glasilo DO ISKRA ŽELEZNIKI leto VII, št.6 december 1987 vojne? Preteklo leto je bilo za našo DO uspešno, čeprav tudi problemov ni manjkalo, a smo jih, vsaj do sedaj, uspeli zadovoljivo reševati. Tudi nas pestijo ukrepi zvezne vlade (ZIS), in če se stvari ne bodo spremenile v pozitivno smer, se nam v novem letu slabo piše. Vendar ne kaže vso krivdo za slabe napovedi iskati zgolj v takih ali drugačnih ukrepih zvezne vlade. Ključ do boljših rezultatov je tudi v nas samih. Predvsem moramo bistveno izboljšati kvaliteto naših proizvodov, doseči boljši izkoristek delovnega časa, vzpostaviti več reda in delovne discipline, izboljšati odnos 'do družbene lastnine in se truditi, da bi ustvarili čimboljše, čimbolj humane medsebojne človeške odnose. Spoštovati moramo sprejete samoupravne splošne akte in organizacijske predpise, ter se v vseh ozirih poslovno obnašati do tujih in domačih partnerjev. Preteklo leto je bilo leto padanja družbenega standarda, še posebej reševanja stanovanjske gradnje. Izredno zaostreni kreditni pogoji in cena m2 stanovanjske površine so povsem izločili individualnega kupca, ki je postal pod takimi pogoji kreditno nesposoben. OZD pa same tudi niso bile sposobne prevzeti vseh bremen, zato je izpadla prepotrebna gradnja stanovanjskega bloka na. Trnju. Nasprotno pa smo prav v preteklem letu uspeli bistveno povečati počitniške kapacitete, kar ni nepomemben del družbenega standarda. Tudi kultura sodi v širši sklop družbenega standarda, in se ji, kot ostalim družbenim dejavnostim: zdravstvu, telesni kulturi, sociali itd. obetajo slabi časi. Treba pa je povedati, da imajo naši delavci in občani sorazmerno velike možnosti aktivnega vključevanja v številne oblike kot so: pevski zbori, likovna skupina, foto skupina, literarno-recita-cijska skupina in godba na pihala v Alplesu. Zal pa hkrati ugotavljamo, da ljudje, zlasti mladi, teh možnosti ne koristijo. Bili smo priča, ko na gostovanjih tujih in domačih zborov in gledaliških predstav ni bilo obiska. Pa vendar se je tu slišala in gojila lepa slovenska beseda in pesem. Po vsem tem pa se najdejo zaskrbljeni dušebrižnikl, ki tarnajo, da je slovenski jezik v nevarnosti. Od koga? Ga mar nismo sami zanemarili? Kmalu, ko bomo že zakoračili v novo 1988. leto, bomo slavir li spomin na veliko dražgoško bitko, ki je del naše slavne narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo z velikim spoštovanjem vseh, ki so globoko verovali v svetle ideale prihajajoče socialistične družbe in dali zanjo največ, kar so mogli -svoje življenje. Danes bi nekateri socialistično revolucijo radi prikazali kot zgrešeno dejanje, KPJ, partizanski boj pa kot navadno "kavbojščino". Take poskuse je treba odločno zavrniti, ker so zlonamerni in sovražni. Zgodovina je že ocenila veličino tega boja, o katerem z velikim spo-spoštovanjem govorijo tudi v svetu, posebno v deželah, ki so bile same oropane svobode. Naj ob koncu tega zapisa izrazim svoje prepričanje in optimizem, da bomo-nastala protislovja, zablode in težave, ki so jih povzročile napačne, morda premalo znanstveno prete- htane odločitve, uspešno rešili, če bomo ostali enotni, a odločni, da se postavimo po robu vsakomur, ki bi še naprej hotel "ribariti v kalnem". Mislim, da morajo pri tem DPO odigrajo svojo vlogo, posebej še sindikat in ZK, ki ne moreta in ne smeta delovati izven in mimo interesov delavcev. Enako