BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, d je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen. JANUAR 1976 26. JANUARJA LETO X., ŠTEV.: f (68) 20. decembra lani je bilo, kot je že vrsto let v navadi, srečanje lanskih jubilantov, tistih, ki jim je v letu 1975 poteklo 10, 20 ali 25 let nepretrganega dela pri PIONIRJU ter tistih, ki se jim je lani stekla delovna doba in so odšli v zasluženi pokoj. Prvič po dolgih letih, od- kar je ob steku leta v navadi ta slavnost, smo tokrat proslavljali brez glavnega direktorja Ivana Kočevarja, ki ga je bolezen prikovala na posteljo. 77 jubilantov in 21 upokojencev se je skupaj s predstavniki TOZD in OZD, samoupravnih organov in Dedek Mraz je v spremstvu gozdnih živali obdaroval 24. decembra v Domu Ljudske prosvete v Novem mestu 728 malčkov iz novomeških TOZD in iz DSSS. Mali junaki, ki jih vidimo na sliki, se kot je videti, prijaznega dedka Mraza prav nič ne boje družbenopolitičnih organizacij podjetja, zbralo v dvorani Gami hotela na Otočcu, kjer je bil uvodni, slavnostni del. Tako kot vedno, je bilo pred uradnim začetkom mnogo medsebojnega prisrčnega pozdravljanja in čestitanja ter pomenkov, v katerih pač lahko tisti, ki so zvesti PIONIRJU v dobrem in slabem vztrajali kot člani njegovega kolektiva 10, 20 ali 25 let ali pa tako dolgo, da so dočakali upokojitev, obudijo mnoge lepe spomine. V besedi je prireditev povezoval vodja kadrovske službe Lojze Jo- Vodja kadrovske službe Lojze Jožef je pevcem zbora, ki s svojim petjem bogati vzdušje na vseh takšnih PIONIRJEVIH prireditvah čestital k jubileju. V imenu zbora se je pridružil vsem čestitkam, izrečenim PIONIRJEVIM slavljencem tudi pevovodja zbora profesor Franjo Milek, se zahvalil za čestitko izrečeno zboru in poudaril, da je pevski zbor „Dušan Jereb“ že resnično star PIONIRJEV znanec. Plodno sodelovanje med PIONIRJEM, ki s svojo materialno podporo kaže veliko razumevanje do duhovne plati življenja in vabi zbor na svoje srečno ###® žef, v kulturnem delu programa pa je sodeloval moški pevski zbor „Dušan Jereb “ iz Novega mesta. Slavnost je otvoril predsednik CDS Karel Košir nato je v uvodnem nagovoru tehnični direktor inž. Karel Hace pozdravil jubilante in upokojence, jim čestital k doseženim delovnim jubilejem in na kratko orisal dosedanji razvoj PIONIRJA. Posebej je podčrtal, da vsi prisotni pogrešajo na slavju glavnega direktorja Ivana Kočevarja, ki mu je preprečila udeležbo bolezen, tokrat prvič, odkar se jubilanti in upokojenci zbirajo že vrsto let na takšni slavnosti. Se pred podelitvijo je inž. Karel Hace v imenu prisotnih prebral pozdravno pismo, namenjeno glavnemu direktorju Ivanu Kočevarju, v katerem so se prisotni hvaležno spomnili skupnega dela, težav in uspehov ter mu iz srca zaželeli skorajšnjega okrevanja. Obletnicam, ki so jih praznovali tega dne na Otočcu PIONIRJEVI slavljenci, se je pridružila še ena: pevski zbor „Dušan Jereb“ je v letu 1975 slavil 30-letnico delovanja. prireditve, ter mu s tem omogoča, da jih kulturno obogati, se je skozi vrsto let razvilo v pravo znanstvo. Vez med zborom in PIONIRJEVIM kolektivom je tako močna, da se pevci, kadar so med člani PIONIRJEVEGA kolektiva, počutijo kot doma, kot svoji med svojimi in zato je ta PIONIRJEVA slovesnost tudi slovesnost Jerebovih pevcev, je končal svoj nagovor pevovodja profesor Franjo Milek. Dodal je še željo, da bi se dosedanje plodno sodelovanje in medsebojno razumevanje med kolektivom in zborom tudi v bodoče razvijalo tako kot doslej. Na slavnosti za leto 1975 so prejeli odličja in priznanja naslednji člani kolektiva: 25 let neprekinjenega dela pri SGP PIONIR je poteklo: v TOZD Gradbeni sektor Novo mesto:Marjanu Mesariču, V TOZD Gradbeni sektor Krško: Vladimiru Kežmanu in Rudiju Tomšetu, v TOZD Lesni obrat žaga: Jožetu Retlju, v Delovni skupnosti skupnih služb: Anici (Nadalj. na nasl. strani) DRAGO KALIN, gradbeni delovodja ♦ Tako kot gradbinci, se že ves 2 čas, odkar dela, seli iz kraja v J kraj, z gradbišča na gradbišče. ♦ Njegova pripoved, še boljše: | | njegovi spomini, so za kanec <► bolj živi, morda tudi zato, ker 0 šteje med tisto staro PIONIRJA JEVO gardo, ki ji je pri spre-I! jemanju naloge, besedica: „Ne“ J| ali pa „Ne morem“, neznana. < ► Tudi zato, se je pri delu, najbrž J | selil več kot drugi. Pa prisluhni- < > mo Dragu Kalinu: || Pri PIONIRJU sem od 24. 2. 1 > 1948, le med služenjem voja- 1951. sem šel v delovodsko šoli lo, končal pa sem jo 1956., ker I > sem bil medtem pri vojakih. V || 27 letih dela se je nabralo vsega, | | ko gledaš nazaj in prebiraš spo- II mine, pa se tudi tisto, kar je bi-11 lo pred leti hudo, spremeni v le- < ► po! ... ] | Začel sem na Senovem, pa si- < ► los v Gradcu, pa Češča vas, Ro-11 to Krško, Avto cesta, hladilnica < > Zagreb, tudi na morje v Orebič II me je zaneslo in v Bosno v Lu-° kavac, nazadnje pa sem pristal o tu v Ljubljani. || Najhujše je bilo 1955. leta ob < ► prvi krizi. V sektorju Krško nas Z je bilo takrat 800. Dela ni bilo, ♦ bile so odpovedi in ostalo nas je 30! PIONIR je takrat z 2000 zaposlenih zdrknil na 600! Iz dneva v dan smo čakali, kdaj bo koga zadela odpoved, strahoma smo pričakovali jutri, tudi jokali smo, žal nam je bilo oditi od firme. 1950. smo delali v Lukavcu v Bosni koksarno za tovarno sode. Tam sta bila tudi Jankovič in Jevšek. Stari smo bili 18 let in bi kar naprej jedli, pa smo tolkli lakoto, da se nam je kar meglilo! Takrat je bilo še vse na živilske nakaznice, za kilogram koruznega kruha, če si ga kupil na „šverc“, je bilo treba odšteti 100 din. Mi smo takrat zaslužili po 17 din na uro, za kilo kruha smo torej morali delati 5 ur! Danes je kruha povsod dovolj, po vseh kantah za odpadke ga najdeš! S kruhom nismo več zadovoljni! Imamo toplo malico, pa še to kritiziramo! Ko so prišli 1956. prvi fički, je stal fičo 650.000 din, jaz sem imel takrat na uro 58 din in sem moral delati za avto 11.000 ur, danes zaslužim fička v 1500 urah! Spominjam se prvega žerjava, ki smo ga dobili k PIONIRJU. To je bil Pohorc, prispel je po železnici za Dan republike 29. novembra 1958. leta. Za vse podjetje je bil tisti dan, še posebej zaradi žerjava, največji praznik! (Nadaljevanje s prejšnje strani) Jazbec, Jožici Volk in Ljubu Propadahu 20 let neprekinjenega dela pri SGP PIONIR je poteklo: v TOZD Gradbeni sektor Novo mesto: Jožetu Blažiču, Antonu Gačniku, Alojzu Glaviču, v TOZD Gradbeni sektor Ljubljana: Ivanu Zoenču in Jožetu Žuglju, v TOZD Mehan-sko-kovinski obrat: Antonu Krašovcu, Francu Novaku, Hermanu Povšetu in Alojzu Selaku, v TOZD Lesni obrat: Ivanu Plantanu iri Francu Oštirju, v Delovni skupnosti skupnih služb: Mariji Panker, Ivanki Martinovič in Alojzu Hribarju. 10 let neprekinjenega dela pri SGP PIONIR je poteklo: v TOZD Gradbeni sektor Novo mesto: Alojziji Malenšek, Metki Štrasberger, Marjanu Čolnarju, Jožetu Primcu, Jakobu Brudarju, Huseinu Bečiroviču, Vladu Cizlju, Hasanu Civiču, Štefku Fazliču, Ibrahimu Jakupo-viču, Marku Majkiču, Karlu Piletiču, Francu Stariču, Jožetu Srebrnjaku, Alojzu Setnikarju in Alojzu Pavlinu,v TOZD Gradbeni sektor Ljubljana: Iliji Čošiču, Enizu Der-giču, Štefanu Držaniču, Josipu Ka-pežu, Valentinu Pečaverju, Jožetu Pangrešiču, Dragoljubu Simonoviču, Ahmedu Trnjaninu, Dragu Tomiču, Vladu Todoriviču, Mujagi Trnjaninu, Husniji Viliču, Marjanu Žgalinu, Marku Kolenku, Jožetu Zorku, v TOZD Gradbeni sektor Krško: Francu Kvartuhu, Alojzu Lekšetu, Dragu Radkoviču in Karlu Žarnu, v TOZD Gradbeni sektor Zagreb: Ivanu Cesarcu, v TOZD Projektivni biro: Nadi Brezovar, v TOZD Mehansko-kovinski obrat: Jožetu Avscu in Alojzu Šuštariču, v TOZD Lesni obrat: Julki Bratoš, Radku Stoparju, Ivanu Vidicu in Jožetu Zupančiču, v TOZD Strojno prometni obrat: Marici Grubačevič, Alojzu Veseliču, Radisavu Stanišiču, Ivanu Zidariču in Slavku Vovku, v Delovni skupnosti skupnih služb: Milici Bo-žovič, Martini Bračko, Majdi Kunčič, Janezu Gabrijelčiču, Karlu Hacetu, Alojzu Hosta, Petru Li-beršarju in Smailu Paliču. V letu 1975 so se pri SGP PIONIR upokojili: V TOZD gradbeni sektor Novo mesto: Franc Gačnik, Hamdija Ke-vac, Ludvik Lavrič, Alija Muslimo-vič, Alojz Setnikar, Živko Subotič, Franc Skušek, v TOZD Gradbeni sektor Ljubljana: Dimitrije Anta-nasijevič, Ivan Abram, Alojz Sre-bot, Risto Pantič in Janez Meden, v TOZD Gradbeni sektor Krško: Ivan Horže, Ivan Dernikovič, Anton Jelenc, Stjepan Šoštarič in Stanislav Bizjak, v TOZD Mehansko-kovinski obrat: Al do Šinkovec in Franc Zdravnik, v TOZD