CEIJE, 7. SEPTEMBRA 1967 — LETO XXI. ST. 33 — CENA 50 PAR (50 S DIN)
Glasilo socialistične zveze delovnega ljustva
V ponedeljek je predsednik republike Tito obiskal Trbovlje. Zaustavil se je na 
Vrheh, v delavskem domu v Trbovljah se je dalj časa pogovarjal z 
družbeno-političnimi in gospodarskimi predstavniki o problemih zasavskih občin.
Na poti iz Trbovelj se je predsednik republike Tito zadržal krajši čas tudi v 
Zagorju. Približno 20.000 prebivalcev Zasavja, predvsem pa rudarsko Trbovlje je 
izredno prisrčno sprejelo in pozdravilo predsednika Tita in njegove sodelavce.
(Foto: M. Švabič)
SLAVJE V PREBOLDU
V saboto je delovna slcup-. nost tekstilne tovarne v Preboldu praznovala 
125-letnico ustanovitve tovarne. Po slavnostni seji delavskega sveta je 
predsednik upravnega odbora inž. Danilo Podgomik govoril na proslavi pred 
s.po-minsko ploščo padlim bor-' cem in med drugim dejal, da je tovarni kljub 
hudi konkurenci usjielo obdržati svoja tržišča. Z nabavo novih modernih strojev, 
s p>opolno rekonstrukcijo vseh obratov, i doslednim delom In s p>ol-nim čutom 
odgovornosti so premagali težave ob gospodarski reformi. Tovarna, ki je ena 
najstarejših tekstilnih tovarn v Jugoslaviji, se lah-Ico zdaj pohvali s solidno 
moderno opremo, ki omogo-fia doseganje najvišjih mednarodnih delovnih norm.
Na proslavi sta nastopila še pevski zbor Svobode iz Prebolda in godba na pihala, 
medtem ko je prejšnji večer v dvorani kmetijske zadruge Slovenski oktet 
pripravil celovečerni koncert narodnih
m umetnih pesmi. Med tednom so izivedli tudi športna tekmovanja med posamezm-mi 
obrati, kjer je po štirih športnih disciplinah zmagala ekipa tkalnice. Gostje so 
si po proslavi ogledali še tovarniške prostore, popvoldne pa je bil ob 
preboldskem ba
zenu zaba%-ni program s plesom.
125-let.nica tekstilne tovarne v Preboldu je za delavce vsekakor velika 
obveznost, da si ohranijo težko pribor-jeni ugled in da še naprej konkurirajo 
sorodnim tovarnam. tv
likovni salon v Rogaški Slatini
Po zgledu nekaterih večjih mest bo tudi ta znani zdraviliški ki^aj dobil svoj 
likovni salon. Otvoritev salona je pravzaprav že bila pretekli petek „ ko so v 
prostorih nove pivnice odprli razstavo štiriindvajsetih olj in akvarelov znanega 
slovenskega slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj. Prijetna notranjost nove pivnice 
bo tako postala razstavni prostor, v njej pa bodo predvsem likovne razstave.
Po zagotovilu direktorja de
lavske univerze Šmarje pri Jelšah Marjana Ungarja bodo v Rogaški Slatini kmalu 
uredili razstavo NOB in etnografski muzej. Za vse to bo nova pivnica premajhna, 
zato bodo razstavni prostor razširili tudi na staro pivnico. Idejni osnutek 
razstavnega prostora je uredila arhitektka Breda Žun.
Zanimivo Je, da je pričel likovni salon v Rogaški Slatini z delom brez finančne 
osnove in tudi v prihodnosti ne pričakujejo izdatnejše pod
pore. Prav zaradi t^a so načrti ustanoviteljev likovnega salona dokaj drzni, 
vendar je tovariš Marjan Ungar zagotovil, da jih bodo z voljo in delom izvedli. 
Poleg omenjenih razstav bodo v Rogaški Slatini uredili tudi razstavo stekla in 
porcelana (kar je vsekakor ugodno za steklarno v tem kraju), imeli pa bodo tudi 
stalno galerijo slik, ki jih bodo prodajali. Vse omenjeno bodo pripravili že do 
pomladi prihodnjega leta.
V. Vidmar
LETO AKCIJ KS
Po petnajstem septembru se bo v vsej Jugoslaviji začelo posebno tekmovanje, ki 
se ga bodo udeleževale krajevne skupnosti. Gre za »leto akcij krajevnih 
skupnosti«, ki naj bi vzpodbudilo to obliko krajevne samouprave k resnejšemu in 
bolj si stematičnemu delu.
Občinska skupščina Celje je zato že sestavila navodila krajevnim skupnostim 
svoje ga območja, v katerih nava ja, da bi v tem letu morali razviti delo tudi v 
tistih krajevnih skupnostih, ki so doslej le životarile. Da bi se lahko 
enakovredno vključih v akcijo, morajo krajevne skupnosti sestaviti delovne 
programe, ki naj nakažejo vse njihove probleme, pa vrstni red, po katerem naj bi 
jih reševali in celo način in vire financiranja.
Tako naj bi krajevne skupnosti v tem obdobju hitreje reševale problematiko 
otroškega varstva m varstva ostarelih in onemoglih ljudi na svojem območju, 
dalje zaščito potrošnikov v krajevnih skupnostih, javno higieno in ureditev 
naselij ter seveda vse tisto, kar je specifično za posamezno območje. Razumljivo 
je, da bo tudi v letu akcij krajevnih skupnosti
treba upoštevati materialne možnosti, ki bi jih krajevne skupnosti lahko 
zagotovile tudi ob tesnejš«n sodelovanju občanov in delovnih organizacij
Milan Mihajlovič v Celju
Celje, 1. septembr*. — Se« krelar za zakonodajo SK Srbije M lan Mihajlovič, ki 
se že delj časa mudi v Celju in vodi razgovore o kooperaciji cinkarne v 
vzhodnonemškim partnerjem, je prejšnji teden predaval o oblikah koopera-cije in 
poslovnem združevanju domačih in tujih podjetij. zL^sti pa o domačem in tujem 
kapitalu. Predavanje, ki ga je na pobudo cinkarne priredla delavslta univerza, 
je vzbudilo veliko zanim:'nje udeležencev, ki je Milan Mihajlovič obširno 
odgovarjal na njihova vprašanja.
CVETJE VABI V CELJE
0 Razstava, kakršne v Celju še ni bilo, je vredna vse pozornosti in priznanja.
9 Kar prvič tako zelo uspe, je vredno, da postane tradicionalno.
^ Kdor ljubi cvetje, naj pohiti v Medlog na sočno pašo za oči.
Že dolgo v Celju ni bilo razstave. Ne takšne, ne drugačne. Tokrat je presenetilo 
celjsko hortikultumo društvo, ki so mu na pomoč priskočile različne kmetijske 
organizacije iz otkoliša. V soboto je bila namreč v Medlo-gu pri Celju odprta 
cvetlična in sadjarska razstava. Le tem pa so se priključili še gobarji, rejci 
malih živali, čebelarji. Pravi vtis o tem, koliko nesebičnega truda je terjala 
ta razstava, dobi človek šele, ko obišče razstavne prostore v zgradbi vrtnarske 
šoJe in čudovite cvetlične nasade, ki zgradbe v Mtedlo-
gu obkrožajo. Tako razstavo, ki komaj da ima kak komercialni namen, je mogoče 
urediti le z veliko ljubezni, veliko čuta za lepoto, ki je dandanes spričo dirke 
za materialnimi dobrinami žal dostikrat preredka lastnost,
čeprav je prijetno počutje človeka še kako velika dobrina.
Namen razstave, ki se vključuje v mednarodno leto turizma, je mnogoter. 
Predsednik društva Franc KOR-BER je trud, ki je bil v razstavo vložen, posvetil 
predvsem vzgojnemu smotru. Razstava to nudi tako s strokovnega kot estetskega 
stališča v pKJlnem pomenu besede.
(Dalje na 5. strani)
NA PLANINI PRI SEVNICI
Medobčinsko srečanje pionirjev
Pred dnevi so se na Plani-"ii srečali pionirji gasilci iz Celja, Krškega, 
Šmarja, Sevnice, Šentjurja, Brežic in Ma-libora. Pionirji so se pričeli obirati 
že v zgodnjih jutranjih urah. Pred tribimo v oližini novega gasilskega do-so jih 
pozdravili najvišji Predstavniki gasilske zveze ^ovenije — prof. Branko 
Bo-načelnik zveze Milan ^rhovc idr. Srečanja se je ^deležilo 311 pionirjev, 
posve-^eno pa je bilo proslavi 25-^tnice pionirske organizacije.
tej priložnosti je govoril predsednik šmarske gasilske
zveze Anton Sok o pomenu srečanja, predstavnik občinskega komiteja ZMS iz 
Šentjurja pa o vlogi pionirske organizacije.
Po uvodnih slovesnostih se je pričelo tekmovanje v različnih gasilskih 
disciplinah. Po oceni strokovne komisije so najboljši rezultat in s tem prvo 
mesto dosegli pionirji gasilci iz štor, drugo mesto gasilci iz Slivnice, za 
njimi pa so se zvrstile desetine pionirjev iz Šentjurja, Kozjega, Krškega itd. 
Rezultati so pokazali, koliko truda je po
trebnega pri vzgoji mladih gasilcev.
Za tekmovanjema gasilskih disciplinah so se pionirji pomerili še v drugih 
športnih igrah, po končanem tekmovanju pa je zbranim pionirjem govoril 
nodpredsednik gasilske zveze Slovenije Branko Božič, ki je med drugim dejal, da 
je takšna manifestacija mladih koristna in pomembna in da bi bilo v bodoče 
prirejati še več podobnih srečanj, kajti pionirji bi se med seboj spoznavali, 
izmenjavali izkušnje in demonstrirali svoje sposobnosti.
Srečanje na Planini pa je bilo pK>vezano tudi z obujanjem spominov iz NOB. 
Zbranim pionirjem je namreč govoril nekdanji komandant Kozjanskega odreda Marjan 
Je-rin. Pionirji so pripovedovanje spremljali z zanimanjem.
Na koncu je predstavnik koordinacijskega odbora podelil vsem vodjem pionirskih 
desetin posebne plakete.
Medobčinsko rrečanje pionirjev gasilcev je lepo uspelo, za kar gre zasluda 
prizadevnim orgamizacijam, domačemu gasilskemu društvu.
J. R.
NA KRATKO
v ZDRAVILIŠČU ZADOVOLJNI
V zdi-aviliškem EK>djetju v Rogaški Slatini so zadovoljni z izkupičkom letošnje 
turistične sezone, saj so pričakovali manjšega. V začetku sezone je sicer kazalo 
nekolikj slabše, vendar se je kasneje stanje izboljšalo. Dnevno nočuje v 
zdravilišču okoli 500 go-st»v. od katerih je večina domačih. Precej gostov je 
tudi iz Ilalije, Avstrije in Švice.
V. V.
ŽEJA PA TAKA
Zveden smo, da imajo v Steklarni v Rogaški Slatini bife, v katerem prodajajo 
tudi vse vrste alkoholnih pijač. Kljub temu v tovarni zagotavljajo, da ni 
prevelikega loma. —mar
MEDNARODNI DANCTNG PROGRAM ob 23 uri, razen v petek
ZA DOMAČINE IZLETNl
KE POSAMEZNIKE IN
SKUPINE
HOl EL CELEIA
v Celju ob glavni cesti
LOVSKI TABOR
V Šmarju pri Jelšah bodo v nadeljo pripravili lovski tabor, na katerem bo poleg 
ostalega na voljo vrsta domačih specialitet. Zabaviščni prostor bo v Jelšigradu. 
V okviru lovskega tabora so preteklo nedeljo organizirali humoristično nogometno 
tekmo med lovci in ribiči.
V.
ŠTIRJE RAZGOVORI V LIBELI O PRIKLJUČITVI IFE
Koristno za oba kolektiira
9 diklktou »libele«, predsednik sindikata, predsednik delavskega sveta in 
sekretar osnovne organizacije zk o istem vprašanju.
9 dilemi: med bistvenem in nebistvenem v obdobju, ko je temeljni interes povsem 
jasen. # skupina ki nasprotuje združitvi, se oklepa druciorazrednih in prehodnih 
problemov.
V prejšnji številki smo objavili razgovor s tehničnim vodjem »IFE« ing. ANTONOM 
MIRNIKOM in sekretarjem osnovne organizacije ZK tovarišem DANIELOM PERCIČEM. Ob 
tem, da sta realno ocenila prizadevanja, ki so kolektiv »IFE« v enoletni 
prisilni upravi spravila iz težav, sta oba tovariša nanizala vrsto razlogov, po 
katerih bi bila priključitev »IFE« k tovarni tehtnic najustreznejša rešitev za 
prehod iz prisilne uprave v normalno poslovanje.
Da bi bila podoba o omenjeni možnosti integracije popolnejša, smo se odločali 
povprašati za mišljenja tudi v dmgem kolektivu — v »LIBELI«. Ta kolektiv je v 
začetku leta že razpravljal o združitvi in organiziral referendum. Referendum je 
takrat pokazal, da je kolektiv razdeljen, da je bilo število tistih, ki so 
odklonili združitev, malenkostno večje. Od takrat do danes se je mno-gokaj 
spremenilo, predvsem pa je najvažnejše to, da je bil poslovni uspeh »IFE« ob 
polletju mnogo boljši, kot bi pričakovali spričo podožaja, kakršen je bU tam 
pred letom dni. Tržne razmere pa so narekovale precejšnje proizvodne premike 
tudi v »Libeli«, kjer so morali spreminjati proizvodni program — pri realizaciji 
tega programa pa je bila tesna proizvodna i>ovezanost »Libele« z »IFO« naravnost 
kot naroče
na. Kolektiv »Libele« se v celoti sicer še ni dokopal do spoznanja, ki ga 
narekuje logika gospodarjenja, žal še vsi ne ločijo temeljnih interesov od 
stranskih, manj važnih in prehodnih problemov. Sicer pa pustimo govoriti štiri 
člane kolektiva »Libele«, ki smo jih prosili za razgovor:
Janez Trofenik, direktor Libele:
ŽE DOSLEJ USPEŠNO SODELOVANJE
Direktor »Libele« tovariš Janez TROFENIK se je v razgovoru omejil predvsem na 
najvažnejše, na gospodarski aspekt morebitne združitve. Ta je naposled tudi 
najvažnejši, zlasti zdaj v obdobju gospodarske reforme in v času, ko morajo 
ekonomski logiki natančneje prisluhniti tudi izven naših meja, ko je beseda 
recesija samo milejši izraz za nastale gospodarske težave tudi v razvitem svetu.
— »Libela«, je pojasnil tovariš Trofenik, se je morala prilagoditi zahtevam 
tržišča. Zmanjšano povpraševanje po gospodinjskih tehtnicah je narekovalo 
zmanjšanje teh proizvodov. Po drugi strani pa je vse večji interes tržišča po 
preciznih tehtnicah, ki naj bi jih do leta 1981" proizvedli vsaj petkrat več kot 
doslej. Za proizvodnjo preciznih tehtnic pa »Libela«
nima ustreznih kapacitet, ne more čez noč rešiti vseh tehnoloških postopkov, 
pičla sredstva p>a ne dovoljujejo hitre investicijske izgradnje. Kljub vsemu pa 
je »Libela« uspešno preusmerila proizvodnjo v to smer in sicer tako, da je 
izdelavo preciznih tehtnic prevzel kolektiv »IFE«, ki ima za to ustrezna 
proizvajalna sredstva in usposobljeno sitrokovno delovno sUo. Interes »Libele« 
je, da se uveljavi kot proizvajalec preciznih tehtnic, če ne bo potrebe tržišča 
zadovoljila kakšna druga delovna organizacija, ali pa se bodo z njimi pojavili 
uvozniki. Nekaj podobnega se nam je zgodilo z tehtnicami za kopalnice, ki smo 
jih začeli vsaj eno leto prepozno proizvajati, danes pa se moramo boriti s 
konkurenco iz uvoza.
Direktor Janez Trofenik smatra, da bi združitev »IFE« z »LibBlo« bila koristna 
za oba kolektiva in navaja prej opisani primer s preciznimi tehtnicami kot en ne 
pa edini dokaz za to. Združeno podjetje bi močno znižalo režijske stroške, 
povečala bi se njegova rentabilnost, proizvodnjo samo pa bi lahko za nekajkrat 
povečali. Kot upoštevanja vreden gospodarski čimtelj je direktor Trofenik 
navedel tudi to, da bi združeno podjetje obdržalo proizvodni program obeh 
delovnih organizacij in bi ob i>e-strejšem asortimentu proizvodov lažje 
ohranjevali ravnotežje z nihanji na tržišču.
Aleksander Kuzmin, predsednik sindikalne: podružnice:
ARGUMENTI NASPROTNIKOV ZDRUŽITVE NIMAJO TEŽE
— Kdor se nekoliko bolj pK>globi v proizvodni proces in ekonomsko problematiko 
»Libele«, mora zaiati ločevati bistveno od nebistvenega, mora pretehtati, da so 
argumenti, ki govorijo za združitev z »IFO«, mnogo močnejši in trajnejši od 
tistih, ki povzročajo omahovanje in nasprotovanje.
— Vsak dan spremljamo pojave, ki pričajo o tem, da so integracijski procesi 
vedno pogostejši in obsežnejši, ne samo pri nas, pK) vsem svetu je tako. Večje 
kot je podjetje, močnejše je in lažje se prebija skozi težave, uspešneje osvaja 
trg in se mu lažje tudi prilagaja. Osebno smatram, da je združitev koristna za 
»Libelo« in za »IFO« že zato, ker bi tako bili s širšim asortimentom proizvodnje 
prožnejši. To zlasti velja za »Libelo«, katere proizvodnja je ozko usmerjena 
samo na izdelavo tehtnic, le te pa so blago, ki je močno podvrženo nihanjem na 
tržišču.
Tovariš Kuzmin je obžaloval, da kolektiv »Libele« ni enotnejši glede tega 
vprašanja in hkrati nanizal tudi nekaj stališč, s katerimi nastopajo nasprotniki 
združitve.
— Najbolj čudna in težko razumljiva so stališča, ki jim botruje nekak 
revanšizem, češ, leta 1962, ko je bila »Libela« v težavah, takrat v »IFI« niso 
imeli posluha za predlc^e o združitvi. Treba
bi bilo trezneje misliti in upoštevati, da so taka stališča zastopali ljudje, ki 
so »IFO« pripeljali do lanskoletnega nezavidnega položaja.
— Problem, da imamo v »Libeli« 42-umi delovni teden, v »IFI« pa naj bi še 
ne-ukaj časa ostali pri 48-umem delovnem tednu, je zgolj prehodnega značaja. V 
združenem podjetju bi ta razlika gotovo ne trajala dolgo. Odgovorni tovariši 
celo smatrajo, da bi »IFA« lahko prešla na skrajšani delovni čas že letos. Ali 
je potem vse to res še problem?
— Nekateri trdijo, da bi' v »Libeli« primanjkovalo dela in to tistega, ki 
opravljajo v »IFI«. Čudim se, kako nekateri ljudje ne morejo razumeti, da del, 
ki jih v »IFI« že zdaj opraivljajo za naše podjetje, sami ne bi mogli opraviti, 
ker nimamo niti strojne opreme niti strokovnjakov za to. Nekateri povezujejo 
primer, ko smo morali zmanjšati proizvodnjo kuhinjskih tehtnic in premestiti 
nekatere delavce, predvsem nekvalificirane, na druga delovna mesta, s tesnim 
poslovnim sodelovanjem z »IFO«. Pretežni del storitev, ki jih »IFA« za nas 
izpolnjuje, je takih, ki zahtevajo iz-re^o specializirano delo in odlična 
delovna sredstva. Vsak, ki trezno misli, bo priznal, da nekvalificirani delavec 
ne more prevzeti dela, ki terja dobrega strokovnjaka. Ne bom se dosti zmotil, da 
bi pri eni preoi2aii tehtnici, ki jih delajo v »IFI«, bilo nekvalificiranega 
dela kvečjemu za dve uri.
še nekaj »argmnentov«, ki nimajo upoštevanja vredne teže, je navedel predsednik 
sindikata, takih, ki se ne morejo meriti s težo onih, ki govorijo za združitev. 
Za referendum, ki je bil ob začetku leta, je tovariš Kuzmin dejal, da je bil 
premalo pripravljen, da kolektiv ni bil dovolj seznanjen s prednostmi združitve 
in da je bil verjetno organiziran prezgodaj, ko izboljšane razmere v »IFI« še 
niso bile tako vidne.
Stane Tovornik, sekretar OO ZK.
KOMUNISTI LIBELE IMAMO PRITRDILNO STALIŠČE
— Ne samo meni, vsem komunistom v »LIBELI« je popKJlnoma jasno, da združitev z 
»IFO« lahko samo koristi obema kolektivoma. O tem vprašanju smo na sestankih 
nekajkrat razpravljali odkrito in poglobljeno. Cela vrsta je prednosti, ki bi 
jih pridobila oba kolektiva, če se združita — od zmanjšanja režijskih stroškov 
pa do skup-n^a nastopanja na tržišču, od prednosti, ki jih imajo večji 
kolektivi, pa do večje prožnosti spričo povečanih proizvodnih kapacitet, tako 
proizvajalnih sredstev kot strokovno usposobljenih ljudi.
— O referendimiu v začetku leta sem mnenja, da ni bil dovolj pripravljen, da 
ljudem v »Libeli« ni bilo vse jasno. Tudi danes obstojajo različna mišljenja, 
vendar mislim, da nasprotniki združitve s svojimi »argumenti« ne morejo 
razvrednotiti čini-teljev, ki govorijo za združitev.
— Nekateri ljudje si pri nas zgrešeno predstavljajo demokratičnost. Sem proti 
temu, da nekdo iz sebičnih in ozkih interesov lahko lahkomiselno, ali celo 
zaradi golega veselja, da lahko reče ne, ruši prizadevanja, ki so trajala 
mesece, da ruši napore, ki so plod dolgotrajnih, vsestransko pretehtanih analiz.
Ing. Stane Jelenko, preds. delavskega sveta:
OBVELJATI BO MORALA RAZSODNOST IN EKONOMSKA LOGIKA
— Pravzaprav mi je nero<}. no, da je treba toliko bese^ in pisanja o stvareh, ki 
so ja. sne, da je treba toliko prg. pričevanja za dobro in korist-no odločitev. 
Ostajam prj prepričanju, da je združit^ »Libele« in »IFE« zadeva, kj bi prinesla 
dosti koristnega tako enemu in drugemu ko-lektivu in končno tudi celj. ski 
komuni. V našem kolektivu smo na sestankih samoupravnih organov in poldtič-nih 
organizacij dostikrat slišali dovolj utemeljene in jasne argumente v prid 
združitve, zapisal jih je tisk, — jaz jih tu ne bi ponavljal.
— Pravite, da je kolektiv razdeljen na dva dela. Jaz bi rekel, da je razdelj^ na 
tri. En del trezno razsoja in ločuje bistveno od nebistvenega ali manj 
bistven^a. Drugi del se oklepa in opri jemlje drugovrstnih problemov, ki so 
hitro rešljivi ali pa sploh niso bistveni. Tretji del kolektiva je pasiven, nima 
nobenih oprijemljivih stališč, je neangažiran.
— Kakšni so argumenti nasprotnikov? Samo en primer: v naši lakirnici so nekateri 
prepričani, da zaradi del, ki jih je za »Libelo« opravljala »IFA«, nimajo dovolj 
dela. In kaj je res? Prvič to, da preciznih tehtnic, ki jih delajo v »IFI« mi v 
»Libeli« vsaj še nekaj časa ne bi mogli proizvajati, ker nimamo razpoložljivih 
kapacitet. Drugič. Ce bi tiste. tehtnice iz »IFE« vozili v obrat »Libele«, da bi 
jih tu pobarvali, kakšni bi bili stroški? Tretjič. Da je tudi pleskarjem v 
lakirnici zmanjkalo dela, je razlog, da se je zmanjšala proizvodnja kuhinjskih 
tehtnic, ker je tako narekoval položaj na tržišču.
— Omenil bi še razne go-/orice, ki krožijo med člani kolektiva, prenašajo pa jih 
nekateri nasprotniki združitve pri nas in v »IFI«. Vzemimo na primer govorice o 
tem, da bi »IFA« zadržala vso svojo režijo, da bi bila tovarna v tovarni itd. 
Možno je, da kdo tako misli, hkrati pa je tudi jasno, da je ravno znižanj' 
režije eden od bistvenih činiteljev, zaradi katerih naj bi do združitve prišlo. 
Ne vem zakaj nekateri ljudje tako radi prisluhnejo »komentarjem« za vogali, ne 
vem zakaj mnogi nasedajo »argumentom«, s kate rimi si njihovi avtorji v odkriti 
razpravi ne upajo na dan?
X X X
Nisem prepričan, da sem v ražgovoru s štirimi vodilnimi tovariši v »Libeli« 
zajel vsa vprašanja, ki zadevajo združitev? Sem pa prepričan, da so to 
poglavitna vprašanja, ki jih obsega javen in zakulisen boj mnenj v »Libeli«. In 
če so to glavna vprašanja, pK>tem je jasno tudi to, da imajo tisti člani 
kolektiva, ki so za združitev, pre pričljivejše argumente. Ravno ta ugotovitev 
pa po drugi strani odkriva nekaj težje razumljivega, kako to, da po argumentih 
in trezni presoji čvrstejša skupina nima večje prepričevalne moči nad 
zagovorniki nasprotnih stališč? So preveč račimali na to, dja razsodnost sama po 
sebi zmaguje? Vse kaže, da ji jf včasih treba tudi pomagati-
J. KT.
Ing. Franc Zupan
Sprejel me je s prisrčnim nasmeškom in se branil: »Zakaj ste izbrali prav mene, 
saj je še toliko drugih...«
Da, dosti je obrazov, dosti je ljudi; vendar Šteje inž. Franc Zupan, vodja 
razvojnega sektorja v zagorski tovarni Varnost med redke, ki uživajo v svojem 
okolju tolikšen ugled in priznanje, a ostanejo skromni in dobrosrčni.
»Po vojni bi bil rad študiral,« pripoveduje z neusahljivim nasmeškom, četudi mu 
v sicer živih očeh zasveti plamenček otož-nosti. »Toda razmere so terjale dn^čno 
odločitev. Oče, nekdaj zagorski rudar, je tik pred koncem vojne padel. Z materjo 
smo ostali trije sinovi in kot najstarejši sem moral ojmstvti šolanje v 
gimnaziji in se ozreti za poklicem, da bi lahko čimprej pomagal družini.«
Postal je kovinar. Toda v prizadevnem in nadarjenem mladeniču so kaj kmalu 
odkrili težnje, da hi lahko uveljavil svoje sposobnosti in omogočili so mu, da 
je nadaljeval študij v strojnem oddelku
STŠ v Trbovljah. Toda tudi pri tem ni ostalo. Po krajšem delu v zagorskem 
rudniku se je vpisal na strojno fakulteto v Ljubljtmi, kjer fe leta 1961 
diplomiral.
Zdaj živi s kolektivom, ki je nanj ponosen in mu zaupa. Delavci vedo, da jim s 
svojim znanjem in prizadevnostjo kot vodja razvojnega sektorja pomaga krojiti 
usodo- Rad je v podjetju in rad je z ljudmi, ki z njimi razpravlja o proizvodnem 
programu podjetja Varnost, o eksplozijski zaščiti v rudnikih, ki mnogokrat 
rešuje številna življenja, o elektromagnetih in elektromotorjih. Stroji so zanj 
del življenja, del tistega gibanja, ki lajša življenje ljudem.
Toda inženir Zupan noši s sabo še druge skrbi, četudi tega ne govori na ves 
glas, dokazuje z dejavnostjo, da skuša mladim Zagorjanom omogočiti boljše pogoje 
za študij, kakor jih je imel sam. Kot odbornik občinske skupščin^ kamor ga je 
izvolil kolektiv, je bil do nedavnega predsednik upravnega odbora sklada za 
šolstvo. Pri zadnjih volitvah pa so ga izvolili za podpredsednika skupščine. 
Zdaj je spet v izobraževalni skupnosti in v medobčinskem koordinacijskem odboru 
izobraževalnih skupnosti, ki preučuje možnosti o enotni izobraževalni skupnosti 
zn
občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.
»Ko smo sprejemali temeljni zakon o financiranju šolstva, smo se čutili v 
Zasavju ogroženi v primeri z ekonomsko močnejšo Ljubljano; zdaj ko imamo v vsaki 
občini svojo izobraževalno skupnost, pa nastajajo razlike tudi med nami.
Iz proračuna daje ob-iina Zagorje skoraj polovico za šolstvo; vse druge 
dejavnosti so zatorej prikrajšane. Vendar šola je prva.«
Inženir Zupan se raz-vname. Razpet je med delovno organizacijo, ki mu pomeni 
materialno bazo, in med družbeno delo, ki čvrsti družbeno nadgradnjo. Skladnost 
obojega je nujna, a potrebe so še tolikšne-
Zato tudi ni časa. Nekoč vsestranski športnik, je zdaj ostal samo še družinski 
planinec in smučar, kadar mu uspe nekaj prostih trenutkov, ki jih lahko posveti 
družini. Toda tu smo že pri turizmu, ki ga v Zagorju praktično ni, kajti 
ceste...