velja to za mladino in SZDL kot frontno organizacijo. Zato v slovo staremu letu in v čast novemu izpijmo kozarce sladkega vina in pozabimo za trenutek na vse, kar nas teži. Nazdravimo sreči, zdravju in veselju. Želimo vsem tisto, kar si sami najbolj želimo. Naj za hip premaga ljubezen sovraštvo in poskusimo, da bi tako tudi ostalo. Naj nam ta vesela silvesterska noč da novih moči in volje, da se bomo jutri smelo spoprijeli s težavami, ki jih bomo iz starega leta prenesli v novega in se prav tako uspešno spopadli s tistimi, ki bodo prišle v novem letu 1988. Vladimir Polajnar gmmi rmm v luči mi~ mapm umov S ponosom lahko ugotovimo, da smo v zadnjih letih dokaj uspešno gospodarili. Ce napravimo kratko inventuro zadnjih let, lahko ugotovimo, da smo tako doma kot v izvozu bili kar uspešni, in rezultati so bili taki, da nam jih je marsikdo zavidal. Kot glavne uspehe si lahko pripišemo pozitivno poslovanje, ki v zadnjih letih ni bilo nikdar ogroženo, likvidnostnih težav nismo poznali, imeli smo nadpovprečne OD, vsaj delno smo sanirali TOZD Reteče in organizirali lastno DO, tudi na investicije nismo pozabljali, pridobili smo si nove počitniške kapacitete, (pre) počasi si izgrajujemo računalniško mrežo in še bi lahko naštevali. Seveda pa smo ob vsem tem pogosto pozabljali na naše dolžnosti in na marsikaterem področju se kažejo tudi negativni elementi. Predvsem imam v mislih doseganje slabe kvalitete, prevelik izmet, ... Res je, da so se zahteve naših, predvsem zunanjih, kupcev spremenile in le ti zahtevajo od nas vse večjo točnost in preciznost ter solidnost dobav, ob tem pa pritiskajo na nižjo ceno. Res pa je tudi, da to ni nič novega, saj je to proces, ki je pričel teči od momenta, ko je trgovanje sploh pričelo, traja danes in bo trajal večno. Kajti zapomnimo si, da nihče ne more biti tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. To velja tudi za nas. Uspešnost vsake firme lahko zelo enostavno prikažemo s ponavljajočo krivuljo, ki prikazuje valovanje: V zadnjem času smo že ugotavljali, da smo zopet dosegli zgornjo vrednost krivulje in da je pred nami padec. Da bi bil ta padec čim blažji, smo v avgustu izdelali program ukrepov za izboljšanje poslovanja v naši DO.Nekatere naloge so bile kratkotrajnega značaja, druge pa dolgoročne. Nekaj nalog je že uspešno zaključenih, druge so začete in so v teku. Kot strela z jasnega, ki jo pričakujemo ob julijski vročini, pa so prišli interventni ukrepi, ki nam na žalost ne prinašajo nič dobrega. Morda pa le neko streznitev! Ukrepi v zelo skopih besedah za našo DO pomenijo sledeče: 1. povečanje cen naših osnovnih materialov, kot so: - železo za 63 $, - izdelki iz bakra za 25 %, - izdelki iz aluminija za 75 ti 2. povečanje cen energije do 50 $; 3. povečanje cen uvoženega blaga (10 % * devalvacija) za najmanj 35 %; 4. zmanjšanje uvoznih stimulacij iz 26 oziroma 40 %, ca 10 oziroma 25 ti 5. zmanjšanje cen elektromotorjev na domačem trgu do 13 t, Na drugi strani pa smo seveda nekaj tudi pridobili in sicer: A) povečanje cen GA za 25 $, 3) povečanje cen sesalnikov za 11,8 %, C) rentabilnejši izvoz za 35 t. Ko se bodo izvedle vse spremembe od 1 do 6 in od A do C, bo veljala 6 mesečna zamrznitev cen. Ce pod vse naštete faktorje napravimo črto, ugotovimo, da so se nam lastne cene dvignile pri motorjih in gospodinjskih aparatih za približno 30 t. To pa je tak