Strojno prometni obrat: Jože Dornik in v Delovni skupnosti skupnih služb: Vinko Pečaver. Vsem jubilantom iskrene čestitke k delovnim jubilejem in zahvala za ves njihov delovni prispevek, upokojencem pravtako zahvala za njihov delovni prispevek in iskrena želja, da bi jim pokoj potekel v miru in zdravju! decembrski slavnosti PIONIRJEVIH jubilantov sta priznanja delila ehnični direktor dipl. ing. gradb. Karel Hace in predsednik CDS Karel lošir Nil sliki: 2S-letnica Jožica Volk prejema priznanje Na gradbišču BS-3 v Ljubljani Običajna lesenjača na gradbišču, za razliko od drugih nezakurjena. To je sedež PIONIRJEVEGA gradbišča v bodoči soseski BS—3 v Bežigradu v Ljubljani. Vodja gradbišča inž. Zdravko Del Fabro v bundi in pri obveznem telefonu. Zdaj mirno pritrjuje, zdaj spet z zvišanim glasom nekaj razlaga in dopoveduje, drše s prstom po pro-jektu^ki je razpet čez steno. Sele ko konča telefonski pogovor, opazi, da smo vstopili in pozdravi s širokim nasmehom. — Pozdravljeni na GlPOSS-ovem gradbišču za Bežigradom! Tukaj nastaja stanovanjska soseska z 2700 stanovanji, gradimo pa tri podjetja: Gradbeno podjetje OBNOVA 1700 stanovanj, Gradbeno podjetje TEHNIKA in naš PIONIR pa oba skupaj 1000 stanovanj. PIONIRJEV delež je v vsej soseski 496 stanovanj! — tako nas je inž. Del Fabro v nekaj besedah upeljal v stvar, kot pravimo, in nadaljeval: — Tako velika soseska seveda ne more nastati čez noč, gradnja se odvija postopoma. Stanovanjske stavbe so razvrščene v nizih: mi gradimo v nizu B—4, v katerem imamo zaprtih 96 stanovanj, z gradnjo v nizu B—1 pa smo začeli v decembru 1975. 96 stanovanj v nizu B—4, ki so zdaj zaprta, bomo začeli oddajati naročniku v prvem četrtletju letos. Gradbišče je, kot se lahko prepričate na svoje oči, veliko. Gradnja poteka v litem betonu, po sistemu Outinord, za razliko od dosedanjih stanovanjskih gradenj pa tokrat uporabljamo montažne pročelne plošče in montažne predelne stene Togrel. V tem grmu pa tiči zajec, ali še boljše: naša največja preglavica. Ce bi delali na dosedanji način, torej tako, kot smo bili vajeni doslej, bi bili objekte zaprli že davno tega. Montažne pročelne plošče in montažne predelne stene so prihajale z zamudo. Ko smo jih prevzemali, smo se veliko jezili. Bilo je videti, kot da v Togrelu ne poznajo mer: plošče so po merah odstopale od 1 cm do 1 m, namesto levih, so prihajale desne, bile so narobe oštevilčene in podobno. Vse to nam žal ni jedlo samo živcev, ampak nas je močno prizadelo tudi pri denaiju: cena kvadratnega metra stene z zunanjo in notranjo obdelavo nas stane skoraj enkrat več v montažni izvedbi, kot bi nas stala v dosedanji. Gradimo pa po sistemu za trg in cena je vnaprej določena. Plačali bomo torej krepak davek na začetek, ki je sicer običajni spremljevalec vsega novega, zato pa ga kljub temu ni nič manj bridko prevzeti nase! Montažni sistem ima še eno posledico: žerjavna proga žerjava, ki ga potrebujemo za montažo plošč, teče ob nizu stavb, ki so vgradnji. Po istem prostoru pa je predviden tudi potek kanalizacije za objekte. Ker smo čakali dobavo plošč iz dneva v dan, žerjava nismo umaknili, saj brez njega plošč, kadar so prišle, nismo mogli monirati. Ker pa je tam stal žerjav, nismo mogli začeti kanalizacijskih del ob času, kot so bila predvidena. Na gradbišču nas je 115 skupaj z vajenci. V ostalem gre vse v redu! Tako je končal razgovor inž. Zdravko Del Fabro. Na vsa podrobna vprašanja okoli težav z montažnimi stenami je odgovarjal z molkom. Dodal je samo to, da se s podobnimi težavami spopadajo tudi pri OBNOVI in TEHNIKI. Delovodja Sveto Rodič je povedal: — Delam na notranjih delih v nizu B-4, pri postavljanju montažnih predelnih sten in zidarski obdelavi. Montažnih načrtov še do danes nimamo, delamo pa po projektu, ki nima vseh detajlov. V montažnih predelnih stenah niso sidra pravil- Na stavbah na sliki v nizu B—4 v soseski BS—3 v Ljubljani so že montirane montažne pročelne in predelne stene, ki so na tem gradbišču TOZD Gradbeni sektor Ljubljana povzročile toliko preglavic no vgrajena, odprtine za električne vtičnice so previsoko ali prenizko. Koliko težkoč je zaradi tega je škoda pripovedovati. Še najbolj se ujemajo cevi za instalacije, čeprav so tam odstopanja dopustna. Predelne stene v B-4 so zdaj k sreči že zmontirane. Kaj več ni bilo mogoče izvedeti, na gradbišču BS-3 pa slišiš krepke besede na račun Togrela na vsakem koraku. Na podrobna vprašanja ni odgovorov, le jezni prebliski v očeh. Vprašanje zakaj tako, ostaja odprto. Tudi podvprašanja: zakaj ni prišlo do neposrednega razgovora med predstavniki gradbišča in Togrela, zakaj ni bilo sprotnega medsebojnega informiranja o vzrokih za težave, zakaj ni bila nova tehnologija za proizvodnjo montažnih pročelnih in montažnih predelnih sten pravočasno osvojena, vse to so odprta vprašanja, ki povzročajo mnogo nepotrebne jeze in medsebojnih očitanj. Jeza pa zagotovo ni dober gradbeni material, kaj menite? X-V-V.vX*X,X*X*X-%V.%,X,X,X*X*X*^vX"X-XO*!-V-vX*X*X*X-VXvX,X,X"X-X-%V.*.*X,X*X*X*V*V.vX,X'X-X»V.*.vX-X*X-X-V*'.vX*X,X-X»V< H. prag desetega letnik,! 9: ■ S to številko stopa BIL TEN v deseti letnik izhajanja. Za debelo knjigo številk se je nabralo v tem času. Starejši BILTENI, tisti na dnu kupčka so že orumeneli, kljub temu pa še vedno govorijo z živo govorico časa, življenja, razvoja, težav in spopadov, ki so bili okvir razdobja v katerem so izšli. Tega, kar je bilo v BILTENU napisano in objavljeno, ne bo mogel nikoli nihče izbrisati. Kroničarju, ki se bo čez dolga desetletja morda trudil, pisati zgodovino PIONIRJA, bodo orumeneli časopisi, številke BILTENA, lahko pomagali izbrskati na dan marsikaj, kar bi sicer ostalo pozabljeno. Prva številka je ugledala beli dan v tiskarni Urška v Kočevju. Tam so bili natisnjeni 3 BILTENI, nato se je preselil BILTEN v tiskarno Papirkonfekcije Krško (septembra 1969.), kjer se je tiskal do marca 1973. leta (30 številk). Odtlej je zibelka, v kateri se tiskajo njegove številke Novo mesto: stavek in filmi za ofset tisk nastajajo pri Dolenjskem listu, v ofset tisku pa ga tiska Knjigotisk Novo mesto. Številka, ki jo imate v rokah je 35. kar jih je ugledalo luč sveta v Novem mestu! V 10. letnik stopa BILTEN z 68. številko. Statistike, takšnih in podobnih podatkov o številu sestankov, o slikah in podobnem, bi iz zgodovine BILTENA lahko našteli precej, toda statistika ne more povedati tistega, kar bi radi rekli na pragu 10. letnika BILTENA. Ohrabrujoča je ugotovitev, da smo se na BILTEN privadili, da ga pogrešamo, če ne izide. Nasproti tej, pa je bridka ugotovitev, da še vedno ni toliko naš, da bi dopisovali vanj. Velik praznik je, če se spomni kdo in pošlje prispevek s kakšnega gradbišča, poročilo o pomembnem sestanku ali dogodku. Krog sodelavcev BILTENA je zelo ozek, dolžnosti za oživljanje glasila delovne skupnosti pa ne moremo in ne smemo nalagati na pleča peščice članov kolektiva! Mar ni to res? Izgovori: češ ne znamo pisati!, niso pravi, saj je bilo s strani BIL TENA naslovljenih že brez števila pozivov, da pošljite karkoli in napisano kakorkoli! In še nobeden, še tako nevešče napisan prispevek ni doslej ostal neobjavljen. Obljuba uredništva BILTENA, da bo vsak sestavek priredilo in popravilo tako, da bo sposoben za objavo, velja še vedno! Obveščanje je v samoupravni socialistični ureditvi in v delegatskem redu, kakršnega ustvarjamo po novi ustavi, izjemno pomembno. Tega dvojega brez obveščanja ne more biti, samoupravljanje in delegatski red brez obveščanja ne moreta živeti. Delavec-samoupravljalec ne more postati gospodar svojih odločitev, če ne ve o čem naj odloča, če ni obveščen. BILTEN je v 9 letnikih svojega izhajanja zagotovo pri obveščanju članov delovne skupnosti SGP PIONIR opravil veliko poslanstvo. 