Nasmešek ne usahne, četudi plamenčki v očeh zdaj bolj potem spet manj svetlo 
plamtijo- Toda v njih je vera, prizadevnost in vztrajnost!
H. Savodnik
OBRAZI
2 TEDNIK, 7. SEFriiMBRA 1967
Mednarodno leto turizma se že skoraj poslavlja In reke turistov nihče ne 
zaustavi
Najboljše od slabega
četudi še ni konec turistične sezone, kaj gele mednarodnega turističnega leta 
(katerega pobudnik je bWa Jugoslavija), moremo že z vliko zanesljivostjo 
sklepati, kakšne uspehe ali neuspehe smo in bomo dosegli na našem turističnem 
območju.
Ce upoštevamo trenutno možno merilo, to je število nočitev v posameznih 
turističnih krajih, lahko sklepamo, ^a nas sezona ni presenetila, kajti več tudi 
nismo predvidevali. V celjski turistični zvezi zatrjujejo, da so bila 
predvidevanja za sezono slaba, a od slabega smo kljub vsemu izvlekli najboljše.
V slovenskem povprečju so bile kapacitete v primerjavi z lanskimi zasedene ob 
koncu julija le 87 odstotno. V tem času so bile na našem območju zasedene 
turistične kaijacitete nad slovenskim povprečjem, to je 89 odstotkov lanske 
zasedbe.
Indeksi nočitev kažejo veliko nazadovanje domačih turistov skoraj v vseh krajih. 
Izjemni sta Obsotelje (116) in Celje (103). Drugi kraji so po številu nočitev 
zvrstijo: Velenje (indeks 97), Slovenske Konjice (96), Logarska dolina (89), 
Šoštanj (88), Rimske Toplice (86), Laško (82), Gornja Savinjska dolina (78), 
Dobrna (6.5) in Rogaška Slatina (62).
Nočitve tujih lunstov so sicer narasle povsod razen v Logarski dolini (indeks 
90), še najbolj pa v Dobrni (indeks 177). Drugi kraji spet precej zaostajajo: 
Rogaška Slatina (133), Celje (125), Obsotelje (123), Velenje (110), Laško (107), 
Gornja Savinjska dolina (105), Slovenske Konjice (104), Rimske Toplice (102) in 
Šoštanj (101).
Nekdanji turistični uspehi na našem območju so bili nedvomno v veliki meri 
odvisni od zdraviliškega turizma. Leta 1965 je bilo na primer na našem območju 
600.000 nočitev, od tega kar tri četrtine v zdraviliščih. Zaradi spremenjene 
politike bodo naša zdravilišča potrebovala vsaj pet let, da si bodo spet 
opomogla. Seveda lahko računamo, da bo po podatkih ob koncu avgusta še za deset 
odstotkov bolje, v primeru lepega vremena v septembru in oktobru pa smemo 
račimati tudi na izboljšanje v zdraviliščih. Ob koncu leta bi obtorej dosegli 85 
odstotkov nočitev v primeri z lanskimi.
Vse to dokazuje, da bomo morali v prihodnje iskati možnosti za ponovno 
izkoriščenost kapacitet v naših zdraviliščih, ki se bodo morala usmeriti 
predvsem na tuje turiste. Visok indeks nočitev v Obsotelju kaže, da bi se
morali bolj zavzeti za ureditev Harinih Zlak in ob tem seveda tudi ceste od 
Mestinja do Kumrovca. Mimo tega pa bi veljalo razmisliti tudi o spremenjenih 
pogojih prispevkov socialnega zavarovanja za zdravljenje v zdraviliščih, kajti 
50 % Avstrijcev, ki so bili letos v Rogaški Slatini, so bili na račun avstrijske 
bolniške blagajne. Morda bi za naše paciente vendarle mogli doseči delitev 50 : 
50?
V ostalem turizmu bi bila nadvse potrebna dograditev ceste v Logarsko dolino, 
kamor gravitira precej domačega in tujega turizma, vendar je ta manjši predvsem 
zaradi slabega dostopa. Sicer pa ne bi smeli investirati toliko v nove objekte, 
temveč bi si morali prizadevati, da to, kar imamo, izpopolnimo. Domači m tuji 
turisti si želijo nekaj višji standard, da bi bila v sobah vsaj tekoča voda, če 
že ne tudi topla in podobno. Hkrati z urejanjem sob, hotelov in gostišč pa ne bi 
smeli zanemariti drugih komunal nih uslug, trgovine in obrti.
Zanimive in pestre prire ditve v sezoni so velika mikavnost za pospeševanje 
turizma. Prav zato so bile na našem območju letos vse tradicionalne prireditve, 
vendar je 65 odstotkov vseh priredi tev zmotilo slabo vreme. To je ob vročem in 
sušnem poletju pravzaprav ironija, a vendar zadosten razlog, da je organizacija 
prireditev v prihodnje zaradi strahu pred slabim vremenom zelo vprašljiva.
Pozvedeli smo še, kako so letošnjo sezono zabeležili v celjski poslovalnici 
Kompasa. Z rezultati niso najbolj zadovoljni. Zaradi razmer v Grčiji in Bližnjem 
vzhodu so tuje potovalne agencije odpovedale več avtobusnih izletov in zaradi 
tega je bila prikrajšana tudi vsa Slovenija. Celjska poslovalnica je do konca 
julija sicer menjala kar za 30 odstotkov več deviz kot v enakem času lani, toda 
večidel v manjših vsotah ob koncu tedna, v To dokazuje, da gravitira Celje še v 
obmejni promet in zajema predvsem takoimenovane »weekend-go-ste«.
Med željami, ki so jih izrekli tuji turisti, je v ospredju predvsem 
povpraševanje za dobrimi restavracijami z domačimi jedmi in z okoljem v domačem 
slogu. Evropske
ga ima tuj turist dovolj. Za ples in zabavo se niti toliko ne zanimajo, nekaj 
več za lov in ribolov. Zanimiv je podatek, da je bilo letos veliko zanimanje 
(mimo stalnih' gostov iz Hrvatske in Srbije) za Gornjo Savinjsko dolino iz 
Dalmacije. Glavna značilnost je še vedno ostala v tranzitnem turizmu in prav 
zaradi tega uspevajo zelo dobra gostišča ob magistrali.
V turističnem oddelku pri Izletniku so nam povedali, da so si letos močno 
prizadevali, da bi usmerili goste in izletnike na naše območje. Uspeli so s 
številnimi primeri iz
Krškega in Krapine. Mimo celjske centrale so k takšnemu usmerjanju močno 
prispevale številne poslovalnice v raznih krajih. Tuje goste bo v prihodnje 
Izletnik sprejemal že na mejnem prehodu v Viču. Že zdaj ima ugodne sporazume z 
mnogimi potovalnimi uradi v tujini in zato bo verjetno kmalu priliv gostov na 
naše območje dosti bolj občuten.
Za turistično dejavnost na našem območju je izrazito nezadostna in neustrezna 
propaganda, ki bo omogočila, da bi se turisti zadrževali za da
lje časa. Toda Izletnik kljub temu upa, da bo zlagoma premagal tudi to 
enostranost propagande in prispeval nekaj več k izkoriščanju kapacitet na našem 
območju.
Takšni so izgledi za zaključek mednarodnega turističnega leta. Ce že nič 
drugega, je morda letošnja podoba odprla oči in tolažimo se lahko z upanjem, da 
bo nekoč vendarle bolje. Vendar — bodimo pravični —- s stališča slovenskega 
povprečja smo vendarle od slabega izvlekli najboljše.
H. SAVODNIK
Zdraviliški dom v Rogaški Slatini
Slikar dela za ljudi
Za otvoritev nove pivnice v Rogaški Slatini kot razstavnega prostora so izbrali 
likovna dela akademskega slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj. V lepem in za 
slikarske razstave primernem prostoru, kjer se na posrečen na^ združujeta 
kultura in turizem, je Knez rastavil 24 del, ve. činoma akvarelov in olj. Motive 
za razstavljene slike je v glavnem iskal in našel na otoku Silbd ter v domačem 
kmečkem okolju.
Ob tej priložnosti smo Janeza Kneza zaprosili za krat^ razgovor.
Izhajam iz kmečke družine, je dejal. Prav akvareli iz kmečkega okolja in otoka 
Sdlbe so mi služili.
da sem naslikal to, kar danes razstavljam. V akvarelu in olju pa rišem zato, da 
se odpočijem. Po drugi plati mislim, da mora tudd moderno slikarstvo obstajti in 
se z njim v ateljeju za zabavo precej ukvarjam. Vendar vse tisto le ni za 
razstaivo, kajti slikar nazadnje dela za ljudi. V moderno slikarstvo pa je treba 
preiti preko realizma.
Kaj mislite o slikarskih kolonijah?
Udeležil sem se treh slikarskih kolonij v Zagorju. Takšna srečanja so za 
slikarje pozitivna. Če nam-ci, je nujno, da med le-reč umetaik živi v provin-tom 
vzpostavi stike z ljudmi, da z njimi polemizira,
razpravlja in usitvarj a. Delo v ateljeju terja mnogo fantazitje, medtem ko v 
naravi moraš narisati tisto, kar vidiš, seveda s svojo tehniko in na svoj 
izrazni način.
Kaj pravite o umetnikih, ki zagovarjajo tezo, da jih ne zanima mnenoe ljudi o 
njiovem delu, ampak da delajo zase?
če je človek zaprt v svoj atelje in svoj svet, postane samotarski in odtujen od 
življenja. Občinstvo le mora, kljub temu da je njegova ocena močno relativna, 
oceniti delo imiet-nika. Mi smo danes le vezani, ker moramo zaslužiti z delom 
toliko, da lahko živimo. Zato so vsa dela na razstavi tudd na voljo kupcem.
Prejeli ste štipendijo Prešernovega sMada za štvidijsko i2po(pollnjeva,nje v 
Parizu. Oktobra boste odpotovali na to zanimivo potovanje. Zanima nas, kaj vam 
to potovanje pomeni?
Ogledal si bom vse umetnostne galerije, slikarske razstave in veliko slikal. Ko 
se bom vrnil, nameravam v Ljubljani pripraviti samostojno ali skupinsko 
razstavo, na kateri bom razstavil dela, ki jih bom naslikal v Parizu.
Vaš nasvet likovnemu salonu v Rogaški Slatini?
Salon naj ima vedno neko kvalitetno višino, če tega ne bo, potem tudi slikarji 
ne bodo pripravljeni razstavljati.
T. Vrabl
NA KRATKO
SLG V LJUBLJANI
SIX3 Celje je že začelo novo sezono, (jostovali so v Ljubljani na poletnih 
kulturnih prireditvah. V Križankah so uprizorili televizijsko-sati-rično 
lepljenko žarka Petana Beseda ni konj. To je bilo že drugo gostovanje celjskega 
gledališča na letošnjih poletnih igrah.
Poleg tega so gostoivali tudi v Grižah s Kreftovimi Celjskimi grofi. tx)
GOSTOVANJA
Trboveljsko prosvefcno-kul-tuimo dru&tvo Zarja je prejšnji teden gostovalo v 
Grižah fn Šentjurju. Obakrat so uprizorili ljudsko igro Antona Medveda Za pravdo 
in srce. Gledialoev je bilo na obeh predstajvah okoli 700. to
NOVA ŠOLA V BRE/J
V nedeljo so v Brezi nad Laškim odprli novo šolsko poslopje. Ob tej priložnosti 
so odkrili tudi spominsko ploščo borcem NOV, ki so padli v tem kraju.
Po dokritju spominske plošče in otvoritvi šole je bil na prostoru pri šoli 
partizanski piknik.
UREJANJE POKOPALIŠČA
Občani Vranskega so začeli urejati svoje pokopališče. Prostor bodo očistili 
zeli, poti pa posuli s peskom. Sredstva za urediev prispevajo občani sami, delno 
pa jih črpajo iz najemnine za grobove. lO
NOVE CESTE
v okolici Vranskega so zgradili več novih cest. Talco so občani pri cestah, ki 
peljejo v Zaplano, Limovce, Tešavo in Podgrad ter Pra-proče in Memico, opravili 
9 tisoč ur prostovoljnega dela.
TEDI^IK;. T. S£PT£:MBRA mi 3
SLG pred novo sezono
Po finančno zelo problematični krizi, ki jo je SLG preživelo v zadnji sezoni in 
jo žal še vedno preživlja, smo pred pričetkom nove gledališke sezone. 12 
milijonov starih dinarjev deficita, igralci, ki se vračajo na oder iz stanovanj 
— ko so prazno upali, da bodo morda dobili razliko do polnih osebnih dohodkov in 
plačilo za neplačane norme in si privoščili dopust — to je tako rekoč okvir za 
predstavo o razmišljanju o družbeni vlogi gledališča in o tistih, ki razmišljajo 
in ne razmišljajo o gledališču, ki odločajo in ne odločajo, a odločijo in tako 
dalje ... Deficit :e toliko manj spodbuden, ker pravzaprav nihče ne ve, kako bi 
ga poravnali. Ekonomskih vstopnic ne bi prenesel kulturni žep, nova ekonomika pa 
ne priznava poceni kulturnih dobrin. Vsekakor dovolj pomemben konflikt v dvajset 
let dolgi igri o posebni skrbi za našo kulturno rast... v novi sezoni, ki bo 
vsaj
personalno brez sprememb — tudi Sandi' Krošl ostane v Celju — bo moralo 
gledahšče po izjavi upravnika Slavka Bela-ka zavestno in prisiljeno odstopiti od 
utrjenega programskega koncepta. Odpadla bodo mnoga gostovanja, saj bo SLG 
ohranilo le tiste kraje, ki bodo morda finančno rentabilni. Tako upošteva 
repertoar predvsem želje občinstva, ki najraje gleda resna, vendar ne 
prezahtevna, in zabavna, a še literarno sprejemljiva dela. Morali so torej 
računati tudi s cenami uprizoritev, mobilnostjo predstav in zmogljivostjo 
ansambla. Kljub temu menijo, da bo letošnji repertoar trdi oreh za celotni 
ansambel. V zadnjih šestih letih je celjsko gledališče zapustilo 20 igralcev; 
fluktuacija, ki je naravna, se bo nadaljevala, vendar zapušča opazne posledice: 
gledališče s številčno tako skromnim ansamblom ne more biti kos zahtevnejšim 
uprizoritvam.
Novo sezono bo SLG priče
lo s Cankarjevimi Hlapci v režiji Mileta Koruna. Predstava bo posvečena 
100-letnici slovenskega gledališča in pomeni hkrati nadaljevanje prizadevanj, da 
bi v nekaj letih predstavili vsa Cankarjeva dramska dela. Ker je predstava Za 
narodov blagor v zadnji sezoni presegla po obisku dotlej najbolj obiskane 
predstave, računajo, da bodo tudi s Hlapci dosegli podoben uspeh. Hlapcem bo 
sledil Brechtov Svejk, za katerega so se odločili spričo popularnosti pisca 
romana Haška in avtorja dramske satire, uper-jene zoper nemški nacizem in 
militarizem. Poleg Sofo-klejevega Edipa, ki ga zaradi izpovedi o človeški 
veličini in majhnosti še vedno uprizarjajo skoraj vsa gledališča, bomo videli 
Goldonijevo komedijo Mirandolina; iz novejše dramatike pa lani programirano, a 
ne uprizorjeno Eu-ridiko francoskega avtorja Anouilha — to je antično zgodbo 
preneseno v naš čas, dalje Tennesseeja Williamsa komedijo Obdobje prilagajanja 
(iz prvih obdobij zakonskega življenja) ter poetično igro Audibertija Iz zla se 
zlo rodi. Jugoslovansko dramatiko bodo zastopale Srebrne vezi Džordža Leboviča. 
Za najmlajše obiskovalce bo SLG pripravilo predstavo škufčeve Trnuljčice, medtem 
ko slovenska noviteta še ni znana.
Za SLG pomeni priznanje vsaj sklep skupnosti slovenskih gledališč, da je 
ohraniti teden izvirne slovenske dramatike, kajti pčbuda zanj je izšla prav iz 
celjskega gledališča. To po mnenju Slavka Belaka kaže, da je gledališče ohranilo 
svoje Ime in je tudi njegovo dosedanje delo dovolj pomembno za slovensko 
kulturno zgodovino. Da bi program nove sezone dostojno uresničili, bodo seveda 
potrebni veliki napori, vendar jih bodo ob uglednih režiserjih zmogli dhr
Zanimanje za jezike
Center za poučevanje tujih jezikov, ki so ga pred štirimi leti ustanovili kot 
samostojni zavod, kasneje pa ga priključili delavski univerzi, je imel v 
letošnjem letu 193 tečajnikov, kar je največ doslej.
Zanimanje za tuje jezike, ki je bilo spočetka omejeno na zelo ozek krog v 
glavnem izbranih uslužbencev iz nekaterih redkih podjetij, dobiva v zadnjem času 
znatno širši obseg in je pravzaprav rezultat spremenjene mentali-tete in novih 
spoznanj o vrednosti in pomenu jezikovnega znanja v sodobnem življenju. Medtem 
ko so prejšnja leta obiskovali jezikovne tečaje izključno tečajniki, ki so jim 
šolnino plačale delovne organizacije, je teh zdaj samo še polovica, druga 
polovica nosi vse stroške sama. štirimesečne tečaje (dvakrat na teden po dve 
uri) obiskujejo povečini uslužbenci, med njimi tudi taki, ki jim pri njhovem 
delu znanje
tujh jezikov ni potrebno, v manjšinj pa so delavci. Doslej so se tečajniki 
najbolj zanimali za nemščino, manj 7,a angleščino, francoščino in italijanščino. 
Čeprav ima center v programu tudi ruščino in španščino, so v vsem času priredili 
en sam tečaj iz ruskega jezika, medtem ko za španski jezik kakšnega kandidata še 
ni bilo.
v letošnjih zimskih tečajih, ki se bodo pričeli 10. septembra, bo vodstvo centra 
uvedli 2 izmeni, kar bo še posebej ugodno za slušatelje, ki sicer zaradi 
deljenega delovnega časa ali ii', drugih vzrokov tečajev ne bi mogli obiskovati.
S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Durič M.: Teorija spregnu-tih i prethodno napregnutih konstrukcija. Beograd 
1963. S. II 3265/364
Ferjančid B.: Despoti u Vi-zantiji i južnoslovenskim zemljama. Beograd 1960. S. 
II 3265/336
Milankovič B.: Osnove pi-janističke umetnosti. Beograd 1952. S. II 3265/188.
Vučo A.: Raspadanje esnafa u Srbiji. I. Beograd 1953. S. II 3265/222.
Radojevič S. V., M. Boško-vič: Študija o morfologiji 1 topografiji slabinskog 
dela prečage. Beograd 1957. S. II 3265/227.
Katic R. v.: Tetanus. Beograd 1957. S. II 3265/281.
Simpozijum o poliomijelitu. Beograd 1957. S. II 3265/282.
Skrivanič G. A.: Oružje u Brednjevekovnoj Srbiji, Bosni i Dubrovniku. Beograd 
1957. S. II 3265/293.
Ferluga J.: Vizantinska uprava u Dalmaciji. Beograd 1957. S. II 3265/291.
Katič R. V.: Istorija veterinarstva Srbije (Period od XII do druge polovine XIX 
veka). Beograd 1957. S. II 3265/294.
Markovič R.: Vojska i na-oružanje Srbije kneza Milo-Sa. Beograd 1957. S. II 
3265/ 295.
2ivkovid M.: Rukoveti St. St. Mokranjca. Analitička študija. Beograd 1957. S. II 
3265/283.
Simid V.: Razvoj ugljenko-pa i ugljarske privrede u Srbiji. Beograd 1958. S. II 
3265/ 300.
V celjski občini še izjeme
Na sestanku predstavnikov družbeno političnih organizacij in občinske skupščine, 
ki ga je vodil podpredsednik Jože Marolt, so razpravljali o problemih v zvezi z 
zbiranjem sredstev za srednje šole v Celjski občini. Kot je bilo razvidno iz 
poročila, razmere v splošnem niso preveč optimistične. V celjski občini je sicer 
89 delovnih organizacij podpisalo pogodbe o financiranju, vendar jih 13 izmed 
njih pogodb ne izix)lnjuje, 28 podjetij pogodb ni podpisalo, 39 pa je 
poslovalnic, katerih matična podjetja so v drugih občinah.
Celjska občinska skupščina je sprejela obveznost, po kateri bo za srednje 
šolstvo prispevala letos 425 milijonov starih dinarjev, od t^a 270 milijonov iz 
prispevka delovnih organizacij. To pomeni, da bi morale, če bi hoteli obveznost 
izpolniti, prispevati svoj delež vse delovne organizacije, kajti v nasprotnem 
primeru bi bil ogrožen občinski proračun. Na sestanku je prevladovalo mnenje, da 
tega v nobenem primeru ne bi mogli dopustiti. Po dirugi plati je takšen 
brezbrižen odnos nepošten do vseh tistih podjetij, ki svoje obveznosti 
izpolnjujejo, saj so verjetno sama tudi v težavah. Nemogoča in nevzdržna so po 
mnenju udeležencev tudi osebna stališča posameznikov, kot na primer direktorja 
gostinskega podjetja Na-Na, ki je skušal odkloniti prispevek, češ da je v 
gostinstvu že tako hiper-produkcija kadrov. V resnici, kot so menili, to ni res, 
kajti še vedno bi lahko našli precej nekvalificiranih kadrov. Takšni odnosi niso 
na
mestu, saj bi morali upoštevati družbeni dogovor, ne pa mu nasprotovati. 
Udeleženci sestanka so zato menili, da bo treba preko samoupravnih organov, pri 
čemer bo prevzel pobudo občinski sindikalni svet.
Ker vse kaže, da podjetja, ki še stojijo brezbrižno ob strani, niso upoštevala 
resnosti priporočila republiške skupščine in ker bo materialni položaij 
srednjega šolstva letos vsekakor rešiti po tej poti. so na sestanku sprejeli več 
ukrepov. Tako bodo i>oročilo o zbiranju sredstev posredovali občinski skupščini, 
ki ga bo posebej obravnavala, »samoupravni organi delovnih organizacij, ki se še 
niso odločile glede prispevka, ali ki še niso prispevale, pa bodo morale do 
konca tega meseca posredovati skupščini pismeno utemeljitev. Kolikor celjske 
poslovalnice, katerih matična podjetja na priporočilo, da financirajo srednje 
šolstvo, doslej sploh niso odgovorile, ne bodo upoštevale dogovora, bo občinska 
skupščina prisiljena razpravljati o njihovem odnosu do družbene skupnosti in 
njihovem mestu v komuni. dhr
CEZ MOPED NA ZELENICO
v bližini Rimskih Toplic je voznik LUDVIK KLANCAR zapeljal z asfaltiranega 
cestišča na gramoz. Po njem je peljal neikaj metrov. Zadel je v cestni robnik, 
se prevrnil čez moped, padel na zelenico in udaril z glavo ob betonski zid. Pri 
tem se Je težje poškodoval in so ga pripeljali v celjsko bolnišnico.
Ob smrti Vere Levstikove
v sredo 23. avgusta zvečer je na Vranskem, kjer je zadnja leta živela, v 77-letu 
starosti umrla Vera Levstikom, upokojena ravnateljica ženske nižje gimnazije in 
dolgoletna knjižničarka nekdanje javne mestne knjižnice v Celju. V soboto 26. 
avgusta se le poslovilo od nje veliko število spoštovalcev njenega dela: njenih, 
nekdanjih sodelavcev, šolnikov, vzgojiteljev in kulturnih delavcev, pa tudi 
njenih nekdanjih učenk, ki jih je oblikovala za življenje v šoli, ter številnih 
bralcev, ki jih je vodila v svet pleme nitih idej in čiste umetniške lepote kot 
knjižničarka. Položili so jo v grob na mestnem pokopališču v Celju, kjer že 
počivajo njeni starši.
Življenjska pot Vere Levstikove kaže vse poteze prave ljudske učiteljice in 
vzgojiteljice. Zdrava vzgoja v domači družini učitelja Miloša Levstika je po 
letih mladosti, ki jih je preživela v rojstnem kraju Smihelu nad Mozirjem (tu se 
je rodila 3. decembra 1890) in v Celju, kamor je šel nato učiteljevat njen oče, 
tudi njo pripeljala v učiteljski poklic. Službovala je najprej na Te-harju, nato 
pa v Taboru v Savinjski dolini. Tu je proti koncu prve svetovne vojne njen brat 
pisatelj Vladimir Levstik, ko se je vrnil iz avstrijskega koncentracijskega 
taborišča Mittergrabem. napisal svoje znamenito Gadje gnezdo. Tako po vojni se 
je usjx)sobila za pouk matematike in risanja na meščanskih šolah in dobila 
službeno mesto na ženski meščanski šoli v Celju. Tu je ostala ves čas do druge 
svetovne vome. V aprilu 1941 so jo nacisti zaprli in izgnali na Hrvatsko. Od tam 
se ji je posrečilo pre biti v Ljubljano, kjer je preživela leta okupacije kot 
iz-gnanka. Po osvoboditvi se je vrnila v Celje in prevzela kot ravnateljica 
vodstvo ženske nižje gimnazije v Celju. Ko sta bili obe nižji gimnaziji, ženska 
in moška, združeni v en zavod, je se leto dni učila na popolni gimnaziji, nato 
pa odšla v pokoj na Vransko. Tudi tam je še priskočila na pomoč in učila na 
osnovni šoli, kadar so jo potrebovali. Zadnja leta tega ni več zmogla, kajti 
bolezen jo je vedno huje izčrpavala. Najboljše in najdražje prijateljice pa so
ji bile v teh letih izbrane knjige njene bogate zasebne knjižnice, ki jih je z 
največjo ljubeznijo in skrbjo zbirala leta in leta.
Njene knjige so ji v letin pokoja nadomeščale drugo polovico njenega predvojnega 
dela, ki ga je opravljala kot knjižničarka. Svoje šolniško in vzgojiteljsko delo 
je ves čas bogatila z razgledovanjem v svetu domače in tuje književnosti, Vedno 
nove pobude za gojitev teh plemenitih teženj je dobivala v pogovorih s svojim 
bratom, pisateljem in prevajalcem Vladimirom Levstikom. Njena vzgojiteljska 
narava pa jo je gnala k temu, da je želela svoje boga stvo stalno posredovati 
tudi drugim. Mladini ie to dajala v šoli, za starejše pa je v ta namen posegla 
na polje Ijud-skoprosvetnega dela. Ker je živo občutila, kaj pomeni za dvig 
znanja, plemenitega mišljenja in prave narodne zavesti knjiga, je svoje 
Ijudsko-vzgojno delo za odrasle usmerila zlasti na področje ljudskega 
knjižničarstva.
Kmalu po smjem prihodu v Celje po prvi svetovni vojni je v družbi naprednih žena 
ustanovila in vodila knjižnico ženskega društva- Da bi ta in še nekatere podobne 
male društvene knjižnice dosegle v prizadevanjih za povzdigo splošne ravni 
ljudske izobrazbe in kulture še kvalitetnejše uspehe, jih je znala s 
prepričevalno pobudo združiti v eno, večjo in močnejšo. Tako je s podporo 
nekdanje celjske mestne občine nastala javna mestna ljudska knjižnica v Ce-Iju, 
ki jo je Vera Levstikova skrbno vodila prav do zloma stare Jugoslavije spomladi 
leta 1941. S svojo iznajdljivost jo in požrtvovalnostjo je zna-la kljub vsem 
težavam doseči da je bila to ena najboljših slovenskih ljudskih knjižnic med 
obema vojnama, ne le po svoji urejenosti ampak tudi po bogatem in raznovrstnem 
knjižnem fondu. Ustrezala je vsem plastem bralcev, ki so zahajali vanjo po 
knjige. Preprostejšim bralcem je lahko postregla z zdravim bra. njem za 
razvedrilo in širjenje splošnega obzorja, zrelejšim, zlasti izobražencem pa tudi 
z zahtevnejšo literaturo, saj je poleg domačih del nabavljala tudi najnovejša 
dela svetovne književnosti, če niso bila prevedena v slovenščino.
je oskrbela dobre izdaje v tujih jezikih in pri tem s posebno skrbjo iskala dela 
z napredno družbeno usmerjenostjo.
Med drugo svetovno vojno je nemška okupacija, ki je hotela s surovo silo 
izruvati vse korenine slovenstva in je z največjim besom uničevala slovenske 
knjige, začasno pretrgala knjižničarska prizadevanja Vere Levstikove ter uničila 
večino knjig, ki jih je zbrala. Le majhno število knjig iz nekdanje celjske jav. 
ne mestne knjižnice je prestalo ta vihar in se po vojni vrnilo na police 
oživljenih celjskih knjižnic. Toda živo izročilo, ki ga je Vera Levstikova s 
tolikšno vero v neuničljivo silo slovenskega naroda in slovenske kulture in s 
tolikšno vnemo ustvarila v Celju kot knjižničarka, je bilo tako močno, da je v 
veliki meri pripomoglo k povojnemu razvoju knjižničarstva v Celju na višjo 
stopnjo, ustrezajočo novim družbenim razmeram in zahtevam. Obnovljeno je bilo 
delo mestne ljudske knjižnice, ki se je spet uveljavila kot ena najlepše 
urejenih ljudskih knjižnic v Sloveniji. Zbirke starejših slovenskih tiskov, 
zlasti celjskih, ki jih je Vera Levstikova tako skrbno hirala med obema vojnama 
in od katere je nekaj ostankov prestalo tudi vojno vihro, pa je bila ena od 
najkrepkejših vzpodbud, da je Celje po osvoboditvi dobilo tudi študijsko 
knjižnico.
