Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/106 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J3-4179 Naslov projekta HPV okužbe pri slovenskih plodnih in neplodnih moških, njihova škodljivost za semenčice in prenašanje na ženske partnerice: argumenti za zgodnje odkrivanje in preprečevanje Vodja projekta 19449 Branko Zorn Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4216 Cenovni razred B Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 312 Univerzitetni klinični center Ljubljana Raziskovalne organizacije -soizvajalke 381 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 406 Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 3 MEDICINA 3.05 Reprodukcija človeka Družbenoekonomski cilj 07. Zdravje Raziskovalno področje po šifrantu FOS 3 Medicinske vede 3.02 Klinična medicina B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Tuja literatura poroča o povezavi med prisotnostjo HPV DNK v semenu in znižano kvaliteto semena. Namen presečne raziskave je bil določiti pogostnost HPV DNK v genitalnem predelu, urinu in semenu moških iz neplodnih parov in v podskupini moških iz neplodnih parov z nepojasnjeno neplodnostjo in jo primerjati s pogostnostjo HPV DNK pri plodnih moških. Določili smo pogostnost HPV DNK v brisu materničnega vratu in urinu partnerk iz neplodnih parov z nepojasnjeno neplodnostjo in plodnih parov. Določili smo ujemanje v prisotnih genotipih HPV med partnerjema. Analizirali smo povezavo med prisotnostjo HPV DNK v semenu in znižano gibljivostjo, koncentracijo in morfologijo semenčic glede na kriterije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Opredelili smo povezavo med prisotnostjo HPV DNK v semenu in funkcionalnimi testi t.j. mitohondrijskim membranskim potencialom (MMP) in deležem semenčic s fragmentirano DNK. Določili smo mesto prisotnosti HPV DNK v semenčici. V študiji smo uporabljali kriterije SZO za analizo kvalitete semena iz leta 2010, verižno reakcijo s polimerazo (PCR) in z genotipizacij skimi testi (metodo Linear Array) za dokazovanje HPV DNK in določanje genotipa HPV, pretočno citometrijo za določanje označevalcev apoptoze semenčic in fluorescentno in situ hibridizacijo (FISH) za določanje mesta HPV DNK v semenčici. Pri moških iz neplodnih parov (n=347) vs. plodnih parov (n=51) smo dokazali HPV DNK v genitalnem predelu pri 37,5 % vs. 31,9 % moških (razlika ni signifikantna (NS)) in v semenu pri 13,6 % vs. 8,5 % moških (razlika NS). V podskupini moških iz neplodnih parov z nepojasnjeno neplodnostjo (n=32) smo dokazali HPV DNK v vzorcih s površine genitalnega predela pri 53,3 % moških in v semenu 12,9 % moških. Najpogosteje določen visokorizični genotip HPV je bil HPV-16 (4,4 %). Pri ženskah iz neplodnih parov z nepojasnjeno neplodnostjo (n=32) vs. plodnih parov (n=51) smo dokazali HPV DNK v genitalnem predelu pri 25,8 % vs. 16,0 % (razlika NS). Pomnoževanje DNK, ki smo jo osamili iz vzorcev urina, ni bilo uspešno pri polovici moških in slabi četrtini žensk. Skupno ujemanje v HPV DNK med partnerjema smo dokazali v 70 % neplodnih parov in 68,6 % plodnih parov. Korelacije med prisotnostjo HPV DNK v semenu in znižano gibljivostjo, koncentracijo in morfologijo semenčic glede na kriterije SZO nismo našli. Prav tako nismo našli povezave med prisotnostjo HPV DNK v semenu in patološkimi rezultati funkcionalnih testov semenčic. Z metodo FISH smo določili prisotnost HPV DNK na površini glave semenčice moških iz neplodnih in plodnih parov. Slovenski neplodni in plodni pari so v visokem odstotku okuženi z genotipi HPV iz rodu alfa. Prisotnost HPV DNK v semenu moških iz neplodnih parov ne vpliva na gibljivost, koncentracijo, morfologijo, MMP semenčic in delež semenčic s fragmentirano DNK. ANG The relationship between the presence of HPV DNA in semen and poorer sperm quality has been reported in the literature. The aim of this cross-sectional study was to determine the prevalence of HPV DNA on the genital surface, urine and semen of males of infertile couples, and separately in the subgroup of males of infertile couples with unexplained infertility, and compare it to that in fertile men. Additionally, we determined the prevalence of HPV DNA in cervical smear and urine of female partners of infertile couples with unexplained infertility and of fertile couples. Further, we examined the concordance of the detected HPV genotypes between the partners. The relationship between the presence of HPV DNA in the semen and decreased sperm motility, concentration and morphology based on the World Health Organization (WHO) criteria was analyzed, and so was the relationship between the presence of HPV DNA in the semen and functional tests, i.e. mitochondrial membrane potential (MMP) and the percentage of sperm with fragmented DNA. The binding site of HPV DNA in the spermatozoa was localized. The analysis of sperm quality