67 številk je izšlo skupaj na 406 straneh in posredovalo - kar je zlasti pomembno - vsem članom 3000-članske delovne skupnosti, marsikatero novico ali obvestilo, ki sicer ne bi prišla do njihovih ušes. BILTENOVO poslanstvo pri obveščanju delovne skupnosti pa bi bilo opravljeno veliko boljše, če bi se domačega glasila bolj kot so se, posluževali vsi poslevodeči organi in če bi bil krog sodelavcev, ki pošiljajo svoje prispevke širši kot je bil. Na pragu 10. letnika torej zaželimo bodočemu jubilantu BILTENU, poplavo prispevkov! Ob cesti Ljubljana — Kočevje, devet kilometrov od Ribnice, stoji motel Jasnica. Motel je bil sodobno zgrajen leta 1970 in ima vse pritikline, kot se motelu II. kategorije spodobi, vendar pa v celoti ne služi svojemu namenu. Najbrž investitor AVTO Kočevje ni niti najmanj pomislil, ko se je odločil za to investicijo, da bo gostov izredno malo, in še ti samo prehodni. Na oddihu se ustavijo le nekateri tujci, ki so navdušeni lovci, kajti v okolici motela so znana lovišča. Ko so pred dvema letoma na pobudo centra za dmžbeno izobraževanje pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije in Republiški konferenci Zveze socialistične mladine sklenili, da bodo pričeli z dvomesečnimi političnimi tečaji za politično izobraževanje mladih delavcev iz delovnih organizacij, za sindikalne in mladinske funkcionarje, so bili pred eno samo težavo — kje? Ko so zvedeli za skoraj vedno prazen motel Jasnica, je bila rešitev na dlani. Odtlej prihajajo tečajniki redno na dvomesečne politične tečaje v motel Jasnica, kjer je pridobilo začetno znanje za politično delovanje že preko 200 mladih delavcev iz vse Slovenije. Še bolj natančno: doslej so obiskovali tečaje delavci iz 145 TOZD; ah samo tri občine iz Slovenije še niso poslale nobenega slušatelja. Seveda se na koncu le moramo vprašati, ali je prostor, kot je motel Jasnica, ki je odprtega tipa, res najbolj primeren za tako delo. Program dela na našem tečaju je bil takšen: Razdeljen je bil na dva dela. Prvi del, ki je bil temeljni del, je nudil znanje iz: marxistične obče sociologije, politične ekonomije, samoupravljanja in zgodovinskih ved. Drugi del je bil seminarski, in je govoril o subjektivnih silah, indi- Med jubilanti 1975 je bilo tudi več tovarišic, kar je v sicer zelo „moškem" kolektivu PIONIRJA pomenilo prijetno spremembo Pevski zbor „Dušan Jereb" iz Novega mesta sodeluje s svojim petjem na vseh PIONIRJEVIH slovesnostih in jih kulturno bogati vidualnem delu in programiranju. Največ ur predavanj smo imeli iz samoupravljanja. Seveda so nam predavali sami znani predavatelji, strokovnjaki za posamezna področja, kot so: prof. dr. Bogdan Kavčič, ing. Gabriel Sviligoj, Slavko Grčar, Stane Kranjc, Slavko Bohanec, Zdravko Troha. Slednji je vodja centra za dmžbeno izobraževanje in najbolj zaslužen pri ustanovitvi te oblike družbenopolitičnega izobraževanja. Vsak tečajnik je imel pri vsakem predavanju tudi pismeno nalogo, ki je štela v končno oceno o aktivnosti posameznika na tečaju in o pridobljenem znanju. Najvažnejša in najbolj zahtevna naloga vsakega tečajnika je bilo to, daje moral napraviti letni načrt dela osnovne organizacije sindikata ali osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Če na koncu ocenim uspeh tečaja, moram reči, da je taka oblika izobraževanja za sindikalne in mladinske delavce izredno koristna. Zato priporočam vsem osnovnim organizacijam sindikata naj se povežejo z občinskimi sindikalnimi sveti, ti pa naj omogočijo preko Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije udeležbo na takem političnem tečaju, predvsem delavcem. Če hočemo, da bo delavec resnično postal samouprav-ljalec in da bo naša samoupravna socialistična ureditev zaživela, V času od 13. 11. 1975 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD — gradbeni sektor Novo mesto - z Vojno pošto Zemun, za nada- ljevanje gradnje v Biha ču — investicijska vrednost 4,053.337,- din; — s podjetjem „ADRIAMONT" Rijeka, za kooperacijska dela pri stanovanjski gradnji - investi- moramo izobraževati predvsem delavce! Ker so pred nami letne skupščine osnovnih organizacij sindikata, dajem predlog kot pomoč pri sestavi letnega načrta osnovnih organizacij sindikata za prihodnje leto, ker je bila to moja pismena naloga na tečaju. Osnovna organizacija sindikata bo v naslednjem razdobju opravila naslednje naloge: I. NALOGE NA PODROČJU SAMOUPRAVE 1. Skrbeti za dosledno uresničevanje delegatskega sistema. 2. Omogočiti delo samoupravni delavski kontroli in ji nuditi tudi pomoč pro delu. 3. Ustanoviti delavske skupine. 4. Oceniti uresničevanje samoupravnih sporazumov. Naloge na področju samoupravnih sporazumov. Naloge na področju samouprave moramo uresničevati zato, da bodo delavci odločali o pogojih in uspehu dela. Dohodek bomo z odgovornostjo in dolžnostjo dobrega gospodarjenja sami ustvarili in ga tudi delili. II. NALOGE NA PODROČJU PROIZVODNJE IN DOHODKA 1. Popolno izkoriščanje delovnega časa. 2. Smotrno izkoriščanje repro- fNadaljevanje na nasl. str.) cijska vrednost 74,211.440 din; — z Vojno pošto Ljubljana za gradbena dela DOMA JNA v Novem mestu — investicijska vrednost 16,988.980 - din; — z Zavodom za komunalnu djelatnost Rijeka, za dela na objektu „Pristupni put MA-LONJI — Rijeka" — investicijska vrednost 830.860,- din. TOZD — gradbeni sektor Krško — s Tovarno celuloze in papirja „ĐURO SALAJ" Krško, za dodatna dela na objektu: Papirni stroj III — investicijska vrednost 4,827.5000,- din; — s Tovarno celuloze in papirja „ĐURO SALAJ" Krško, za dodatna dela na objektu „Pralnica in belilnica" — investicijska vrednost 4,672.843,- din; — s Tovarno celuloze in papirja „ĐURO SALAJ" Krško, za objekte: Lesni prostor — II. del, Priprava čl 02, Nova kanalizacija — — investicijska vrednost 9,188.160,- din; TOZD — gradbeni sektor Zagreb — s podjetjem „JEDINSTVO", za dodatna dela na proizvodni hali investicijska vrednost 3,102.088,- din; f N Dva meseca v Jasnici (Nadaljevanje s prejš. str.) dukcijskega materiala, energetskih virov in strojev. 3. Analizirati tržišče in prevzemati tista dela, ki so finančno in rokovno sprejemljiva. Naloga sindikatov je, da bodo delavci v TOZD in v njihovih medsebojnih odnosih neposredno preprečevali ohranjevanje podjetniško — lastniške organiziranosti in odtujevanja družbenega dohodka. III. NALOGE NA PODROČJU SOCIALNE POLITIKE 1. Stanovanjsko problematiko reševati po prednostni listi. 2. Skrbeti za delovne razmere delavcev, posebno tistih, ki delajo pod težjimi delovnimi pogoji. 3. Skrbeti za socialno šibke delavce. 4. Omogočati klimatsko zdravljenje delavcem, ki so tega potrebni. 5. Zagotoviti možnost brezplačne oskrbe otrok socialno šibkih delavcev v vzgojno varstvenih ustanovah. Sindikati se morajo nenehno boriti za oblikovanje politike in določanje ukrepov za obvladovanje in odpravljanje socialnih razlik. Osnovna organizacija sindikata se mora zavzemati za socialno politiko tako, da bodo v TOZD na podlagi vzajemnosti in solidarnosti zagotavljali potrebno gmotno in socialno varnost. IV. NALOGE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 1. Z izobraževalnim središčem podjetja napraviti program izobraževanja. 2. Skrbeti za družbenopolitično izobraževanje delavcev v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. 3. Urediti štipendijsko politiko TOZD. V. NALOGE NA PODROČJU ODDIHA, ŠPORTNE REKREACIJE IN KULTURE 1. Možnost povečanja kapacitet v počitniških domovih. 2. V počitniških domovih omogočiti oddih najprej socialno šibkim delavcem. 3. Vztrajati za čim manjše izvajanje nadurnega dela in omogočiti delavcem tedenski in dnevni oddih. 4. Usposobiti športno rekreativnega organizatorja, ter ga po možnosti tudi zaposliti. 5. Organizirati TRIM akcije. 6. Priskrbeti prostor za kulturne dejavnosti, ustanoviti skupine, ter jim tudi omogočiti delo (v samskih domovih). Te naloge moramo uresničevati zato, da bodo delavci nenehno dvigovali kulturno raven, ter razvijali tudi svojo rekreativno, kulturno in umetniško dejavnost. VI. NALOGE NA PODROČJU OBVEŠCEVANJA 1. Skrbeti, da vsi zapisniki sej samoupravnih organov in družbeno- Slavijencu je treba pripeti nagelj, dekliške roke pa so za to najbolj pr pravne političnih organizacij pridejo na vse oglasne deske. 2. Na posameznem gradbišču izdati konkretno zadolžitev, da bodo res vsi zapisniki na oglasnih deskah, ter tudi nuditi delavcem obrazložitev ob morebitnem nerazumevanju. 3. Zagotoviti, da vsak delavec dobi BILTEN. Delavci morajo biti vsestransko, celotno in pravočasno obveščeni, ker bodo šele tako lahko ustvarjalno odločali v celotnem spletu samoupravnih odnosov in v svojem političnem delovanju. VII. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN SAMOZAŠČITE 1. Opredeliti naloge sindikatov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. Usposobiti delavce za delovanje. 3. Sodelovati na pripravah na SLOL Te naloge moramo uresničevati zato, da bomo utrjevali in uveljavljali vseljudsko obrambo kot najbolj učinkovito obliko odpora proti morebitnem agresorju. VIII. NALOGE NA PODROČJU DELOVANJA SINDIKATA 1. Organizirati sindikalne skupine in določiti sindikalne poverjenike. 