Tudi potem, ko je obnovljeno ljudsko knjižnico prepustila mlajšim rokam in se po 
upokojitvi umaknila na Vransko, je z živim zanimanjem spremljala delo in rast 
slovenskih knjižnic, med celjskimi zlasti obeh poklicnih. Ijud-ske in Studijske, 
se veselila njunih uspehov in na tihem trpela ob njunih težavah. Celjski 
študijski knjižnici je bila tudi nesebična mecenka in je podprla njena 
prizadevanja z bogatimi darovi, samo da bi dobili bralci na razpolago čim več 
dobrih knjig. To je samo še ena od plemenitih značajskih potez te požrtvovalne 
so-ustvarjalke zdrave tradicije slovenskega knjižničarstva in nesebične ljudske 
vzgojiteljice. Njen svetH vzgled nas povezuje, da hodimo po njenih stopinjah in 
njena prizadevanja vztrajno nadaljujemo, n.
4 TEDNIK, 7. SEFriiMBRA 1967
Gubčeva brigada na Ajdovcu
(IZ SPOMINOV VIDU JERIČU)
Po veliki italijanski ofenzivi 1942. leta je združeni sovražnik povsod, kjer je 
imel količkaj možnosti, da bi se obdržal, začel mrzlično postavljati svoje 
utrdbe. Ena takšnih postojank je bila tudi na Ajdovcu v Žužemberku. Iz te 
trdnjave so belogardisti strahovali prebivalstvo v dolini Krke, na cesti 
Žužemberk —Dobemič—Trebnje in Trebnje Mirna peč—Novo mesto.
Ko je sovražnik mislil, da je s partizani konec, se je pojavila znana Gubčeva 
brigada. To so ustanovili v začetku septembra 1942 na območju Trebelnega. Tiha 
in mirna je bila tista noč, ko so bataljoni Gubčeve in deli Tomšičeve krenili 
proti postojanki. Pritiskal je hud mraz in sneg je škripal pod našimi nogami. Za
neposreden napad je bil določen 3. bataljon okrepljen s težkim mitraljeznim 
vodom, za varovanje pa del Tomšičeve in 1. ter 2. bataljona Gubče ve brigade.
11. decembra okrog enajste zvečer smo na Ajdovcu začeli stiskati močan obroč. Ko 
smo se v največji tišini kot sence približevali postojanki, je bilo v gozdu za 
nami slišati le skovikanje sove. Visoko nad nami so se podili temni oblaki in 
mesečina je sem in tja obsijala naše oddelke.
Belogradisti so bili zabari-kadirani v šoli in župnišču, glavnina pa v 
prosvetnem domu in cerkvi. Se sanjalo se jim ni, kaj jih čaka. Oboroženi so bili 
le z lahkim, orožjem, toda za obrambo proti nam je bilo to zadosti in dobro.
Tudi naše enote namreč niso imele težjega orožja. Poleg tega je 70 sovražnih 
vojakov varovalo močno zidovje, med. tem ko smo bili mi na prostem.
Pri stiskanju obroča smo na leteli na patruljo belih, ki je takoj užgala po 
naših. A kakor hitro so se tudi z naše strani oglasili streli,' so zbežali na 
varno. To je bilo zadostno opozorilo, da so se ostali v postojanki hitro in 
dobro pripravili na obrambo.
Ko so se naše skupine približale šoli in župnišču, so beli že začeli močno 
streljati. Takoj smo imeli nekaj ranjencev. Naši borci niso dolgo razmišljali. Z 
odločnim naletom so uspeli prodreti do teh zgradb in jih zažgati. Kmalu So 
skupine belih morale po
pustiti. Nekaj jih je ostalo v ognju, drugi so se skušali prebiti do glavnega 
oporišča — v prosvetni dom. Takoj za-tem se je pričel odločilni boj. Za mejo ob 
njivi se je oglasila naša harmonika s partizanskimi bojnimi pesmimi. Harmonikar 
je na vso moč spodbujal naše borce. Tre-skanje bomb in reglanje strojnic ni 
moglo preglasiti težke, ga mitraljeza, ki se je oglašal izpod bližnjega kozolca. 
Bil je v zanesljivih rokah Pepija iz Mirne peči. Ogenj je usmeril na zvonik 
vaške cerkev, da bi belogra-distom onemogočil obstreljevanje naših. S tem je 
hkrati pomagal našim napadalcem, da so se laže pretolkli do cerkve. Tudi to so 
naši bombaši kmalu zažgali. Tisti v zvoni
ku se tudi tedaj niso hoteli vdati. Klicali smo jim, da se predajo, a vse zaman. 
Ko pa jih je zajel ogenj, je eden izmed njih raje skočil skozi lino, kakor da bi 
se predal. Obležal je mrtev. Drugi se je po vrvi spustil na zemljo, odvrgel 
bombo in pričel bežati. Naš borec, neki Štajerec, ki smo ga klicali Brico, se je 
pognal za njim. Na robu vasi je belogradist spoznal, da ne bo mogel zbežati. 
Naglo se je obrnil in se z rokami zgrabil zBricem. Iztrgal mu je puško, kajti 
bil je krepek in hiter in tako je Bric podlegel. Belogradist se je pognal v 
divji beg. Zaslužena kazen ga je doletela šele tedaj, ko je nekje pri Žužemberku 
naletel na Tomši-čevce.
Zdaj je ostal še zadnji oreh, ki pa je bil najtrši. V prosvetnem domu se je 
zadrževala glavnina belogradistov, ki je trmasto branila svoje gnezdo. Zato naši 
niso mogli v zgradbo in jo zažgati. Pokalo je in grmelo z vseh strani. Klicali 
smo jim, da se vdajo, a brez uspeha. Na vzhodu se je medtem že pričelo svitati, 
zato je poveljnik bataljona Stane Po-točar-Lazar ukazal, naj bombaši zažgejo še 
zadnji del utrdbe. Borci so z bencinom polili krpe in slamo, jih privezali na 
kole in zažgali. Goreče bakle so potem prislonili k ostrešju in zažgali zgradbo. 
Kako zagrizeno so se borili belogradisti, je najlepše videti iz tega, do so še 
goreči prepevali tisto narodno: »Se nkol se nismo tolk smejal kje hišica , 
gorela . ..«
Ko se je zdanilo, je v Ajdovcu spet zavladala tišina. Toda bilo je popolnoma 
drugače kot prejšnji dan oziroma zvečer. šola, župnišče, cerkev in prosvetni 
dom, vse je bilo v ognju. Zgorelo je veliko muni-cije in orožja ter druge 
opreme. Sovražnik je bil popolnoma uničen. Le nekaj izmed njih smo ujeli živih. 
Pokojni narodni heroj in komandant Milovan šaranovič je o tej akciji zapisal v 
svoj dnevnik: »V teh borbah je padlo več ko 50 belogradistov. Druge smo ujeli. 
Nekaj smo jih po zaslišanju spustili domov. Zaplenili smo okrog 50 pušk, precej 
municije in ostale opreme je zgorelo. Mi smo imeli dva mrtva (vodnik Intihar in 
Štajerec Brico) ter nekaj laže ranjenih. Naši borci so v teh bojih pokazali 
veliko hrabrost.
Ta prispevek naj velja kot spomin na tiste težke čase ob 25-letnici ustanovitve 
v mnO' gih bojih proslavljene Gubčeve brigade.
Cvetje vabi v Celje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na razstavi sodeluje okoli 20 proizvodnih organissacij in obratov iz vse 
Slovenije, dva zasebnika, mladi hortikultur-niki IV. osnovne šole v Celju in 
semenarna Streit iz Beljaka na avstrijskem Koroškem. Kdor je videl podobne 
razstave na tujem, med temi tudi slovito cvetlično razstavo na Dunaju, mora 
priznati, da razstava v Med-logu ne zaostaja, seveda ni tako obsežna, nudi pa 
vse, kar bi rad ljubitelj cvetja videl in zvedel.
Včasih je tudi pKjročevalec za javnost v zadregi. Ni moč z besed(j opisati 
vsega, zlasti ne vsega, kar nudi, s čimer nas razveseljuje narava ob pomoči 
človekovega razuma in rok. To kar lahko te dni vidite v Medlogu se ne da 
opisati, to je treba videti. Kdor ne ve, kako naj uredi svoj mali vrtiček, svoje 
sta novanje, ta bo z obiskom v Medlogu bogato nagrajen. Urejen vrt je bil vedno 
merilo kulture. Vse kaže, da še nismo zgubili lastnosti naroda, ki mnogo pove o 
sebi z govorico cvetic. Hortikulturno društvo v Celju nam pomaga vzdrževati in 
negovati to lastnost.
Ob razstavi v Medlogu se ponuja misel, da bi CJelje morda tudi v bodoče bilo 
mesto, ki bi prirejalo take
razstave. Kar je prvi tako dobro uspelo, je vredno, da postane tradicija.
Prvi dan razstave je izpolnjevala tudi prisrčna prireditev otrok IV. nosnovne 
Šole, otrok, ki so včeraj preživljali počitnice, mnogi med cvetjem v naravi. 
Zanimanje za razstavo je bilo veliko in ker gre dober glas v deveto vas bo v 
bodočih dneh še večje. Kako more lepo cvetje pritegniti človeka je dokaz že to, 
da so se mnogi ugledni gostje, ki jim sicer pripisujemo predvsem zanimanje za 
gospodarske uspehe, za industrijsko rast, cele ure zadrževali pri gredicah 
opojnega cvetja, ob nepopisnem spektru barv in vonjav.
Je že tako. Cvetje je napravilo glavni vtis. Nočem zapostavljati prizadevanj 
dru-Ejih raitavljavcev. —ek
V parku spet gradbišče
Te dni so se na športnem prostoru v celjskem mestnem parku začela dela za 
gradnjo tribune. Začetek del je sicer zapKDzinel, toda izvajalec, Ingrad, 
računa, da bo navzlic vsemu uspel do konca novembra zgraditi objekt, ki bo 
sprejel okoli 2.200 ljudi. Načrte za tribuno je napravil inž. Bmčič (Slovenija-
projekt, Ljubljana). Gre za betor^ko napravo, pod katero bo v vsej njeni dolžini 
okoli štiri metre širok prostor, ki ga bodo pozneje izkoristili za ureditev 
bifeja pa tudi garderobe za splošno drsanje. S tem bo dobila tribuna večkratno 
funkcijo, kar je spričo pomanjkanja sredstev več kot vigodno.
Tako se je športni prostor v celjskem' mestnem parku ponovno spremenil v 
gradbišče. Razen tega pride prihodnji mesec na vrsto sanacija drsalne ploskve. 
Po najnovejši odločitvi jo bodo prevlelc-li s posebnim betonom, ki ne bo 
propuščal vlage. To je pomembna ugotovitev, zlasti še, ker gre za zaščito 
notranjosti plošče pred vlago, vodo itd.
Hkrati s temi deli in načrti pa se v mestnem parku normalno razvija športno 
življenje. Igralci tenisa so bili letos zelo aktivni. Na treh igriščih se jih je 
vsak dan zvrstilo precejšnje število, predvsem mladih, ki so tudi v lepem 
številu obiskovali začetni tečaj. Sicer pa je tenis zaenkrat bolj rekreacijska 
dejavnost.
Poleg tega so stekle priprave na zimsko sezono. Te dni sta se dva člana hokejske 
sekcije, Valetr Cretnik in Srečko šetina, udeležila* desetdnevnega trenerskega 
tečaja v Brnu na češkoslovaškem. Domači HDK se je namreč odločil, da bo skušal 
vzgojiti lastne strokovne kadre za vzgojo hokejistov. In tako so češki hokejisti 
prvi ponudili možnost za takšno teobraže-vanje. Celjana sta bila edina tuja 
zastopnika na trenerskem tečaju v Brnu, ki so ga vodili tamošnji najboljši 
strokovnjaki in poeanavalci hokeja na ledu. Tako bosta Cretnik in šetina že v 
kratkem sprejela obvezaiost vaditeljev ozirotma trenerjev za hokej na ledu. 
Sicer pa se obetajo tudi nekajdnevni obiski čeških strokovnjakov v CJedje, ki 
bodo vodili delo in dajali navodila za treninge.
Glede na sanaoijo betonske plošče se bo letošnja drsalna sezona v Celju začela 
šele konec novembra. M. B.
Turizem v privatni hiši
v turističnem društvu v Laškem so povedali, da imajo med tistimi, ki oddajajo 
so^ v turistični seaoni, najlepše urejeno pri Kranjčevih, če že ne najdejo 
lepše, pa zagotovo med najlepšimi.
Mimo pivovarne in še malo dlje je bilo treba stopiti. Prah se ije zagrizel v 
čevlje in hlačnici, sonce pa je neumorno bičalo po temenu. Savinja je bila, tako 
kot vse dni, uma-zaiha in se je leno valila proti Zidanemu mostu. Bregovi so se 
zaradi suše zagrizli v reko In jo stisnili proti sredini.
Na levi. strani njive, polne koruze. In prah. Dvajset metrov od ceste stoji 
lepa, velika hiša. Laško 80. Tu stanujejo Kranjčevi, ki so pred dvemi leti 
začeli oddajati sobe turistom.
Kakor hitro sem stopil s ceste proti hiši, se mi je zdelo, da sem prestopil v 
vrt, kjer ima vsaka stvar svoje mesto in da so celo zeli od sramu pred čistočo 
in redom pozabile rasti. Gospodinji Antoniji je bilo kar nekam nerodno, ko sem 
ji povedal, po kaj sem prišel. »Saj ni vredno, da to omenjate. Delamo in 
poskušamo izpolniti želje gostov. To je vse. V dneh, ko
so pri nas, se naj počutijo čim bolj domače,« je hitela pripovedovati. »Oddajamo 
tri sobe. V vsaki imamo dve postelji. Turisti prihajajo za en, dva ali 
štirinajst dni, nekateri ostanejo tudi po tri tedne. Turističnemu uradu plačajo 
800 starih dinarjev za eno noč, sama pa dobim od tega okoli 750 starih dinarjev. 
Ce gostje hočejo, jim pripravim tudi zajtrk. Lahko pa. si sami kuhajo v kuhinji, 
ki jim je vedno na razpolago. Tako si velikokrat pripravljajo rarano domačo 
hrano, ki je v hotelu ali gostilni ne morejo dobiti. Vedno pa si kuhajo kaTO. 
Tako so mi prav gostje predlagali, da bi za naslednje leto uredili v kleti 
kuhinjo, kjer bi si lahko kuhali.«
Kdo največkrat pride k vam in koliko gostov ste imeli letos?
»Največkrat prihajajo gostje iz Avstrije, Italije, pa tudi Nemčije. Letos sem 
oddala sobe že 32 gostom.«
Kaj mislite, da je bistveno pri oddajanju sob?
»Stalno sem doma in tako vedno na razpolago gostom. Poskušam jim izpolniti vsako 
željo. Sicer i>a je dovolj dela: pospravljanje, pranje, kuhanje, čiščenje 
prostorov, delo
na vrtu. Zdi se mi pa, da je cena za nočitve nizka.«
Prijazna gospodinja je pokazala še sobe, ki so opremljene z novim pK)hištvom in 
izredno okusno urejene. V kopalnici je vedno tudi topla voda, vse sobe imajo 
samostojne vhode. Cvetje okoli hiše, prijeten vrt, klop in kamnita miza so 
elementi, ki dopolnjujejo okolje, ki resnično lahko zadovolji še tako izbirčnega 
turista.
»Ljudje že sedaj pravijo, da bodo prihodnje leto ponovno prišli in pripeljali s 
seboj še druge. Že zdaO so si nekateri rezervirali sobo, ki ima balkon proti 
Savinji. Gostje jo hočejo imeti zaradi šumenja Savinje in prijefai^ miru. Ce bo 
le mogoče, jim bom želje izpolnila.«
V p»rketu so ostali odtisi prašnih podplatov. (Gospodinja bo ponovno čistila, 
brisala prah in pospravljala sobe, ker pričakuje nove goste. Teh ne more 
sprejeti v neurejenem stanovanju. In Krajnčevi jih tudi nikoli ne spreomejo.
V turističnem društvu so rekli, da so Krajnčevi med najboljšimi. Verjamemo jim.
T. VRABL
DEVET KILOMETROV CEST
V Koajem, Bistrici ob Sotli, Polju ob Sotli, Virštanju, Le-sičnem in Zagorju 
grradijo nove ceste v skupni dolžini 9 kilometrov. V glavnem so sredstva za 
izgradnjo prepo-trebnih cest prispevali občani, ki tudi pomagajo pri delu. vr
BENCINSKA ČRPALKA
Krajevna skupnost v Kozjem je skupno s Petrodom začela graditi bencinsko 
črpalko. Občani sami pomagajo s prostovoljnim delom in finan^imi prispevki. Sama 
krajevna skupnost pa bo prispevala 6 milijonov starih dinjrjev. vr
KANALIZACIJA
V Rogaški Slatini v letošnjem letu nadaljujejo z gradnjo kanalizacije, ki je 
bila do sedaj zelo poanankljivo urejena. Vrednost del je 15 milijonov starih 
dinarjev, pri gradnji pa pomagajo občani s prostovoljnim delom. var
REGULACIJA POTOKA
v Rogatcu regulirajo potok Draginjo. Sredstva za regulacijo je delno prispeval 
vodni sklad SRS, delno občina iz prispevka hidrosistema in iz drugih virov. vr
NOVA CESTA
Krajevni skupnosti Rogaška Slatina in Pristava gradita cesto, ki bo povezala 
Sodno vas in Rogaško Slatino. Cesta bo dolga 7 km. Zemeljska dela so že končana, 
začeli pa so utrjevati in ravnati cestišče. Vrednost nove ceste bo 18 milijonov 
starih dinarjev. vr
RAZSTAVA ALME KARLINOVE
Po zadnjih obvestilih bo otvoritev razstave »10 letno potovanje okoli sveta Alme 
Karlinove, zbirateljice in pisateljice« v muzeju tujtli kultur v Goričanah pri 
Medvodah 24. in ne 17. t. m. kot je bilo prvotno določeno. Gre za pomembno 
razstavo predmetov, ki jih je Karlinova zbrala na svojih potovanjih pa tudi za 
knjige, ki jih je napisala. V Goričanah bo razstavljenih okoli 800 predmetov ter 
23 njenih knjig.
Na otvoritev razstave pripravlja tudi celjsko Olepševalno in turistično društvo 
avto-busni izlet.
5 TEDNIK, 7. SEFriiMBRA 1967
Priprave na setev
Bliža se čas, ko bo zopet treba posejati čim več priznanih in rajoniranih sort 
ozimnih žit. V žalski občini so v zadnjih dveh letih setev ozimnih žit nekoliko 
zapostavljali. Po podatkih statistične službe so zasebni kmetijski proizvajalci 
lani posejali 812 kehtarov ozimine pšenice, od tega le 114 hektarov aU 14 
odstotkov priznanih sort. Kmetijski kombinat Žalec pa je v lastni proizvodnji 
pose-jal površine s priznanimi sortami.
Ob tem je zlasti neugodno, da noben kmetijski obrat nima čistilcev za žito 
oziroma trierjev. Upravnik kmetijske
ga obrata v Braslovčah Janko Cvikl je v zvezi s pripravami na jesensko setev 
dejal, da bo kmetijska služba obrata takoj, ko bodo obrali hmeljišča, skušala 
vplivati na zasebne kmetovalce, da bi zase j ali čim več površin s priznanimi in 
rajoniziranimi sortami ozimnih žit. Predvidevajo, da bo teh površin okrog 70 
odstotkov. Kmetijska inšpekcijska služba prav tako priporoča vsem obratom na 
območju kmetijskega kombinata kakor zasebnim proizvajalcem v občini, da bi 
upoštevali staro kmečko pravilo: kakršna setev, takšna žetev.
I. GLUŠIC
Piknik na Starem gradu (slika je s prvega poskusa) sicer zaradi slabša vremena 
ni bil najljolje obiskan, a kljub temu so se plesalci zabavali ob domiselni 
godbi »Cim-buma«. Obisk na drugem pikniku je bil nekaj boljši in to je opogumilo 
celjsko Olepševalno in turistično društvo, da bo še organiziralo podabne 
piknike. Cisti dobiček bodo namenili
obnovi grajskih razv:^.
letna Konferenca ZK
Na sestanku sekretarjev osnovnih organizacij ZK v Slovenskih Konjicah, ki se 
bodo ta mesec po sklepu občinskega komiteja združile v organizacijo ZK Slov. 
Konjice teren, 90 raapravljali o pripravah na letne konference, ki bodo v 
septembru. Pri tem so menili, da bo poset«io skrb posvetiti kadrom, ki bodo 
prišli v bodoča vodstva. Namesto samostojnih organizacij bodo člani ZK v raznih 
manjših podjetjih, zavodih in ustanovah vključeni v aktive, ki se bodo sestali 
le nekajkrat v letu. Po sklepu, ki so ga sprejeli, naj bi se združilo kar 10 
osnovnih organizacij, ki štejejo skupaj 171 članov.
Sekretarji osnovnih organizacij ZK se bodo v t^ dneh
ponovno sestali, da bi se dogovorili o važnejših vprašanjih iz vsebine, ki naj v 
bodoče odlikuje dejavnost aktivov in združene organizacijje.
Občinski komite v Slov. Konjicah pripravlja tudi slavnostni sprejem večjega 
števila mladih članov v ZK. Gre predvsem za mlajše delavce, ki so že dalj časa 
uspešno in prizadevno delali v mladinski organizaciji in izpolnjujejo pogoje za 
sprejem v članstvo ZK.
Za vse člane že pripravljajo tudi krajši seminair, s katerim jdh bodo seznanili 
z zgodovino ZK, s progranic«n tn statutom, zlasti pa z nar logami komunistov v 
samoupravljanju.
V. L.
Pod zemljo sredi premoga
v ključavnici, ki verjetno sploh ne ve, k^ je olje, Je zacvililo, da te je 
zaskelelo po telesu. Težka lesena vrata so se negotovo zamajala, umaknila 
zidnemu oboku in udarila ob kamenje. Hlad, ki je udaril skozi veliOcanski prazen 
prostor, je posušil kaplje znoja na obrazu. Spusti
la sva se po raamajanih, ozkih lesenih stopnicah. On negotovo od starosti, jaz 
zaradi prvega spusta v jamo. Nehote sem se spomni številnih rudarskih nesreč, 
N^aj sto metrov pod zemljo, sredi črnega sveta, se za teboj poruši obok ali se 
odkod pripJa-zi plin. Priznam, da me je stisnilo. Iziredno neugodno počutje 
sredi njihovega rudarskega siveta. Tema naju je varljivo objela in proseče sem 
pogledal proti odprtim vratom, za katerimi je bdi dan.
70-letni Jože Verdel, star rudar, ki je kopal premog tudi v Franciji in 
Hodandiji, je s tresočo roko prižgal luč. Čuden in nepoznan svet se je pojavil 
okoli mene. Vozički, oix>mdki, krampi, premog. Veliko premoga.
»Do 1953 leta sem delal v velenjskem rudniku. Kot krti smo bili sredi ogronmih 
skladovnic premoga. S šre-marjem smo tolkli po njem in ga odvažali s temile 
vozički, ki jih vidite tiikaj.«
Varno in rahlo je pobožal leseni voziček, kot da se je hotel ob njem spomniti 
tistih let, ko je sam kopal po jamah velerxj;^ega rudnik^.
»Dvakrat me je skoraj pobralo. 1930 leta v Holandiji je v rudnik udaril metan, 
ki se je kasneje še vžgal. 20 rudarjev je bilo takoj mrtvih in 30 ranjenih. 
Drugič pa je bilo v velenjskih rovih 1950 le
ta. Takrat pa nam je ponaša-jal dušik.«
Nehote sem pomislid na metan ali dušik. Ali je možno, da bi tudi ssdaj odkod 
»prilezel«. Bi naju zračna vrata zavarovala?
Ta miniaturni rudnik si ogleda mnogo ljudi. Zanimiv je in lahko rečete, da ste 
vsaj enkrat bili v ru^iku. Sicer ne v čisto pravem rudniku.«
Jožetovi starši niso bili rudarji. Raje so šivali obleke kot pa zahajali v jamo. 
»Ce bi bil še enkrat mlad, ne bi več postal rudar. To je garanje in nikoli ne 
veš, ali boš prišel živ iz jame. Dober je
ta naš premog. Dobro greje, vendar tudi zasuje te laliko.«
Po rasanajanih, oeidh lesenih stopnicah sva odšla iz rova. Sonce je oplalmilo 
obraz. Občutek gotovosti je prevel celo telo, kljub temu da sem bil samo v 
rudarskem muzeju na velenjskem gradu. VerwW je v njem vse tako naravno, da se 
počutiš kot v pravem rudniku. Vesel si, ko ponovno stojiš pod razpetim nebom in 
veš, da ti nobena stvar ne more prileteti na glavo.
Jože, ki že osmo leto dela v muzeju kot hišnik, je zaklenil »rudnik«.
T. VBABL
Težave z vodovodom
Na Vranskem imajo posebno letos precejšnje težave z vodovodom. Skoraj vse leto 
niso imeli vode, bojlerji in pralni stroji pa so »suhi«. Po, leg tega imajo v 
vsem Vranskem le en vodnjak, ki ne more zadovoljiti velikih pK)-treb po vodi. 
Prebivalci trga pravijo, da je komunalno pod-jetje preveč pasivno, vsaj kar 
zadeva preskrbo s pitno vodo. Nad Vransk«n sta sicer dva 60.000 litrska 
zbiralnika, vendar je pred časom voda tekla preko njih, kjer je nek-do zapil 
vodni ventil. Verjet-no je bilo nekomu več do tega, da voda teče po tleh, kot da 
bi Jo uporabljali prebivalci... V. V.
POPRAVEK V prejšnji številki CT se nam je v vest o dveh stoJpi-čih v Preboldu 
vrinila neljuba napaka. V obeh stoipičdh je štirideset stanovanj in ne šestnajst 
kot smo objavili.
Kako bo s prevozi?
Svet za gospodarstvo in družbeni plan občinske skupščine v Slovenskih Konjicah 
je na zadnji seji razpravljal o prevozu občanov na relaciji Zreče--Loče--Poljča-
ne. Zelezni&ko transportno po. djetje Maribor ruimerava namreč ustaviti 
nadomestni prevoz potnikov in prtljage na tej relaciji; avtobusni promet pa so 
uvedli po ukinitvi železnice. Z odločitvijo transportnega podjetja Maribor bi 
bili najbolj prizadeti prebivalci Loč, Draže vasi, Zbelo-vega in drugih krajev, 
zlasti pa delavci in šolska mladina.
Svet za gospodarstvo in družbeni plan je predlagal, da bi problem rešili tako, 
da bi ukinjen železniški avtobus nadomestilo celjsko podjetje Izletnik 2 
dodatnim avtobusom. Menijo, da je tudi nemogoči most v Ločah rpispeval k 
ukinitvi prevozov, zato bi kazalo, da bi ga popravili. Občinska skupščina v 
Slovenskih Konjicah je za to že dala po-hudo; iz prizadetih krajev se namreč 
vozi v konjaka podjetja dnevno več kot 150 ljudi, zato o nujnosti avtobusnega 
prevoza ne more biti dvoma. F. BAN
p. p. 161
Madžarske zanimivosti in težave z denarjem
Ze večkrat sem v vašem tedniku čitala o raznih zanimivosti sosednje Madžarske. 
Pa kaj vse to pomaga, če vemo, kje bi si jih lahko ogledali.
Ker sem torej čitala, kaj vse si lahko turisti ogledajo v Madžarski, sem se 
odločila.
da si z družino ogledamo tudi to državo in njene znamenitosti. Ko sem hotela v 
podružnici KB v Slovenskih Konjicah dvigniti forinte, so mi odgovorili, da jih 
nimajo. Te da bomo lahko dobili v Murski Soboti ali pa v Lendavi. Ko smo se 
odpravili na potovanje z upanjem, da bomo lahko zamenjali naš denar za 
madžarskega, se nam to ni posrečilo. V banki v Murski Soboti so nas namreč 
odslovili, češ da madžarskega denarja nimajo. V Lendavi pa je bila menjalnica 
banke zaprta in so me uslužbenci poslali v hotel Park, češ tam poslujejo s tujo 
valuto v času, ko je banka zaprta. Direktor hotela nas je prav tako odslovil. 
Ker smo bili že v Lendavi, smo si hoteli ogledati vsaj po-kraijno Madžarske in 
smo se napotili čez mejo brez vsakega forinta. Imeli smo le dinarje, za katere 
pa na Madžar-skem prav nič ne dobiš. Ob Blatnem jezeru si nismo mogli naročiti 
kabine, ker našega denarja nisn hoteli. O prehrani pa sploh ne govorim.
Imeli smo namen ostati na Madžarskem nekaj dni, pa na žalost ni bilo mogoče, ker 
torej nismo mogli zamenjati denarja.
Ce boste še pisali o rajnih zanimivostih Madžarske, bi prosila, da poskrbite 
tudi za to, da bodo turisti lahko menjali denar.