was done using the criteria of WHO (2010), the presence of HPV DNA was detected using polymerase chain reaction (PCR), HPV genotypes were tested using genotyping tests (Linear Array HPV Genotyping test), sperm apoptotic markers were determined using flow cytometry, the site of HPV DNA in the sperm was localized using in situ hybridization (FISH). HPV DNA was detected in 37.5 % of samples from the genital surface of men of infertile couples (n=347) vs. 31.9 % of men of fertile couples (n=51), the difference not being statistically significant (NS), and in 13.6 % vs. 8.5 % (NS) of semen samples. In the subgroup of men of infertile couples with unexplained infertility (n=32) HPV DNA was detected in 53.3 % of samples from the genital surface, and in 12.9 % of semen samples. The most frequent high-risk HPV genotype detected was HPV-16 (4.4 %). As for women of infertile couples with unexplained infertility (n=32) vs. those from fertile couples (n=51) HPV DNA was detected in 25.8 % vs. 16.0 % of cervical scrape samples (NS). Amplification of DNA isolated from urine samples failed in one half of men and one quarter of women. HPV DNA concordance between partners was observed in 70% of infertile couples and 68.6% of fertile couples. Correlations between HPV DNA in semen and decreased sperm motility, concentration and morphology considering the WHO criteria were not found. Also, the correlation between HPV DNA in semen and pathological results of sperm function tests was not found. The FISH technique revealed that the most frequent site of HPV DNA was the surface of sperm head. The prevalence of alpha HPV species infection among Slovene infertile couples is high. However, HPV DNA in semen of men of infertile couples does not affect sperm motility, concentration, morphology, sperm MMP, and the percentage of sperm with fragmented DNA. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 V protokolu smo si zastavili nasledja vprašanja. 1. Katera je prevalenca HPV okužbe pri plodnih in neplodnih moških, 3. ali je HPV okužba škodljiva za moški reproduktivni trakt, 4. ali smo s pomočjo študije pridobili več informacij o prenosu HPV med moškim in partnerico, 5. ali obstajajo argumenti za sistematično presejanje HPV pri moškem in 6. ali lahko ponudimo pri moških kakšno preprečevanje HPV okužbe ? 1. V raziskavi smo določili visoko prevalenco HPV DNK okužbe pri moških iz neplodnih parov, ki se ni pomembno razlikovala od pogostosti HPV DNK okužbe v kontrolni skupini plodnih moških. 2. Nismo dokazali povezave med prisotnostjo HPV DNK okužbe v semenu oz. na penisu in klinično slabšo kvaliteto semena. 4. Več informacij o prenosu HPV okužbe iz moškega do partnerice nimo pridobili. Pokazali smo le, da se ujemanje med partnerjema v neplodnem paru ne razlikuje pomembno od ujemanja v plodnem paru. Rezultati so primerljivi s tujimi. 5. Glede na to, da HPV nima dokazane škodljivosti na semenčice, sistematično presejanje ni indicirano. 6. HPV prenosa ne moremo preprečiti. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 fregtittvjios mokMknzasi, sdmijenHBV okužba pogosta pri plodnih in neplodnih moških in da ne vpliva- S prisotnostjo HPV DNK samo na površini glave semenčice in odsotnostjo dokaza HPV DNK v jedru semenčic predpostavljamo, da je semenčica lahko kvečjemu prenosni vektor HPV. Nismo dokazali prisotnosti HPV okužbe v tkivu moda. Program dela na raziskovalnem projektu je bil realiziran. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Ni bilo sprememb programa raziskovalnega projekta. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 1512620 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Visoka prevalenca okužbe s humanim papilomskim virusom pri moških iz neplodnih parov brez povezave med HPV okužbo semena in kakovostjo semenčic. ANG High HPV infection prevalence in men from infertile couples and lack of relationship between seminal HPV infection and sperm quality Opis SLO Humani virusi papiloma (HPV) so najpogostejši spolno prenosni virusi in etiološki vzrok nekaterim rakom pri človeku. V literaturi najdemo nasprotujoče si rezultate o povezavimed prisotnostjo HPV inznižanimi parametri semena. Z našo raziskavo smo želeli oceniti genotipsko specifično prevalenco HPV DNK v vzorcih s površine zunanjih genitalij in v semenu na vzorcu 340 slovenskih moških iz neplodnih parov. Poleg tega smo želeli določiti povezavo med prisotnostjo HPV DNK v semenu in znižanimi parametri semena. Moški so si samoodvzeli bris celotne površine penilnega telesa in oddali vzorec semena. Iz vzorcev smo osamili DNK in določali prisotnost 37 različnih genotipov HPV. HPV DNK smo dokazali v 37,12 % vzorcih s površine genitalij in v 13,61 % vzorcev semena. Ujemanje v prisotnih genotipih med vzorcema brisa površine genitalij in semena je bilo visoko. Najpogostejša genotipa v vzorcih zunanjih