2. Analizirati uporabo sindikalne članarine in sredstev osnovnih or- ganizacij sindikata (finančni plan). 3. Povezovati se z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD in izven nje. Te naloge morajo osnovne organizacije sindikata uresničevati v okviru sklepov in stališč 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in v boju za nov sindikat, ki bo v celoti sredstvo delavcev za uresničevanje ustave. Zato je treba organiziranost sindikata stalno izpopolnjevati, da bo ustrezna za opravljanje posameznih nalog na vseh ravneh sindikalnega delovanja. Za izvajanje načrta je odgovoren Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, izvajanje pa je tudi naloga celotnega članstva, posameznikov in organov osnovne organizacije sindikata. O izvajanju letnega načrta poroča Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata na prihodnji letni skupščini Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata lahko spremeni ali dopolni letni načrt, če to terja politična situacija. To so samo temeljne smernice, ki pa jih je treba prilagoditi in dopolniti s konkretnimi nalogami v posamezni osnovni organizaciji sindikata. V skladu s tem letnim načrtom pa je treba seveda izdelati tudi finančni plan osnovne organizacije sindikata, ki naj financijsko tudi zajema vsa ta področja. FRANC ŽNIDERŠIČ Pogled na slavljence v dvorani Gami Hotela na Otočcu med svečanim delom programa Pogled na slavljence v dvorani Gami hotela na Otočcu med svečanim delom programa TOZD Gradbeni sektor Zagreb se je po našem zadnjem obisku, ki smo ga opravili v februarju lani, preselil iz prostorov, v katerih seje stiskal skupaj s komercialno izpostavo, v nove upravne prostore v enem izmed stanovanjskih blokov v soseski Utrina v Zagrebu. Prostori so v pritličju velikega stanovanjskega bloka, ki ga je zgradil PIONIR. Direktor TOZD, tov. Ivan Gorišek je pozdravil s svojim nagajivim smehljajem in že kar v začetku pripomnil: „Od zadnjega obiska smo vsaj en problem zagotovo rešili: preselili smo se v nove prostore ... In da ne boste v skrbeh: težav je še vedno toliko, da se ne vidimo iz njih! “ Nato je stekel pomenek, v katerem je razgrnil pred nami vse o dosežkih, težavah in načrtih TOZD Gradbeni sektor Zagreb v zadnjih 10 mesecih: - V Cvetnem naselju ste februarja lani videli le gradbeno jamo, žerjav in cementarno, na gradbeno dovoljenje pa smo še čakali. Prva od obeh 22-etažnih stolpnic s po 90 stanovanji je zdaj že pod streho. Do junija 1976 mora biti vseljiva. Z deli na drugi takšni stolpnici v Cvetnem naselju bomo začeli v januarju letos, ko računamo dobiti gradbeno dovoljenje za obe ... Za prvo, ki je že pod streho, ga dozdaj namreč še nimamo. Skupna vrednost obeh stolpnic predstavlja za nas okoli 80 milijonov dinarjev. Pogodbe so sklenjene za 38 milijonov za vsako, preostanek pa gre na račun podražitev. Naslednja lanska gradnja je hotel gradnja je bila končana 15 dni Kraševa v sklopu objektov Doma pred rokom. V tovarni Jedinstvo v JLA v Zagrebu. Vrednost te grad- Podsusedu smo zgradili 1500m2 nje je 28 milijonov dinarjev. Gradi- Togrel dvorane in 360 m2 aneksa mo tudi na letališču Plesa in do- za stranske obrate tovarne, vred-končujemo objekte v Borongaju, nost te gradnje je okoli 8 milijonov Pogled na del 4-ločne Togrel dvorane v Zaprešiču, ki jo je za podjetje UNIA zgradil TOZD Gradbeni sektor Zagreb to dvoje znese skupaj 38 milijonov dinarjev. Za podjetje UNIJA smo v Zaprešiču dogradili 2860 m2 Togrel dvoran v vrednosti 7 milijonov din. Ta dinarjev. Takšen je zbir naših lanskih del. Vrednost vsega, kar smo ustvarili, bo znesla okoli 85 milijonov dinarjev. Po razsežnosti smo z opravljenimi deli lahko zadovoljni, Ono izmed treh stolpnic na sliki, ki se nad njo pne žerjav, je zgradil do podstrehe lani TOZD Gradbeni sektor Zagreb v Cvetnem naselju v Zagrebu. 90 stanovanj v njej mora biti vseljenih v prvem četrtletju letos tudi vrednost, ki smo jo ustvarili lani v primeijavi s predlani, kaže na zelo velik porast. S stroškovnim sestavom doseženega pa žal še vedno ne moremo biti zadovoljni. Med fizičnimi delavci nam najbolj primanjkuje zidarjev in tesarjev. S kvalificiranimi delavci, ki jih dobimo tu, gre precej slabše kot s tistimi našimi PIONIRJEVIMI, kakršnih smo vajeni pri nas. Večina starih PIONIRJEVIH zidarjev in tesarjev je rasla s podjetjem in razvojem. Prišli so k podjetju kot nekvalificirani delavci. Delali so nekaj časa, nato so z izobraževanjem dobili najprej polkvalifikacijo in nazadnje kvalifikacijo. Takšni delavci so rasli z delom. Skozi od začetka so vajeni prijeti za vse, bodisi za samokolnico, bodisi za karkoli drugega. Kvalificirani delavci, ki jih dobimo tu, imajo opravljene tečaje doma. Velikokrat je kvalifikacija, ki jo imajo, samo papirnata, znanja in izkušenj nimajo. Razen tega niso pripravljeni prijeti za kakršnokoli delo: sklicujejo se na kvalifikacijo in terjajo boljša dela. Vsak gradbin-ski operativec pa ve, da na naših gradbiščih delitev dela še nimamo speljano tako daleč, da bi nekdo vozil samo samokolnice, nekdo samo tesaril, drugi spet samo dodajal malto. Prijeti je treba za vsako delo in tako bo najbrž še dolgo. Po številu nas je dovolj, po izkušnjah pa nas je premalo! Delovodje in gradbeni tehniki, kar jih imamo, so večinoma premalo upe-ljani, nimajo še dovolj izkušenj. Od vseh 7 delovodij, kolikor jih imamo, so trije popolni začetniki. Gradbišča so tu velika in zelo oddaljena drugo od drugega. Pri delu se moraš zanesti predvsem nase, čas in razdalje ne dovoljujejo tekati in spraševati za vsako podrobnost. Odločitve je treba sprejemati na gradbišču sproti, predvideti je treba veliko stvari, načrtovati, umno usmerjati in podobno. Vse to začetnik, ki še ni upeljan in si še ni imel časa nabrati izkušenj, le težko zmore tako kot bi moral in kot terja delo. Če je zelo, zelo prizadeven, opravi svoje naloge tako, da smo komajda lahko zadovoljni. Še vedno so največja težava, s katero se ubadamo, izostanki z dela. Delavci odidejo po prejemu osebnega dohodka vsi domov, denar odnesejo družinam in jih po nekaj dni ni nazaj. Dosedanje izkušnje, ki jih imamo pri tem, kažejo, da po vsakem izplačilu izgubimo najmanj po dva delovna dneva: na gradbišču jih ostane le kakšnih 20 odstotkov, vsi ostali odidejo z denarjem k družinam. O tej zadevi se na dolgo pogovarjamo na vseh zborih, na vse načine prikazujemo delavcem njihovo odvisnost od dela, dopovedujemo jim, da nas vežejo roki, da brez discipline na gradbišču ni mogoče TOZD Zagreb: izostanki v ospredju! delati, da mora vsak par rok, kijih imamo, doprinesti svoj delež, če naj izpolnimo plan, pa ne pomaga. Odgovor, ki ga dobivamo, je: moram domov k družini, ker moram tudi svojim kaj narediti: popraviti moram hišo, žena sama z otroki ne zmore vsega na njivi, če mi ne boste dovolili ostati doma, si bom pa dobil bolniško . . . V resnici je tako, da zaradi disciplinskih posegov, s katerimi smo začeli, da bi odpravili takšno samovoljno izostajanje z dela in odhajanje domov, hodijo k zdravnikom v svojem kraju in ti jim dajo bolniško. Tako kot povsod pri PIONIRJU, tudi pri nas priznavamo bolniški stalež samo od enega zdravstvenega zavoda, ki je pooblaščen za zdravstvene storitve našim delavcem. Toda delavci pridejo z zdravstveno knjižico, v kateri jih je vpisal v stalež zdravnik doma in tukaj jim zdravnik ta stalež potrdi. Ko smo intervenirali, smo zvedeli, da so se tukajšnji zdravniki, v začetku zaradi dogovora z nami, temu sicer upirali, toda potem je prišlo s strani delavcev do odkritih groženj in zdravniki so se uklonili! . . . V primerjavi z lanskim letom smo izostanke sicer zmanjšali, v skupno ustvarjenem delovnem času pa jih je še vedno za 22 odstotkov. To v drugačni besedi pomeni, da je bila lani skoraj vsaka četrta delovna ura izgubljena zaradi izostanka! Zaradi izostankov smo v stanju, kot da bi imeli čez vse leto 20 delavcev na dopustu! S posebno evidenco, ki smo jo ustvarili, smo že izločili stalne izostankarje: na seznamu imamo 30 takšnih delavcev, ki se nenehno vračajo v bolniško. V pogovoru lani februarja smo se dotaknili tudi vprašanja razlik v cenah, ki so nam v letu 1974 povzročile nemalo težav. Z razlikami v cenah, do katerih prihaja zaradi podražitev, zdaj nimamo več preglavic. Investitorji nam razlike priznajo, nimajo pa denarja, s katerim bi nam nastale razlike plačali. Novi predpis o obveznih pologih za mo- flaaaaaaaaMaaaaaaaaiaaaBaaaai V TOZD Gradbeni sektor Zagreb smo zvedeli, da so imeli lani v fondu delovnega časa za 22 