktivne oblike dela – delo v parih in individualno delo, delo z viri (lepos- lovje). POTeK UčNega Pr Ocesa Učni proces sva z učiteljico izvedli po nasled- njih korakih: • Ponavljanje: učenci so skupaj sestavljali podatke o avtorjih in naslovih pravljic ter jih iskali na policah (pravljice so poznali že od prej, prav tako so že prej spoznali postavitev gradiva na policah). Ob tej dejavnosti smo ugotavljali predznanje učencev oz. aktivi- rali smo njihovo predznanje, da so začeli razmišljati o pravljicah, da so se spomnili, da razlikujemo med ljudskimi in umetnimi pravljicami. Potem ko so povezali naslove pravljic z njihovimi avtorji, so morali te pravljice (slikanice) poiskati na policah v knjižnici. S tem smo ozavestili njihovo predznanje o tem, kje v knjižnici najdejo pravljice in kako. Učenci so ta del učnega procesa opravili v obliki skupinskega dela. V tem delu smo vpletli element formativ- nega spremljanja vrstniško sodelovanje, saj so učenci med seboj morali sodelovati, prav tako pa so dobili povratno informacijo o svojem znanju. • Ponavljanje učne snovi: učenci so pri pouku slovenščine že spoznali značilnosti pravljic (ljudskih in umetnih). Ponovili so (pripove- dovali) značilnosti pravljice, ki jih poznajo. Šlo je za frontalno ponavljanje, učenci so dvigovali roke, učiteljica pa jih je pozivala k odgovorom. Vnaprej sva pripravili lističe, na katerih so bile zapisane značilnosti pravljice – ljudske in umetne. Ko so učenci ugotovi- li, katero od značilnosti, so ustrezen listič pritrdili na pravo mesto na tabli. Na tabelski sliki je tako nastal prikaz skupnih značilnos- ti ljudske in umetne pravljice ter v katerih značilnostih se razlikujeta med seboj. • Obravnava nove učne snovi: učencem sem predstavila pot knjige – kako nastane, kaj dela avtor, kaj ilustrator, kaj je naloga založbe in kaj tiskarne. Učenci so poslušali. Šlo je za klasično, frontalno obravnavo učne snovi. • Utrjevanje: Učiteljica je prebrala pravljico Volk in sedem kozličkov. Učenci so pravljico analizirali – iskali so lastnosti pravljice, ki so v tej zgodbi. Analiziranje je potekalo na klasičen, frontalen način. Pogovor sva vodili z učiteljico, učenci so dvigovali roke in od- govarjali. Slika 2: Vsak učenec je postal avtor pravljice Slika 3: Iskanje pravljic na policah v knjižnici 28 STROKA IN PRAKSA tinka Fric - k očjaž: Ustvarjanje pravljice • Preverjanje: Vsak učenec je izdelal svojo slikanico, ki je vsebovala prvine pravljic, in napisal bibliografske podatke. Učenci so izdelali svoj izdelek – pri tem so uporabili predznanje in novopridobljeno znanje, poiskali prvine pravljice in jih uporabili, na- črtovali in ustvarili svoj izdelek, ki predstav- lja dokaz o pridobljenem znanju. Pomagala jim je 'slika' na tabli – značilnosti ljudske in umetne pravljice. V tem zadnjem delu so učenci so tako dobili povratno informacijo o svojem znanju, prav tako pa dosegli najvišjo taksonomsko raven, saj so morali dobljeno znanje najprej analizirati, povezati ter ga nato uporabiti na nov, drug način. VreDNOTeNje IzVeDeNe Ure Uro smo po izvedbi ovrednotili. Najprej sem za njeno ovrednotenje prosila učence, tako sem dobila njihovo povratno informacijo o izvedeni uri. Razdelila sem jim samolepilne listke ter jih prosila, naj uro ocenijo in dopišejo svoj komentar. Nad uro so bili navdušeni, pohvalili so aktivno delo ter napisali, da si že- lijo več takih oblik dela. Uro sem nato še sama ovrednotila. Z izvedbo sem bila zadovoljna, saj sem z njo dosegla to, kar sem si zastavila. Spremenila bi le to, da bi učencem pri pisanju oziroma izdelavi slikanice dala bolj natančna navodila in jih bolj usmerila (jim določila nas- lov, jih prostorsko omejila), saj so tokrat imeli skoraj proste