Marija Gajšek, Slov. Konjice Lambrehtinova 4
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
Prepričani smo, da dogodek, ki ga opisujete, niste doživeli po naši krivdi. 
Prispevki niso imeli namen, dajati turističnih napotkov v podrobnostih, torej 
tudi, kako in kje menjamo denar; tega bi namreč v tem primeru lahko imela banka. 
Vsekakor je skoraj neverjetno, da na Madžarskem ni bilo mogoče menjati dinarjev 
za forinte, ko je vendar dinar mogoče zamenjati celo za trdnejšo valuto. Primer 
bo vsekakor koristen za vse, ki nameravalo brez fo-rintov v deželo jorhitov.
Stanovanjsko podjetje Žalec projektira načrte visokih in nizkih gradenj, zlasti 
pa izdeluje projekte za enodružinske hiše in za adaptacije družinskih hiš, pa 
tudi večja popravila in kmečke domove, gospodarska poslopja itd... Projektivne 
storitve izvršujejo priznani arhitekti solidno, ceneno in hitro. Priporočamo se 
za naročila projektov in tudi za gradbena nadzorstva z dobrimi in vestnimi, 
izkušenimi strokovnjaki. Dinar, ki ga vložijo graditelji, ki grade z režijskimi 
skupinami, v gradbeno nadzorstvo in v dober projekt, se obrestuje desetkratno v 
kvaliteti del in prihranku materiala.
Stanovanjsko podjetje Žalec opravlja tudi vsa popravila in adaptacije 
stanovanjskih hiš ter manjše novogradnje in adaptacije lokalov.
V zalogi resnično čudoviti projekti stanovanjskih hišic in vikendov.
STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC
6 TEDNIK, 7. SEFriiMBRA 1967
ŠE ENKRAT - MAKARSKA!
# KAJ JE RESNICA?
# MNENJA TISTIH, KI SO V MAKARSKI PREŽIVELI NEKAJ DNI
# ŽELJA ZA IZBOLJŠANJEM ALI BOLEČE SPREJEMANJE KRITIKE?
Vsekakor človeka ki dobro-jiotno kritizira nekatere nepravilnosti, začudi odnos 
tistih, ki bi se moral prvi zavreti za to, da takšne nepravilnosti odpravijo. 
Tov. Ig-pac Krumpak mi je odgovoril na kratko vest Kritika na jlakarsko s precej 
obširnim glankom. S predstavnikom občinskega komiteja ZM Celje je tov. Krumpak 
odpotoval v Makarsko in v enem dnevu ugotovil, da je v Ma-Icarski mnogo boljše, 
kot sem po pripovedovanju leto-viščarjev napisal v eni zadnjih številk Tednika.
Sicer pa samo nekaj citatov iz »Odgovora na kritiko«: »Vemo pa, da se celjski 
fe-rialci težje vključujejo v notranje življenje letovišča ...«
»Ugotovili smo minimalna odstopanja v III. izmeni in to predvsem na kvaliteti 
zajtrka.«
Prepričan sem, da pisec odgovora sam priznava kritiko že s temi vrsticami. Ce 
sta ta spodrsljaja ugotovila oba predstavnika Celja v nekaj urah, za kar jima 
čestitam, kaj so šele ugotovili fantje in dekleta, ki so letovali v Makarski 
deset dni. Tov. Krumpak prosi, d& bi preciziral vprašanja glede morale Od tega 
odstopam, ker mislim, da tudi drugi občani berejo časopis, naš Tednik, si ga za 
zdaj nismo posvetili škandalom po zgledu zahodnih časopisov. Resnica je namreč, 
da informacija ima realno osnovo in ne pomeni nedopustnega posploševanja 
sp>odrsljajev!
Vse, kar sem s kritiko hotel doseči, je, da bi ra2!me-re v Makarski izboljšali, 
da oče in mati ne bosta s stra-Aom dovolila otroku odhod v Makarsko. Upam, da 
želijo tudi drugI tako. Se tole. Ko sem bil v brigadi, so nam večrat sporočili, 
da dobimo obisk ali delovno inšpekcijo. Tisti dan je bilo vse pospravljeno 
pomito in podobno. Drugi dan pa vse po starem.
Da bi bila slika o Makarski le nekoliko jasnejša ne samo z moje in s strani tov. 
Krumpaica, pa objavljamo mnenja tudi drugih letoviš-čarjev.
Milan Seničar
rednih obrokov, čeprav je dežurni v tem času pil pivo pri mizi nekaj korakov 
stran.
Čistočo pojmujejo v Makarski povsem drugače kot pri nas. Nekoliko nas je hodilo 
na stranišče v mesto, ker nismo prenesli neurejenosti tega intimnega kotička v 
kampu.
V zvezi z moralo bi morali vprašati občane Makarske, ki imajo o tem povsem 
negativno mnenje.
Moram reči, da sem bil nad razmerami v kampu Go-ran — Savinja zelo razočaran in 
prepričan sem, da ob takih razmerah v Makarski ne bom več letoval. Upra-va se ne 
trudi, da bi bilo stanje v kampu boljše, temveč išče sivojo zabavo in užitek.
Z mojim mnenjem o letovišču v Makarski soglašajo tudi tisti, s katerimi sem 
letoval.
LOJZE TRSTENJAK
Napake so bile in če kritične pripombe niso izzvene. le enostransko in zavzele 
prevelikega obsega, so opravičene. Večina, kar nas je letovala v kampu 
Goran-Sa-vinja od 14. do 27. julija, so glaša, da se je upravnemu vodstvu v tej 
izmeni izmuz nila iz rok organizacija dela. Ob dobri organizaciji je nedopustno, 
da nekdo po 24 urah utrudljive vožnje po prihodu v Makarsko ostane
brez postelje in če ob tem odgovorni ljudje resignirano zmajujejo z glavami, češ 
kaj hočemo, postelje niso prispele.
Vrsto drugih spodrsljajev, ki so mlade v tej izmeni spravljali v slabo voljo, ne 
bi ponavljal. Ce lahko verjamemo tistim, ki so pregledali poslovanje (objavljeno 
v zadnji številki CT) je uprava kampa medtem napake že popravila. Glede 
kalorič-nosti obrokov pa tole: hrana je bila mnogo slabša, ♦ako po kalorijah kot 
pestrosti jedilnika, kot prejšnja leta Dve rezini kruha ob koščku, za slovenski 
želodec komaj užitnega sira je odločno premalo za mladega človeka, ki se razvija 
in potrebuje kalorije. Menim, da pretirano varčevanje na račun hrane ni na 
mestu, zlasti če mladi potem prosjačijo za kruh, ker so lačni. Res pa je, da se 
je prehrana po 6 dneb bivanja izboljšala.
Mnenja sem, da bi kamp »Goran-Savinja« ob tolikšnem številu mladih (letos jih je 
bilo krepko nad 1000) morali upravljati poleg amater skega upravnega vodstva, 
strokovnjaki, ekonomisti. To je nujno. Vesel sem, če se je stanje medtem 
vsestransko izboljšalo.
IRENA STOPINŠEK STANKA VIZOVIŠEK
Pri hrani ne zadostuje samo kalorična vrednost. Hrana je bila vse preveč enolič 
na, priprava hrane pa večji del ni ustrezala predpisom sanitarnih organov. Da ni 
bilo vse čisto, se je zlasti pokazalo na dan obiska sani
tarne inšpekcje, ko so kuharice prvič z mrzlično naglico še enkrat brisale vso 
posodo, ko smo ferialci dobili na pladnjih prvič servetke in de-žuri ferialci 
niso smeli v ' u-hinjo, dokler niso sanitarni organi odšli. Prodajalka 
sladoleda, ki je pri obrokih hrane delila kruh, je bila krivična, saj je delila 
koščke kruha po »simpatijah«.
Glede neuresničenih rezer-vacij pa naslednje: vztrajamo pri tem, da bi morali 
zavzeti svoja mesta najprej ferialci, ki so si ležišča že re-zervirali, vsi 
ostali pa šele takrat, če bi ostalo še kaj prostih mest. Ne strinjamo pa se s 
tem, da pride večina ferialcev v kamp že dan prej — čeprav se začne njihova 
izmena šele naslednji dan. Tako nastane problem, kje bodo tisto noč prespali, 
poleg tega pa zasedejo za stvojo izmeno vsa najboljša mesta. Niti najmanj 
prijetnega vtisa ne napravi na fe-rialca prvi dan prihoda v kamp, ko 
potrpežljivo ^'-ka v vrsti, da uredi vse potrebno, pa pridejo na vrsto najprej 
tisti, ki imajo v upravi poznanstva.
Glede morale pa samo toliko: zavedamo se starostnih razlik med ferialci in je 
čisto razumljivo, da se vsak po svoje zabava. Vendar pa to ni opravičilo, saj ne 
ravnajo po pravilih hišnega reda in se zabavajo še po 24. uri. Mnenja smo, da bo 
treba v Makarsko pošiljati fe-rialce, ki so si z mladinskim delom zaslužili 
letovanje, ne pa da lahko pride vsak »fra-jer« in pokvari vse tisto, kar ima 
trdne osnove.
IZJAVE
RUDI PAVŠER
Rudi PAVŠER: V Makarski sem letoval deset dni, vendar nisem pričakoval, da bom v 
mladinskem kampu doživel take stvari, kot pem jih. 2e sam prihod v letovišče mi 
je pobil vse veselje do nadaljnjega bivanja v njem. Preden sem dobil posteljnino 
sem moral čakati nekaj ur na vročem soncu, ko pa sem jo kon&io le dočakal, so mi 
jo zmetali v kot, kot da nisem človek. Potega moraš imeti srečo, da dobiš vse 
potrebno. V Celju sem zivedel, da imaPo-potnik v Makarski nove šotore, torej 
dobro opremljen kamp, fantje iz Celja pasmo prebivali v starih šotorih z 
rumenorjavimi posteljnimi prevlekami. Nikjer ni bilo sledu o novem, medtem ko so 
fantje iz Beograda stanovali v novih šotorih. Menim, da je te razlike delala 
uprava letovišča glede na zveze in poznanstva. Higije-M hrane je bila na 
najnižjem nivoju. Pladenj s krožni-na kater^a kuharica vrže kruh, smrdi tako 
neznosno, da človeka mine tek. Lahko bi prenesel dolgo čakanje v vrsti na 
kosilo, težko pa je prenesti huligan stvo mnogih letoviščarjev ob čakanju na 
dnevni obrok tJprava ni naogla zagotoviti
BESEDA
MLADIH
Pomen šolskih listov
Danes postaja vlc^a mlade ga človeka v naši družbi vse večja in odgovornejša. ~ 
po-sebno dijaki se nahajajo v specifičnem okolju šole in nujno je. da za svoje 
občeva nje s svetom in življenjem uporabljajo predivsem tiste elemente, ki so 
jim dani v okolju šole. To so predvsem šolska glasila, šolske radijske postaje 
in šolske oglasne deske. Res je, da vse šole nimajo vseh elementov, s po močjo 
katerih bi dijaki lahko občevali s svetom. Ne ob staja pa šola, kjer ne bi 
dijakom bila na razpolago vsaj ena izmed naštetih možnosti. Ker pa so 
najštevilnejša in najprimernejša šolska glasila, se bomo v današnjem se stavku 
zadržali malo ''je pri njih.
Ce hočertio, da bo list zanimiv, potem ne sme biti zgolj posredovalec dogodkov, 
ampak mora s svojo ostrino, živostjo in prisotnostjo sredi dejanskih problemov 
kar sam od sebe spodbujati dijake k pisanju, sodelovanju, k polemiki in dialogu. 
Pri zdajšnjih šolskih listih pogrešamo predvsem polemičnosti. Vse preveč je 
zapisovanja, ki ne vznemirja in ne daje realnih osnov za sprožitev neke 
polemike. Tako dijaki, katerim je šolski list prver^tveno namenjen.
ostajajo ob strani, nezainte-resirani za delo in kvaliteto svojega lista, ob 
katerem ostane samo kopica entuzia stov. Tem pa vedno primanjkuje kvalitetnih 
člankov in šolski list s časom p>ostane »družinski album« skupinice ljudi.
Edini recept, da šolski list približamo dijakom, je v tem, da mora list 
objavljati stvari, ki se posredno in neposredno tičejo dijakov torej tistih, 
katerim je list namenjen. Ti prispevki pa morajo biti napisani kritično, živo in 
polemično; srž prob lema mora biti jasna in podana tako, da bo to »zapeklo« tudi 
druge. V takšen koncept lahko uvrstimo vse sestavke, ki obravnavajo delo raznih 
krožkov, klubov, razrednih skupnosti. Preko ozke šolske celice pa je n j-no 
pogledati tudi skozi šol ska vrata in pisati tudi o tistem, kar je izven šole.
šolski list mora biti živa tribuna mnenj; odraz dijako-vega sveta, njegovega 
dela, nalog in problemov, šolski list mora prinašati vse od študij, razprav, 
polemik, intervjujev; prinašati mora zapise o novih knjigah, o potrebni 
literaturi za posamezne predmete in povzetke najvažnejših članko(v iz naših 
revij. Z okostenelostjo ure
janja šolskih glasil je treba končati, kajti prav šolska glasila nudijo 
ogroen-no možnosti za izmenjavo dijaških mnenj o najrazličnejših stvareh, šolsko 
glasilo mora ne nazadnje biti sestavni del šolskega dela, dijakov nepogrešljivi 
priročnik, ne pa samo kup papirja, katerega uredi in prebere skupinica ljudi.
V prihodnji številki bomo nekaj več napisali o šolskih radijskih postajah in 
šolskih oglasnih deskah. T. VRABL
Zlatko Homoki
star je 25 let, po poklicu pa je učitelj telovadbe v Puli.
Zlatko je atlet, član celjskega Kladivarja. Predstavljamo ga zaio, ker je kljub 
svojim uspehom zelo skromen, kar posebno v zadnjem času ni v navadi pri naših 
športnikih. Sicer pa bo sam povedal nekaj o sebi.
»Z atletiko sem se pričel ukvarjati pred petimi leti in to čisto slučajno- Bil 
sem šolski prvak v teku na sto metrov. Ravno takrat so v Puli ustanovili 
atletski klub Istra in skupaj z Ivico Karasijem sem pričel z vadbo. Največ 
zaslug za to, da sem začel tekmovati ima moj trener Radovan Kerin. Ce ne bi bilo 
njega, tudi mene ne bi bilo na atletski stezi. Po nekaj letih pa je atlet ski 
klub Istra razpadel, že takrat sem bil član mladinske državne reprezentance m 
moral sem se vključiti v kak večji klub. Poznal sem še nekaj atletov in atletinj 
Kladivarja, zato sem prišel v Celje. Seveda pa treniram tudi v Puli, ker so tam 
pred-vsem pozimi pogoji za vadbo mnogo boljši kot v Celju, na tekmovanja pa 
pridem v Celje. Matično društvo mi daje 200 Ndin štipendije, vendar ne tek mu 
jem. zaradi štipendije niti zaradi denarja. Delno vadim tudi zaradi svojega 
voklica.«
— Ali se nameravaš v kratkem udeležiti kakih večjih tekmovanj?
»šel bom na državno pr
venstvo v Osijek in če se bom tam dobro odrezal, bom verjetno potoval na 
balkanske igre v Istam-bul.«
— Kaj meniš o mladih v Puli?
»Mladina je povsod enaka. Velike razlike med mladimi v Celju in v Puli nisem 
opazil, nekoliko se razlikujejo le v temperamentu. Moram pa reči, da je v Puli 
zelo malo huliganov, čeprav smo blizu Italije in pridejo vsi novi tokovi najprej 
k nam. Največ zaslug za to imajo starši in šola. Povedati moram še to, da pri 
nas »beatles« frizure niso več modeme.«
— Kako si lahko v kratkem dosegel take uspehe? — Zlatko je namreč državni 
reprezentant v teku na 400 metrov, pa tudi v tekih na 200 in 100 metrov ima zelo 
dobre rezultate.
»Zahvaljujoč napornemu delu in vztrajnosti sem se prebil v vrh najboljših 
šti-nstometrašev v Jugoslavt-1i- Malo talenta in mnogo dela! Vsak, ki se začne 
ukvarjati z atletiko, naj ne kloni po prvih neuspehih. Treba je vztrajnega dela. 
Najlažje je nekaj začeti in "ez nekaj dni prenehati.
— Kakšni so tvoji načrti la prihodnost?
»Sedaj grem k vojakom Kjerkoli bom, bom trent-''al, po odsluženju vojaškega roka 
pa bom prišel nazaj h Kladivarju. Tekel bom, dokler bom s tem lahko pomagal 
Kladivarju Sicer pa sem šolo končal, diplomiral sem, sedit) pa delam...«
VLADIMIR VIDMAR
Prenovljen mladinski klub
v dneh, ko se bo pričel pouk, bo tudi mladinski klub v Celju pričel z rednim 
delom. Po zagotovilu upravnika Vase Staroviča bo imel klub od prv^a septembra 
nov program.
Med počitnicami so mladinski klub temeljito prečistili in uredili, odprli pa so 
tudi dva nova prostora. Tako ima klub poleg čitalnice in klubske sobe še 
glasbe-^o sobo in bife. V glasbeni sobi je magnetofon, radio, televi-zija in 
gramofon s preko štiridesetimi ploščami, v bifeju pa bodo prodajali brezalko
holne pijače in razne delika-tese. V mladinskem klubu imajo tudi šah, biljard in 
razne druge mladinske za bavne igre, v klubski čitalnici pa je preko sto 
raznovrstnih knjig vzgojnega značaja. Kakor lansko leto, bo imel klub tudi letos 
naročene vse časopise in revije, občasno pa bodo predvajali filme, orga nizirali 
plese, predavanja, zabavno glasbene oddaje in raznovrstne razstave. Novost v 
mladinskem klubu bodo redne štirinajstdnevne zabavne oziroma plesne prireditve,
povezane z nagradnim natečajem Besede mladih, pri katerem bo sodeloval tudi 
Občinski komite Zveze mladine v Celju.
Jasno je, da je mladinski klub namenjen mladini treba pa je poudariti, da '-»odo 
mladi v klubu naleteli na pravilno vzgojo, odpravljene pa so tudi nekatere 
pomanjkljivosti iz prejšnjega leta. Klub bo odprt vsak dan od 11.30. do 14.30. 
ure in od 17. do 21. ure, ob nedeljah pa od 17. do 21. ure.
V. VIDMAR
Franc Mastnak
So
takšne
Podekelan pri kmetu kupi prase en star cent težko, a lepo rejeno. Da bi za god 
obdaril svojo ieno, zakolje ga in naredi klobase.
VSE ženi podari — NIČ ima zase! Veselo, ona sprejme podarjeno, prepričana, da to 
je pač le njeno in s časom vse pospravi sama vase
Ob košnji koscu pridnemu prileže te kaj od mčsa in pijače močne, da na široko jo 
in gladko ureže;
utrujen si želi mir ure nočne, a žena, ki najbolj le sebi streže, od njega terja 
vsaj objeme močne.
Rrosta delovna mesta
1. Glešič Evgen, mizar, škof ja vas pri Celju, dveh stavbnih mizarjev s poklicno 
šolo, brez prakse, sam sko stanovanje zagotovlje no.
2. Nova cvetličarna, Celje, Zidanškova ulica, enega cvetličarja (ko) s poklic no 
šolo in petletno prak so, stanovanja ni.
3. Obrtno podjetje »MIZAR«, Celje, petih mizarjev s poklicno šolo, brez prakse, 
stanovanja ni.
4. Jugotanin Sevnica, enega strojnika parnih kotlov z
avtomatskim kurjenjem, visokokvalificiranega, brez prakse, stanovanja ni.
5. Obrtni center »ZARJA«, 2alec, enega modelarja-kreatorja za delo v konfekciji, 
s ix>klicno šolo in triletno prakso, stanova, vanja ni.
6 Osnovna šola Šempeter v Savinjski dolini, enega predmetnega učitelja ali 
profesorja za anleški in slovenski jezik, z visoko ali višjo izobrazbo, brez 
prakse, družinsko stanovanje zagotovljeno. V.
7 TEDNIK, 7. SEFriiMBRA 1967
T>0 DNEVA RFPIJRIJKF NAD 30 KM ASFALTA
Slednjič boljša povezanost
Odveč bi bilo naštevati tegobe prebivalcev revirjev zavoljo povojne neurejenosti 
prometnih zvez. Primerneje bo naglasiti, da se je zopet v praksi uresničilo 
prastaro geslo: v slogi je moč...
Brez složnosti, brez pripravljenosti, lahko bi rekli, celo zavesti delovnih 
kolektivov, bi imeli revirji še venomer razdrapano cesto, komajda vredne tega 
imena. Vesten kronist, spremljevalec družbenopolitičnega življenja v Zasavju, bo 
moral zapisati: odkar so občinske skupščine naletele na razumevanje številnih 
zasavskih delovnih organizacij, se je na področju obnavljanja cest začela prava 
pravcata renesansa!
Naša naloga k temu spoznanju bi bila, da dodamo še eno ugotovitev: vse tiste 
delovne organizacije, ki so že doslej prispevale mnogo denarja za obnovo 
zasavskih cest, so seveda pomagale sa me sebi, ure-sničevanju svojih
gospodarskih ciljev. Nobenega dvoma ni, da bi ta denar lahko s pridom uporabile 
za povečanje proizvodnje, za odpiranje delovnih mest in za številne druge 
potrebe.
Kot je videti, bo imelo Zasavje do letošnjega 29. novembra asfaltiranega nad 30 
km glavnega cestišča. Zebelj na glavo sta nedvomno pribili pred dnevi občinski 
skupščini Hrastnik in Trbovlje, ko sta sklenili z združenimi močmi obnoviti eno 
doslej najbolj neurejenih cest, in sicer za Savo med Trbovljami in Hrastnikom. 
Resda ne bo moč storiti vsega. Toda poglavitno je, da bo cesta asfaltirana, 
dovolj široka in primerna za ves promet. Trboveljska felektrama, cestni sklad 
SRS in občina Hrastnik
bodo morali prispevati za modernizacijo omenjene ceste nad 320 milijonov Sdin.
Tudi v Zagorju hitijo z rekonstrukcijo ceste Izlake— Pod trojanski klanec. V 
kolikor ne bo nepredvidenih težav, bo po novem cestišču stekel promet že letos 
oktobra. Rudnik rjavega premoga Zagorje dokončuje z deli na odseku kisovški 
jašek preko Kisovca do zveze na glavno arterijo. Odprto ostane le še vprašanje 
dograditve potrebnega mosta čez potok Medijo.
Hrastničani so obnovili 3 km ceste proti Dolu. Zvedeli smo, da se predstavniki 
občinske skupščine Hrastnik že dc^ovarjajo z občinskima skupščinama Celje in 
Laško, kako bi našli možnosti, da bi
obnovili cesto čerdenec— šmarjeta. To pomeni, da bo Hrastnik slednjič dobil 
zvezo z obema področjima: ljubljanskim in celjskim. Sicer pa: Od Trojan, z 
vmesnim 1800 metrov dolgim starim makadamskim cestiščem, do Dola, bo imelo 
Zasavje do 29. novembra asfaltirane ceste. S tem bodo prebivalci revirjev dobili 
svoje okno v svet, zasavsko gospodarstvo pa večje možnosti za svoj napredek.
— an —
Po zaključeni obnovi treh kilometrov ceste Hrastnik-^ Dol, so zdaj začeli 
trasirati in širiti ožine na cesti Hrastnik—Trbovlje ob Savi
V HRASTNIKU NISO POVSEM ZADOVOLJNI Z DOSEDANJIMI REZULTATI GOSPODAR.TENJA
VENDAR USPEHI
Rudnik Hrastnik-Dol in Tovarna kemičnih izdelkov sta uspela zmanjšati poslovne 
stroške. V »Sijaju« presegli polletno realizacijo, v primerjavi z istim obdobjem 
lani. Letos sicer večji izvoz kot v prvih šestih mesecih lani. Polletnega plana 
niso dosegli v nobeni delovni organizaciji
Letos so si malone vse delovne organizacije v občini Hrastnik zastavile znatno 
več je proizvodne in poslovne naloge kot v letu 1966. Spričo najrazličnejših 
težav, objektivnih in subjektivnih, predvsem pa doseženih polletnih rezultatih 
in poslovanju v juliju ter deloma znanim podatkom o gibanju proizvodnje v 
avgustu, letos v komuni ne bodo dosegli predvidenih planov.
Celotni dohodek so glede na plan dosegli do konca junija z 39,5 "/o, kar je v 
primerjavi z istim obdobjem lani za 0,9 "/'o manj. Narodni dohodek je v prvem 
polletju pod predvidevanji. Za lanskim obdobjem zaostaja za 5,7 Izvoz so dosegli 
z 43,9 %. Sicer pa pregled rezultatov po posameznih panogah daje naslednjo 
podobo: industrija je dosegla 37,5 0- 0 celotnega dohodka, obrt 45,1 "/o, 
trgovina 46,3 gostinstvo 44,2 %, gradbeništvo 49,9 % in kmetijstvo 47,2 % 
celotnega dohodka.
Ne glede na to, so v neka terih podjetjih uspeli realizirati druge cilje. 
Kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov je zmanjšal poslovne stroške za polnih 8,9 
®/o. Ustrezne službe v podjetju so namreč začele letos sistematično preučevati 
gibanje izdatkov in uspele
zmanjšati ali sploh odpraviti nepotrebne stroške. Manjše stroške so imeli tudi v 
rudni 1^1 Hrastnik-Dol. Podjetje »Sijaj« je doseglo v prvih šestih mesecih letos 
za 31,2 "/o višji celotni dohodek kot v istem obdobju lani.
Največ težav so imeli v Steklarni Hrastnik. Avtomatska proizvodnja namreč še ne 
daje takih rezultatov, kakršne so pričakovali. Razen tega so imeli nekoliko 
višje stroške, kot so jih planirali. Kolektiv je letos znatno povečal
izvozni plan. Ta znaša mili. jon 850.000 USA dolarjev. Do* konca junija plan 
sicer niso v celoti dosegli, vendar računajo, da jim bo to uspelo do konca leta.
Kolektivi so pred kratkim razpravljali o polletnih obračunih gospodarjenja. Ob 
tej priložnosti so se temeljito seznanili s celotnim letošnjim gospodarjenjem, 
slabostmi in pomanjkljivostmi, ki jih bo treba odpraviti. Razprave so potrdile 
odločenost kolektivov, da bi odkrili vse možne oblike za racionalnejše 
gospodarjenje, izkoriščanje notranjih rezerv in zmanjševanje stroškov. Razen 
tega so na zadnji seji občinske skup.Šči-ne sprejeli vrsto priporočil, ki 
utegnejo biti v oporo kolektivom pri njihovih nadalj-nih nalogah. -an
Glasbeno sodelovanje
Dejavnost glasbene šole Trbovlje
Te dni bodo začeli vpisovati učence tudi v trboveljski Glasbeni šoli. Letos vpis 
še ne bo omejen, posebej za pouk tistih instrumentov, ki zanje ni zanimanja, 
četudi bi bili zelo potrebni trboveljski kulturno prosvetni dejavnosti. 
Najmlajši Trbo^eljčani se bodo lahko odločili za pouk godal, trobil, pihal, 
brenkal, klavirja, harmonike in baleta. Odprt bo tudi oddelek za vzgojo 
najmlajših v instru
mentalni in pevski smeri; po- , uk bodo uravnali z delom v vzgojno varstvenih 
ustanovah.
V zadnjem šolskem letu je bilo v Glasbeni šoli v Trbovljah nad dve sto učencev; 
največ za pouk klavirja, v baletnem oddelku, za pouk harmonike in brenkal. Ob 
začetku leta so imeli v trboveljski Glasbeni šoli sicer precej več vpisanih, 
vendar jih je med letom, kot je že običaj, nekaj odpadlo.
Glasbena šola Trbovlje je jripravila v zadnjem šolskem letu šest javnih 
produkcij, koncertov in baletnih predstav, 12 internih produkcij, sedemkrat pa 
so učenci nastopili na raznih prireditvah. Javnosti so se predstavili učenci, ki 
sodelujejo v raznih komornih in orkestralnih skupinah, pa tudi solisti. 
Povprečno je vsak učenec trboveljske Glasbene šole nastopil v zadnjem šolskem 
letu na treh prireditvah, računajo pa, da bo nastopov v novem šolskem letu še 
več, posebej iato, ker želijo tesneje sodelovati z drugimi glasbenimi šolami v 
revirjih ter pripraviti več medšolskih izmenjav in nastopov.
V Trbovljah želijo zbuditi večje zanimanje posebej za pouk godal, to je violine, 
viole, čela in kontrabasa, število učencev, ki se učijo teh in strumentov, je 
tudi v trboveljski Glasbeni šoli — upoštevaje potrebe — premajhno. Verjetno je 
res, da so nekateri drugi instrumenti za mlade privlačnejši, a vedeti moramo, da 
brez violin, viol, čel m kontrabasa ni orkestrov in drugih skupin. Zato je 
onemogočena tudi amaterska glasbena dejavnost, da o po manjkanju tovrstnih 
godbenikov za poklicne skupine niti ne pišemo. — nk —
NA KRATKO
ZAGORSKI IZVOZ
Industrijske delovne organizacije s področja občine Zagorje ob .Savi so letos 
občutno povečale izvoz, saj predvidevajo, da bodo do konca leta dosegli okrog 
457 tisoč dolarjev. To potrjujejo tudi dosedanji rezultati. Do konca junija 
letos so namreč izvozili za 303.000 dolarjev, kar ip fi""® trp^-iin-' 'ptneera 
plan?.