odstotkov izostankov. Drugače povedano, to pomeni, da je bila skoraj vsaka 4 delovna ura izgubljena, da je od 222 delavcev, kolikor jih je, bilo kar 48 delavcev čez vse leto odsotnih. V razpravah delavci povedo „odkrito", da bodo vzeli bolniško, če jim 2- ali 3-dnevna odsotnost ob izplačilih, „ko nesejo denar imamo pošto, po kateri ga lahko pošljejo enako varno, kot odnesejo sami! Ob vsem tem pa je pojav izostankov ob izplačilnih dneh tako množičen, da so disciplinski ukrepi skoraj brez učinka. Zaradi slabega odnosa do dela ustvarjajo s tem izostan-karji fronto proti samim sebi: spreminjajo se v posameznike, ki skušajo živeti na račun drugega, konkretno, tistega, ki je prizadeven in disciplinirano ho- Jaz, delo in PIONIR! domov", ne bo priznana kot dopust. Zahtevajo celo, da se legalizira nekakšen dopust ob plačilnih dneh. Takšna „odkritost“ preseneča! V naši družbi si vsi samo z delom ustvarjamo pravice. Če je v Zagrebu zaradi izostankov čez vse leto povprečno 48 delavcev odsotnih z dela, nastaja vprašanje, kdo ustvarja denar za prejemke, ki jih tačas dobijo? Odgovor je samo eden: preostalih 174 v kolektivu, mora vse leto delati zase in zanje! Tudi v TOZD Gradbeni sektor Zagreb namreč denar ne raste na drevju! „Zahtevajo" dopust ob plačilnih dneh, da bodo nesli denar domov! V Jugoslaviji pa di na delo. Povzročajo zastoje pri delu in s tem zmanjšujejo dohodek ter posredno tudi svoje prejemke. Z obširnimi razpravami o izostankih, ki zavzemajo dobršen čas vseh sestankov, zmanjšujejo čas, ki bi moral biti odmerjen pomembnim samoupravnim odločitvam in se s tem izločajo iz samoupravljanja. Takšna fronta, naperjena proti samemu sebi je torej zelo široka, njene hude posledice pa se ne morejo pokazati takoj. Rešitev ni v postavljanju: „Jaz in moje pravice", pač pa v postavljanju: „Jaz, moj delovni prispevek, PIONIR in moje pravice"! To razmišljanje pa seveda ne velja samo za TOZD Gradbeni sektor Zagreb, ampak za vse TOZD in za vse izostankarje! rebitne podražitve je vse investitorje iznenadil, čeprav so vsi zelo dobro vedeli, da cene skokovito naraščajo in bi torej morali računati na podražitve. V Zagrebu nam ta dejstva predstavljajo težkočo več tudi zato, ker imamo največ velika gradbišča, na katerih gradimo po nekaj let in obračunavamo dela po situacijah ali po končanih objektih. Pri mnogih že začetih gradnjah ali pa takšnih, ki smo jih že končevali, je prišel predpis o obveznih pologih za morebitne podražitve kot strela z jasnega. Naj omenim, da imamo nekaj objektov že po več mesecev končanih, da pa ključev nismo predali investitorju, ker še vedno zbira in išče denar za plačilo podražitev. V letu 1976 se nam obeta dovolj dela. Na tržišču v Zagrebu smo se že dokaj trdno usidrali. Ponovno naj poudarim, da je Zagreb kot območje za gradnje zelo obetaven, saj je že skoraj milijonsko mesto, industrija pa je tu pravtako zelo razvita. Na takšnem območju ne bo zlepa zmanjkovalo naročil, ne za gradnjo stanovanj in ne za gradnjo proizvodnih objektov. S pogodbami imamo za leto 1976 že zagotovljenih del za okoli 80 milijonov dinarjev. Če naštejem najpomembnejše gradnje, je slika takšna: V Cvetnem naselju bomo letos gradili drugo 90-stanovanjsko stolpnico, ki mora biti 12 mesecev po začetku gradnje vseljiva. Nadaljevali bomo z gradnjo hotela Kraševa pri Domu JLA, z deli na letališču Plesa in z nekaj manjšimi objekti v Borongaju. Vse našteto znese skupaj okoli 80 milijonov di-naijev. Za kakšnih 20 milijonov del bi še lahko prevzeli in niti najmanj ne dvomim, da bomo dobili ponudb za več kot toliko. Z mehanizacijo, ki nam je na voljo, nekako gre. Težkoče so edinole s težko mehanizacijo, s težjimi stroji in napravami, vendar samo v toliko kot na vseh ostalih gradbiščih drugod pri PIONIRJU. Vedno bolj je namreč opazno, da je naša težka mehanizacija zelo izrabljena in težave, kar jih je, izvirajo odtod. Mislim, da se lahko s to ugotovitvijo strinjajo na vseh drugih gradbenih sektorjih. Ostale mehanizacije, tiste lažje vrste, je dovolj, vsaj toliko je je, da zaradi nje nimamo posebnih preglavic. Tržišče je z gradbenim materialom dobro založeno. Stabilizacijski program uresničujemo po najboljših močeh. Največ se trudimo z organizacijskimi zadevami, z disciplino in s storilnostjo. Kadar se lotevamo ocenjevanja storilnosti in primerjamo s prejšnjimi obdobji, prihajamo do nemogočih ugotovitev. Če primerjamo čista gradbena dela, ki so eden najboljših pokazateljev, ugotovimo, da smo v letu 1975 v fondu delovnega časa opravili na delavca za 205.000 dinarjev čistih gradbenih del ali za 3 odstotke več kot v letu 1974. Če pogledamo isti podatek v kumulativnem pokazatelju, pa smo leta 1975 opravili za 43 milijonov dinarjev čistih gradbenih del ali za 31 odstotkov več kot 1974., ko smo jih opravili za 31 milijonov dinarjev. Tako velik razkorak med obema pokazateljema je posledica tega. da smo v letu 1975 zato, ker nas je bilo premalo, uporabljali pri delih veliko kooperantov, ki so v kumulativnem pokazatelju zajeti, v prikazu skozi fond delovnega časa pa ne. Iz enakega vzroka je tudi velika razlika pri primerjavi naslednjih dveh pokazateljev: 1974. leta nas je bilo vseh skupaj poprečno 161 delavcev, lani pa 222 ali za 38 odstotkov več, 1974. leta smo ustvarili na zaposlenega za 274.000 dinarjev realizacije, lani pa za 316.000 dinarjev ali za 16 odstotkov več. Brez dvoma se bomo letos mudili največ okcli organizacije dela. To bomo morali izboljšati in izpopolniti, zato zelo potrebujemo dobrega vodjo operative, ki bi v naši TOZD lahko pri tem veliko zalegel. Izboljšana organizacija dela bo vsekakor morala dati svoj delež k povečanju storilnosti. Dobršen del povečanja storilnosti pa je prav pri nas odvisen od delovne discipline, ki ni zavidljiva in sem o njej tokrat že veliko povedal. Disciplina in odgovornost do dela in delovnih nalog bosta slej ko prej najpomembnejša naloga vsakega posameznega člana kolektiva naše TOZD v letu 1976. Aneks v Tovarni Jedinstvo v Zagrebu, ki ga je zgradil TOZD Gradbeni sektor Zagreb. V višjem delu v Togrel izvedbi bodo prostori za stranske obrate, v nizkem prizidku pa sanitarije in garderobe O delegatskem sistemu smo v Biltenu pisali že večkrat. Omeniti moramo predvsem dva sestavka: „Ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti", ki je bil objavljen v številki za september -oktober 1974 in sestavek „Delegatski sistem v podjetju", ki je bil objavljen v februarski številki lani. Sestavek o samoupravnih interesnih skupnostih je podrobno obrazložil namen interesnih skupnosti, način ustanavljanja in delovanje delegatskega sistema skozi njih, ter način delegiranja delegatov. Drugi sestavek je podrobno pojasnil delovanje celotnega delegatskega sistema v podjetju in prikazal to tudi z objavljeno shemo. Tokrat pa govore naši delegati o svojem delu, še boljše: o svojih težavah. Kot povedo sami, smatrajo za najmanj uresničeno svojo najpomembnejšo nalogo: stik z volivci, ki so jih izvolili, ponavadi rečemo temu: „stik z bazo". Ob tem velja poudariti, da je prav neposreden stik delegata z njegovimi volivci, osnovna in bistvena prvina delegatskega sistema. V takozvanem predstavniškem skupščinskem sistemu (takšen je bil tudi naš poprejšnji odborniški) volivci volijo svojega predstavnika (odbornika ali poslanca) in ga pooblastijo za opravljanje skupnih zadev. Odbornik in poslanec v njihovem imenu nastopata v skupščinah, kjer se sprejemajo splošno pomembne odločitve. V delegatskem sistemu pa je povsem drugače: to ni več predstavniški sistem, pač pa neposreden sistem. Volivci niso na delegata prenesli nobenih pooblastil. Ker iz povsem praktičnih razlogov ne moremo vsi sodelovati na sejah skupščin, so delegati, ki smo jih izvolili, tisti, ki tam izražajo naša stališča. Da bi to zmogli, pa morajo biti v nenehnem stiku z nami, volivci. Ta stik je, kot kaže praksa prvih dveh let delovanja delegatskega sistema, še vse preslaboten, ne le v našem, PIONIRJEVEM primeru, ampak povsod. Naslednja težava, te se delegati zavedajo manj, je v premajhni povezanosti delegacij iz združenega dela s TOZDi, v katerih so jih delavci izvolili. Delegacija bi morala biti sredstvo in pot TOZDo-vega vplivanja na sprejemanje splošno pomembnih družbenih odločitev in pri dogovarjanju o njih v skupščinah (ne samo v občinski, ampak tudi v skupščinah interesnih skupnosti). Praksa kaže, da je zanimanje za delo delegatov in delegacij najmanjše prav v TOZDih in da je zelo malo pobud za sodelovanje