genitalih sta bila HPV-CP6108 in HPV-84. Najpogostejša genotipa HPV v vzorcih semena sta bila HPV-53 in HPV-CP6108. Prevalenca HPV se med moškimi z normozoospermijo in moškimi, pri katerih so bili vsi parametri semena nad referenčnimi vrednostmi, ni pomembno razlikovala. Kvaliteta semena se ni pomembno razlikovala med moškimi, s HPV DNK v vzorcu semena in moškimi, pri katerih HPV DNK v semenu nismo dokazali. V naši raziskavi se je izkazali, da so moški, ne glede na njihov plodni potencial, enako dovzetni za HPV in da prisotnost HPV DNK v semenu ne vpliva klinično pomembno na kvaliteto semena. ANG Human papillomaviruses (HPV) are the most frequently sexually transmitted viruses and etiological agents of several human cancers. Controversial results of the role of HPV in infertile population on sperm parameters have been published. The aim of this study was to estimate the type-specific prevalence of HPV DNA infection of the external genitalia and semen in 340 Slovenian men from infertile couples and to establish the relationship between seminal HPV DNA infection and abnormal sperm parameters. Self-taken swabs of the entire penile surface and semen samples were collected, and HPV detection and genotyping were performed. HPV DNA was detected in 37.12% of external genitalia and in 13.61% of semen samples with high HPV type concordance of both sampling sites. The most prevalent HPV types in the male external genitalia were HPV-CP6108 and HPV-84. The most prevalent HPV types in semen were HPV-53 and HPV-CP6108. The prevalence of HPV infection between normozoospermic men and men with abnormal sperm parameters did not differ significantly. Sperm quality did not differ significantly between men with seminal HPV infection and uninfected men. In conclusion, the men from infertile couples are equally susceptible to HPV infection regardless opotential; seminal HPV infection does not impair sperm quality. Objavljeno v Hindawi Pub. Co.; BioMed research international; 2014; Vol. 2014; str. 1-9; Impact Factor: 2.706;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.947; WoS: DB, QA; Avtorji / Authors: Golob Barbara, Poljak Mario, Verdenik Ivan, Kolbezen-Simoniti Mojca, Vrtačnik-Bokal Eda, Zorn Branko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 269844736 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Okužba s humanim papilomskim virusom pri moških iz neplodnih parov ANG Human Papilloma virus infection in men from infertile couples Opis SLO V raziskavi smo želeli ovrednotiti genotipsko specifično prevalenco okuž be s humanimi papilomskimi virusi (HPV) pri moških iz neplodnih parov. METODE. Iz zbranih 71 samo od vzetih brisov površine penisa pri moških iz neplodnih parov smo izolirali DNK in dokazovali prisotnost 37 različnih genotipov HPV. PRELIMINARNI REZULTATI. Med skupno 71 vključenimi moškimi, ki so priš li na Ginekološko kliniko zaradi težav s plodnostjo, smo dokazali 68 okužb s HPV DNK. Prevalenca okužbe z vsaj enim HPV DNK znaša 53%. Naj pogosteje zastopa na genotipa sta HPV-84 in HPV-CP6108. ZAKLJUČKI. OkuŽba s HPV DNK med moškimi iz neplodnih parov je pogosta. Glede na poročanja o morebitnem negativnem vplivu okužbe s HPV DNK na moško plodnost je treba tovrstni tematiki posveti ti več pozornosti. ANG The purpose of our study was to evaluate the genotype specific prevalence of human papillomavirus (HPV) infection in men from infertile couples. METHODS. From 71 self-collected penile shaft swabs of men from infertile couples, DNA was isolated and the presence of 37 different HPV genotypes was assessed. PRELIMINARY RESULTS. 71 men visiting the Department of Obstetrics and Gynecology due to fertility problems were included in the study. Among all collected samples, 68 HPV DNA infections were detected. The overall prevalence of HPV infection with at least one genotype was 53%. The most common genotypes detected were HPV-84 and HPV-CP6108. CONCLUSIONS. HPV infection is frequent in males from infertile couples. In view of reports on a possible negative impact of HPV DNA infection on male fertility, further research is required. Objavljeno v Med. Razgl.; 2013; 52; str. 197 -200; Tipologija 1.03 Kratki znanstveni prispevek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 1325484 Vir: COBISS.SI Naslov SLO HPV testiranje pri moških? ANG HPV testing in males ? Opis SLO Pred odločitvijo o tem, ali je testiranje moških na okužbo s HPV strokovno in etično upravičeno ali ne, si moremo odgovoriti na naslednja vprašanja: katero bolezen želimo s testiranjem odkrivati, pri kateri skupini moških in zakaj ? Ali bomo s testiranjem odkrili to bolezen bolj zgodaj kot drugače in ali nam bo to omogočilo boljše izide zdravljenja ? Kako pogosto bomo testirali, itd... Glede na trenutne smernice vodilnih svetovnih strokovnih združenj uporabo testa HPV pri moških odsvetujemo. ANG Before deciding if the HPV screening in males is scientifically and ethically justified, one must answer to the following questions: what sort of disease do we want research, in what sort of population and why ? Do the screening render the discovery of the disease earlier than without screening and do the screening enable better therapeutic approach, what's the better time interval for screening, etc... Considering the actual guidelines proposed by leading world scientific associations, the use of HPV testing in males is not recommended. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo SZD;Onkološki inštitut; Zbornik; 2014; Str. 70-75; Avtorji / Authors: Poljak Mario, Zorn Branko, Ivanuš Urška Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 1325740 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Testiranje HPV pri neplodnih moških ANG HPV screening in infertile males Opis SLO Prevalenca genitalne okužbe in okužbe semena s HPV pri moških iz neplodnih parov je visoka. Pri moških iz neplodnih parov se pojavlja široka paleta različnih genotipov HPV, tako nizkorizičnih, kot tudi visokorizičnih. HPV je prisoten v semenu pri več kot 13% testiranih, pri čemer se kvaliteta semena med okuženimi in neokuženimi moškimi ne razlikuje. Genotipe HPV, ki so vključeni v tetravalentno cepivo proti HPV, smo dokazali v dobrih 10% HPV okužb moških iz neplodnih parov. Semenčice so možni vektorji prenosa HPV. Prejemnice darovanega semena bi tako lahko bile uzpostavljene HPV okužbi. Ker lahko okužba negativno vpliva na oploditev in razvoj zarodkov, nekateri avtorji predlagajo vključitev testiranja darovalcev spolnih celic pred postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo. ANG The prevalence of HPV DNA in genital and seminal samples of men from infertile couples was high. Also, wide range of different HPV types was detected. HPV DNA was present in the semen samples of more than 13% of men. Sperm quality between men with HPV DNA in semen and men, where HPV DNA was not detected, did not differ significantly. Tetravalent vaccine HPV types were detected in more than 10% of men with HPV DNA. Spermatozoa could be a possible vector of HPV transmission. Thus, female patients in uterine insemination cycles using donor semen could have been exposed to HPV. Since some negative impact of HPV on embryo fertilization and embryo development was observed, some authors suggest an inclusion of HPV screening for gamete donors before the ART procedure. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo SZD;Onkološki inštitut; Zbornik; 2014; Str. 76-80; Avtorji / Authors: Golob Barbara, Poljak Mario, Zorn Branko, Peterlin Borut Tipologija 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Na reprezentativnem vzorcu moških iz neplodnih parov vs. kontrolno skupino smo dokazali, da ni korelacije med prisotnostjo HPV DNK v semenu in znižano gibljivostjo, koncentracijo in morfologijo semenčic glede na kriterije SZO. Prav tako nismo našli povezave med prisotnostjo HPV DNK v semenu in patološkimi rezultati funkcionalnih testov semenčic. Z metodo FISH smo določili prisotnost HPV DNK na površini glave semenčice moških iz neplodnih in plodnih parov. ANG_ In representative populations of males from infertile couples vs. control group, we demonstrated that no correlations exist between HPV DNA in semen and decreased sperm motility, concentration and morphology considering the WHO criteria. Also, the correlation between HPV DNA in semen and pathological results of sperm function tests was not found. The FISH technique revealed that the most frequent site of HPV DNA was the surface of sperm head. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Slovenija je sedaj med sorazmerno redkimi državami v svetu, ki so testirale in določili visoko prevalenco HPV pri neplodnih in plodnih parih. Do sedaj nam je bila znana le prevalenca HPV pri ženskah. Ker si je z dvema objavljenima člankoma naše skupine Slovenija letos pridobila izkušnje v povezavi med HPV okužbo in reprodukcijo, bi lahko vodila dodatne raziskave o vplivu HPV okužbe v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. ANG_ Slovenia is today one of the few countries in the world which tested for HPV and reported the high HPV DNA prevalence in infertile and fertile males. Up today the prevalence of HPV was documented only in women. As regard to two papers published this year by our group, Slovenia would lead additional research in order to clear the relationship between HPV and assisted reproductive technologies. lO.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerzitetni klinični center Ljubljana Branko Zorn ZIG Kraj in datum: Ljubljana |i6.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/106 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a 96-D6-B1-1F-13-AF-0E-38-2C-ED-C9-D5-65-B3-E0-37-1D-31-4F-BB