Pri tem je pokazala najugodnejše rezultate Tovarna elektroporcelana Izlake, ki 
je v prvem polletju realizirala svoj letni planirani izvoz 80 "/o, pod planom je 
Rudnik rjavega oremoga, ki je izpolnil 43 »n letnega plana, skoraj isto stopnjo 
pa beleži TEVE »Varnost«, Ic-tej delovni organizaciji pa so do tega dokaj 
pripomogle tudi montažne storitve njihovih delavcev v Zahodni Nemčiji. Na 
slabšem z izvozom je Lesno industrijsko podjetje, kjer so z izvozom okrog 200 
kubičnih metrov žaganega lesa dosegli 8.000 dolarjev.
frap)
PROIZVODNJA V RUDNIKU
v prvih šestih mesecih so zagorski rudarji nakopali 298 tisoč ton premoga, kar 
je za 4 ®/o manj kot v istem razdobju lani in pod predvidenim planom 313.700 ton 
premoga. Razlog so predvsem precejšnji problemi, ki so nastali z odpiranjem 
novih polj v obratu Kisovec, pa tudi pomanjkanje jeklenega podporja.
(rap)
LOVCI RAZVILI PRAPOR
Prizadevni člani lovske družine Senožeti, prijetnega zaselka nedaleč od Zagorja, 
so pred nedavnim uresničili svojo dolgoletno željo — razvili so svoj lovski 
prapor. S tem so hkrati proslavili 20-letnico obstoja.
Te prisrčne svečanosti, ki so jo pripravili pred svojim lovskim domom v 
Senožetih, katerega so kljub mnogim kmečkim opravilom zgradili s preko 4.000 
prostovoljnimi urami, so se F>oleg domačinov udeležili tudi mnogi lovci ostalih 
lovskih družin, pred stavnika Lovske zveze Zasavje in drugi.
Za lovski prapor, ki ga je nato razvil 78 letni Štefan Ocepek, najstarejši član 
njihove »zelene bratovščine« in eden izmed soustanoviteljev, so mnogi darovali 
zlate in srebrne žebljičke, spominske trakove pa so prispevali Lovska zveza 
Zasavje, Rudnik rjavega premoga Zagorje, Skupščina občine Zagorje in Krajevna 
skupnost Senožeti.
frap)
ZA IZBOLJŠANE DELOVNE POGOJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVL,lE
PRIZIDEK V LETU DNI
V trboveljski Splošni bolnišnici bodo prihodnje leto znatno izboljšani delovni 
pogoji. Te dni so začeli z deli za razširitev starega bolniškega poslopja. 
Izvedbo je prevzelo SGP Zasavje iz Trbovelj.
staro zgradbo trboveljske Splošne bolnišnice so zgradili skoraj pred pol 
stoletja in v njej je bilo sprva le 80 postelj. Zdaj je bolnišnica namenjena 
trem revirskim ob činam, v katerih je nad 45.000 prebivalcev; posteljni fond pa 
so povečali na 130 postelj. Zdaj ni več nobenega dnevne ga prostora, za 
op>erirane nimajo »šok« sob, nič bolje ni porodnicam, saj leže v veliki sobi s 
14 i>osteljami, za novorojenčke imajo le en prostor, v katerem pride le 
kvadratni meter površine za vsakogar.
o osebnem standardu bolnika torej že dalj časa ni mogoče govoriti. V nobeni 
bolniški sobi ni vodovoda, premajhne so tudi sanitarije, zastareli in premajhni 
so tudi vsi drugi pomožni in tehnični prostori ter obrati, kolikor jih je sploh 
še ostalo. Zato ni zagotovljen higienski minimum, ne za bolnike in tudi
za zdravstvene delavce ne.
V Trbovljah so že leta 1959. začeli z akcijo za razširitev bolnišnice. V prvi 
fazi so le
ta 1963. zgradili nov otroški oddelek s centrom za varstvo otrok od rojstva do 
konca šolske obveznosti. Finančne
Prostor za gradnjo prizidka so zakoličili in že urejujejo teren
težave so tedaj nadaljnja dela prekinile. Nevzdržnost razmer v bolnišnici je 
Jani pogo-jila nadaljevanje akcije za razširitev zgradbe. V Trbovljah so v 
občinskem zdravstvenem investicijskem skladu že nekaj časa namensko zbirali 
denar za razširitev bolnišnice. To je bila osnova akcije za združevanje sredstev 
trboveljskih delovnih organizacij, občanov in drugih; nekaj denarja pa so dobili 
kot posojilo pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana.
Tako so zag{5tovili nad 300 milijonov Sdin, kolikor bodo potrebovali za dela. To 
bo zadoščalo le za razširitev pro štorov na eni strani. Vendar računajo, da bodo 
že s tem prihodnje leto močno izboljšali pogoje za zdravljenje v Splošni 
bolnišnici Trbovlje. Ce bo denar, predvsem pa pripravljenost lokalnega 
gospodarstva in drugih dejavnikov, da združijo še potrebni ostanek, bi lahko v 
naslednjih letih dokončno uresničili zamisel o razširitvi Splošne bolnišnice 
Trbovlje.
- nk -
PRESENEČENJE!
CELOTNI UVOZNI PROGRAM V NOVI PRODAJALNI
„AVTO CELJE"
— osebni avtomobil znamke RENAULT in ALFA ROMEO
— motorne kosilnice italijanske proizvodnje BERTOLINI
— sobne peči na pHnsko olje znamke GIBO
— pralni stroji CASTOR, RELAX in CASTOR — RADE KONCAR
— avtoradio in televizorji AVTOVOX
INFORMACIJE UUBLJANSKA 11, TELEFON 21-80
NE HITITE Z NAKUPOM: POPREJ SI OCiLEJTE PONUDBO »AVTO CELJA«.
8 
TEDNIK, 7. SEFriiMBRA 1967
MALA ANKETA
Kje letujejo otroci?
.jrijien 2ibret, vodja turi-poslovalnice Izletnika F'^j.astniku: Za redna 
letovali otrok skrbi DPM skupaj 'Nravstvenimi delavci v na-počitniškem domu v 
Šti-^pu. Letos je bilo nekoliko ijžje starši niso zmog-
' prispevka. Lani je bila l^jtniška kolonija tudi na ju; niogli bi pa še v Gore 
^ila Mrzlico. Letovanja v ^ji okolici bi bila vseka-^ cenejša. Mimo večdnev-j 
letovanj pa bi mogli or-^rati tudi številnejše eno-ujvne izlete v neposredno
Ladislav Kunšek, steklarna: Mnogo otrok letuje v hašem domu ob morju, kar 
organizira zdravstvena služba. Tudi taborniki nočemo zaostajati. Naša družina 
»Temni hrast« ima v Starem Kaštelu svoj prostor, kjer so bile letos tri izmene, 
od tega samo ena za odrasle. Bilo bi še mnogo možnosti, predvsem bi potrebovali 
v Hrastniku bazen. Taborniki in tudi druge organizacije pripravljajo izlete in 
partizanske pohode. Teh bi bilo še več, če bi bilo več organiziranega 
prizadevanja. \iiuša ilribšek, splošno tr-pvsko podjetje: Za letovanja gtinjanu 
plačujejo starši rispevek sorazmerno z OD, ekatere otroke pošljejo tudi f račun 
občine. Delavni so Ipdi taborniki, ferialci, pla-linci. ECljub temu bi 
potrebo-l^la mladina več kulturnega lazvedrila. Primerna bi bila nekajdnevnega 
šotorenja v bli-jji okolici, kjer bi mladina ihko pripravljala kultumo-abavne 
programe. Ce bi ime-i mladina več takšnih mož-losti, bi tudi z dosti večjo loljo 
delovala v mladinski or-pnizaeiji.
Delija Delič, delavec v Litostroju, živi že 18 let v Hrastniku: Rekel bi, da 
imajo več možnosti tisti, ki imajo višje OD. Takšni pač pošljejo otroke na morje 
ali v planine, bodisi na lasten račun ali tudi kako drugače. Mi v Litostroju 
dajemo dosti denarja za letovanja naših otrok, kako je tu v Hrastniku, pa ne 
vem. Toda tako bi bilo prav m potlej bi mogli otroci v večjem številu na 
letovanje, 'akšno ali drugačno, da bi si okrepili zdravje in nabrali moči.
•Marta 2abkar, upokojenka: sama nimam otrok, toda ifcerka je enega dala v 
kolo-lijo na morju. Dala bi tudi iruga dva, če bi ne bilo predeč drago. Kdor 
hoče in mo-lahko torej pošlje svoje 'troke na okrevanje, a morda mogli tudi za 
druge še ka-10 poskrbeti. Tudi v bližnji telici je dosti možnosti, na primer na 
Kalu. Pa tudi dru-!0d. Povsod bi lahko postavili ^tore in omogočili mladim, ^ se 
sprostijo in nadihajo t^ežega zraka, kar v Hrastniku precej pogrešajo.
BOGAT PROGRAM Tr»FOT O^KF-G A Aj^EVANJA V HRASTNIKU
v
Šole, seminarji, krožki
Načrt zagotavlja okrepljeno in pospešeno idejnopolitično in ideološko vzgojo 
domala vsakega člana ZK. Kljub poudarku na organiziranem izobraževanju, dobiva 
pomembno vlogo tudi individualna vzgoja.
Poletne mesece so v Hrastniku izkoristili za temeljite priprave v programiranju 
ideološikega izobraževanja v obdobju 1967-1968. Ustrezne komisije sekretariata 
občinske konference ZKS in Delavska univerza so sestavile dokaj bogat program 
vzgoje in izobraževanja, ki zagotavlja domala vsakemu posameznemu komunistu 
možnosti sprejemanja potrebnega znanja za pospešeno družbeno vlogo.
Pri načrtovanju prihodnjega programa izobraževanja so se v Hrastniku zgledovali 
1» dosedanjih izkušnjah. Zato so dali prednost organiziranemu izobraževanju, kot 
sestavnemu delu aktivnosti komunistov. Ne glede na to pa so na zadnji seji 
sekretariata občinske konference ZKS poudarili pomen individualnega 
izobraževanja. Organizirano izobraževanje naj bi namreč polagoma postalo temelj 
za kasnejšo samostojno preučevanje številnih zapletenih problemov z vseh 
področij delovanja komunistov. Prizadevanje idejnih in drugih problemov pa naj 
bi seveda omogočalo praktično aktivnost članov ZK.
Oktobra letos bo začel z dekan marksistični krožek. Ta je lani naletel na velik 
odmev v komimi, ker so uspeli pridobiti za posamezna predavanja najvidnejše 
politologe, sociologe, filozofe, ^onomiste in druge znanstvene sodelavce Visoke 
šole za politične vede iz Ljubljane. Namesto deset, so se letos odločili za 16 
izbranih poglavij, ki naj bi jih obravnavali v krožku. Razen preučevanja del 
klasikov marksizma in leninizma so se odločili tudi za obravnavanje domače 
družboslovne misli. Na
izrecno željo bodo v krožku sodelovali tudi prosvetni delavci in številni drugi 
aktivni družbenopolitčni delavci. Prvi oddelek večerne politične šole naj bi 
trajal najmanj poldrugi mesec, šolo bodo obisOcovali perspektivni kadri, člani 
ZK iz vodstev krajevnih organizacij in akiti-vov ZK iz podjetij. V drugem 
oddelku v^eme politične šole se bodo zbrali mlajši kamimisti. Na seji 
sekretariata občinske konference ZK so razen tega osvojili predlog o ustanovitvi 
posebnega oddelka oziroma seminarja za komuniste, aktivne v organizacijah 
Socialistične zveze. S tem je ZK občine Hrastnik poudarila čedalje večji pomen 
te množične organizacije samoupravljanja in vlogo, ki jo imajo člani ZK v njej. 
Na posebnem seminarju se bodo zbrali tudi komunisti, aktivni v organih 
samoupravljanja, sindikalnih vodstvih in drugod. Skratka: v šolah, krožkih in na 
seminarjih se bo izobraževalo najmanj dve sto ljudi, če sem prištejemo še 
obdobna predavanja za posamezne
aktive ZK in člane ZK v drugih dejavnostih.
Izvedbo oelotnega programa bodo zaupah Delavski univerzi. Vendar s tem ne bodo 
prenehale dolžnosti ustreznih komisij za izobraževanje. Te bodo morale 
spreminjati celotno izobraževalno delo in ga 1» potrebi usmerjati. Zanimivo je 
še to, da So v Hrastniku v celoti predvideli potreben denar za izvedbo tega 
načrta. V celoti bodo zbrali v te namene okrog dva in pol milijona SD. 
Prispevali pa jih bodo sekretariat občinske organizacije ZK, sindikalni svet, 
občinska organizacija SZDL in občinsko vodstvo ZMS.
V Hrastniku so se dokopali do prepričanja, da denar, namenjen za te potrebe, ni 
nikoli zavržen. Prav tako sodijo, da ne gre za nobeno prosvetljevanje 
komunistov, marveč si prizadevajo, da bi napravili ideološko izobraževanje za 
sestavni del procesa spreminjanja dnižbenih odnosov in načina političnega in 
družbenega delovanja komunistov. -an-
REKORDEN VPIS V^ SlC
SlroAoviio izo,.,:aževalni center v Zagorju, ki deluje od leta 1960, izobražuje 
kovinarje in električarje. Letos se je na razpis prijavilo rekordno število 
kandidatov, da vseh niso mogli niti sprejeti. V prvem letniku bodo imeli 131 
učencev; od tega v kovinarskem oddelku 28 svojih in 57 iz zasavskih delovnih 
organizacij, v elektrood-delku pa 22 svojih in 24 učencev iz zasavskih delovnih 
organizacij. V vseh treh letnikih SIC bo torej 286 učencev, kar je za 80 več kot 
lani. Učne programe so pripravili zelo skrbno, taire jih le pomanjikanje 
pedagoškega kadra za strokovne predmete. (rap)
DELAVCI PRI ZASEBNIKIH
Pred nedavnim je občinska skupščina v Zagorju sprejela odlok, ki naj bi 
zagotovil delavcem pri zasebnih delodajalcih enake osebne dohodke, kakršne imajo 
delavci za enako ali podobno delo v delovnih organizacijah. S tem odlokom so 
zagotovili tfidi OD za gospodinjske pomočnice (400 ND) in za gospodarske 
pomočnike (500 ND), ki tudi v primeru, če dobiva delavec pililo v naravi 
(stanovanje, hrana in p>d.), ne sme biH ni^ii od 150 ND.
(rap)
Na Kešetovem v Trbovljah je SGP Zasavje v petih mesecih zgradilo stolpič od 
fasade. Z gradnjo, ki je svojevrsten rekord, je naselje na Kešetovem dograjeno. 
Dela na stolpiču je vodil delovodja Vinko Že-leznik, ki je zgradil pravzaprav 
vse zgradbe — razen dveh stanovanjskih blokov — v naselju na Kešetovem
Fotografiranje v Hrastniku
Skladno z občinskim odlokom bosta v Hrastniku od do 16. septembra dve ekipi, ki 
bosta izvedli fluorogra-[iranje prebivalstva. Zaradi Dzke doline, ki se v njej 
nabirajo prah in industrijski lim, je nujno, da prebivalstvo skrbi za svoje 
zdravje.
Po občinskem odloku pri-iejo na vrsto za obvezno flu-orografiranje vsi občani, 
ki so starejši od 19 let. Toda tirastniške delovne organizacije so sklenile, da 
bodo doplačale, kolikor bo potrebno z-3, pregled vseh tistih članov
delovnih kolektivov, ki so mlajši od 19 let.
Program prve skupine: 9. sept. pri gostilni Koaole za naselje Turje, Gore, Mamo, 
Unično, Krištandol in Brdce; 11, 9. v upravi rudnika Hrastnik za Ceče, Boben, 
Studence in del Nove kolo-nije-Reber; 12. 9. tudi v upravi rudnika za drugi del 
Nove kolonije-Reber in Stara kolonija; 13. 9 v rudniku za Log-spodnji del m Log 
samski dom; 14. 9. v rudniku drugi del Log samski dom. Log
stadion in del Log novo naselje; 15. 9. v rudniku dru«i del Log novo naselje, 
Pra-pretno-Plesko, Center in 16. 9. v rudniku za člane delovnih organizacij, ki 
so mlajši od 19. let ter za zamudnike.
Program druge skupine: pri Justri Draksler 9. 9. za Dol, Krištandol, Kal, Kovk 
(del); 11. 9. Kovk (drugi del), Dol, Bmica; v gasilskem domu steklarne 12. 9. 
Frtica, Kemična; 13. 9. Steklarna; 14. 9. Podkraj; 15, 9. šavCTia peč-Suhadol, 
Krnice in člani delovnih kolektivov, ki so mlajši od 19 let; 16. 9. za 
zamudnike.
V primeru, da kdo ne bo prejel vabila, naj kljub temu spoštuje svoje zdravje in 
pride ob določenem dnevu na pregled.
iOBOTNI DRUŽABNI VEČERI
Delavski dom in ansambel REVIRCANI bodo odslej vsako soboto po prvem in 
petnajstem v mesecu pripravili sobotne družabne večere v Zagorju, da bi tako 
omogočili nekaj več razvedrila prebivalcem v revirjih. Družabne večere bodo 
popestrili s kulturnim in zabavnim programom ter z raznimi tekmovanji in 
revijami. Zmagovalce bodo vsakič lepo obdarili, za kar bodo poskrbela domača in 
slovenska trgovska podjetja ter delovne organizacije. Prva družabna sobota bo že 
16. septembra in verjetno bodo mimo Za-gorjanov prišli nanjo tudi prebivalci iz 
drugih revirskih kraejv ali še od drugod.
(rap)
SPODBUDNI NAČRTI ZA NOVO KULTURNO SEZONO V ZAGORJU
Obetajo več prireditev
v pičlem letu se je na odru Delavskega doma in v steklem dvorani hrama zvrstilo 
nad 75 nastopov, prireditev in prijetnih gostovanj, ^to je umestno vprašanje: 
kaj pa v prihodnje? Bodo vrata Delavske-' doma tudi v novi sezoni večkrat 
odprta?
!^ovor je pritrdilen. Med načrti so najbolj spod-napovedi o oživitvi gostovanj 
nekaterih slovenskih kulturnih <iov in skupin. Delavski J. in občinska zveza 
kul-društev sta namreč •avljena organizirati stal-^•^nmajske predstave za 
kolektive in vse dru-
Celjsko gledališče je star znanec Zagorjanov. Letos so v načrtu za abonmajske 
predstave kar tri gostovanja celjskega gledališča. Razen tega bodo povabili 
trboveljsko amatersko gledališče, med drugimi ansambli pa naj bi prišli v 
Zagorje nekateri zabavni orkestri in dru-ze skupine. Zagor.ianom bo po vsej 
verjetnosti močno ustreženo z večerom opernih
arij m še nekaterimi drugimi nastopi.
Toliko o gostovanjih. I^etos nameravajo v večji meri okrepiti domačo kulturno 
tvornost Z ustanovitvijo mladinskega gledališča bi radi v Zagorju ponovno 
uveljavili amatersko gledališko dejavnost, ki je zadnja leta domala povsem 
zamrla. Poskus je sila tehten, saj bo (Mnogočil mlajšim ljudem.
da pokažejo svojo pripravljenost za sodelovanje. Mladinski pevski zbor »Vesna«, 
eden izmed najbolj znanih kulturnih an«»mblov v Zagorju. ima v načrtu več 
koncertov. V kratkem bodo mladi pevci podpisali prijateljsko pogodbo s svojimi 
vrstniki v Bmem (CSSR). Oktobra bo posebno pjosvetovanje sovjetskih, 
češkoslovaških, poljskih, bolgarskih, avstrijskih in jugoslovanskih oziroma 
slovenskih zborovodij. Organizacijo posvetovanja so zaupali občinski zvezi 
kul-"nmopro'n'etnih društev v Zagorju. Na posvetu nan:iera-
vajo položiti temelje za tesnejše sodelovanje in organizacijo obiskov ter 
gostovanj.
Delavska knjižnica v Zagorju, ena izmed osrednjih zagorskih kulturnih ustanov, 
si je začrtala za vodilno dolžnost, da bi še povečala število bralcev, razen 
tega pa So pripravili načrt za ustanovitev pionirske knjižnice.
Omenimo naj tudi ix>budo za ustanovitev mladinskega filmskega gledališča. Ideja 
sicer ni nova, vendar upoštevanja vredna. Konec korv-, cev gre zsa poskus 
načrtne vzgoje mladih l(judi na področju, ki ima največ ljubiteljev in 
obiskovalcev.
Slikarsika kolnoija Izlake pri Zagorju ima ustaljen program dela. Novost je 
načrt za razširitev delovanja te kolonije na področju vsega Zasavja. Hrastničani 
so sprejeli pobudo, da bi na-slednja leta
likovniki nekaj časa delali tudi v Hrastniku in tam razstavljali svoja dela. 
Razen tega je slikarska kolonija že navezala sodelovanje in stike z ustrezno 
kolonijo v škofji loki.
To so le nekateri načrti is letošnjega programa kulturne tvornosti v občini 
Zagorje. Svoje prireditve pripravljajo še posamezna okoliška društva. V načrtu 
je poživitev klubskega življenja in nekateri drugi nastopi.
Realizacija programa pa ni odvisna zgolj od organi2ator-jev, temveč od 
Zagorjanov samih. Ce bodo delovni kolektivi ter nijihove sindikalne organizacije 
razumele potrebo po intenzivnejšem in vsebinsko bogatejšem »kulturnem življenju, 
potesn skorajda ni bojazni, da teh programov ne bi mogli realizirati. M. V.
9 TEDNIK, 7. SEFriiMBRA 1967
Večji promet kot lani
Podatki o gibanju prometa v trgovini, gostinstvu in v turistični dejavnosti na 
območju občine Slov. Konjice za letošnje prvo polletje kažejo dokaj ugodno sMko.
Medtem ko je v prvih šestih mesecih leta 1966 imela tatvina za 15,700.000 novih 
dinarjev pirometa, p>a je letos v tem času narastel na preiko 19,100.000 novih 
dinarjev ali za dobrih 21,6 odst. Največji porast ®o doseli v prodaji zdravil, 
tobaka in konfekcije, takoj za njimi pa so poslovalnica Slovenija-avto ter obe 
trg. podjetji, to je Dravinjski dom v Slov. Ko-mjicah in Pužinar v Vitanju. Med 
tistimi, ki izkazujejo večji promet, je tudi prodajalna PETROL, kjer so letos 
povečali promet za blizu 19 odst. Najmanjši promet so
dosegli v poslovaolnici »BOROVO« in sicer le za okrog 6,5 odst.
Seveda te številke povedo le to, kolikšno vrednost blaga so prodala trgovska 
i>od-jetja na območju konjiške občine ne glede na to, odkod so bili kupci. V 
tovrstnih statistikah pa je nemogoče zajeti tista finančna in denarna sredstva, 
ki so jih prebivalci konjiške komune potrošili izven svoje občine, to je v 
večjih središčih za nakup avtomobilov, raznih strojev, oblek in drugih 
ix>dob-ndh predmetov. To pa narekuje domači trgovski mreži večjo skrb za to, da 
še bolj prilagodi svoje poslovanje vsakodne\Tiim potrebam potrošnikov.
Podobno kot v trgovini, se je v letošnjem prvem polle
tju povečal promet v gostinstvu in sicer v celoti za 13,5 odst., od t^a v 
družbenem sektorju za 9,4 odst., v privatnem pa za 26,3 odst., skupaj je znašal 
v tem obdobju nekaj manj kot 2,272.000 novih dinarjev.
število zaposlenih delavcev se v obeh dejavnostih ni dosti spreminjalo in beleži 
trgovina rahel p>orast, gostinstvo pa celo enega delavca manj kot ob koncu 
lanskega leta. Ob p>ovečanem prometu ter skoraj enakem številu zaposlenih pa so 
precej porastu osebni dohodki v povprečju po več tisočakov na mesec. Ti so 
lansko prvo polletje v trgovini dosegli nekaj nad 750 novih dinarjev, letos pa 
860 dinarjev, v gostinstvu pa so od lanskih 510 novih dinarjev porastli na 670 
novih dinarjev.
Na področju turizma zbrani podatki kažejo, da je bilo v prvi polovici letošnjega 
leta za 1 odst. manj gostov v celoti, pri tem pa je bilo precej manj tujih, 
domačih pa celo za okoli 7 odst. več. Močno pa so se povečale nočitve in sicer 
za dobrih 28,6 odst., pri čemer odpade na domače goste 31 odst., na tuje pa 
blizu 18 odst. Skupaj je bilo v lanskem prvem polletju opravljenih 865 nočitev v 
istem obdobju letošnjega leta pa 1113 nočitev. V. L
Turistična sezona na Vranskem
V hotelu Slovan v Vranskem so imeli v letošnjem letu precej več prometa kot lani 
ob enakem času. čeprav so v začetku leta nekoliko zvišali cene, so zabeležili 
tudi večje števik) nočitev. Glede na položaj trga je razumljivo, da je na 
Vranskem precej več tranzitnih kot stalnih gostov.
V hotelu Slovan je na po-čitiniški praksi nekaj študentov, ki strežejo in 
pomagajo v kuhinji. Dela je mnogo, vendar ga praktikanti oprav-Ijaijo 2 mnogo 
volje in tudi uspešno.
Ob novi bencinski črpalki na Vranskem 'bodo kmaJu pričeli graditi bife. Načrte 
za gradnjo že imajo, le pri odkupu zemlje se je nekoliko zataknilo, ker jo 
podjetje Pe-trol previsoko ceni.
Graščino v Podgradu pri Vranskem bodo začeli preurejati. ^ Urediti nameravajo 
nekaj sob za tujce, seveda pa bodo morali prej odstraniti bližnje hleve. VIDMAR
NA KRATKO
za nemoten pouk
čas, ko se bodo zopet odprla šolska vrata, se vedno bolii približuje. Na območju 
konjiške občine so v času počitnic prečistili na šolah precej učilnic, nabavili 
so nekaj šolske opreme in učil ter poskrbeli, da se bo pouk lahko začel 
nemoteno. Vendar bo prostorska stiska to šolsko leto v Slov. Konjicah še vedno 
ostala. Novo poslopje je sicer v surovem stanju dograjeno, toda ni denarja za 
nadaljevanje gradnje.
Na posameznih šolah so bile v času počitnic opravljene tudi nekatere kadrovske 
spremembe z odhodom in prihodom novih prosvetnih delavcev.
aktivni gasilci
Konjiški gasilci so pred kratkim pripravili krajšo večerno vajo, pri kateri so 
pre-Iskusili svoje sposobnosti. Seveda pa je pri tem precej prebivalcev tega 
mesta menilo, da gre za požar v njegovem središču. To je bilo vsekakor 
upravičljivo, saj se je prav tam pokazal zelo gost in močan dim. Toda člani 
gasilske skupine so požar kmalu pogasili in vsem tistim, ki so jih prišli 
opazovat, povedali, da gre le za nočno vajo in ne za resnični j^žar.
seje, sestanki
<5as letnih dopiastov in počitnic se pKJzna tudi pri sklicevanju raznih sej, 
sestankov, posvetovanj in drugih podobnih oblik sestajanja članov različnih 
forumov in organizacij. Medtem ko v ostalih letnih mesecih v Slov. Konjicah ali 
večjih okoliških krajih mine redko kateri dan, ko ne bi imeli takega ali 
drugačnega sestanka, pa je poleti ravno nasprotno. Redek je namreč dan, da bi se 
sestal ta ali oni organ, toda še takrat, ko ga predsednik skliče, je udeležba po 
navadi zelo majhna. Kot na večini drugih področjih pa bomo verjetno zamujeno v 
letnih mesecih nadoknadili v jesenskem in zimskem obdobju, taJco da bo končna 
bilanca tlvna. V. L.
Celjske izkopanine
Spomeniki umetnostne in kulturne zgodovine
s pomočjo izkopavanj — načrtnih ali slučajnih se ne veča samo število najdb 
arheološkega značaja, ampak tudi število umetnostnih in kulturnozgodovinskih 
predmetov. Najdbe te vrste niso pogoste, zato so še bolj dragocene. Poleg vsega 
drugega nam namreč večkrat pomagajo reševati komplicirane datacije v raznih 
stilnih obdobjih prezidanih stavb ali naselij, pa tudi drugih zgodo
vinskih problemov. Najbolj številne najdbe predstavljajo arhitektonski členi — 
kapi-teli, sklepniki, konzole, profili kamnitih reber, nagrobniki in razni 
umetnoobrtni izdelki.
V Celju izredno pogrešamo predmete, ki bi nam približali življenje mesta v 
srednjem veku, zlasti še življenje celjskih grofov. Saj so ob vseh 
restavracijskih delih na starem gradu našli le nekaj puščic, ostrog, mečev, 
kamnitih krogel, reliefno okrašenih pečnic in ključev, ki so bili v rabi te 
mogočne rodbine. Za zdaj ostane nepojasnjeno tudi vprašanje, kaj bi prinesla 
načrtna izkopavanja na Starem gradu in kaj v bližini SjKjdnjega gra
du (današnje vojašnice).