skok, da ga kljub pozitivnim momentom iz točk A,B in C ne moremo nadoknaditi. Cilj zakonodajalca je jasen: Izboljšati pogoje bazni industriji na račun predelovalne. Ob vsem navedenem pa Je nekaj tudi jasno, in sicer to, da smo se s podobnimi težavami že srečevali in Jih tudi premagali. Seveda pa bo ob tej situaciji to precej težje, saj takega razkoraka naenkrat ne pomnim. Od nas vseh pa Je seveda odvisno, kako bomo znali iz težav, izpluti, predvsem pa Je pomembno, da se ladja ne bo potopila. Zato pozivam vse, da ne lomijo vesel in da veslajo v isto smer. Seveda pa Je največ odvisno od krmarja, ki, verjemite mi, ne bo imel lahkega dela. Igor Dolinar, oec. iout romuo-rmmiJEijA ** ja na> mo mcmi iu mo tulmm V soboto 14. novembra 1987 smo delavci ISKRE Železniki in ISKRE Žužemberk praznovali 10 - letnico medsebojnega poslovno proizvodnega sodelovanja. Praznovanje ni bilo zelo bleščeče, z velikimi stroški, pač pa je bila to skromna, a zelo prisrčna proslava, ki smo se je udeležili t.isti delavci obeh kolektivov, ki so ali pa še sedaj najbolj sodelujemo med sabo na raznih področjih dela. ISKRA Železniki je bila leta 1977 v precejšnjem širjenju, vendar ji je takrat primanjkovalo proizvodnih kapacitet. ISKRA Žužemberk pa je imela prav v tistih letih določeno krizo v njeni proizvodnji. Navezani so bili stiki vodilnih delavcev obeh delovnih kolektivov in z;čelo se je poslovno proizvodno sodelovanje, ki je naraščalo tako, da je danes zaposlenih v ISKRI Žužemberk na programu "Iskra Železniki" skupaj 135 delavcev v neposredni proizvodnji kot tudi izven nje. Iskra - TOZD Keramični kondenzatorji (KEK0) Žužemberk je sestavni del DO Iskra Elementi. Iskra Žužemberk sicer zaposluje cca 500 delavcev. Njihov glavni program pa je proizvodnja keramičnih kondenzatorjev, večplastnih kondenzatorjev in inženiring dejavnost, t.j. izdelava opreme za proizvodnjo kondenzatorjev, ki zajema vrednostno že 30 > skupnega prihodka. Veliko te opreme že izvozijo, oskrbujejo pa seveda tudi sebe s to moderno opremo. Poleg precej velikega sodelovanja z Iskro Železniki poslovno proizvodno sodelujejo tudi z Iskro Kibernetiko, TOZD Stikala. Kot ostalo proizvajajo še statorje fluorescentnih luči in večkanalne profesionalne javljalnike plina. Iskra Žužemberk izdeluje sedaj letno za Iskro Železniki preko 1.300.000 statorjev različnih kod in sestavi preko 1.700.000 ščetk. Iskro Žužemberk oskrbujemo s statorskimi paketi in ostalimi glavnimi deli in materiali, le-ta pa nar- Direktor Lavrič govori o proizvod.procesu v Žužemberku Zanimiv detajl iz proizvod.večplastnih kondenzatorjev vija, sestavlja, impregnira in kontrolira kakovost ter nato gotove podsestave pošilja v Iskro Železniki za nadalj-no montažo. Tako sodelovanje poteka na osnovi sklenjenega sporazuma tako, da se stalno dogovarjajo strokovne službe obeh kolektivov o planskih potrebah, transportu, kakovosti in njenemu nadzoru, tehnični pomoči, montažnih orodjih in pripravah ter osnovnih sredstvih, kako vse to najbolj ekonomično vskladiti. Oba kolektiva je vodila v tako sodelovanje samo ekonomska zakonitost obeh partnerjev. Seveda v tem sodelovanju včasih nastopajo tudi težave, ki pa Jih uspešno premagujemo. V naslednjem letu nameravamo delno prenoviti navljalne stroje ter nekatera orodja in priprave, kajti prenešena oprema iz Železnikov je že kar precej izrabljena. Na pobudo delavcev