Cena 25 din Slovenija, sreda 3. julij 1991 št. 25 — leto XXV GENERALOV taA lljroTrovoS ki^ ^iovkS"; enote SS SLOVENIJA JE PREMAGALA SOVRAŠTVO NIJMAJO PRAVEGA MORILCA 1 Trgovsko podjetje d.o.o. Ugodno! . /\. / / / MOŠKA SIAL GORSKA KOLESA 7.500,00 | 1 ^ Delovni čas od 7.00 ; Dobojska 16 (Hudinja), Celje do 15.00 ! ob sobotah - zaprto i i tel: (063) 38-011 1 tel.-fax,: (063) 31-193 KRVAVA SAMOSTOJNOST Dobimo se na cesti NOVA W DOBA STRAN 2 KONTROLNA TOČKA BREGANA - PRVI DAN Dan prej Vročina je neusmiljeno žgala. Sveže položen asfalt je še puščal sledi pregrobih stopal. Barva na cestnih svetilkah se še ni prav posušila. Nov in nenavaden objekt za te kraje je ob pravkar zgrajenem odstavnem pasu, čuvala desetine slovenskih miličnikov. Ljudje iz mimovozeče kolone so zmanjšali hitrost in začudeno strmeli v oborožene stražarje nove države. Če že prej niso ugotovili čemu so namenjeni, jih je tabla »pred« objektom ali »za njim« obvestila, da prehajajo v novo državo Slovenijo nad njeno isto mlado sosedo Hrvatsko. Okoli poldneva so miličniki kar nekam skrivnostno razvili še novo slovensko zastavo. Naj vsi mimoidoči in radovedni novinarji iz vseh koncev sveta, vedo da je od tod naprej republika Slovenija. Če si bil le povprečen opazovalec je vse delovalo usklajeno, zdolgočaseno in naveličano vedno istih opazovalcev. Če pa je oko pozorneje sledilo premikom, je bilo videti, da je miličnik, ki je stal zraven tebe, se prav lenobno sprehodil do kakšnega grma ali hribčka ter se vrnil nazaj z enako zdolgočaseno hojo na natančno isto mesto. Toda le pogledati si moral dobro in si videl, da se nazaj ni vrnil isti miličnik, ampak neki drugi. Nedaleč proč so kmetje v tej vročini sušili krmo ter okopavali poljščine. V vasi imenovani Jesenice na Dolenjskem so se otroci s kolesi vozili po cestah ter delali napoto avtomobilom. V hiši družine Povh so tri ženske in otrok v miru obedovali. Družbo jim je delal glasno prepevajoč radio. »Poročil ne poslušamo, zakaj bi se sekirali. Tukaj je mir, saj se nič ne dogaja. No, edino pred dnevi so ponoči prišli delavci z buldožerji in šo postavili mejni prehod. Upam, da bomo kljub vsemu lahko živeli normalno kot doslej, saj je tukaj večina družin mešanih zakonov,« je povedala Ivanka Povrh. Vse bi izgledalo kar nekako zdolgočaseno, če ne bi nad nami kar naprej »brenčala« letala, iz smeri Hrvaške proti Sloveniji. »Ti hudiči, edino ti nam lahko kaj naredijo. Poglejte tisto transportno letalo, v njej lahko prepeljejo do osemdeset vojakov iz Srbije. Kar naprej vozijo v smeri Hrvaška - Slovenija. No, pa tudi s »kragulji« se vozijo, ravno takšnimi kot so bili tisti naši. Dopoldan je mejo preletavalo osem helikopterjev« pripoveduje miličnik, ki si je zaželel malo razgovora. »No, mogoče se bo pa kmalu umirilo. Ko pridem domov grem takoj na bazen, žena je gotovo že tam,« ko gre ustaviti eno izmed mimovozečih vozil. Ko opravi kontrolni pregled se pridruži kolegom ki so že načeli veliko lubenico in odprli zaboj piva. Srečno, so voščili vsakomur, ki je odhajal od njih. Zakaj »srečno« so gotovo čutili, kajti naslednji dan »jih niso letala« kot so oni mislili, ampak tanki. Dan za tem je skop poročevalec zapisal: 28. junij - Tankovska in transportna enota, ki se je sinoči ustavila pri Bregani ter pri 5. kontrolni