Nekatera priložnostna — samo o teh namreč doslej lahko govorimo, izkopavanja v 
Olju so obogatila zbirke s pečnicami in keramičnimi posodami (Prešernova ulica) 
iz konca 15. stol., potem s figuralnimi glinastimi kalupi, ki so služili za 
odlivanje dekorativnih reliefov na i>ovr-šini zvonov v baročni delavnici 
celjskih zvonarjev Stein-metzov oz. Schneiderjev; ti
so bili najdeni v bližini železniške postaje.
Izredno pa je važno najdišče baročnih bozettov v Linhartovi ulici, ki skupaj z 
arhivskimi podatki dokumentirajo celj^o baročno kiparsko delavnico Jakoba Galla 
in njegov^ sina. Izkopani bozetti predstavljajo imikate tovrstno ohranjenih 
umetnin pri nas.
Ob zadnjih restavracijskih delih pri obnovi Opatijske cerkve v Celju je bil pod 
tlakom glavne ladje najden nedokončan nagrobnik — na nekdanjem rimskem 
p>olste-bru iz pohorskega marmorja. Vklesan je bil šele začetek napisa: Tukaj 
počiva. Nato je zamisel kamnoseka zastala in začeti nagrobnik
ni bil nikoli dokončan. Bil je namreč ob prezidavah cerkve uporabljen za 
gradbeni material pod temelji nosilnega stolpa. Poleg njega sta bila najdena 
dokončana nagrobnika, prav tako iz pohorskega marmorja (prvotno antični 
arhitektonski . členi) eden z napisom in heraldiko ter nagrobnik, namenjen ženi 
celjskega zlatarja v 16. stol. Vsi trije nagrobniki pričajo o delu celjske 
kamnoseške delavnice v tistem času.
Pri obnovitvenih delih Marijine cerkve so našli več manjših antičnih in 
srednjeveških kamnitih fragmentov.
Zanimiva je tudi najdba na dvorišču Starega piskra, včasih minoritskega 
samostana. Gre za bronasti križec, katerega so odkopali poleg slabo ohranjenega 
skeleta v kasneje zazidanem, polkrožno obokanem hodniku, podobnem kletnemu 
prostoru — na
katerega so naleteli pri obnovitvenih delih na dvorišču.
Križec je nenavadne oblike — ima namreč kar dva horizontalna kraka. Pred 
očiščenjem stoletne patine je groba forma spominjala na oblike križa v času 
zgodnje gotike, kasneje pa so se pokazali dekorativni elementi, inicialni napis 
in reliefna skupina poklona treh kraljev z vsemi stilnimi značilnostmi 17. stol. 
Oblika je tudi vsebinsko rešena — križ je namreč znak patriarhata tiste dobe. Z 
datacijo 17. stol. pa je pridobljen p>odatek za proučevanje stavbne zgodovine 
nekdanjega samostana.
Važna srednjeveška najdišča pa so tudi izven Celja, tako npr. v Zičkem 
samostanu, kjer vse gradivo ostane in situ. — v tkzv. lapidariju pokopališke 
kapelice. O tem pa prihodnjič.
MILENA MOŠKON
Spomenild Žalca
(2. zvezek topografskega gradiva)
Tudi ta zvezek obsega nad 120 strani velikega formata. Avtor je konservator Jože 
Curk. V Braslovčah je veliki oltar tamošnje cerkve, delo celjskega baročnega 
mojstra Ferd. Galla iz leta 1776. Dve oljni sliki pa sta deli M. Lan-gusa. V 
Creti nad Vranskim ie lep gotski kelih (1512). V Gomilski cerkvi je modema 
moštranca mojstra Josipa Plečnika, na Gori Oljki pa pomembna oltarna slika 
slovenskega slikarja Fortunata Ber-ganta iz baročne dobe. V Lo-čah je stala 
nekoč znamenita protestantska cerkev centralne zasnove, čeprav je bila nasilno 
p>orušena, je še danes priča edinstvenega arhitektonskega spomenika Slovenije. 
Nekaj izredno pomembnih kapitelov iz te cerkve hrani naš muzej. V Letušu je 
znamenita oltarna slika Antona Cebeja iz L. 1763. V Pemo-vem pri Pirešicl je 
vzidan rimski relijef »Deklice z vrčem«. V Preboldu je historično znameniti 
nagrobnik škofa Gavdencija iz 6. stoletja, je edinstven v sk>venskem
spomeniškem gradivu. V Stropniku pri Vranskem je ohranjen najstarejši zvon 
Slovenije. Vlil ga je mojster Vic-tor 1. 1317. V cerkvi Sv. Lovrenca pri 
Preboldu sta se ohranila dva misala iz Benetk (1702 in 1705). To je redka 
bibliofilska dragocenost. Na-daljni beneški misal je v cerkvi Sv. Miklavža pri 
Taboru (1774). V šempetrski cerkvi poleg nekropole je značilen kiparski spomenik 
iz I. pol. 14. stol., dragocen med redkim gradivom romanske plastike na 
slovenskih tleh. Tabor: lep krstni križ, za katerega je napravil osnutek mojster 
Plečnik. Na Vranskem je videti kanmiti oltar, izdelek delavnice Fr. Robbe iz 
Ljubljane, V žalski cerkvi, ki se že prvič omenja leta 1182, je ohranjena slika 
baročnega slikarja Berganta. V žalski fi-lialki Sv. Kancijana je dragoceno olje 
slikarja Val. Met-z^enja (1757). Nihče od ljubiteljev naše kulturne ostali-ne ne 
bo obžaloval obiska tega ali onega kraja.
A. S.
ŽRTVE
PROMETA
.....■
smrt zar^h, neprevidno^
Na cesti I. reda v a pertu se je zgodila težj metna nesreča, ki jg ' človeško 
življenje. ^ osebnega avtomobila ' ECMETIČ iz Cmuč, kj ' zil iz Celja proti ljJ 
je na križišču s cesto Lo^rski dolini zadel 5 njim delom avtomobil, šca FRANCA 
CIZEJa , 1916 m doma iz Doin vasi št. 57, s takšno sj je obležal na cesti mrte, 
misija s preiskovalnim nikom je ugotovila, d^j primeru m kriv voznjv pak pešec, 
ki se ni p, j čal, če je cesta prosta den jO je prečkal. ', Franc Cizej pa je 
bil ' močno vinjen. Na os^ avtomobilu je za okoli 1 N dinarjev škode. '
neprevidno ^ prehitevam i
V žečah pri Slo7( | EConjicah je voznik osej avtomobila OZ SETA ij | Nemčije 
prehiteval to [ avtomobil s prikolico, 1, je vozil RADOVAN ŠQ | iz Matulj pri 
Opatiji. \ f nutku prehitevanja pa ; nasprotoe smeri pripelji | znik tovornega 
avtom 1 je pri tem trčil v zadnj 1 tovornjaka, od njega p ( je odbilo v nasproti 
? | tovornjak Tam se je p | gel in zmečkal. Voznik O ! ita si je pri nesreči naj 
1 nogo, medtem ko je nj^ I ženiL Oz Atitc dobila 11 notranje poškodbe in lei I 
zavestna v celjski bolil I Na vozilih je za okoli 1 I Ndin škode |
I
otrok pritek 1 pred avto
Mimo hiše v Latkovi | št. 78 je peljal voznik 11 bija MARJAN ČRETNI? , dvorišča 
je pritekel pred | to MILAN 2EKER. Vc kljub zaviranju ni mogd prečiti nesreče. 
Otrok je bil pretres možganov, krače in lobanje. VoznS je sam nezavestnega pi 
Ijal v celjsko bolnišnico.
avto podrl peš |
Na križišču v Petrovčal pred avto, ki ga je vozil ŠAN PRINC, nenadoma, čil pešec 
TMO SEDLAR, znik osebnega avtomobil radi prekratke razdalje reče ni mogel 
preprečiti je kljub zaviranju zbil p po cesti. Sedlar je pri p< dobil pretres 
možganov zlom stegnenice, škode avtomobilu je za 500 Ndi
ženska pred
avtomobilom
Ko je FRANC MERZEL peljal do odcepa ceste p Vrbnem v Žalcu, se je I avtomobilom 
za^ašla 1 EMERŠIČ Voznik se je ^ kal na levo stran ceste, i dar je kljub temu 
zadel < sko in pri tem zapeljal | njivo. Emeršičeva, ki sej prečkanju ni 
prepričala,! je cesta prosta, je dobila' je poškodbe po glavi: ^ lobanjske baze 
in pretres' žganov. Na avtomobilu j« 500 Ndin škode.
voznik pobegni
V vasi Tekačevo pri ^ ški Slatini je voznik os^ ga avtomobila-kombija ^ 38—66 
zbil po cesti J® JERANKOVO, ki je pri ® nju dobila težje telesne škodbe. Vomik 
na kraju sreče ni počakal, amp^ odpeljal proti Krapini. J* kova se pri prečkanju 
pričala, če je cesta pr"®^
10 TEDNIK, 7. SEFriiMBRA 1967
Vrgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo
lEHNa-MERCATail
Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča
Zie puieg pestre izbire raznih transistorjev smo za glavno turistično sezono naš 
asortmian še povečali z desetimi različnimi tipi transistorskih sprejemnikov 
priznane francoske firme »PYGMY« po ceni od 290 do 999 N din
Preden greste na dopust ali vikend, stopite v naše poslovalnice »Radio«, 
»Elektro«, ali »Tehniko« in gotovo lx>ste našli takšnega, ki bo najbolj ustrezal 
vašim žel.iam.
IV SEPTEMBRU: VELESEJEM NA
P
IEAPELJ—CAPRI »-AMSTERDAM— |XES—Mt^NCHEN P NA AŽURNI
|i OBALA— (>NIX
f-AZURNA OBALA lA-VICENZA— rA-BENETKE ^FIRENCE—SAN
i-BERLIN— PERO
ffEŠTA—KRAKOW— VA
PEŠTA—PRAGA— aEN-OKTOBERFEST IFA 67—PARIŠ IV OKTOBRU: -AŽURNA OBALA lA
UENJE PO JEMLJU
ffiA—KoLN—PARIZ WN—KOLN
p programe za posa-I potovanja prejmete v Itinici KOMPAS Celje k vam jih po 
pošti BO na vaš naslov. miPASOVI prevozi bo-prSeni z najsodobneje Ijenimi 
avtobusi znam jERCEDES«.
I VSAKIM POTOVA-[ ALI IZLETOM OBI-! TURISTIČNO AVTO-D PODJETJE KOMPAS t, 
TOMŠIČEV TRG 1-, JON 23-50.
UUNO NE MORETEI
«e pomeni, (ia Di n» mogli Poltretji tul » Beogradu ab lajst mmiit na Brnllcul 
Cas »se bolj dragocen in oO jWsijo pogosto vellld po-81 hočete ogleda« Izpod 
ne-' ta okolico?
UJB CELJE uvaja novosti MXl. a je mimo turlstlfr Ktivnostl Cista poslovna
ejniemo 4 kolporter-'dajalce časopisov za sobota, nedeljo in ponedeljek. ' je 
honorarno.
Jttiacije dobite v po-Ljubljanskega «a v Celju — ču-prijska 4
CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA
Na celjskem turističnem podro-Cju je dovolj prostih mest v vseh zdravili.šklh 
kra,iih prav tako pa tudi v Gornji Savinjski dolini in drug^ turističnih krajih. 
Rezervacije so potrebne le za, soboto in nedeljo v hotelih Celeia, Evropa Celje 
in Paka v Velenju. Vse informacije so na voljo pri hiristič-nih društvih 
posam^eznih krajev.
KOPALIŠČA
Odprti so vsi kopalni bazeni na prostem in tudi bazena v La.škem in Dobrni.
PRIREDITVE
10. 9. — Celje: Mednarodno prvenstvo v gokartu.
10. 9. — Rogaška Slatina: Koncert mariborskega opernega orkestra.
13. 9. — Rogaška Slatina: Ve-<5er jugoslovanskih plesov.
17. 9. — Velenje: Reli starih avtomobilov.
JESENSKI IZLETI
Olepševalno in turistično društvo Celje prireja v septembru in oktobru vrsto 
lepih enodnevnih izletov. Prijave že sprejemajo v turističnem uradu Celje, poleg 
kina Metropol.
RIBOLOV
Možen je ribolov postrvi na Bra slovškem jezeru, na Blagovni lov na krape. 
Dovolilnice se dobe Čuvajih jezer ali pri riUškj družini Celje po ceni 10 Ndin 
za dan.
Ifrfll
agflasi
PRODAM
VEC stavbnih parcel v Gri-žah prodam. Vodovod — elektrika na parceli. Naslov v 
upravi lista. POLOVICO takoj vseljive stanovanjske hiše v bližini Žalca prodam. 
Silva Kum-berger, Celje Roška ul. 10 (Nova vas). TRGOVSKA oprema ugodno 
naprodaj. Informacije dobite pri Ani Polanc Petrov-če 93.
ENODRUŽINSKO takoj vse-Ijivo hišo 15 minut iz mesta Celja pmdam. Naslov v upravi 
lista. SVEŽI in stari jabolčnik, namizna jabolJ:a in za predelovanje prodam. 
Lizil^ Pe-triček, Žalec.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše do* bre tete
MARIJE MAUER
izrekamo zahvalo strežnemu osebju in upravi Doma počitka v Šmarju pri .fel. šah 
za skrbno nego v času njene bolezni in pomoč ob njeni smrti.
Posebna zahvala še \'sem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Družina Mauer 30. avgusta 1967
TOVORNI avto TAM v voznem stanju prodam. Cena 10.000 Ndin. Naslov v upravi 
lista.
OSEBNI avto VW letnik 1964 prodam. Drago Kosaber, Celje, Selce 38.
PEC za ogrevanje enostano-vanjsike hiše prodam ugodno. Možnost ogrevanja zračno 
ali toplovodno. Naslov v upravi lista.
PARCELO v 25adobravi ob cesti škofja vas — Ljubečna blizu avtobusne postaje 
prodam. Naslov v upravi lista.
MOTOR NSU LAMBRETA letnik 1953 potreben popravila prodam. Ponudbe na upravo 
lista pod šifro »60.000 Sdin prodaim«.
PSA volčjaka prodam. Rin-ger, Celje, Ostrožno 73.
SIAT 750 dobro ohraJijen.pro-dam. Lenka Berbok, Teharje, Bukovžlak 45.
KONJA — težkega delavn^a, kravo (stevno), FERGASO-NOV GRUBAR in KOLTI-VATOR 
STEIER prodam. Štefka Prislan, Poljče 2, Braslovče.
KUHINJSKI delovni pult (1,40) z ultrapasom in vise-00 ama;ro prodam za 550 N 
din. Perš, Malgajeva 6/III.
TAKOJ vseljivo hišo prodam. Ernest Povalej, Grobelno 31.
ENOFAZNO električno čr-
' palko prodam. Hodnik, Celje, Ljutiljanska c. 20.
STANOVANJE na Polulah ptrodam zelo ugodno. Ogled vsak dan popoldne: Naslov v 
upravi lista.
FIAT 750 letnik 65/66 prodam Kari Veirbič, Celje, Košnica 5.
OKNA in vrata prodam. Casl, Šmartno ob Paki.
DOBRO ohranjen pralni stroj »MARIS—RONDO« in kopalno kad prodam. I\'an Rihter, 
Celje, Pohorska 10 (Nova vas).
POSESTVO okrog 6 ha na prometnem kraju v bližini Šentjurja pri Celju prodam 
zaradi bolezni. Mihael Plav-čak, Podgrad 39, Šentjur pri Celju.
DOBRO ohranjen Fiat ZASTAVA 750 prevoženih 60 tisoč kilometrov prodam ugodno. 
Naslov v upravi lista.
PLINSKI štedilnik, 2 kuhinjski kombinirani mizi, pisalni stroj, kuhinjsko 
kredenco prodam. Ogled od 12—16 ure. Ouprijska 17/11.
HIŠO z vrtom ob glavni cesti v bližini Celja prodam za 70.000 N din. Naslov v 
upravi lista.
MOTORNO kolo NSU PRI-MA prodam. Ugodna cena 1200 N din. Naslov v upravi lista.
MLIN — žarmlje premer kamnov 20 in 22 col prodam. Naslov v upravi lista.
PARCEIX) 525 kv. m ob cesti, vodovod in elektrika v i&marjeti prodam. — Elza 
Timič, CJelje, Trubarjeva 46/IV.
KUPIM
MLIN s hišo v okolici Maribora ali Celja kupim. Ponudbe na upravo lista pod 
šifro »MLIN—HIŠA«.
STANOVANJA
HIŠO z enosobnim opremljenim stanovanjem z vrtom oddam v najem za dive leti 
mirnim sreukoncem brez otrok. Ringer, Ctelje Ostrožno 73.
SOBO za tri dekleta potrebujemo nujno. Plesnik. Logarska dolira.
DVEMA dekletoma oddam opremljeno sobo (pol ure hoda od železniške postaje 
Celje). Naslov v upravi lista.
STAREJŠA mirna zakonca brez otrok iščeta stanovanje. Nagrada za uslugo: 200.000 
S din. Pismene jKV nudbe na upravo lista pod šifro »Nagrada«.
TRISOBNO komfortno stanovanje na Otoku s centralnim ogrevanjem zamenjam za večje 
v centru mesta Celja. Pismene ponudbe pošljite upravi lista pod šifro »Izjemna 
priložnost«.
PODNAJEMNIKA sprejmem. Mariborska c. 176.
DVOSOBNO stanovanje z balkonom v bloku zamenjam za večje. Naslov v upravi lista.
MIRNA zakonca brez otrok iščeta sobo v centru ali bližnji okolici. Naslov v 
upravi lista.
FANTU oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista.
DIJAKINJAMA — dijakoma oddam opremjeno sobo. Naslov v upravi Usta.
GARSONJERO z lastno kopalnico in centralno kurjavo oddam brezplačno socialno 
šibki dijakinji ali dijaku zadnjega letnika splošne ali pedagoške gimnazije, ki 
bi v prostem času poučeval angleščino 2 osnovnošolca. Pismene ponudbe na upravo 
lista pod šifro »Celje — september«.
ZAPOSLITEV
ŠOFER B in C kategorije z večletno prakso želi spremeniti službo. Naslov v 
upravi lista.
RAZNO
RAD bi prodal in sklenil pogodbo pri kakšnem podjetju ali zadrugi za odkup večje 
količine jabolk. Po možnosti v zameno za malo rabljen pol tovorni avto. — 
Informacije pri Jožetu Krofliču, (Delje, Mariborska 97.
AVTOPREVOZNIKA za pre-\x>z čebel potrebujem. Viktor Majdič, Ljubljana, Novi trg 
4.
PIANINO dam v najem. Na-slov v upravi lista.
PODJETJA! Nemško korespo-denco prevzamem. Perfek-ten — visokošolska izobrazba. 
Naslov v upravi lista.
OPRAVLJAM vsa strojepisna dela na domu. Naslov v upravi lista.
fzlelkitls
L POSLOVALNICE CELJE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ
2. IZLETI PO DOMOVINI
Oi^aniziramo izlete, ekskurzij« tti prevoze po o^ in &irSj domovini ter na ogled 
turističnih in športnih prireditev
3. PREVOZI NA NOGOMETNA SREČANJA Olimpije ter Maribora. Prijave do vsakega 
pet-lEa.
4. IZLETI V TUJINO enodnevni:
- CELOVEC — GOSPA SVETA - ST. VID
60 Ndin;
- TRST preaco Sežane S5 Ndla;
- TRST preko Gorice 60 Ndin:
- GRADEC SO Ndin;
- 2ABNICA 75 Ndin; Dvodnevni:
- BENETKE 150 Ndin
- CELOVEC - 2AB-NICA - TRST 170 no-
Vfb rtin;
- BUDIMPEŠTA 305 Ndin
Večdnevni:
- DUNAJ, velesejem, 10. do 17. septembra, S dni - 257 Ndin;
- MUNCHEN, velesejem, 15. do 24. septembra, 4 dni - 412 Ndin;
IZLETI so IZ CEUA. IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE VSI PROGRAMI 
? PO. SLOVALNICAH IZLET-NIRA.
5. NABAVA POTNIH U-STOV, LETNI ODDIH, MENJALNA SLUŽBA.
Ne pozabite v pismo za naslove objavljenih oglasov priložiti znamko za Ndin 
0,50, ali pa dopisnico, ker vam sicer na pisma ne bomo mo^li odgovoriti!
Uprava
C TEDNIKA Celje ^mmmmmmmmmBBBS
OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU ZANESLJIV USPEH
mozdravniška Urna služba
3d 8.—15. septembra 1967: JANEZ CERNEJ. veter nar Celje, Kaj-ibov ulica 11. blok 
3/11 — tel 22-32.
DopoHne tel. štev. 52.
Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana razpisuje za šolsko leto 1967-68 
šolanje profilov v tehnološkem strojništvTi.
1. VODJE SKUPIN
2. VODJE OBRATOV
Šolanje bo v Celju. Informacije in vpis v Zavodu, Ljubljana, Lepi pot 6, tel. 
22-270, do 20. septembra t. 1.
VREMt
VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 7. DO 17. IX.
Nekako od 14. do 17. septembra lepo vreme, v ostalem bo nestalno s pogostimi 
padavira-mi In ohladitvami, včasih tudi trajen dež. Dr. V. M,
TRGOVSKO PODJETJE TKANINA-GALANTERIJA, CELJE
razpisuje prosto delovno mesto
VOZNIKA
motornih vozil
POGOJI:
kvalificiran voznik motornih vozil kategorije C.
Prednost imajo vozniki — avtomehaniki ali vozniki z večletno vozniško prakso.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Pismene ponudbe predložite osebno v sekretariatu podjetja Tkanina-galanterija, 
Celje
ZAHVALA
Ob prerani izgubi ljubljene žene
Metke Teržan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni 
zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z menoj, še posebej se zahvaljujem 
kolektivu »TOPER« Celje, »STEKLAR« Celje, Hišnemu svetu Malgajeve ulice št. 8 in 
Tomšičevega trga št. 9 v Celju.
* Žalujoči mož Jože, brat Štefan z družino, mati in drugo sorodstvo
11 TEDNIK, 7. SEFriiMBRA 1967
VETERANI SPET NA STEZI
Atlet^ita sezona se bliža koncu, crt) njenem zaključku pa bo v Celju še eno 
zanimivo tekmovanje. Tokrat bodo pomerili svoje moči ljudje, ki so nastopali 
pred vojno in IX) njej, saj imajo pravico udeležbe vsi nekdanji in
sedanji aktivni atleti, rojeni po letu 1937.
Tekmovalci bodo razdeljeni na tri starostne kategorije (od 30 do 40, od 40 do 50 
in nad 50 let), nastopili pa bodo lahko v naslednjih disciplinah: tek na 60 m, 
300 m.
500 m, 1000 m, hoja na 2 km, 55 m z ovirami, met krogle in kopja, skok ob 
palici, v višino in daljavo ter v štafeti mestnih reprezentanc 4 krat 60 m. 
Ženske bodo lahko nastopile v štirih disciplinah.
Nekateri nekdanji atleti so že obljubiM sodelovanje na omenjenem prvenstvu. Med 
njimi je tudi popularni Stanko Lorger, ki je še vedno drža\'ni rekorder v tekih 
na 110 m z ovirami in 100 m, Vipotnik s svojim deset let starim rekordom v teku 
na 800 m, Valter štajner, predvojni državni reprezentant v tekih na dolge proge, 
Adolf Urbančič in dru^. Svojega sodelovanja pa prav gotovo ne bodo odrekli 
nekdanji odlični atleti Gk)lc, Hribar, Hanc, Polutnik, Ognjanovič, Hvala, 
Bručan, inž. Magu-šar, prof Zorga, prof. Glonar in ostali, ki se jih starejši 
ljubitelji atletike še dobro spominjajo.
Že ime organizatorja nam je lahko jamstvo, da bo prvenstvo veteranov dobro 
pripravljeno, pa tudi sicer si bo prireditev vredno ogledati. Naj povemo še to, 
da bosta prvo prvenstvo atletskih veteranov organizirala AZS in atletsko društvo 
Kladivar, prireditev pa bo 23. septembra na stadionu Borisa Kidriča v Celju.
V. VIDMAR
DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI
TRIJE NASIOVI ZA LUBEJEVO
Triindvajseto državno prvenstvo v atletiki, ki je bilo v Osijeku, je končano, 
četudi se je zaključilo tako, da ni dalo nobenega novega rekorderja, je vendarle 
svojevrsten rekord pripadal Ce-Ijanki — Marjana Lubej je namreč osvojila tri 
prva mesta, enkrat pa je bila druga. Ta uspeh je dosegla navzlic temu, da je 
nastopila bolna. Zato nam je lahko samo žal, da ni bila bolj pri sxlravju, saj 
bi ji sicer kak rekorden rezultat ne mogel uiti. Lubejeva je zmagala v teku na 
80 m čez ovire — 11,1, zatem v teiku na 100 — 11,7 — in 200 m — 24,6. Druga pa 
je bila pri skoku v daljino s 566 cm. Od ostalih Celjank je Kelčeva osvojila 
četrto mesto v peteroboju, Urankarjeva pa samo osmo v teku na 800 metrov.
Moškemu delu celjske ekipe sta pripadli dve prvi mesti. Zmagovalca sta postala
Zuntar v teku na 10.000 m (30:49,0) ter Važič v teku na 5000 m (14:41,6). Četudi 
je Važič osvojil v teku na 1500 metrov šele šesto mesto, je dokazal, da bi bil 
ob resnejšem treningu še vedno najboljši v državi na tej progi. V Osijeku je tek 
vodil dolgo časa, potem pa so ga prehiteli mlajši in hitrejši v sprintu. Dobro 
se je držal Homoki, ki je osvojil četrto mesto v teku na 400 m (49,3) ter šesto 
na 200 m (22,6). Kovač je v teku na 10.000 m pripomogel, da je Kladivarju 
pripadla dvojna zmaga. V cilj je pritekel takoj za svojim klubskim tovarišem 
Zun-tarjem. Njegov čas pa je bil 30:54,0. V metu kopja je Špi-lar osvojil četrto 
mesto (64,04), Kopitar pa deveto.
Z uspehi celjskih atletov na letošnjem državnem prvenstvu smo lahko zadovoljni. 
Razen enega ali dveh primerov so dosegli tisto, kar smo pričakovali. M. B.
NOGOMETAŠI V POLNEM POLETU
če smo po prvem kolu slovenske nogometne lige in potem po prijateljski tekmi na 
Glaziji s slabim mariborskim moštvom gledali na združeno celjsko enajsterico 
zaskrbljeno in se vprašali, kje so tiste napovedi, ki so jih izrekli na 
ustanovnem občnem zboru, smo lahko po drugem zavrtljaju v prvenstvenem boju bolj 
pomirjeni. Vendar ne toliko zaradi igre kot bolj zavoljo rezultata. Tekmo s 
Hrastnikom so namreč odločili v Sfvojo korist s 4:0. S to zma
go si je moštvo Kladivar— Celje zaenkrat priborilo peto mesto na lestvici, 
Hrastničani pa so na predzadnjem, enajstem, brez točke.
Trboveljski Rudar tudi tokrat ni uspel. Domače igrišče je zapustil kot 
poraženec, zmagovalec pa je bila Slavija z rezultatom 3:1. Tako so Trboveljčani 
obtičali na zadnjem mestu.
V naslednjem kolu bodo igrali: Ljubljana : Rudar, Hrastnik : Svoboda ter Triglav 
: Kladivar, Celje.
V vzhodni skupim conske lige se zaenkrat najbolje drži Šmartno ob Paki. Remiju v 
prvem kolu je zdaj dodal znnago nad velenjskim
Rudarjem z 2:1. Ostala srečanja z udeleženci celjskih moštev so se končala 
takole: Steklar — Olimp 3:1, Žalec — Nafta 4:2 in Grafičar — Partizan, Šoštanj 
3:1. Glede na začetek tekmovanja in prve rezultate bi kazalo pogledati k Olimpu 
in vprašati, kaj je z gabrskim nogometnim moštvom. Vtem ko je Šmartno trenutno 
na tretjem mestu s prav tolikšnim številom točk, so Velenjčani četrti, Steklar 
šesti. Partizan osmi, Žalec deseti in Olimp enajsti. V naslednjem kolu bodo 
igrali: Velenje — Peca, Drava — Šmartno, Olimp — Žalec in Partizan — Steklar.
-mb
NOVO NASELJE
•Novo stanovanjsko naselje med obronki škalskih vinogradov in Slov. Konjicami 
dobiva iz dneva v dan novo podobo. Več desetin hišic skoraj dobesedno raste v 
zrak, od teh so mnoge že pod streho, precej pa je takih, ki jo bodo dobile do 
jeseni, eden od prvih stanovalcev pa se je pred krat
kim že vselil. Graditelji so večinoma delavci iz raznih delovnih organizacij, ki 
poleg lastnega dela in denarja vlagajo tudi veliko svojega prostega časa. Toda s 
posojilom bo hišica prej gotova in njen lastnik bo glede stanovanjskih razmerij 
postal neodvisen.