Iskre Žužemberk sta se sindikalni organizaciji obeh kolektivov dogovorili o praznovanju 10-let-nega medsebojnega sodelovanja. Tako je 46 delavcev Iskre iz Železnikov odpotovalo pod vodstvom predsednika našega sindikata Franca Hajnriharja v soboto, 1ti.11.1987 v zgodnjih Jutranjih urah z avtobusom v Žužemberk. V tovarni so nas prisrčno pričakali tisti delavci, ki delajo z nami,na čelu z njihovim predsednikom sindikata Kocmur Jožico in direktorjem Dušanom Lavričem in nam zaželeli dobrodošlico. Po majhni pogostitvi smo se odpravili na ogled tovarne, kjer smo videli zanimivo tehnologijo proizvodnje kondenzatorjev ter izdelavo opreme za tako proizvodnjo kot tudi način izdelave statorjev za nas. Kljub temu, da proizvodnja v glavnem ta dan ni delala, pa smo se lahko prepričali, o pridnosti in uspešnosti delavecv Iskre Žužemberk. Lahko tudi pohvalimo čistočo in urejenost proizvodnih prostorov. Kljub temu, da je neprestano močno padal dež, smo naš program praznovanja popestrili z obiskom Kartuzije Pleterje. Pot nas je vodila, po zanimivi dolini Krke mimo Dolenjskih toplic do Novega mesta v Pleterje. S seboj smo imeli zanimivega vodiča Ivana Polzelnika iz Iskre Žužemberk, ki nam je sproti med vožnjo razlagal zanimivosti, ki smo jih vide* vali iz avtobusa po celi poti od Žužemberka pa vse do Ple-terij in nazaj do Žužemberka, kjer je bilo popoldne tovariško srečanje. V Pletenjih smo si ogledali film o izredno zanimivi in bogati zgodovini in sedanjosti tega samostana. Kljub temu pa nas je kar precej menilo, da je škoda, da si sedanjosti ne moremo ogledati v živo, ampak smo vse videli prikazano na sicer čudovitem filmu. Tovariško srečanje obeh kolektivov je bilo popoldne v gostilni Stupar v Dvoru pri Žužemberku. Ob kosilu je predsednica sindikata Iskre Žužemberk Jožica Kocmur povabila direktorja obeh kolektivov naj spregovorita nekaj besed. Najprej je Dušan Lavrič, direktor Iskre Žužemberk, povedal, da se je leta 197ti začelo za njih težko obdobje, saj je padalo zanimanje za njihove izdelke in bila je nevarnost, da bodo morali odpuščati delavce, zato je izrazil hvaležnost za zaposlitev toliko njihovih delavcev s programom iz Železnikov. Zagotovil je, da bodo tudi v prihodnje z enako kakovostjo in prizadevnostjo izvrševali dogovorjeno. Zaključil je z željo, da še povečamo obseg medsebojnega sodelovanja in sicer še na višji stopnji skupnega dela. Odgovoril mu je glavni direktor DO Iskra Elektromotorji Železniki Tone Rakovec. Ugotovil je, da je po negotovem začetku sodelovanje dokaj hitro steklo, se dvigalo v obsegu sodelovanja do današnjih dni in sicer s stalnim zaposlovanjem 135 delavcev Iskre Žužemberk na programu Iskra Železniki. Opozoril je na manjši padec tovrstne proizvod-nje,vendar pa računamo, da bo v naslednjem letu nivo sodelovanja približno enak kot v letu 1987, pri čemer bo treba proizvajati izredno kakovostno in bistveno skrajšati roke dobave, kar mora imeti vpliv tudi v povečanju "obratov" pri našem sodelovanju. Zahvalil se je za dosedanje sodelovanje in povabil Zužemberžane, da vrnejo obisk spomladi v Železnikih. Oba direktorja sta ob sodelovanju predsednikov sindikata ■izmenjala spominski darili in nazdravila zbranim članom obeh kolektivov. Ze med kosilom so se oglašale harmonike, vendar je pravo veselje nastalo, ko je začel igrati ansambel Kristal. Ob letošnjem vinu, ki smo ga z veseljem