te vrste s strani TOZD (bodisi iz njihovih vodstvenih vrst, bodisi iz samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v TOZD) in da to sodelovanje životari predvsem zato, ker spodbujajo k njemu samo delegati in delegacije. Vzrok za lo je miselnost, podedovana iz prejšnjega odborniškega sistema: odbornika in poslanca smo smatrali kot nekaj, kar ni naše, podjetniško, pač pa občinsko, kot nekaj, s čimer naj se ukvarjajo v občini. Še vedno, čeprav povsem narobe, gledamo v TOZD večinoma tudi na delegata in delegacijo kot na nekaj, kar ni naše, kar ni naša skrb, kar je občinsko. Ob tem pa se nemalokrat, tako kot smo bili vajeni prej, o perečih zadevah, hodimo v ožjem krogu posvetovat s „pristojnimi" organi na občini ali pa v interesnih dejavnostih. Prav delegacija in naši delegati pa bi morali biti tisti in edini vzvod, preko katerega bi takšne stvari urejali in si zagotavljali svoj vpliv v družbenem odločanju. Zelo pogosto zamahujemo z roko, češ kako „klanfajo" v skupščinah, se zgražamo nad v njih sprejetimi odločitvami, kritiziramo vseprek, ustavno dolžnost, ki jo imamo v delegatskem sistemu pa puščamo vnemar! „DOZDAJ SAMO V IMENU DELEGACIJE!" INŽ. EDO FRANTAR JE DELEGAT OZD SGP PIONIR V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE V SKUPINI GOSPODARSTVA IN DELEGAT DSSS V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO V SKUPINI GOSPODARSTVA. - Na vprašanje, kako se počutim kot delegat slovenske, to je Republiške skupščine, bi lahko odgovoril. O tem, kako delujem kot delegat občinske skupščine Novo mesto, pa ne morem povedati kaj veliko, ker dozdaj na seji te skupščine nisem prisostvoval niti kot delegat, niti še nisem sodeloval na nobeni seji konference delegacij, ki za občinsko skupščino deluje v okviru naše OZD SGP PIONIR. Da me ne bi kdo na osnovi te izjave obdolžil slabega odnosa do dolžnosti delegata, ki so mi jo v občinski skupščini Novo mesto zaupali volivci, bom vso stvar kar takoj podrobneje pojasnil. V obeh primerih, torej kot delegat za Skupščino SR Slovenije in kot delegat za Občinsko skupščino Novo mesto, sem voljen v zbor združenega dela v skupini gospodarstva. Delegacije, ki jih volijo delavci v Temeljnih organizacijah združenega dela, se združujejo v konference delegacij. Stališča volivcev - tako je delegatski sistem zamišljen - naj bi delegati usklajevali najprej v delegaciji, nato v konferenci delegacij (konferenca delegacij združuje po več delegacij) in končno še na sejah skupščine v katero so izvoljeni. Konferenca delegacij skupine gospodarstva za Zbor združenega dela Občinske skupščine Novo mesto, ki deluje v okviru OZD SGP PIONIR združuje delegacije iz TOZD Projektivni biro, TOZD Strojno prometni obrat, Delovne skupnosti skupnih služb in še iz Gradbenega podjetja NOVOGRAD Novo mesto. Seje te konference delegacij, na katerih bi moral sodelovati kot delegat Občinske skupščine Novo mesto, so bile doslej v istem času kot seje konference delegacij za SKUPŠČINO SRS, na obeh hkrati pa seveda nisem mogel sodelovati. Razen tega sodelujejo na sejah skupščine SRS po 3 delegati iz vsake delegacije, na sejah Občinske skupščine pa po 1 in zato za seje Občinske skupščine še nismo prišli vsi delegati na vrsto. O delegatskem delu, kolikor sem ga spoznal v dveh letih, kar v njem sodelujem, bi takoj v začetku podčrtal predvsem to, da najbolj šepa povezava z volivci, z bazo. Te povezave, čeprav je v delegatskem sistemu najbolj bistvena, sploh ni, ali pa je zelo slaba. Pismeno gradivo, ki ga dobivam kot delegat, je zelo obširno, že samo zato, da gradivo, na osnovi katerega naj bi organiziral kot delegat pogovor s svojimi volivci, preberem, mi vzame ogromno časa. Vrhu vsega prihaja gradivo tako pozno, da je stik z volivci onemogočen, ker ni dovolj časa. Naj povem, da kot delegat niti sam zase ne utegnem dovolj podrobno obdelati prejeto gradivo, kaj šele, da bi vsebino gradiva prenesel v bazo, k svojim volivcem, se z njimi dogovoril za stališče in nato s tako oplemenitenim gradivom nastopal v skupščini. Gradiva, ki jih dobimo, so vrhu tega velikokrat preučena, nerazumljiva, v predlaganih rešitvah pa pogrešamo variant. Odločitev je vedno veliko lažja, če ti predlagatelj ponudi dve ali tri rešitve, kot pa, če ti je na ' oljo ena sama! Iz naštetih vzrokov govorimo delegati v skupščini največkrat v imenu delegacije, kar gotovo ni prav! Naša dejavnost se omejuje na to, da vsak zase predelamo gradivo za sejo, se nato v okviru delegacije dogovorimo za stališče na seji, nato pa tisti, ki so bili na seji, v delegaciji poročajo kako je bilo. Ostale poti so zaprte, najbolj narobe je, ker je zaprta pot do volivcev, do baze, ker tu še nismo ustvarili stika. Ne smemo pozabljati, da s takšnim delegatskim delovanjem obhajamo nova ustavna načela, ki so osnova delegatskega sistema! „PREMALO STIKA Z VOLIVCI!" ALEKSANDER JESIH, PREDSEDNIK KONFERENCE DELEGACIJ SKUPINE GOSPODARSTVA V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO IZ TOZD PROJEKTIVNI BIRO, TOZD STROJNO PROMETNI OBRAT, DSSS IN GP NOVOGRAD: - Naša konferenca delegacij združuje 4 delegacije z 20 delegati. Konferenca je imela doslej toliko sej, Velika stanovanjska soseska Utrina v Zagrebu je projektirana zelo velikopotezno: visoke stanovanjske stolpnice in stanovanjski bloki si v njej v nizih in šopih podajejo roko Pot: delegat - volivec zaprta? (Nadaljevanje s prejš. str.) kot je bilo sej Občinske skupščine. Obveščanje v okviru konference poteka v redu, poteka bodisi pismeno, bodisi ustmeno, vsaka delegacija pa prejema po 1 izvod gradiva za sejo. Stik z volivci pa je preslab. V Projektivnem biroju, ki je manjša enota to še gre: tu imamo stik z volivci, z družbenopolitičnimi organizacijami in s samoupravnimi organi. Izobrazbeni sestav je tu tolikšen, da so nam gradiva laže razumljiva in da laže izločimo nepotrebne „pleve“ iz preobširnih gradiv. Težave so v ostalih TOZD. Terensko delo, na katerem so delegati, je velika ovira, ker niso dosegljivi. Za delegata strojnika je tačas, ko naj bi sodeloval v delegatskem delu, potrebna za strojem zamena in te največkrat ni. Posamezni delegati doslej še niso bili na seji naše konference. Direktorje TOZD sem o tem obvestil. Po moji oceni je slabo to, ker so bili delegati takoj po izvolitvi, v prvih začetkih, premalo obveščeni o svoji vlogi in nalogah in si zato niso uspeli ustvariti prave predstave o tem, kako morajo delovati. Tudi sodelovanje z Izvršnim svetom v okviru Občinske skupščine Novo mesto ni pravšno: na mnoga konkretna vprašanja in zahteve, ki smo jih dali, ni odgovora! Kako naj ustvarimo stik z volivci: gradivo sicer pošiljajo z občine 10 dni pred sejo skupščine, mi ga dobimo 8 dni prej, nato potrebujemo 2 dni za sklic seje konference delegacij, 6 dni pa je nato premalo za stik z volivci na zborih in za ponovni pretres v konferenci. Delegati vrhu vsega iz raznih vzrokov uhajajo: bojim se, da bo zaradi menjave delovnih mest, preselitev in podobnega po 4 letih obstajala le polovica delegatov. Komisija za volitve delegatov bi morala te spremembe spremljati. Vem, daje n. pr. delegacija TOZD Gradbeni sektor Novo mesto ostala brez predsednika, da smo v DSSS ostali brez delegatov, toda videti je, da ni tega nikomur mar! „VRTIMO SE V KROGU DELEGACIJE!" PETER KRAVOS, DELEGAT TOZD STROJNO PROMETNI OBRAT V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO: - Delegatski sistem še zlepa ni zaživel tako, kot bi moral! Pomenil naj bi namreč prehod z dosedanjega, posredniškega, predstavniškega sistema, v katerem je odbornik odločal v imenu ljudstva, na sistem odločanja ljudstva samega. To pomeni, da delegat ni več predstavnik, na katerega bi kot prej na odbornika prenesli volivci svoja pooblastila. Delegat mora, v neposrednem stiku z volivci poiskati njihovo mišljenje in mišljenje volivcev prenesti v voljeni organ. In kako poteka to v praksi? V zvezi s kakršnokoli odločitvijo, ki jo mora občinska skupščina sprejeti, prejme predsednik delegacije iz naše TOZD SPO gradivo. Delegati bi morali to gradivo preštudirati, nato bi morali z njim seznaniti vse člane delovne skupnosti, se z njimi dogovoriti za stališče, s tako oblikovanim stališčem pa bi morali nato v skupščino. Načina za takšen stik z volivci dozdaj še nismo našli. Zato se vrtimo v krogu delegacije, naš delegatski stik pa se omejuje na samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v TOZD. V naši TOZD so delavci raztreseni po vseh gradbiščih, za neposreden stik z njimi bi