točki ob slovensko hrvaški meji je snela slovensko zastavo in nato nadaljevala pot, a le do prvih barikad pod stezo za motokros na Prilipah. Meje naj bi bile le formalnost Pred okupacijo slovenske države in njenih mej sta si slovenska ministra Janša in Bavčar zamišljala meje, ki naj bi bile čimbolj formalne. Slovenska meja na vzhod in zahod naj bi bila kar se da odprta. Carine in blago, namenjeno Sloveniji, bi v bodoče bilo slovensko. Italijanska manjšina v Istri, mej takorekoč ne Jbi čutila, ker jih mejni organi ne bi vsekakokrat legitimirali. Ustavljali bi le »sumljive« ljudi. Na mejnih prehodih s Hrvaško bi bila kontrola predvsem zaradi emigracijskih tokov, saj Slovenija ne želi postati država ali most za emigracijske prebege. Državljani Slovenije in Hrvatske bi lahko mejo med obema državama prestopali le z osebnimi izkaznicami. TO na carinah naj ne bi povzročala zapletov, saj zato ne bi imela pooblastil in tudi ne bi ovirala prometa na mejnih prehodih. Ureditev meje s Hrvaško bi pa še bila stvar dogovora. Najprej pa je bilo predvidenih le osem kontrolnih mejnih točk. TURISTIČNA PATRULJA Zaradi nastalih razmer po osamosvojitvi Slovenije žal za teden dni prekinjamo akcijo poročil s slovenske obale, Istre in dalmatinskih otokov. Kot kaže, bomo Slovenci letos dopust prestavili na drugo polovico poletja. Veijetno bomo takrat še bolj znali ceniti in uživati v prelepi slovenski pokrajini. Turistično patrulio Nove dobe bomo, ko bodo časi zreli za to, seveda nadaljevali. SLOVENIJA, 26. JUNIJ 1991, DAN ZA ZGODOVINO Lipe so za večno zasajene v grudo Piran Maribor Celje Civilne žrtve pri Medvedjeku____________________________ V letalskem napadu na cestno blokado pri Medvedjeku je po uradnih podatkih izgubilo življenje sedem ljudi, deset pa je bilo ranjenih. Umrli so: 32-letni Svetoslav Spasov iz Bolgarije, 36-letni Dragan Lukič iz Pakraca, 49-letni Ismet Velagič iz Bjeline, 32-letni Bratislav Džordževič iz Srbije, 20-letni vojak JA Florim Kasumi iz Kosova, dveh umrlih pa še niso indentificirali. Pri Medvedjeku je bilo ranjenih tudi šest pripadnikov slovenske teritorialne obrambe, ki so bili pripeljani na oddelek novomeške bolnišnice. NOVAvDOBA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Roman Hriberšek (vodja), Jure Černetič, Aleš Matjaž, Matevž Cene (prodaja), Nives Seničar (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331. Cena 25 din, mesečna naročnina 90 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. <1 k vVJ . -T— PRODAJALNA KLINKERH POSEBEJ NUDIMO: KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE KLINKER OPEKA POROLIT6 POROLIT8 POROLIT12 POLNILA NOSILCI ZA PLOŠČE STREŠNA OPEKA - KIKINDA, BEČEJ, KANIŽA MODUL 6/1 APNO NIVEDUR PARKET - KLASIČNI - HRAST LETVE ZA PARKET - HRAST TERACO PLOŠČE BELI CEMENT-PULA IN UGODNO BAKRENE IZDELKE (CEVI, ŽLEBOVI, itd.) TER OSTALI GRADBENI MATERIAL. CENE SO BREZ PROMETNEGA DAVKA IN VELJAJO DO RAZPRODAJE 218,00-281,00/m2 7,70/kom 10,90/kom 11,40/kom 14,30/kom 15,40/kom 68,00-95,00/m2 6,89-8,24/kom 13.20/kom 76.90/VREČA 190.00/VREČA 313,50/m2 26.00/t. m. 26,50/kom, 360.00/VREČA PRODAJALNA JE ODPRTA SOBOTAH OD 7-12 URE TEL: 33421/063 VSAK DAN OD 7-18 URE IN OB Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES VENDARLE USPEL Slovenija je premagala