poskušali, in ob veseli glasbi so seveda pete postale zelo lahke in člani obeh kolektivov so se pomešali v veselem pomenkovanju in plesu, ki je trajal vse do poznih nočnih ur, ko se je bi- Razlaga o profes.proizvod, opreme za izdelavo kondenzatorjev Kartuzija Pleterje lo treba posloviti od gostoljubnih Zužemberčanov. Se enkrat smo jih povabili spomladi v Železnike. Spoznali smo, da med nami ni le poslovno sodelovanje, ampak so se spletle že tudi človeške in prijateljske vezi. Delavci Iskre Železniki smo se zadovoljni vračali domov in prav zanimivo je' bilo videti nazaj grede v avtobusu, kakšna gneča Je bila v sredini avtobusa, kljub temu, da je bilo precej sedežev praznih. Najbolj žejne je seveda odžejala popotnica. Peter Ceferin, dipl.inž. Fotografije: Jože Tolar, inž. xpi rnrnmm mm pr Četrtek dvanajstega novembra. Polno natovorjena katrca v zgodnjem jutru hiti proti Ljubljani. Jožica, Miro, Andrej in Marjan sedimo v avtu, beseda ne steče, turobno jutro, zgodnja ura in kislo vreme uspavajo. Avtobus čaka na dogovorjenem mestu, hitro najdemo mesto v parkirni hiši in zložimo prtljago v avtobus. Se imamo četrt ure in bližnji Kompasov bife Je dobrodošlo pribežališče. Topla kava nam razveže Jezike. Odhod avtobusa je točen. Vodič, očitno tudi zaspan, ima probleme s preštevanjem. Kmalu ugotovi, da manjka Gaser. Miro protestira in vodič le ugotovi, da ima na seznamu dva enaka priimka. Manjkajoči Gaser vsopi v Kranju in problem je rešen. Prehod na Ljubelju ni razburljiv, cdrlnikl so zaspani in ni nobenega na spregled. Dani se, ko avtobus brzi skozi Celovec mimo Vrbskega jezera in dalje proti Turam. Pogled iz avtobusa Je zanimiv, sedeži, dvignjeni vsaj poldrug me- ter nad cesto, omogočajo precej drugačen razgled kot je razgled iz osebnega avtomobila. Kratek postanek ob motelu Wi-enerwald pod Visokimi Turami, obvezna kava, prvo spoznavanje med potni':! in,haJd*naprej. Na nemški meji niso radovedni in nas brez pregleda potnih listov spustijo naprej. Ze smo na poti v jugoslovansko nakupovalno Meko. Vodič kombinira zasedenost hotelskih postelj in prične s kupčijo. Vsak ima na razpolago dve vstopnici za sejem, lahko pa zamenja eno za večerjo, vendar bo Kompas obračunal marke po 950 din ( pred devalvacijo). Železnikarji smo trdni in se ne damo. Prepričano smo, da bo večerja v ožjem krogu v MatSzarju ali Wienerwaldu prijetnejša. Ze je tu MUnchen. Avtobus vstavi pred hotelan in predno pospravimo našo prtljago, nastane na ulici ogromna gruča besnih voznikov, ki ne morejo mimo avtobusa. Sobe so razdeljene, ura je skoraj pol štirih, do sejma je pol ure peš hoje. Ugotovimo, da je za ogled sejma prepozno, zato se vsak po svoje razkropimo po mestu. Korak namerim proti centru. Polne izložbe tehnične robe vabijo. Množice zijajo v najnovejše dosežke tehnike in v žepu preštevajo in ocenjujejo sVoje finančne sposobnosti in korajžo na mejnem prehodu doma. Človek bi rekel Babilon narodov, vendar bi se razočaral; na ulici slišiš slovensko, srbsko, hrvaško in sočno bosansko govorico, le bavarskega narečja skoraj ni slišati. Po čutimo se skoraj domače. Zvečer se lačni zopet najdemo. Vsi štirje se odločimo za večerjo v Winderwaldu. Lakota je potešena zato prija bavarsko pivo. Po prvi rundi se razvežejo jeziki in govor gladko steče. Kazalci na uri • se hitro premikajo, vendar naša družba vse bolj vneto premleva probleme svojega