bilo potrebnega ogromno časa, prevoziti bi bilo treba vso Dolenjsko in še del Hrvatske. Izoblikovali smo način, da člane kolektiva TOZD obveščamo preko delavcev, ki po raznih opravkih potujejo na gradbišča. Težave so tudi s pismenim gradivom, ki ga prejmemo: 1 izvod za vso delegacijo. Takoj ga obesimo na oglasno desko in delegat, ko pride z delovnega mesta na sedež TOZD se, tam na deski seznani z njim. Gradiva, kijih dobivamo so preobširna, prepolna statističnih podatkov, ne vsebujejo variantnih predlogov za rešitve, preučena, polna nepotrebnega besedičenja. Ko razpravljamo v skupščini n. pr. o šolstvu, je po naši oceni v gradivu preveč statističnih podatkov, ki kažejo fotografijo sedanjega stanja, vendar preveč zamegljeno. Potrebnega je veliko truda, preden si na osnovi takšnega gradiva ustvariš vsaj kolikor toliko pravšno podobo o stanju v šolstvu, o nalogah itd. Za nas delegate pa bi bilo veliko bolj zanimivo in uporabno, če bi nam v gradivu povedali, kar se da preprosto, zakaj šolstvo po sprejetem programu tako počasi razvijamo, zakaj ni sredstev in kako jih najti, kaj je potrebno za uresničitev celodnevnega varstva, kateri doslej sprejeti sklepi niso bili uresničeni in zakaj, ter podobno. V skupščini bi morali sprejemati praktične, konkretne, vse zavezujoče rešitve, to pa je mogoče samo na pravkar opisani način. S posplošenimi deklaracijami že doslej nismo prišli nikamor! IMA SEJO MIMO KONFERENCE! MARJAN BUKOVEC, VODJA DELEGACIJE TOZD LESNI OBRAT ZA PODROČJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA: - Naša delegacija, to je iz TOZD Lesni obrat, je povezana v konferenci, ki jo sestavljajo delegacije iz vseh PIONIRJEVIH TOZD in DSSS v Novem mestu in delegacija Gradbenega podjetja NOVOGRAD. Kot delegati za dejavnosti posebnega družbenega pomena moramo skozi delegacije posameznih TOZD in konferenco delegacij zastopati interese naših TOZD in OZD SGP PIONIR pri delovanju organizacij posebnega družbenega pomena. Organizacije posebnega družbenega pomena so n. pr.: Komunalno podjetje, Vodovod, Gozdno gospo- A darstvo, Elektro itd. Te organizacije opravljajo dejavnost, ki ima širši pomen. Če na primer pri nas v TOZD Lesni obrat delamo malo širša ali pa malo ožja harmonika vrata, je to stvar o kateri se dogovorimo z naročnikom in se tiče samo nas in naročnika. Drugače je z organizacijami posebnega družbenega pomena: če Elektro ukine dobavo toka, obstane vsa industrija, če Vodovod preneha dobavljati vodo pravtako, isto je s Komunalnim podjetjem: če se zamaši kanalizacija, bi umazanija zalila vsa podjetja. Gozdno gospodarstvo se ukvaija z gozdarstvom: posek lesa je pomemben za mnoge panoge industrije, saj les veliko uporabljamo, gozd, s katerim gospodarijo pa je pomemben za vso družbo tudi drugače. Gozd zadržuje vlago v zraku, preprečuje vetrove, odnašanje zemlje v nalivih, čisti zrak itd. Upravljanja s takšnimi delovnimi organizacijami zaradi širšega, posebnega družbenega pomena njihove dejavnosti, ni mogoče prepustiti samo njihovim kolektivom. Ker ima njihova dejavnost vpliv na druga podjetja je zato treba zagotoviti tudi vpliv teh podjetij na njihovo delo. Tudi v organizacijah posebnega družbenega pomena imajo težave in načrte, zato moramo oboje reševati skupno in se o tem skupaj z njimi dogovarjati. Oni in mi skupaj tvorimo posamezne interesne skupnosti, naloga nas delegatov pa je, da v okviru teh skupnosti delujemo. Jaz sem bi dozdaj dvakrat na seji Interesne skupnosti Gozdnega gospodarstva Novo mesto in 1-krat na seji Samoupravne stanovanjske interesne skupnosti. Delo gre tako: pošljejo gradivo, jaz ga moram predelati. Nato bi se moral o tem gradivu pogovoriti v naši TOZD s predstavniki samoupravnih organov in sindikata, da bi dobil stališče. S tem stališčem bi moral nato na sejo konference delegacij, kjer bi uskladili stališča iz vseh TOZD, od tam pa bi šel na sejo interesne skupnosti, na primer tiste od Gozdnega gospodarstva. Po seji bi moral poročati v TOZD in v konferenci delegacij. V stvari gre vse skupaj drugače: v konferenci delegacij smo imeli dozdaj samo 2 seji. Jaz sem bil na sejah interesnih skupnosti, kot sem že povedal dozdaj 3-krat. Vsakič so me dan pred sejo obvestili in sem šel. Enkrat se je celo zgodilo, da so me klicali nekaj ur pred sejo, pa me iz obrata niso pustili, ker ni bilo delovne zamene zame mogoče tako hitro dobiti. „DOZDAJ ŠE NISEM BIL NA VRSTI!" DARKO ZALETEL, NAMESTNIK VODJE DELEGACIJE ZA PODROČJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA, V TOZD LESNI OBRAT: k - Kaj veliko o delegatskem delu ne morem povedati. Lani marca sem bil na seminarju za delegate. Izvoljen sem za namestnika vodje delegacije v naši TOZD. Ker je vodja delegacije dozdaj vedno lahko opravil svojo dolžnost, moja zamenjava ni bila potrebna in zato pravega stika z delegatskim delom še nisem dobil. Vem le toliko, da bi morali kot delegati zastopati interese naše TOZD napram podjetjem gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena. UPOKOJENCI SE ZAHVALJUJEJO Cel niz novoletnih čestitk, večinoma napisanih s tresočo se, okorno roko, je pred nami. „Pretreslo me je, ker nisem še pozabljen pri kolektivu, iskrena hvala za dar, s katerim ste se me spomnili, srečno in uspehov polno Novo leto 1976 . ..“ približno na to vižo izzvene vse čestitke, ki so jih na podjetje naslovili upokojenci. Človeku se inako stri pri srcu, ko prebira vrstice, ki so jih napisali tisti, ki so nekoč delali z nami in delili z nami dobro in hudo. Prav je bilo torej, če smo se jih za Novo leto spomnili. Iskrena zahvala vsem upokojencem za njihove čestitke, hkrati pa jim vsem, tudi s strani Biltena želimo srečno, zdravo in zadovoljno leto 1976! Volili smo delegate v organe samoupravljanja Volitve delegatov v organe samoupravljanja OZD in TOZD pri SGP „PIONIR", Novo mesto so bile 24. 11. 1975. Delegate smo volili za 2 leti. Nihče pa ne more biti več kakor 2 krat zaporedoma izvoljen za delegata istega organa. 1. Na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem na voliščih smo volili delegate v naslednje organe: a) Raven podjetja: - delavski svet podjetja — po 2 delegata iz vsake TOZD in DSSS - odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja — po 1 delegat in njegov namestnik iz vsake TOZD in DSSS b) Raven TOZD in DSSS: - delavski svet TOZD oz. DSSS, ki ima 7 delegatov - odbor za kadrovsko socialne zadeve TOZD oz. DSSS, ki ima 3 delegate. Vse te delegate smo volili na predlog družbenopolitičnih organizacij in kandidacijskih konferenc. 2. Delavski sveti imenujejo na predlog kandidacijskih konferenc in družbenopolitičnih organizacij delegate naslednjih organov: a) Raven podjetja: — gospodarski odbor podjetja — imenuje se 1 član in 1 namestnik iz vsake TOZD oz. DSSS - komisija samoupravne kontrole podjetja — imenuje se 1 član in 1 namestnik iz vsake TOZD oz. DSSS b) Raven TOZD oz DSSS: - gospodarski odbor TOZD oz. DSSS - imenujejo 3 člane, razen TOZD Krško in Ljubljana, ki jih imata 5, ker sta spremenila statut TOZD. - odbor za splošni ljudski odpor - za TOZD in DSSS na področju Novega mesta se iz vsake TOZD oz. DSSS imenuje po 1 delegat v skupni odbor. - TOZD TOGREL in TOZD gr. sektor Krško — njuna DS imenujeta skupni odbor, ki ima od 3 — 7 delegatov. - TOZD Ljubljana in Zagreb — DS TOZD imenuje odbor za splošni ljudski odpor, ki ima od 3 — 7 članov. Po enakem postopku kot odbor za SLO imenujejo DS TOZD oz. DSSS tudi štab za civilno zaščito. Delegate v naštete organe bodo imenovali novoizvoljeni delavski sveti OZD, TOZD oz. DSSS, njihova imena pa bomo objavili v naslednji številki „Biltena". c) Odbor samoupravne kontrole TOZD: Ker odbor samoupravne kontrole TOZD nastopa kot organ kolektiva in ne kot izvršilni organ DS TOZD, je imenoval njegove člane zbor delavcev. Zbor delavcev TOZD je v odbor samoupravne kontrole imenoval 3 člane, razen TOZD gr. sektorja Ljubljane, ki jih ima 5, ker je spremenila statut TOZD. NOVOIZVOLJENI DELEGATI DS PODJETJA: TOZD gr. sektor Novo mesto: 1. Žmavc Vlado, 2. Ver ček ing. Milan TOZD gr. sektor Ljubljana: 1. Požek Boris, 2. Zupančič Franc TOZD gr. sektor Krško: 1. Šu-šulič Zoran, 2. Strupeh Aleksander TOZD gr. sektor Zagreb: 1. Živko vič Boško, 2. Petrovič Gostimir TOZD TOGREL: 1. Kastelic Miha, 2. Puntar Ciril TOZD MKO: 1. Drenovec Marjan, 2. Kralj Rudi TOZD LESNI OBRAT: 1. Šenk Slavko, 2. Draginc Ivan TOZD INVESTGRADNJA: 1. Čegar Djuro, 2. Petričevič Krsto TOZD SPO: 1. Jarc Alojz, 2. Pavlič Jože TOZD