ŠPORT
ROKOMET
Ob točko
Tekmovanje v slovenski rokometni li^ dobiva že na začetku prav čudne razplete. 
Novinci in slabša moštva ne prizanašajo favoritom. Tako so tudi Celjani, 
nekdanji člani zvezne lige, morali prepustiti dragoceno točko ljubljanskemu 
Slovanu. Tekma drugega kola med njima se je namreč doma končala z rezultatom 
10:10.
Velenjski Rudar tudi tokrat ni uspel, četudi je nastopil na domačem igrišču. 
Premagal ga je Ormož s 16: 13. Zato pa so Trboveljčani zabeležili visoko zmago 
nad Dravo 25:7 in vpisali v bilanco prvi točki.
Po drugem kodu so Celjani na tretjem mestu s tremi točkami, trboveljski Rudar na 
četrtem z dvema, velenjski Rudar pa na predzadnjem brez izkupička.
V naslednjem kolu bodo igrali: Ormož — Rudar (Trbovlje), Ajdovščina -- Rudar 
(Velenje) in Piran — Celje.
-b
ODBOJKA
Celjanke vodijo
Tudi v nadaljevanju tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi za ženske so članice 
celjskega Partizana pokazale, (la zaenkrat nimajo resnih nasprotnic. Tako vodijo 
po osmem kolu z dvanajstimi točkami brez izgubljene igre. Na zadnjem tekmovanju 
na Jesenicah so premagale Bor iz Trsta 3:0 in dobile tekmo z Ljubljano brez 
borbe 3:0. -m
USPFT. PRVI ZBOR OBRTNl^^^,
Spodbuda za rešev^ problemov
NA SLAVNOSTNI SEJI SVETA ZA o» JE GOVORIL VINKO HAFNEH
Dobrna je bila dva dni prijazna gostiteljica slovenskih in dela hrvaških 
obrtnikov. Tu je bil 2. in 3. septembra prvi obrtniški zbor, ki pomeni pomembno 
spodbudo v hitrejšem in uspešnejšem reševanju problemov obeh sektorjev obrti. 
Zbor je načel in nakazoval problematiko, hkrati pa tudi rešitve; zato ni 
naključje, da so njegovi udeleženci izrekli pobudniku in organizatorju tega 
srečanja, poslovnemu združenju za obrt, gostinstvo in komunalo v Celju, največje 
priznanje in zahvalo. Zbor pa je uspel tudi zaradi deleža obrtnikov samih, 
zaradi resnosti, s katero so se lotili svojih in hkrati družbenih problemov.
Kot uvod v manifestativni del množičn^a srečanja obrtnikov in obrtnih delavcev 
je bila v soboto dopoldne skupna seja članov predsedstev poslovnih združenj za 
obrt iz Zagreba, Reke, Va-raždina, Ljubljane in Celja. Tu je najprej o problemih 
družbenega sektorja obrti pa tudi o nalogah in vlogi poslovnih združenj govoril 
predsednik upravnega odbora celjskega združenja, Fe-dor Gradišnik. Pri tem je 
opozoril na zaostajanje družbenega sektorja obrti, hkrati pa je dejal, da bi 
morali razvojne plane obrti sestavljati in izvajati ne le v okviru občin, marveč 
tudi regij. Obrt mora dobiti v teh načrtih jasna razvojna izhodišča. Poleg tega 
je op>ozoril na nujnost modernizacije obrtnih kapacitet, na potrebo po 
organizacijskem in poslovnem sodelovanju obrti obeh dejavnosti med seboj ter 
obrti z ostalim gospodarstvom, zlasti še industrijo.
V tem delu zbora se je uveljavila tudi misel o vključevanju zasebnih obrtnikov v 
poslovna združenja. Hvaležna pa je bila še pobuda o formiranju posebnega 
posvetovalnega organa s sedežem v Celju, ki naj prouči delo in vlogo poslovnih 
združenj.
Višek pa je zbor dosegel s slavnostno in razširjeno sejo sveta za obrt pri 
gospodarski zbomaci Slovenije. Uvodni referat je imel podpredsednik Izvršnega 
sveta Slovenije Vinko Hafner, ki
se je dlje časa ^^ sti pri razvoju it^'^ zasebnega sektorja' je ugotovil, da s^' 
bistveno izboljšal^ poznejšem povojji^ ju, je to misel K tudi z nekaterin^^ Tako 
se je v zas^i torju obrti števil^ povečalo od 1964. 4 ta od 10.346 na i^ 
zaposlenih od 5.355 število tistih, ki s,
jo s popoldansko ,
od 1.468 na 4.892 ugoden razvoj je dejstev, da je bdlo letih ob prizadeva 
družbenih dejavniia brtnikov samih uj šenih več za raj pomembnih vprašai je še 
nadalje ugot^ ji razvoj zasebne poudaril, da v ten ni iskati neke izjej bene 
podpore, mar gojenost zasebnega tva potrebam tržiši večji deficitarnosti 
dejavnosti. Toda, 5 je poudaril tov. H bo družbeni sektoj naprej deležen naj^ bi 
in podpore, saj na njem zasnovan del perspektivnega celokupne obrti. 1 ra pa se 
seveda ne diti v vsakem prina ma po vsaki ceni, dovolj prostora in j znatno 
hitrejši raji sektorjev obrti, p naj bi tržišče, sodi nologija in organi^ 
izvodnje pokazali, r obrtnih dejavnostih uveljavljajo večje j organizacije 
družbe torja in v katerih drobna zasebna pn primernejša za zai nje skupnih 
potrel misli pa je zaključi dami, da je že čas, alistična družba in obrtnik 
saldirata i čime in utrdita me zaupanje, zlasti še, problemov, ki bi jii gli 
rešita, če so vi našim družbenim i Ob za^učku te predsednica celjsk« ske 
skupščine, Olga va priredila spreja del prvega obrtndši ra pa so izpopolnile ve, 
razna tekmova stopi pevskih zbor< M.'
Na dan otvoVitve vrtnarsko sadjarske razstave v Medlogu je bila tudi krajša 
kulturna prireditev. Obiskovalci so lahko slišali pripovedi in verze o cvetju iz 
ust dekleta oblečenega v Vigred, poslušali mali pevski kvintet, harmonikarje in 
pa se navduševali nad mladimi plesalci ljudskih plesov. Nastopajoči so bili iz 
IV. osnovne šole, ki tudi sicer sodeluje na razstavi s svojim paviljonom. Na 
zgornji sliki folklorna skupiiia med nastopom v živopisnem okolju cvetja in 
zelenja pred vrtnarsko šolo v Medlogu.
Med gosti ob otvoritvi razstave je bil tudi predsednik GO ZB Slovenije," heroj 
Fianc Loskošek-Luka, ki se je o razstavi in trudu organizatorjev zelo 1 no 
izrazih Ujeli smo ga v objektiv, ko si je ogledoval cvetoče gredice in|j vavjal 
s predsednikom občinskega odbora ZB v Celju, narodnim herojem P Rojškom-Jako, z 
direktorjem vrtnarske šole ing. Ognarjem in tovarišem ^ jem Joštom... že prvi 
dan si je zanimivo razstavo ogledalo veliko obisW razstava sama pa zasluži, da 
bi jih bilo še vdiko več. (Foto: J. Kr.)
Z
IZLETNIKOM CELJE
DUNAJ —
10. do 12. sept. za 257 Ndin
MtJNCHEN —
17. do 20. sept. za 412 Ndin
TRGOVINI
. tovarne nogavic POLZELA -
JELKA in POLONCA
poslujeta poslej
non-stop od sedmih do osemnajstih razen v soboto, ko sta odprti od sedme do 
dvanajste ure.
ledilik
1'KUNiK Uredništvo m uprava Uelje, UregorCiCeva s, postni predaj 16I Orejuje 
urean-.£a odboi Uiavni urednu ruN£. 5KU& odcovonu oiediuk URAUO dRlBAB ' le 
ustanovU aluajn} odboi SZDL Celje izhaja) )e Kot »Nova pot«. »Na delo€, tNaSe 
delM (1945 j kot »CelJsU tednik* (1948—i »SO > oato not •Savinjski vestnlk od 
1955 ponoTno kot »Celjsk) tednik« S I Januarjem 1966 so ga ustanovile obClne 
(Jelje Laško, Mozirje, Slovenske Konjic* Sentjui pn Celju, Smarjt on 'eisa" J 
FEDNIK izhaja ob Četrtkih Irdaja Zavod ta informativno službe Celje Tisk In 
rllSejl CP DELO Rokopisov o« vraCamo Ceno posamezna Številka 5C pai '50 ^ letna 
naročnina 20 oovlh <2 000 starih) din polletna 10 novih »1.000 starih) din; 
tujina« (4000» reko«i raean: S07-3-22.3 llredntstvo- 23 69 mali oel«*'
niiw SI-05 ekonomska propaipinds 30 85 Radio Celje 20 0S
12 TEDNIK, 7. SEFriiMBRA 1967
PRIJETEN IZLET
^ k\se kmetovalce
Kam vlagati na kmečkem obratu?
^viia zahteva v pro-iji je: kvalitetno in j proizvajati, Koli-ijjjnj stroškov 
ima ^^ni proizvajalec po proizvoda, t. j, ko-ceneje proizvaja, telečja j® 
razlika do (čne prodajne cene, predstavlja njegov johodek.
jj dohodek je toliko kolikor bolj uspe ^jalcu znižati stal-foške. Stalni stroški 
ioti proizvoda pa so gi od višine proiz-^ (hektarski pride-|{oličina mleka po 
prirast mesa po (i živali itd.). Pri-I zemlje in setev o-jnjujeta kg 
proizve-pšenice ali koruze , bolj, kolikor manj [idelka pridelamo po rju.
še kmečko gospodarje v glavnem polje-
0 — živinorejsko, iii proizvod pred-j} mleko in meso. bomo v takšnem kme-sn 
obratu dosegli ! stroške proizvod-je treba upoštevati isem naslednje za-(, ki 
vodijo k pove-proizvodnji: uporabljati zdravo
^okoproduktivno se->
Ifldostno in uravno-M gnojiti;
držati visokoproduk-
1 in zdravo živino; živino pravilno kr-s primerno krmo.
toški, ki jih imamo ibavo semena, umet-jnojil, zaščitnih sred-, dodatnih krmil, 
so imenovani variabilni ki (obratna sred-). Orati moramo, če h hočemo 
pridelovati BO, če pa hočemo Mati več koruze po lirju, potem moramo ubijati 
boljše seme, več umetnih gnojil, !vek boljše oskrbova-lako vložen denar se 
Rredno prenaša na ^od in se nam v fcm času spet vrne. •em nam ta vlaganja
znižujejo stahie stroške po enoti proizvoda.
Osnovna usmeritev pri vlaganjih na kmečkem obratu naj bo: v prvi vrsti vlagati v 
obratna sredstva! Na ta način proizvajalec najmanj reskira in najhitreje 
povečuje svoj čisti dohodek. Včasih se omenja, da da 1 kg umetnih gnojil 2 kg 
pšenice. Dokler je 1 kg umetnih gnojil cenejši, kot 2 kg pšenice, se nam splača 
umetna gnojila uporabljati (pri tem je treba seveda upoštevati vse dodatne 
-stroške, ki jih imamo z uporabo umetnega gnojila: prevoz, trošenje, pospravilo 
večjega pridelka). Pripomniti je treba, da imajo umetna gnojila svoj učinek samo 
takrat, če so izpolnjeni vsi ostali pogoji za proizvodnjo: pravilna obdelava in 
o-skrbovanje proizvodne površine, primerno seme, in podobno.
Nadalje je pomembno to, da uporaba umetnih gnojil, kakor tudi vseh drugih 
proizvajalnih sredstev, ima nekje svojo mejo uporabe: pri večjih količinah po ha 
ne daje
1 kg umetnega gnojila več
2 kg pšenice, temveč čedalje manj.
Ko pridelamo s takimi povečanimi vlaganji cenejše in več rastlinskih pridelkov, 
jih moramo smotrno oplemeniti s primerno živino (goveda, prašiči, perutnina) v 
večvredno človekovo hrano; šele takrat bo uspeh popoln. Tisto, kar na eni strani 
pridobivamo, nikakor ne smemo po diiigi strani izgubljati. Tudi žival, kot 
rastlina, zahteva zadosti in uravnovešeno prehrano.
Pri vlaganjih v osnovna proizvajalna sredstva (večja orodja, stroji, zgradbe) se 
je treba zavedati, da se tako vložen denar vrača več let. Zato je potrebno 
temeljito preračunati, aH se splača kupiti nek stroj in kakšen naj bo, kako 
zidati ipd... ing. ŠCAHUK
Tržna vrednost pšenice
Ali bo odkupna cena pšenice res zvišana? Tako me je vprašalo že več kmetov. V 
i>ogovoru se je pokazalo, da so. slabo poučeni o trgu kmetijskih pridelkov in o 
tržnih zakonitostih. Zato niso mogli sami oceniti, da ni vzrokov niti pogojev, 
da bi odkupno ceno pšenice v naši državi kar mimogrede zvišali na 1,20 Ndin za 
kilogram, kot so nekje slišali.
Z razširitvijo zajamčene odkupne cene tudi na kmečke pridelke se cena njihove 
pšenice lahko zviša za toliko, kolikor je znašala marža njihove zadruge pri 
odkupu. Cena pšenice bo rastla tudi z vsakim mesecem po žetvi za približno 
toliko, kolikor bodo znašali stroški vskladišče-nja. Odkupna cena pšenice pa bo 
pri prekoračeni zajamčeni ceni odvisna od razmerja med ponudbo in 
povpraševanjeni na našem in na svetovnem trgu.
Glavna tehtnica za cene kmetijskih pridelkov v naši državi je v Novem Sadu. 
Tamkaj se na blagovni borzi srečujejo prodajalci in kupci.
Ponudba pšenice na borzi v Novem Sadu je že nekaj mesecev -— tudi pred žetvijo 
—■ večja kot povpraševanje po njej. Torej cena ne more rasti. Kupci povprašujejo 
le po trdi pšenici sorte bezosta-ja. Vzlic precejšnji ponudbi letošnjega 
pridelka je bilo v avgustu sklenjenih malo pogodb. Za to navajajo zlasti dva 
vzroka: kupci nočejo plačati za kilogram več kot 1,00 N din, prodajalci pa 
zahtevajo 1,02 do 1,03 Ndin. in kupci bi prevzeli kupljeno pšenico šele pozneje, 
po nekaj tednih ali mesecih, prodajalci pa bi jo radi takoj odposlali iz svojih 
skladišč.
Po dolgem času so kupci sredi avgusta spet povpraše
vali po mehki pšenici in bili pripravljeni plačati zanjo 0,92 N din za kilogram. 
Iz podobnih vzrokov, kot smo jih navedli pri trdi pšenici, pa je tudi ta ostala 
neprodana.
Več kupčij je bilo sklenjenih za semensko pšenico in cena je sredi avgusta 
nekoliko porasla. Semenske pšenice je dovolj vseh sort, cene pa se močno 
razlikujejo. Najvišjo ceno ima libelula, ki daje najvišji pridelek, čeprav jo je 
zdaj težko prodati na
novosadski borzi. Seme original plačujejo po 1,62 N din kilogram. Kmalu za njo 
je bezostaja, čeprav daje manjši pridelek, ker jo je laže prodati in po precej 
višji ceni. Seme original se prodaja po 1,60 N din, prva razmnoži tev pa po 1,37 
N din kilogram. Najcenejša je semenska pšenica leonardo. Prvo razmnožitev 
ponujajo po 1,18 N din kilogram.
K temu je še treba dodati, da je letos bila rekordna svetovna žetev pšenice in
ječmena, pa bomo laze razumeli, zakaj so sedanje cene takšne, kot so, in zakaj 
ni večjega povpraševanja.
Cena koruze na novosadski borzi pa rahlo raste, čeprav cena pitanih prašičev 
rahlo pada. Kupci koruze so plačali že 0,71 N din za kilogram. Za prima mesnate 
prašiče pa plačajo od sredine avgusta naprej le še 5,40 N din za kilogram in so 
kupili le polovico ponujenih prašičev.
-ITT^TEK
Pogled na hmeljišča žalskega Hmezada
1 E L E V I Z I J A
NEDELJA, :0. SEPTEMBRA 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 DOBRO NEDELJO, VOŠČIMO! — 
narodno zabavna glasba (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb)
10.4.5 TIS(X;KRAT ZAKAJ — ponovitev zadnje oddaje (Beograd) 11.30 ČRNI BIKEC — 
film za
otroke (Ljubljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFERENCA (Zagreb) 14.20 Vichy: EVROPSKO 
VESLAŠKO PRVENSTVO (Evrovi-zija)
15.40 TV BIRO (Zagreb)
15.55 NADALJEVANJE PRENOSA
IZ VICHVJA (Evrovizija) 16.15 MOTO CROSS V KARLOV-
CU (Zagreb) 16.45 NADALJEVANJE PRENOSA
IZ VICHVJA (Evrovizlja) 18.55 DOLGO, VROČE POLETJE — serijski film (Ljubljana) 
19.45 CIK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.45 CIK-CAK (Ljubljana) 20.50 
EKRAN NA EKRANU (Zagreb)
21.50 POGLED NA SARAJEVO — iz del Ive Andriča (Ljubljana)
22.00 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
22.20 MEDITERANSKE IGRE — košarki (Ljubljana)
PONEDELJEK, 11. SEPTEMBRA 9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb) l(k40 RUŠČINA — ponovitev ob
15.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 
16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 MALI SVETr (Zagreb) 17.25 RISANKE (Skopje) 17.40 
KJE JE, KAJ JE? (Beograd) 17..55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 VELESEJEMSKI TV 
PROSPEKT (Zagreb) 18.40 BISERI GLASBENE LITERATURE (Ljubljana) 18.55 PORTRET 
GOSPE COPE-
LAND (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (JTV) 19.40 S KAMERO PO SVETU —
(Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CIK-CAK (Ljubljana) 20.40 Krešo 
Novosel: SREČANJE PRED ODHODOM — TV drama (Zagreb) 21.40 DE2ELA SMEHUAJA — iz 
operetnega sveta (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
22.25 MEDITERANSKE IGRE — plavanje (Ljubljana)
TOREK, 12. SEPTEMBRA
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA — ponovitev
ob 15.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 
18.10 TV PROSPEKT (Ljubljana) 18.30 MEDITERANSKE IGRE —
vaterpolo (Evrovizija) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CIK-CAK (Ljubljana) 
20.10 LOČITEV PA TAKA! — ameriška komedija (Ljubljana) 21.40 J. Ogrinc: KJE JE 
MEJA —
TV igra (Ljubljana) 22.05 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
22.30 MEDITERANSKE IGRE — košarka (Zagreb)
SREDA, 13. SEPTEMBRA
15.30 MEDITERANSKE IGRE — atletika in boks (Evrovizija)
17.00 POROČILA (Zagreb)
17.05 DOKTOR JOJBOLI — lutkovna igra (Zagreb)
17.25 POPOTOVANJE PO AZIJI —
serijski film (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MORNAR NA TRICIKLU 
— oddaja za otroke (Zagreb) ' 19.00 REPORTAŽA (Zagreb) 19.30 MOZAIK KRATKEGA 
HL-MA: PRVA NOC — francoski film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 
CIK-CAK (Ljubljana) 20.40 REZERVIRAN CAS ZA
GLASBENO ODDAJO 21.40 BISERI GLASBENE LITERATURE (LJubljana) 21.55 TV DNEVNIK II 
(JTV) 22.15 Z DUHOM ČASA — Infor-mativna oddaja (Beograd) 22.35 MEDITERANSKE 
IGRE — vaterpolo (Evrovizija)
ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.00 MEDITERANSKE IGRE — atletika 
(Evrovizija)
17.06 POROČILA (Ljubljana) 17.10 TIK-TAK: UMBA KUMA IN
LONČARJEVA HCI (Ljubljana)
17.25 PIONIRSKI TV STUDIO —
(Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 V SVETU ZNANOSTI IN
TEHNIKE (Ljubljana) 18.35 REZERVIRAN CAS ZA ZA
BAVNO GLASBENO ODDAJO (Ljubljana) 19.00 POJE ARJSEN DEDIČ (Beograd)
19.40 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI —
(Beograd) 21.10 CIK-CAK (Ljubljana) 21.20 KO JE MEC KROJIL PRAVICO -— serijska 
oddaja — (Zagreb)
22.00 TV DNEVNIK 11 (Beograd) 22.15 MEDITERANSKE IGRE — atletika (Evrovizija)
PETEK 15. SEPTEMBRA
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA — ponovitev
ob 15.50 (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPIiOSNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd) 
16.40 MEDITERANSKE IGRE —
boks (Evrovizija) 17.25 POROČILA (Beograd) 17.30 ODDAJA ZA OTROKE (Sarajevo)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ZAPLEŠITE Z NAMI — 8.
oddaja (Ljubljana) 18.45 KAKOR KOZARCI — kratki
film (Ljubljana) 19.00 BREZ PAROLE (Ljubljana) 19.35 CIK-CAK (Ljubljana) 19.40 
IN ODŠEL BOM TAVAT PO TUJINI — film o Louisu Adamiču (Ljubljana) 20.00 TV 
DNEVNIK (JTV) 20.30 CIK-CAK (Ljubljana) 20.40 N02 — celovečerni nizozemski film 
(LJubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
22.25 Kijev: ATLETIKA EVROPE
ZA 2ENSKE (Beograd) . . . MEDITERANSKE IGRE — atletika (Ljubljana)
SOBOTA, 16. SEPTEMBRA
9.40 TV V ŠOU (Zagreb) 14.55 Kijev: ATLETIKA EVROPE
ZA ŽENSKE (Intcrvizija) 17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK 
(Ljubljana) 18.15 MLADINSKA IGRA (Beograd)
19.15 SPREHOD SKOZI CAS: NAPAD NA ANGLIJO (Ljubljana)
19.40 CIK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CIK-CAK (Ljubljana) 20.40 
IZ TUJE GLASteNE PRODUKCIJE (Zagreb) 21.25 GOLO MESTO — serijski
film (Ljubljana) 22.15 MEDITERANSKE IGRE —
košarka {E>m)vizija) 23.30 TV DNEVNIK II (JTV)
Miši in podgane
m podgane pm'zroča-Umo škodo v uskladi-blagu in poškoduje-Te škodljive 
glodal-taio na razne načine. Rezultate smo dosegli Uem raznih strupov s ft 
zdrobom, slanino, in drugo slično hrano, l^iometu so nasled-frupi: CINKFOSFID, 
®L1N in TOMORIN.
Cinkov fosfid je čm strupen prah, ki nam rabi za pripravo raznih vab proti mišim 
in tudi voluharjem, predvsem za zastrupljanje zm proti .nišim.
Antikolin in Tomorin povzročata notranje krvavitve. Največ jih uporabljamo proti 
podganam. Znaki zastrupitve niso takoj vidni, tako da jih podgane nekaj časa
uživajo in nato poginejo. Ta sredstva delujejo počasi in šele po večkratnem 
zaužitju. Z njimi pripravimo vabe, ali pa zastrupimo pitno vodo, ki jo nastavimo 
p(^ganam. Tudi posipanje poti, kjer F>odgane hodijo, je uspešno. Pri uporabi teh 
sredstev so na mestu vsi varnostni ukrepi, da ne pride do zastrupitve ljudi in 
domačih živali.
Vrt M mizici
Nekatere sobnice so takš-da pridejo do veljave le na nizkih mizicah. V mislih 
imam predvsem kakteje. Navadna 70 do 90 cm visoka mizica ne ustreza, lepe in 
cenjene so le nizke 40 do 50 cm visoke. Na mizici mora biti plitva in ploska 
posoda za odvišno vodo. Rastline raz-mestimo tako, kakor bi rast-le na naravnem 
rastišču. S kamenčkom in peskom med njimi lahko upodobimo miniaturno puščavo. Za 
takšen aranžma je potreben poleg spretnih rok še prefi-njen okus in lep izbor 
rastlin. Poleti imejte mizico na verandi ali balkonu, pozimi pa v sobi ob 
svetlem oknu. Z (Trugim izborom rastlin — araceje, praprotnice, brome-liaceje — 
lahko pričaramo tropični vrt.
OBRTNO PODJETJE
MARIBOR, Cesta XIV. divizije 92
OBIŠČITE NAS NA POMURSKEM SEJMU!
Nudimo varn naše izdelke iz izbora kmetijske mehanizacije
V okviru tehničnega sodelovanja s tovarno »Tomos« iz Kopra vam nudimo novo 
Črpalko za vodovode, za črpanje gnojnice in navodnjavanje zemljišč.
KONKURENČNE CENE! ODLIČNA KVALITETA!
TEDNIK — VESTNIK 13
POMURSKI SEiV J^ GORNJA RADGOiN^
PROGRAM PRIREDITEV!
od 7. do 17. septembra 1967 \
Razstava kmetijskih strojev — sadjarska razstava — razprodaja blaga po trgovskih 
podjetjih — modna mrija — zabavni park — turi-stično-lovsica razstava — prodaja 
kmetijskili strojev in avtomobilov — strokovna predavanja — številne druge 
prireditve
7. septembra ob 16. uri Otvoritev Pomurskega sejma
8. septembra ob 9. uri — dan sadjarjev — strokovno predavanje v ki^
dvorani
9. sepimbra ob 20. uri — večer folklornih plesov — folklorna skupina
Raven na Koroškem
10. septembra ob 20. uri — večer slovenskih narodnai peami — Bratj
Koračič, štef in Tina, napovedovalec Marjan Bačko.
11. sepioMkra ob 9. uri — posvetovanje madžarskih in avstrijskih strokov
njakov o sadjarstvu i
11. sefiHMlHra ob 20. uri — zabavne melodije; ansambel B*r»nja — p^
bO0U Marjana Držaj in Marta Rožman, napovedovalec Marjan Bačk
12. sciinaiva ob 17. uri — koncert godbe na pihala
13. scffAnalara ob 17. uri — nastop harmonikarjev iz Maribora
14. sefrinakra ob 20. uri — večer ob ličkanju koruie — plesi, igre in p«tje
nastopili bodo 61ani društva Krilato kolo iz Maribora
15. seiilmtara ob 9. uri — dan vinogradnikov — strokovna predavanja <
kino dvorani '
16. sey*e«iMra — lovsko-ribiški dan ,
16. sepieMlMra ob 20. uri — nastop) madžarske folklorne skupine iz Zala«
fenMKa
17. septembra ob 14. uri — konjske dirke na hipodromu v Gtomji Radgoni
Izšla Je peta številka z naslednjo vsebino:
Ideja za vašo hišico, funkcionalna ureditev stanovanja v bloku, danska 
stanovanjska kultura, pomagamo vam urediti otroško sobo, igralni kotiček v 
stanovanju, če barvamo sami, ureditev balkona, oprema kopalnice, etažna 
centralna kurjava. Naš dom v gosteb pri Sonji Hlebš, mini krilo terja negovane 
noge, gojitev čebulnic, vrt v septembru, Švicarji v vaši kuhinji, svetloba v 
akvariju, vhodi itd.
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve
r
SKUPŠČINE OBČINE CELJE
objavlja po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 
16/ 67) in po sklepu 2. seje sveta za urbanizem, gradbene, komtmalne in 
stanovanjske zadeve z dne 27. julija 1967.
JAVNO RAZGRNITEV
zazidalnega načrta — tehnični del stanovanjske soseske Nova vas. Razgrnitev bo v 
prostorih Krajevne skupnosti Dolgo polje v času od 8. 9. do 8. 10. 1967.
Vabimo občane, da si v času razgrnitve zazidalni načrt ogledajo in vpišejo 
eventualne pripombe v knjigo pripomb.
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Celje
VAM NUDI IZ ITVOZENIH IN DOMAČIH KAMGARNOV MOŠKE OBLEKE, DAMSKE PLASCE IN KRILA 
NAJNOVEJŠIH MODELOV. NASI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI
TEDNIK — VESTNIK 14
Sodelovanje skupščin
Gre za to, da se poveže v skupnih ciljih ves samoupravni mehanizem.
^ skupščini imajo obsežen jesenski delovni pro-^azpravljali bodo o vseh važnih 
gospodarskih Ljih, o čemer smo poročali že v naši prejžnji L Ena najbolj 
poglavitnih stvari, ki jo priprav-^rezubliški skupščini, pa je osnutek 
programske ^cije, S katero naj bi začrtali razvoj slovenskega J^arstva in sploh 
slovenske družbe za daljše ob-
.tako obsežnih in po-^ protolemov, ki se ^ lotili tako v zvezni , j^publiški 
skupščini, znova postavlja ^je, ki je doslej več-postavljeno v ozadje da še tako 
lepi skle-i^solucije ter deklara-^jajo le črka na ,pa-{e ne sežejo do 
delov-jganizacij in občinskih jjn, skratka, če ni ce-samoupra/vni mehani-^ 
družbe vključen v pje začrtane politike.
^je štiriletnega obdelovanja skupščinskih ijoh samoupravnih me-j)OV po novi 
ustavi prida je bila doslej vrzel
prav v nepovezanosti posameznih samoupravnih organov na različnih ravneh med 
seboj. Zdaj se stivari v mno-gočem spreminjajo, zlasti se spreminjajo po 
spremembah zvezne in republiške ustave, s čimer je samoupravni sistem pri nas 
celovitejši, četudi same spremembe niso tako daljnosežne, da bi spreminjale kaj 
bolj na široko samoupravne odnose. Pa vendar so omogočile in sprožile proces 
poglabljanja samoupravljanja.