dela in tovarne. Zanimivo, kako jih z lahkoto razrešujemo. vo rešimo skoraj vse, ugotovimo, da bi bilo dobro pred o-gledom sejma tudi malo spanja. Zbudi me besno zvonjenje telefona. Ko najdem slušalko, mi prijazni glas portirja zaželi uspešen dan. Skušam, še napol v spanju,izvedeti koliko je ura, vendar mi portir ponavlja željo za prijeten in uspešen dan. Ugotovim, da se oglaša avtomat. Prijeten tuš prepodi zaspanost, še zajtrk in že smo na sejmu. Tu se Železnikarji razdelimo v dve grupi. Z Jožico odideva na dogovorjen sestanek na razstavni prostor Phytrona, Miro in Andrej pa po planiranem programu v druge hale. Najin termin pri Phytronu so zasedli drugi Iskraši, zato se dogovoriva za popoldan. Miro in Andrej si ogledujeta novosti na področju elektronike in softwara, ostali pa predvsem aplikacije koračnih motorjev v avtomatih in napravah. Z grenkim priokusom ob mislih na stanje Jugoslovanske industrije si ogledujemo razstavljeno opremo, ki Je sposobna opraviti najzahtevnejše operacije tisočev rok brez napak in človeških pomanjkljivosti. Jožica pridno beleži tipe koračnih motorjev, ki se uporabljajo v teh napravah. Koliko človeškega uma je vgrajenega v naprave, ki imajo namen povečati tekmo po perfektnosti med proizvajalci elektronske industrije. Ure minevajo kot trenutek. Zoper se odpravimo k firmi Phytron. Spet.so tu gosti in g. Schmid je zaseden. Z drugimi sodelavci firme se zato lotimo preizkusa programiranja koračnih motorjev. Jo- žica natipka pripravljeni program, sogovornik nam popravi manjše napake in program steče. Ugotovimo, da Je pozicioni-ranje možno hitrejše, zato napišemo nov program, še manjša korekcija in program je zopet O.K. Sedaj za pogovor ni več. časa, domenimo se za sestanek naslednji dan. Zunaj ponovno dežuje. S podzemno smo hitro na glavni železniški postaji. Se skok v hotel in potem na večerjo h Katdraju. Ob dogovorjeni uri Andreja in Mirota ni. Prazen želodec zahteva svoje. Z ostalimi odidemo v dogovorjen lokal in tu ju najdemo. Andrej in Miro sta danes redkobesedna, vsi smo pod vtisom ogledovanja. Večerja je kratka, pivo ne steče. Besede se vrte okrog sejma. Naporen dan je za nami, zato gremo vsi skupaj s^^^H »••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••• • •••••••• »•••••••••••••••• ••••••999999 •••••••••••• • •••••••• »•••••••••••••••••••••••9•••••••••••••••• • ••••••••^^^^ ^^■»••••••••••••••••••••99i99999C999t99AA999 • •••••••• »•••#••••••••••••••••••••••••••••«••••••• •••••••••< >•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••••••••* *•••• ••••••••••••••••••••••••• ••••••••••• • ••••••••* ►•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ........•k.4mtv^,9999999.............••••••♦•••••••••••••••••••• • ••••••••< »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • ••••••••<^A^K^^H »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • ••••••••« >••••••••••••••••§••••••••••••••••••••••• • ••••••••« ^^^^^^^^^^^ »•••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••#•••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a > * ••♦•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#•••••••< ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< •••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••< M •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»^•••••••••i •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e«