roke, omejeni so bili le s tem, kaj je morala slikanica vsebovati (prvine pravljice in bibliografske podatke). Nekateri so namreč imeli pri izdelavi nekaj težav, saj niso znali za- četi ali so bili predolgi ali pa so imeli težave pri pisanju zgodbe. Nazadnje sva uro vrednotili tudi z učiteljico. Ugotovili sva, da so bili učenci pri delu zelo aktivni, da je tako pridobljeno znanje res trajnejše. Z izvedbo sva bili zado- voljni. Sklenili sva, da bova s takim načinom dela nadaljevali tudi v prihodnosti. POTrebNI POgOjI za IzVeDbO Ure, zazNaNI Pr OblemI Za izvedbo ure ni posebnih pogojev. Učitelj in knjižničar morata le pripraviti liste za delo. Kot problem sem zaznala dve stvari. Pri nas- lednji izvedbi te vsebine v tem šolskem letu bova z učiteljico že v začetku načrtovali 3 šols- ke ure. Prvi dve uri bosta ostali nespremenje- ni, saj sta se izkazali za dobri. Dodali pa bova še tretjo pedagoško uro, v kateri bodo učenci drug drugemu izdelke pregledali in jih ovred- notili. Kot kriterije so uporabili značilnosti za pravljico, ki smo jih zapisali. Prav tako bodo tako pridobili tudi več časa za izdelavo slika- nice. Druga stvar, ki je predstavljala težavo, so bila preveč ohlapna navodila pri izdelavi slika- nice. Učence bo treba naslednjič bolj usmeriti in jim podati natančnejša navodila. Nekateri učenci so porabili preveč časa za iskanje ideje in naslova za svojo pravljico. TInKA FRIC - KočJAŽ, univ. dipl. bibl., pedagoginja, knjižničarka na OŠ Žužemberk Naslov: OŠ Žužemberk, Baragova cesta 1, 8360 Žužemberk E-naslov: tinka.fric@gmail.com Slika 4: Značilnosti pravljice 29 PrIl Oga 1: Delovni list z napisanimi avtorji in naslovi pravljic, ki so jih učenci iskali H. C. Andersen Deklica z vžigalicami F. Levstik Kdo je napravil Vidku srajčico J. Vandot Kekec in Bedanec J. Patience Obuti maček P. Suhadolčan Peter Nos B. Š. Žmavc Popravljalnica igrač I. Mestnik Veselje v zajčjem hotelu J. Patience Ostržek J. in W. Grimm Trnuljčica D. Kette Šivilja in Škarjice T. Pavček Juri Muri v Sloveniji I. Mestnik Zgodba o Zari J. in W. Grimm Volk in sedem kozličkov G. Vitez Zrcalce H. C. Andersen Grdi raček E. Peroci Moj dežnik je lahko balon S. Makarovič Sovica Oka J. in W. Grimm Rdeča kapica H. C. Andersen Kraljična na zrnu graha J. in W. Grimm Sneguljčica Ljudska pravljica Bela kača s kronico Ljudska pravljica Pet bratov Ljudska pravljica Lonček kuhaj Ljudska pravljica Zlata ribica Ljudska pravljica Peter Klepec Ljudska pravljica Narodna pripovedka Ljudska pravljica Rdeča kokoška Ljudska pravljica Zdravilno jabolko Ljudska pravljica Deklica lastovica Ljudska pravljica O pustu in zakletem gradu Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 25-31 PrIl Oga 2: Delovni list z napisanimi značilnostmi pravljic, ki so jih ugotavljali učenci DOmIšljI jsKO beseDIl O Kraj IN čas NIs Ta zNaNa. NasPr OTja (doBR o – Zlo , pRIJAZne – HUdoBne oSeBe) čUDežNa DejaNja (lJUdJe Se SpReMenIJo v ŽIvAlI.) čUDežNI PreDmeTI (SveTIlKe, oGled AlA …) Pra VljI čNa š TeVIla (3, 5, 7, 9, 12) KONec je srečeN. las TNOs TI jUNaKOV sO eNaKe (lep pRInC, HUdoBnA MA čeHA …) zNačIleN začeTeK (neK oč Je …) KNjIžeVNe Osebe/Pra VljI čNI jUNaKI (BReZ IMen – KRAlJ, pRInCe SKA IZMIŠlJenA IMenA – Sne GUlJčICA, pepelKA doMIŠlJIJSKA BITJA – ŠKRATI, č ARovnICe) žIValI ImajO čl OVešKe las TNOs TI. Pra VljI ca ljUDsKa UmeTNa 30 STROKA IN PRAKSA tinka Fric - k očjaž: Ustvarjanje pravljice PrIl Oga 3: Priprava na uro oŠ Žužemberk pRIpRA vA nA Učno UR o Šolsko leto 2015/2016 datum:21. 4. 