Vzemimo za primer odnose med federacijo in republikami. Ena izmed najpogostejših 
pripomb je bila, da so stiki med njimi dokaj rahli
tn da je federacija sprejemala temeljne zakone v taki obliki, da niso dopuščali 
republikam prilagoditi svojo zakonodajo svojem specifičnim razmeram.
Po sedanji ureditvi pa je sprejeto načelo, naj bo temeljni zakon res temeljni 
zakon, se pravi, da samo v načelu ureja posamezne zadeve na določenih področjih, 
vtem ko naj republike povsem samostojno in seveda v duhu sprejetega temeljnega 
zakona ure-de zadeve, kakor njim najbolj us*-eza.
Seveda je fco le ena izmed zadev, ki se je zadnje čase spremenila, saj so dobile 
republike cek) vrsto pooiblastil na primer na področju državne varnosti in tudi 
na oblikovanje politike medržavnih odnosov. Opazna je zlasti še druga sprememba. 
Zvezna skupščina namreč redno ik> šilja vse zakonske predloge osnutke in 
predloge za izdajo zakonov tudi republiškim
sikupščinam, da one povedo svoje mnenje, še preden je zakon sprejet, in drugič, 
da republiške skupščine lahko hkrati, ko se pripravlja zvezni zakon, sestavlja 
tudi osnutke republiškega zakona, saj se prav ob tej priložnosti najbolj opazi, 
kako bi moral biti sestavljen zvezni zakon.
V zvezi s tem pa se odpira vprašanje sodelovanja tudi med republiško skup^ino in 
občinskimi skupščinami. Tudi tu je prevladala praksa, naj bi republiška 
skupščina ne sprejela nobenega po: membnejšega akta, ne da bi se prej 
posvetovala z občinskimi skupščinami. To, kar velja za zvezno skupščino v odnosu 
do republiških, velja tudi za republiško v odnosu do občinskih. Eno izmed 
področij medsebojnih stikov je torej skupno oblikovanje republiške zakonodaje.
Vendiar zakonodajno delo republiške skupščine niti ni poglavitno v njeni 
dejavnosti. Dosti 'bolj bistvena je druga dejavnost, se pravi analiziranje 
določenih družbenih in gospodarskih gibanj in pogojev ter opozarjanje delovnih 
organizacij in delovnih sikup-nosti sploh na določane probleme ter hkrati 
nakazovanje, kako naj bi se ravnali pri svojih odločitvah. To pomeni, da lahko 
občinske skupščine veliko prisoevajo tudi s tem, da opoza^-jaio na določeno 
probleme re-^iibliško skupščino, ji priporoče, naj se loti njih obravnave in da 
morebiti tudi sprejme ustrezen skur>ščin.ski akt. Ne gre torej zgoli za 
z-^ko^^odajno iniciativo, temveč gre za celotno problematike, s katero se 
srečujejo tako same ob-činsike skupščine kot delovne organizacije na niihovem 
področju.
V republiški skupšči.ii so zdaj postavili v osnutku skupščinskega poslovnika 
temeljna načela za tako razširjeno sodelovanje z občinskimi skupščinami in 
delovnimi organizacijami, s čimer prispevajo k temu, da se med seboj poveže ves 
samo-iipravni mehanizem pri nas.
V. J.
Kronika
gPILJAK O KREHDITI-U IZVOZA — Predsed-jeznega izvršnega sveta Špiljak je te dni 
obi-nekaj podjetij v Bosni jrcegovini. Na obisku v li »Energoinvest« v Sa-j so 
se pogovarjali tu-kreditiraniju izvoza. V iju so namreč v stiski, inajo malo 
izkoriščenih itet, ki pa bi jih lahko 1 izkoristili, če bi mogli itadite. 
Predsednik ZIS kfcm poudaril, da skrb p kredite ni samo stvar
Ppak, da bi morale za 3ti tudi banke in tudi , podjetja, ki zdaj mar-i 
uporabljajo denar za s namene, misleč, da I za take kredite skrbeti S.
7500 MLADINCEV NA )VNIH AKCIJAH — Le-e na devetih mladinskih Bih akcijah v vsej 
drža-idelovalo 7500 mladincev kdink. med njimi nekaj
sto iz tujine. Najpomembnejša letošnja akcija je gradnja savskega nasipa v 
Zagrebu.
■ MEDNARODNI VINSKI SEJEM — Spet so zapeli črički na Gospodarskem razstavišču v 
Ljubljani, kjer so v petek odprli 13. mednarodni vinski sejem. Letos je 
obiskovalcem na voljo okrog 800 vinskih vzorcev iz 18 držav.
■ NAJMODERNEJŠA LADJA SPLOŠNE PLOVBE — Dne 10. septembra bedo predstavniki 
podjetja Splošna plovba iz Pirana prevzeli najmodernejšo ladjo »Postojna«, ki 
razvije hitrost 17,5 milje na uro- Ob tej jtriložnosti bodo proslavili tudi 
25-letnico mornarice in pomorstva v Sloveniji.
g ZDRU2ITEV TREH 2E-LEZARN — Tri jugoslovanske železarne — Zenica, Skopje in 
Smederevo se združujejo. Pričakujejo, da bodo s tem doseli, da bo naša črna 
metalurgija postala konkurenčna na svetovnem tržišču.
■ RAZSTAVA O ODPORNIŠKEM GIBANJU V AVSTRIJI — Avstrijski general
ni konzul v Ljubljani g. Hein-rich Riesenfeld je te dni izročil muzeju 
revolucije v Ljubljani dokumente in druge eksponate o odporniškem gibanju v 
Avstriji med drugo svetovno vojno. V muzeju bodo priredili r^stavo o tem.
B WALDECK ROCHET V SLOVENIJI — Generalni sekretar KP Francije Waldeck Rochet se 
je te dni mudil v Sloveniji. Rochet je obiskal Koper m Postojno, na Brdu pa ga 
je sprejel predsednik Tito.
a UMETNE ZAKLOPKE NORAL^iLNO DELUJEJO — Bolniki, iii jih je bil Operiral 
svetovnoznani strokovnjak za operacije srca dr. M.DeBa-key, so že zvina j 
nevarnosti-Zdaj okrevajo, umetne srčne zaklopke pa delujejo v pravem ritmu.
B DVAJSET MILIJONOV NAS JE — Te dni se je rodil v Jugoslaviji dvajsetmilijonski 
prebivalec. Zdaj ugotavljajo, kdo je to, saj se rodi pri nas vsako uro okoli 50 
otrok.
NOTRANJA POLITIKA
Še vedno slaba investicijska dejavnost
Medtem ko smo morali leta 1965 ob reformi hudo omej^2vati investicije, da bi jih 
spravili v sklad z materialnimi možnostmi in razpoložljivimi sredstvi, se zdaj 
investicijska potrošnja drži na nizki ravni. Sredstva gospodarstva so se sicer 
precej povečala, vendar jih tudi letos gospodarstvo po sili razmer angažira 
pretežno v narasle zaloge in zlasti v povečane terjatve do kupcev, tako da 
ostane le malo za investicije v osnovna sredstva. Za oživi je-nje inuiustrijske 
proizvodnje pa bi bilo v sedanjem položaju nujno potrebno, da bi se investicije 
povečale.
V Sloveniji je zadnja leta investicijska Tf>ottoš-nja v osnovna sredstva kljub 
znatnim podražitvam pod ravnijo iz leta 1964. V tem letu so znašOr le 
investicije v Sloveniji 271 milijard starih dinarjev, predlanskim 260 milijard, 
lani pa 265 milijard in tudi letos so nebistveno narasle. Realni obseg 
investicij pa je, če upoštevamo višjo raven cen, za okrog 40 odstotkov manjši 
kakor leta 1964.
Letos je sprva kazalo, da se bo investicijska dejavnost zlasti v zvezi s tako 
potrebno modernizacijo industrije povečala, vendar je nadaljnje angažiranje 
sredstev za zaloge in terjatve še vedno ovira, ker ni dovolj denarja za ta 
namen. Zdaj kaže, da se je naraščanje zalog ustalilo in je v dogle-
dnem času pričakovati, da bo investicijska dejavnost oživela.
Po najnovejših podatkih je znašala investicijska potrošnja v osnovna sredstva v 
prvih sedmih mesecih letošnjega leta v vsej državi 1053 milijard Sdin, kar je le 
za 1,3 odstotka več kakor lani v enakem obdobju. V Sloveniji so investicije 
nebistveno narasle na 134 milijard (+0-9«/»), v Hrvatski so se povečale na 255 
milijard (+7.3'>lt), v Ma-kedoniji na 107 milijard (+6.9^/%) in v črni gori na 
28 milijard (+26.6» h), medtem ko je investicijska potrošnja v Srbiji za 
malenkost popustila na 408 milijard (—0.4«U) in v BiH na 120 milijard 
(—12.1«19). V vseh republikah je opažati zmanjšanje investicij iz sredstev 
gospodarskih in drugih delovnih organizacij, medtem ko so se investicije iz 
bančnih sredstev povečale, razen v BiH in Makedoniji. Iz zveznih sredstev se je 
investicijska potrošnja podvojila od 48 na 96 milijard, pri čemer odpade na 
Srbijo 30 milijard, na Makedonijo 27 milijard, na BiH 24 milijard in na črno 
goro 12 milijard. Za letošnjo investicijsko potrošnjo je značilno tudi to, da se 
je povečala v gospodarstvu, medtem ko so se investicije v negospodarstvu tudi 
letos nadalje zmanjšale.
F. SEUNIG
»CAROVNICA IZ BUCHENWALDA« JE NAPRAVILA SAMOMOR. Poveljnica ženskega »taborišča 
smrti« v Bu chenwaldu lise Koch je te dni v zaporu napravila samomor, potem ko 
ji je bila odklonjena prošnja za pomilostitev. Leta 1947 jo je ameriško sodišče 
obsodilo na doživljenjsko ječo kot vojno zločinko; v taborišču je do smrti 
mučila jetnice in ukazala, naj iz človeške kože izdelujejo senčnike in druge 
predmete. Pozneje so ji kazen spremenili v štiriletni zapor. Ko je bila 
izpuščena, jo je aretirala zahodnonemška policija in zahodnonemško sodišče jo je 
leta 1951. znova obsodilo na doživljenjsko ječo zaradi zločinov, ki jih je 
zagrešila med vojno. Na sliki jo vidimo pred ameriškim vojaškim sodiščem leta 
1947.
Tedenski pregled
fedtem ko so odposlanci predsednika Tita obiskali lolnice štirih velesil in 
mnoge druge države v Afriki »tinski Ameriki ter izročili tamkajšnjim šefom držav 
10 poslanico, ki ni načrt za rešitev krize na Srednjem du, marveč mnenje, kako 
ustvariti vzdušje, da bi se 'rešila politično in ne vojaško, se je v Kartumu 
kon-tonferenca šefov arabskih držav. I Kaj je prinesla ta konferenca? V glavnem 
lahko •>0, da je prevladala razsodnost in smisel za stvar-I kajti posredno so se 
udeleženci konference izrekli olitično in ne za vojaško rešitev, ki, mimogrede 
po-"0 v sedanjih razmerah niti ni možna spričo poraza, 'ga utrpele arabske 
vojske.
I Na konferenci se je pokazalo, da se arabske drža-
* dele več samo po kriteriju »progresivne« (Alžirija, ZAR) in »reakcionarne« 
(vse ostale), marveč tudi
sedanjem položaju predvsem po tem, katere so za ^ se najde politično rešitev na 
Srednjem vzhodu in ^ nek način, ki bo omogočal obstoj Izraela ob arab-flržavah, 
in med tiste, ki to zavračajo in jim je voja-^račun z Izraelom prva in najbolj 
poglavitna naloga '^Ja, Sirija in gibanje za osvoboditev Palestine, ki ga
Ahmed šukeiri). I V Kartumu niso bili vsi šefi arabskih držav. Alži-il^ je 
skrajno nepopustljiva, je poslala zunanjega mi-Prav tako Sirija, ki zavzema 
domala tako stališče ^rija. Ze drugi dan pa mu je ukazala, naj se vrne kajti 
vladajoča stranka Baas je na svojem izred-kongresu sprejela sklep, da je treba 
»vojno za osvo-^ Palestine nadaljevati«; pri tem je v sedanjem raz-' mišljena 
predvsem gverilska vojna v Izraelu. Ma-' in libijski kralj sta ostala doma; obe 
vladi se za-za »srednjo pot«. Prav tako ni prišel v Kartum jski predsednik 
Burgiba, ki je odkrito pozval arab-"^e, naj »pogledajo stvarnosti v oči in 
sklenejo mir J^lom, ker da politika, ki ima za geslo »uničiti Izrael« ^ nikamor, 
razen do vojaškega poraza.«
• V Kartumu so sklenili:
— Države, ki proizvajajo nafto, jo bodo lahko prodajale Zahodu, zato pa bodo 
dale Egiptu 90 milijonov funtov pomoči, Jordaniji pa 40 milijonov; Sirija ne 
dobd ničesar, ker konferenci ni sporočila, kolikšno škodo je utrpela v vojni z 
Izraelom. Po tem bi smeli sklepati, da bo ostal Sueški prekop še naprej zaprt.
— Egipt in Saudijska Arabija sta se sporazumela, da se konča vojna v Jemenu, in 
da se egiptovske čete umaknejo. Do plebiscita, ki naj bi odločil, kakšen, bo 
režim v Jemenu, naj bi egiptovske čete zamenjali oddelki treh arabskih držav: 
Maroka, Iraka in Sudana. Proti temu sporazumu je ostro nastopil jemenski 
predsednik Salal, ki je rekel, da delajo »kupčijo brez krčmarja«, ker Je mencev 
sploh niso nič vprašali. Njegova kritika je letela na Egipt. Podobne kritike je 
na saudijskega vladarja naslovil jemenski imam el Badr, ki je bil leta 1962 
strmo-glavljen in se že pet let ob podpori Saudijske Arabije in seveda Angležev 
bori proti republikanskemu režimu, katerega glavna opora je 40.000 egiptovskih 
vojakov.
— Dogovorili so se, da bo nov arabski vrh v Bagdadu.
% Nadaljni razvoj bo pokazal, ali se bo duh stvarnosti, ki je prišel do izraza v 
Kartumu, še nadalje utiral pot in vstvaril ugodnejše ozračje za politično 
reševanje'krize na Srednjem vzhodu, ali ne. Vsekakor pa to ni odvisno samo od 
arabskih držav, marveč tudi od druge strani, v prvi vrsti od Izraela, ki ga je, 
kot kažejo nekatera znamenja, vojaška zmaga tako opijanila, da bi na daljše 
razdobje utegnila pomeniti politični poraz.
% V Vietnamu se vojna nadaljuje, čeprav je v ozračju čutiti nekaj nov^a. Senatni 
odbor ZDA je zahteval še močnejše tn^mbardiranje Severnega Vietnama. Ta zahteva 
je neposredna klofuta obrambnemu ministru McNamari, ki trdi, da z bombardiranjem 
ni mogoče zmagati; posredno pa je kot opomin naperjena tudi zoper Johnsona, ki 
je izjavil, da v »ameriških vrhovih« ni nesoglasij glede vietnamske politike.
9 Na volitvah v Južnem Vietnamu je »zmagal« dosedanji predsednik Thieu, Volilni 
rezultat sam na sebi ne pomeni ničesar, kajti sleherna vlada," »izvoljena« v 
seda-.njih razmerah je čisto v vsem odvisna od Američanov in sploh ne more 
vnlivati na potek dogajanja. Prav zato je značilno, dr> je Tliieu obljubil di, 
bo Severnemu Vietnamu predlagal pogajanja, če bo znova izvoljen; Saigon torej
nič več ne govori o zmagi, marveč o pogajanjih. Medtem ko so južni Vietnamci 
pripravljali komedijo z volitvami, pa je osvobodilna fronta Južnega Vietnama 
prešla v ofenzivo na 300 kilometrov dolgem obmorskem pasu in poka-zaila, da ima 
kljub pol milijona ameriških vojakov vojaško in politično pobudo v svojih rokah: 
popolnoma so odrezali od ostalega sveta ameriško oporišče Da Nang, ko so 
porušili šest mostov, osvobodili pa so tudi 1.200 političnih jetnikov, zaprtih v 
Južnovietnamskih ječah. Cas torej ne dela za Američane!
ZUNAKJA POLITIKA
TEDNIK — VESTNIK 15
josip JUrčič
»Ali je pa tudi res, kar praviš? Ali niso bile kake domače koze?« vpraša 
gospodar.
»Ne, kozi pa že nista bili. Saj ju je tudi Obrščak videl, ko sta šH mimo 
nj^ovega kozolca davi ob petih, potlej Matevžek ju je pod Obrhkom srečal in 
deseti brat ju je tudi ogledoval. Martinek je trdil, da sta divji kozi, ki iz 
hribov prihajata. Jaz pa pravim, da ni res, zakaj o divjih kozah nisem slišal 
nikjer, še tačas ne, ko s«n bil pomorih vojak. Druga zver je to.« Stotnik tn 
zdravnik sta dejala, da naj bi šli malo gledat.
»Divje koze pridejo večkrat spomladi ali jeseni. Pred dvema letoma sem eno jaz 
sam ubil. Ni jih težko zalesti, ker so večidel mladiči, ki si v dolino upajo,« 
je rekel gospodar.
»Halo, le po orodje! Saj imamo dva mlada junaka, ki imata ume roke in dobre oči. 
Posebno vi, Marijan, poznate vse kote po hosti. Vi nas boste razstavili.«
»Danes se mi nič kaj ne ljubi,« odgovori Marijan.
»Ohe! Ali vas ni sram take besede!« vpije stotnik. Ko sem bil jaz v vaših letih, 
ljubilo se mi je vse. Nobena noč m bila tako temna in nobena deklica taka, da ji 
ne bi bil kadet Grašič znan — gospodični tu mi bosta že dovolili, da se malo 
pohvalim.«
»Ce gredo vsi drugi,« je dejal Marijan ter nekako s strani i>ogledal Lovreta, 
»grem tudi jaz.«
»Saj bodo še gospod fajmošter šli z nami,« pravi gospod Vencelj.
»Meni se ne spodobi morilnega orodja nositi okrog,« odgovori stari mož.
»Bog je živali zato ustvaril, da so človeku na korist. Zato jih vsak sme za 
potrebo pobijati. Ko bi jaz
bolj sveto pismo iz glave znal m življenje svetnikov, dokazal bi vam, gospod 
fajmošter, da so dostikrat sveti možje morilno orodje nosili. Sveti Hubert, 
sveti Flo-rijan, sveti Jurij in vedi ga Bog, kako se jim še pravi,« reče 
stotnik.
»Oni so imeli drug poklic in jaz imam drugega,« odgovori fajmošter ter vstane.
Gospodar je bil med tem že več pušk prinesel, in ko si je vsak eno izbral, je 
vzel po ponudbi še Zmuzne eno dolgocevko, dasiravno se je videlo že na tem, kako 
jo je prijel, da ni še nikdar kaj enakega v roki imel Fajmošter se poslovi
Zdaj Krjavelj za korak naprej stopi in pravi: »Gro-spod grajski! Ko bi kaj 
smolnjaka za kolo potrebovali. zdaj imam prav dobrega. Tak je ko olje, kakor 
la-neno olje; ni zgoščen niti ne voden. In vam ga dam prav poceni, zato ko ste 
vi. krajcar bom odmaknil pri dveh funtih.«
»Le k hlapcu pojdi za take reči. — Tukaj imaš za pot.«
In petica zgrne v Krjavljevem žepu.
»Gospod grajski! Ko bi jaz smel ono posekano ja-vorjevo hlod, ki v Kavki leži, 
domov vzeti? Vidite, žlica se mi je strla, nimam s čim jesti, rad bi si drugo 
zdolbel.«
»žlice ne boš iz cele goli delal! Le pojdi doli k Urši, pa naj ti da eno žlico.«
»Bog vam daj zdravje! Pa gospodi grajski, ko bi smel jaz svojo molzavo kozo po 
vaši senožeti ob gozde-ku včasi malo popasti; zdaj mi še latvice mleka ne da, ko 
nima dobre poklaje.«
»Po senožeti bomo kosili. Pasel boš jeseni! Le »v di, zda!) si že opravil.« ^
»Gospod grajski, ko bi--«
»Le pojdi, le pojdi! Zdaj ne utegnemo.« S tem mu je gospodar prestrigel cel red 
proš^ k) si jih je bil Krjavelj namislil govoriti. Zato j^ stopnicah grede 
godrnjal nad vražjo gospodo, ki je ta^ skoporita, da še ene koze ne pusti 
napasti in ng i| ene javorjeve goli. Katera bi se dobro prodala, še celo človeku 
ne privošči, da bi vse izgovoril. In ^ je medpotoma to premišljal, je vzkliknil: 
»O, Krjavei O ti sam zlodej ti, o ti živi nepridiprav ti! Zakaj si g' voril o 
javorjevi hlodi? Ko bi bil jezik za zobmi držj kaj bi je ne bil lehko skrivaj 
pofulil in unesel in uig, del? Kaj bj bil kdo vedel ka-li? Nihče ne bi bil veflj 
da si jo ti! Se deseti brat ne bi bil vedel! Saj pravij moja pamet je taka ko 
moje koze rep. Zmerom je ^ daj, če se prav koza trikrat obrne. Ti nepridiprav tj 
Pobitega srca Je bil Krjavelj zaradi javorjeve gg tako dolgo, dokler ni petice 
zapil pri Obrščaku, kj( je našel tudi strica Dolfa, kateri se je s svojim bratci 
Benjaminom tako malo razumel, da se je na njegovej godu dan rajši vezoval v 
krčmi kakor doma
ŠTIRINAJTO POGLAVJE
Me vpraša,---
zakaj več zanj ne maran zakaj več on ni moj?
M. Vilhar
O ti veliki Shakespeare, mož modrosti in spoa* nja. katerega pritlikavci dolže, 
da je božjo vrednosti
človeku preveč v ničevo deval, kako modro besedo si ti zinil, ko si dejal, da je 
tista uboga stvar, ki po dveh nogah hodi in se človek imenuje, včasi 
najneumnejša na tej božji zemlji. Kajne, da nisi ni v spanju mislil, da se bo 
čez tri sto let priplazil k tvoji velikosti eden iz dežele Ilirije, ki je bila 
tebi tako mitično daleč, kakor preprostemu slovenskemu dedu neznana srečna 
Olentova dežela, vprašaje te: »Kajne, ko si ono besedo izrekel, bili so ti 
posebno zaljubljeni ljudje na mislih.«
Ali! Gotovo si imel te vrste ljudi pred očmi. Zakaj, ali niso ravno ti reveži 
najbolj vrtoglavi? Ali ne sanjarijo, da zdaj nebesa, zdaj pekel v srcu nosijo? 
Ali ne trdijo, da se jim je v srcu vnel in razpalil tak požar,
da ne mogo ugasiti potoci vse ga zemlje, deževje vsega neba in vse široko morje.
Ali si ne domišljajo, da imajo »kragulja« v sebi, da imajo globoke »srčne rane«, 
katerih ne ozdravi sam Eskulap, ali da po krščansko govorim, katerim ne vesta 
zdravil še sveti Kozma in Damijan ne? Gotovo si te ljudi mislil, ljubi moj 
»velikan učenosti«, saj ti je bilo gotovo znano, da si taki ubožčki žele včasi 
najabotnej-še reči, postavim perotnice in krila, da bi kakor Dedal leteti po 
zraku do drugega svojega srca; da si voščijo zdaj večnosti, zsdaj kolnejo in 
rote se nad počasnim tirom tiste nevidljive abstraktnosti, ki ji pravijo čas; da 
priletni, razumni možaki po otročje šepetajo in be-sedujejo in se prav po 
golobje obnašajo.
Lehko si tedaj misliš, ti velikan, kako srečni smo mi Slovenci, da imamo med 
malim številom svojih filozofov take mislece, ki nam z jasno in učeno modrostjo 
dokazujejo, kako norostno, neslovensko, da celo kuž-Ijivo je tako dejanje in 
nehanje. Ne vem sicer, kaj bi ti rekel, ko bi bil slišal poštenega moža, ki mi 
je misel izgovoril, da se mu (velik filozof zdi) tovorni osel, ki s svojo težko 
krošnjo potrpljivo kobaca čez brv in se za težko palico, katera mu udriha 
krotovice na po-šev po životu, samo toliko zmeni, da malo zamiga z dolgimi 
ušesi. Zanimivo bi pa morda bilo zate in zame, ko bi ta štirinogi mož — če je 
res tak modroslovec in ne neumen, kakor hudobni svet hoče vedeti — ko bi ta mož 
ljudem spregovoril in bi jim naravnost povedal svoje misli o zaljubljencih. 
Mogoče je, da bi potlej vseh nevernih Tomažev pri nas Slovencih in pri drugih 
rodovih popolnoma zmanjkalo, da bi svet vse »neslano objemčkanje in popevčkanje« 
popustil in da bi pesniki po nasvetu slavnega moža samo zdrave in ' jedrnate 
pesmi peli, postavim, »kak prideluje se krompir najbolj i«.
Pa stoj, pero moje! Kam si zabredlo? Ni dobro biti tako odkritega srca. Izprašuj 
vest m spoznalo boš, da se ti je bati zamere pri mladih lepoticah, pesnikih in 
še pri drugih možeh, kateri bodo hudo čezte šli in te zabavi j ivo, hudobno in 
celo umazano dete po lahkovernem svetu razvpili. Tega se pa varuj, zakaj iz 
skušnje veš, kako neradi nekateri odpuste, če se jim malo po robu postaviš. 
Oporekovati lastno beesedo ni moško. Edini pot, po katerem se še pošteno 
izkoplješ iz te zadrege, je morda ta, da naravnost poveš, da ti še »na
kraj pameti« m bilo, koga razžaliti, temveč da si ča čalo le zato, ker ti je v 
tem poglavju nekaj glav zazg movane zaljubljene vrste narisati, kaj so 
pametnega! — naj ti bo še enkrat dovoljeno pregrešno ziniti — m spametnega 
govorili in počeli.
Lovci — s katerimi je po dolgi prošnji smel tu! Lovretov učenec Balček iti — so 
se bili že skrih m« grmovjem nad Poleskom, ko sta se Manica in VencJiji va hči 
šetali po potu od Slemenic proti travniku. d» ma ni bil jeziček nič posebno 
uren, kajti razgovor večkrat obvisel. Obe sta menda imeli veliko premišljal 
Videlo se je, kakor da bi vsaka izmed njiju rada i upala prijateljici, kaj ji je 
na srcu, pa bilo je obe sram začeti.
Saj sta si imeli obe veliko povedati. Danes se J prigodilo marsikaj, kar je 
obema misli nekaj zasuknili Marička je danes sprevidela — zakaj ne bi naravn« 
povedali —, da ji je bilo začelo nekaj prav skrivaj ^ boko doli v mladem srčecu 
tleti, česar gotovo ona pn ne bi bila živi duši razkrila. O pravem času pak jo j 
ozdravilo spoznanje, da je zaželena reč zanjo nedosej Ijiva, ker se ne bliža 
njej, ampak prijateljici. Hotelo« je sicer mladi, človeški krvi deklice 
vzdigovaS nekaj takega kakor zavist, toda bila je preblagega sra zmagala je 
boljša stran in privoščila je namišljeno sre čo prijateljici prav srčno.
Manica pa je sreče v tem hipu prav malo čutili Danes je govorila z Marijanom. 
Kako neprijazno ji Ji očital nezvestobo mladenič, kateremu ni nikdar obetji 
ljubezni!
Po /. L /driessu Brodolomca na Koralnem morju riše Miha Alič
32 Vzdolž drevoreda prastarih palm, ki so neprestano šumele, so se vrstili 
velikanski kamni in orjaške školjke, rdečkastorjavo pobarvane. Med njimi se je 
tu pa tam belil koJec z okrasjem, ki je plapolalo kot per-janica. Na koncu poti 
je stala velika koliba, pokrita s palmovim rogožjem, v njej pa jo bil posvečeni 
Zogov kamen. Pisane preč-nire so podpirali nagizdani drogovi.
Kaj se tu dogaja. Jakec ni vedel in ni
r«7ogeI vedeti, saj tiste čase kult človeških ^lav še ni bil raziskan v tolikšni 
meri, kot je, denimo, že danes. Tako je pač stal in zija!. Pred kolibo je 
bojevnike pozdravljal oduren Zogov svečenik, strašen v svoji veliki masld, z 
zobovjem morskega psa in z očmi iz bleščečih bisernic v obliki klobas. Mož si je 
bil roke povil s kitami spreminja-stega perja in z rač.iimi kl.juni, noge pa mu 
je deloma zakrivalo travnato krilo.
Vsak njegov gib je spremljalo bobnanje in glasen ropot v kolibi.
Jakec je poškilil v notranjščino mračne kolibe. Videl pa je samo Auguidov kip, 
narejen iz brušenih koščkov želvovine: kip idečečega človeka, s posmehljivim 
izrazom na licu in sijajno krono iz školjk, ki mu je tičala na grdi glavi. Okoli 
nenavadnega kipa se je trlo lobanj, visečih izpod stropa, ki so se jim pravkar 
pridružile še nove.