PROJEKTIVNI BIRO: 1. Žbontar ing. Ignac, 2. Novak ing. Anton DSSS: 1. Volk Anton, 2. Košir Karel NOVOIZVOLJENI DELEGATI ODBORA ZA KADROVSKO SOCIALNE ZADEVE PODJETJA: TOZD gr. sektor Novo mesto: 1. Zupančič Robert, namestnik: Primc Jože TOZD gr. sektor Ljubljana: 1. Kurnik Andrej, namestnik: Kuja-vec Blaž TOZD gr. sektor Krško: 1. Vidmar Ivan, namestnik: Slemenšek Franc Detajl stanovanjskega bloka v soseski Utrina v Zagrebu, ki ga je zgradil (Nadaljevanje na nasl. str.) TOZD Gradbeni sektor Zagreb Velika stanovanjska stavba v soseski Utrina v Zagrebu. To stavbo je zgradil TOZD Gradbeni sektor Zagreb, v pritličju pa ima v njej svoje poslovne prostore (Nadaljevanje s prejš. str.) TOZD gr. sektor Zagreb: 1. Šalamun Marijan, namestnik: Cesarec Ivan TOZD TOGREL: 1. Kralj Franc, namestnik: Žabkar Cvetka TOZD MKO: 1. Oven Alojz, namestnik: Tomšič Roman TOZD LESNI OBRAT: 1. Kovačič Franc, namestnik: Šoštar Zvone TOZD SPO: 1. Pintarič Jože, namestnik: Barbič Jože TOZD INVESTGRADNJA: 1. Jurina Franjo, namestnik: Sirbuba-lo Ahmet TOZD PROJEKTIVNI PIRO: Malenšek ing. Jožee, nametnik: Strniša Jože DSSS: 1. Skube Egidij, namestnik: Šinkovec Milan voljen za delegata istega organa. NOVOIZVOLJENI DELEGATI DS TOZD OZ. DSSS: TOZD gr. sektor Novo mesto: 1 Janko Domine, 2. Hrovat Albin, 3. Primc Jože, 4. Koračin Janez, 5. Gašper Janez, 6. Venta Marjan, 7. Pilič Biljana. TOZD gr. sektor Ljubljana: 1. Del Fabro ing. Zdravko, 2. Devič Dušan, 3. Držanič Viktor, 4. Kalin Drago, 5. Kapidžič Sabit, 6. Medži-murec Franjo, 7. Zorenč Ivan. TOZD gr. sektor Krško: 1. Ber-kovič Atif, 2. Blagojevič Petar, 3. Durmič Vehbija, 4. Hervolj Miha, 5. Ivanovič Slobodan, 6. Klavžar Dominik, 7. Kovač Milan, 8. Slap-šak Ida, 9. Tironi ing. Bruno. TOZD gr. sektor Zagreb: 1. Sobot Pavle, 2. Erdelj Tomo, 3. Petrovič Gostimir, 4. Lavrič Ljubko, 5. Duvančič Ivan, 6. Krznarič Nikola, 7. Mujakič Mustafa. TOZD TOGREL: 1. Barbič Martin, 2. Bizjak Martin, 3. Božič Alojz, 4. Kerin Andrej, 5. Pavlovič Anton, 6. Puntar Ciril, 7. Urbanč Anton. TOZD MKO: 1. Becele Anton, 2. Kastelic Janez, 3. Bukovec Rudi, 4. Novak Franc, 5. Drenovec TOZD gr. sektor Novo mesto: 1. Turk Silvo, 2. Rajčevič Zlata, 3. Krštinc Anton. TOZD gr. sektor Ljubljana: 1. Budaj Vlado, 2. Gabor Janez, 3. Intihar Ivana, 4. Kočevar Jože, 5. Pečaver Valentin. TOZD gr. sektor Krško: 1. Arh Jože, 2. Letič Savo, 3. Slemenšek Franc, 4. Voljčanšek Franc, 5. Vučanjk Zvonko TOZD gr. sektor Zagreb: 1. Šalamun Marijan, 2. Cesarec Ivan, 3. Berkovič Silva. TOZD TOGREL: 1. Kralj Franc, 2. Šterk Ivan, 3. Žabkar Cvetka TOZD MKO: 1. Avsec Jože, 2. Tomšič Roman, 3. Oven Alojz TOZD LESNI OBRAT: 1. Bukovec Marjan, 2. Fink Leopold, Zupančič Milan. TOZD INVESTGRADNJA: 1. Jurina Franjo, 2. Čegar Djuro, 3. Sirbubalo Ahmet. TOZD SPO: 1. Burger Andrej, 2. Hribar Marjan, 3. Stopar Jože TOZD PB: 1. Gidak ing. Vlado, 2. Lavrič Lado, 3. Majdič Marjeta. DSSS: 1. Bračko Slavko, 2. Stojanovič Mira, 3. Matjašič Marjan. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD: IMENOVAL JIH JE ZBOR DELAVCEV: TOZD gr. sektor Novo mesto: 1. Bajuk Ivan, 2. Bavdaž Ignac, 3. Ogulin Marjan TOZD gr. sektor Ljubljana: L Bajec Božidar, 2. Čutkovič Djuro, Novi skladiščni prostori TOZD Lesni obrat so dobili streho v Togrel dvorani ob dosedanjem obratu v Novem mestu. Omilili bodo veliko prostorno stisko, kije ovirala razmah proizvodnje Marjan, 6. Franko Stane, 7. Šuštaršič Alojz. TOZD LESNI OBRAT: 1. Bar-tolj Franc, 2. Hodnik Avgust, 3. Hudoklin Slavko, 4. Kapš Franc, 5. Medic Alojz, 6. Štrasberger Alojz, 7. Vrbanek Žlato. TOZD INVESTGRADNJA: Ker šteje TOZD INVESTGRADNJA samo 7 članov kolektiva, opravlja zbor delovnih ljudi funkcijo delavskega sveta. TOZD SPO: 1. Bajc Andrej, 2. Kraus Jože, 3. Gruden Ciril, 4. Gotlib Milan, 5. Černe Franc, 6. Slak Anton, 7. Klančar Milka. TOZD PROJEKTIVNI BIRO. TOZD PB ni volil delavskega sveta TOZD, ker so bili člani DS izvoljeni 10. 7. 1975 in jim ni še potekla mandatna doba. DSSS: 1. Graber Vlasta, 2. Frantar ing. Edo, 3. Lukan Jože, 4. Japelj Elica, 5. Oražem Anica, 6. Svetina Alojzija, 7. Kuzma Franc. NOVOIZVOLJENI DELEGATI ODBORA ZA KADROVSKO SOCIALNE ZADEVE TOZD OZ. DSSS: 3. Zupančič ing. Franc, 4. Prašnički Alojz, 5. Butala Jože. TOZD gr. sektor Krško: 1. Lesjak Jože, 2. Tomše Zdravko, 3. Rudman Viktor. TOZD gradbeni sektor Zagreb: TOZD TOGREL: 1. Maksimovič Rade, 2. Mujanovič Avdo, 3. Satelšek Jože. TOZD MKO: 1. Kralj Rudi, 2. Židanek Franc, 3. Petrinčič Ivan. TOZD LESNI OBRAT: 1. Boži Alfonz, 2. Jošt Jože, 3. Vidic Ivan II. TOZD INVESTGRADNJA. 1. Sirbubalo Ahmet, 2. Jurina Franjo, 3. Kojič ing. Uglješa. TOZD SPO: 1. Hrovat Janko, 2. Vovk Slavko, 3. Bobnac Ludvik. TOZD PB: 1. Racman ing. Martin, 2. Robič ing. Rudi, 3. Lavrič Lado. DSSS: 1. Berger Alenka, 2. Šef-man Vlado, 3. Babnik Zvonka. ------------------------N Obvestilo upokojencem Vse upokojence, ki so se upokojili pri SGP PIONIR in njihove svojce prosimo, naj vsako spremembo bivališča ali drugo pomembno spremembo takoj sporočijo na naslov: SGP PIONIR, Kadrovski oddelek, 68.000 Novo mesto, Kettejev drevored. V ________________________J Dedek Mraz je osrečil najmanjše Za otroke delavcev iz vseh TOZD, ki delujejo v Novem mestu in iz DSSS, je bila tudi za minulega Dedka Mraza skupna prireditev v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Ze pred pričetkom, ki je bil ob 16. uri popoldne 24. decembra, se je v vežo pred dvorano nagnetlo staršev in otrok. Otroci so se svojega praznika veselili tako kot je treba, čeprav so nekaterim, tistim bolj plašnim srčki bili malo hitreje, nekateri, tisti bolj navihani pa so vedoč, da je Dedek Mraz dober mož in da otrokom noče nič hudega, krajšali čas čakanja z otroškimi vragolijami. Program z lepo priložnostno igrico (priznati je treba, da je zaradi povpraševanja in joka mnogih otročkov bilo v dvorani sli- šati bolj malo besedila) so pripravili šolarji osnovne šole iz Stopič. Ko se je napeta zgodba v gozdu, v kateri so nastopale gozdne živali, deček in deklica in zavijajoča buija, odvila do konca, se je pojavil na odru pravi pravcati Dedek Mraz. S kučmo, z dolgimi belimi lasmi in košato brado ter brki, v kožuhu in škornjih in s srebrno palico, ter z nadvse prijaznim nasmehom. Nagovoril je otroke in jih nato klical na oder, kjer jim je izročal darila. Obdarovanih je bilo 728 otrok. Posebno zahvalo zaslužijo vsi tisti člani kolektiva iz Novega mesta, ki so sodelovali v pripravljanju prireditve, ki je terjala nemalo truda in časa. V fotografiji vam prikazujemo nekaj prizorov s prireditve. V mamičinem ali v očkovem spremstvu je dedek Mraz veliko bolj prija- V veži novomeškega prosvetnega domaje bila že pred 4. uro, preden so se zen, čeprav je v očeh še vedno malce strahu ... odprla vrata v dvorano, prava gneča Ob tolikšnem številu otrok je bilo treba imena obdarovancev brati hitro in zato seje včasih na odru naredila pravcata gneča ... Med splošnim živžavom v dvorani tik preden se je začel program dedka Mraza živa kronikam V času od 15. 1 1. 1975 do 14. 1. 1976, smo zabeležili naslednje kadrovske spremembe: ■ Upokojili so se: Karel Trampuž i/. TOZD gradb. sektor Krško. ■ Kot pripravniki so bili sprejeti: Mladen Lončar, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Zagreb. ■ Na novo so nastopili delo: Janez Pikclj v DSSS odd. v Ljubljani, Dobrila Benkovič, žaktilo-graf in Miroslav Rukavina, dipl. pravnik v TOZD gradb. sektor Zagreb, Rajmund Kunčič, avtomehanik v TOZD meh. kov. obrat. ■ Iz JLA so se vrnili: Gojko Žlajpah, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Ljubljana, Branimir Golob, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Novo mesto, Slavko Kocjan, delavec in Jože Dragan, mizar v TOZD lesni obrat, Anton Šoster, avtoelektrikar v TOZD meh. kov. obrat. ■ V JLA so odšli: Sveta Nikolič, Zvone Vidmar in Ahmet Bešo iz TOZD gradb. sektor Novo mesto, Jože Zorič, mi^-iz TOZD lesni obrat, Vlado Pogačnik, Alojz Turk, Branko Škrubej, Stanko Franko in Marjan Ci-mermančič iz TOZD meh. kov. obrat, Vladimir Jercle, Huse Muja-novič, Milenko Šainović, Dragutin Zelič, Vlado Sirovcc, janez. Stopar, Anton Jakša, Srečko Rožman in Stjepan Kalapsa iz TOZD gradb. sektor Novo mesto. Novo sprejetim in tistim, ki so sc vrnili iz JLA želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej potekel in da bi se spet vrnili med nas, tovarišu, kije odšel v pokoj pa veliko zdravja in zadovoljstva. BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.