2016 Razred: 4. r. Zaporedna št. ure: 5., 6. (KIZ) Knjižničarka: Tinka Fric - Kočjaž predmet: KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA ZNANJA, SLOVENŠČINA Učna tema: KnJIGA (KIZ) / pRAvlJICe Izvajalci: Tinka Fric - Kočjaž, Petra Avguštin Medpredmetne povezave: slovenščina, KIZ Učni cilji Učenci: - spoznajo pot knjige od avtorja do bralca; - poznajo osnovne bibliografske podatke; - se znajdejo v knjižnici in samostojno poiščejo pravljice. pričakovani dosežki Učenci: - uporabljajo osnovne storitve v knjižnici, - se postavijo v vlogo avtorja in ilustratorja ter izdelajo svojo slikanico; - razumejo vrednost ustvarjalnih dosežkov pri nastajanju vira. vzgojni cilj: Sporočilna vrednost pravljic. Učne oblike:  frontalna  individualna  delo v parih  delo v skupinah Učne metode:  razlaga  pogovor  pripovedovanje  diskusija  opisovanje  igra vlog  demonstracija  delo z besedilom  pojasnjevanje  sodelovalno učenje  delo z informacijskimi viri  analiza dela Struktura pouka:  uvajanje  obravnava nove snovi  ponavljanje in utrjevanje  preverjanje Učila in učni pripomočki:  knjige iz priročne knjižnice  leposlovje  tabla  videokaseta  učni list  CD  plakat  LCD-projektor  računalnik  neknjižno gradivo didaktična načela:  nazornost  postopnost  sistematičnost  aktualizacija  individualizacija  diferenciacija  vzgojnost  ustreznost POTeK Ure Korak postopek Uvod Knjižničarka pozdravi učence in napove potek ure. Učence pozdravi tudi učiteljica. Jedro Knjižničarka učence razdeli v pare. Vsak par dobi kuverto z napisanimi naslovi pravljic in avtorji – učenci morajo v paru povezati avtorje in naslove pravljic. Nato pravljice poiščejo na policah v knjižnici. Po končani dejavnosti predstavijo rezultate. Učiteljica učence vpraša, katere značilnosti pravljic poznajo. Učenci že pripravljene liste z zapisanimi značilnostmi pravljice prilepijo na tablo, potem ko ugotovijo značilnost. 31 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 2, 25-31 Jedro Učiteljica na glas prebere pravljico Volk in sedem kozličkov. Učenci ugotovijo, katere značilnosti najdejo v pravljici, ter naštejejo pravljične junake, ki so nastopili v pravljici. Knjižničarka pove, da so zdaj ponovili glavne značilnosti pravljic ter ponovili, kaj so ljudske in umetne pravljice. Pove, da je prvi del zaključen. Učence nato vprašam, kdo pravljice napiše – AVTOR. Nato jih vprašam, kako imenujemo knjigo, v kateri je pravljica zapisana. Vprašam jih, zakaj ji rečemo slikanica ter kdo slike v pravljici nariše. Nato jim razložim, kakšna je pot knjige od avtorja do bralca. Učencem pokažem slikanico Volk in sedem kozličkov – poiščemo prvine bibliografskega opisa. Napovem, da se bodo zdaj učenci prelevili v avtorja in ilustratorja. Knjižničarka poda ustna navodila: Zdaj boste učenci postali avtorji in ilustratorji. Razmislite in si izmislite svojo pravljico ter jo zapišite. Pri tem upoštevajte glavne značilnosti pravljic. Pravljico napišite v obliki slikanici –vsebuje naj naslovnico in 3 strani zgodbe s slikami. Prazen list pred sabo lahko uporabite za pomoč. Čas za delo je pol ure. OPOZORILO: Najprej naj zgodbo napišejo, nato ilustrirajo. Po podanih navodilih preverim, ali so jih učenci razumeli. Učenci samostojno delajo, vmes jih z učiteljico opazujeva/jim pomagava. Po končanem delu učenci predstavijo pravljico. Zaključek Učenci oddajo pravljice/slikanice, da bomo pripravili razstavo. Na koncu ovrednotimo uro, ali smo dosegli zastavljeni cilj, da učenci poznajo značilnosti pravljice in sami postanejo avtorji. Učenci s pomočjo samolepilnih listkov ocenijo uro. evalvacija Ura je potekala po načrtu. Nekaterim učencem je zmanjkalo časa za izdelavo slikanice. Navodila za izdelavo slikanice bi morala biti bolj natančna, vsaj naslov pravljice (nekateri so imeli težave). Izvedena bo še dodatna ura – pregled izdelkov drug drugemu (vrstniško vrednotenje), nekateri bodo še dokončali svojo slikanico.