sovraštvo »Kljub tankom na ulicah, verjemite, daje Slovenija svobodnejša mednarodnih razmer, kot kdajkoli prej, kajti premagali smo strah, sovraštvo in prete- V uvodu konstituiranega klost, odprti smo za drugega, za bližnjega in zase - kot narod, kongresa, so na predlog pred-Zato pa je tudi prihodnost naša in bližnja je, kakor bi se zdelo na sednika iniciativnega odbora videz. Kajti, kot je rečeno, ni je večje sile, kakor je sila duha in Bojana Brezigarja sprejeli re-srca« Spomenka Hribar. solucijo, v kateri pozivajo drža- ve članice OZN, naj priznajo Svetovni slovenski kongres goslovanskih oblasti so prepre- Slovenijo kot subjekt medna-se je kljub nepričakovanim ovi- čili udeležbo približno četrtini rodnega prava in podprejo nje-ram pričel dan po slovesni raz- izvoljenih delegatov. Začel se no prizadevanje za članstvo glasitvi nove slovenske države, je v času najtežjega obdobja v OZN, obsojajo današnjo V Gallusovi dvorani Cankarje- slovenske državne osamosvoji- agresijo z vojaško silo na Slove-vega doma, ob Zdravljici in tve, v času ko bodo odločitve nijo in poskuse okupacije nje-venčki slovenskih narodnih, je odvisne od strateških hotenj nega ozemlja ter spodbujajo zbor pričel s svojim ustanovnim velesil, od blokovskih interes- demokratično mednarodno poslanstvom. Nasilni ukrepi ju- nih sfer in celo od trenutnih javnost, naj se pridruži obsodbi nasilnega poseganja v reševanje krize na jugoslovanskih tleh. Po besedah gospoda Vladimirja Preglja, predstavnika Slovencev v ZDA, so Slovenci v izseljenstvu edina priložnost, da svetu dokažemo, kaj Slovenci smo, kaj zmoremo in kaj hočemo. Storiti moramo vse, da bo slovenskemu narodu priznana tista suverenost in državnost, ki jo danes v mednarodnih dogajanjih uživajo raznotere mini in makro državice. V petek, 28. junija so dopoldan delegati delali v komisijah za statut, program in kongresne dejavnosti ter v štirinajstih tematskih sekcijah. Že popoldan so delo nadaljevali na plenarni seji. Udeležence je pozdravil dr. Janez Dular, v imenu zadržane vlade. Delegati so z minuto molka počastili spomin na prve žrtve surove agresija. Z glasovanjem so soglasno sprejeli statut, program in resolucijo o delovanju Svetovnega slovenskega kongresa ter stališ- če o posebnem statusu Slovencev v svetu. Svetovni slovenski kongres je vsled razmer moral svoje delo skrajšati za dejavnosti, ki so bile predvidene v celjski podružnici. Le te so bile predvidene za nedeljo, 30. junija. Zaradi okupacije Slovenije so bile vse prireditve, načrtovane za zadnji dan, odpovedane. Za sedež Slovenskega kongresa so izbrali Trst, v bodoče pa mu bo predsedoval Bojan Brezigar. NOVA DOBA STRAN 4 STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI Tožite svojo banko 1. Kot »prevarani devizni varčevalec« se priključujem akciji NOVE DOBE in RADIA MARŠ o vložitvi skupne tožbe proti bankam. V času moje zaposlitve v ZRN (1970-1978) sem skrbno nalagal svoje prihranke na devizni račun pri LB Celje, Vodnikova ul. - in imel vse do jeseni preteklega leta vezano vlogo z višjo obrestno mero. ki se je iz leta v leto spreminjala glede na bančne in ostale predpise. Prihranke ne morem dvigovati, vkljub temu, da se moja vloga od jeseni vodi »na vpogled« z minimalno obrestno mero. Ing. JOŽE PINTAR, Razgledna 18, Celje 2. Spoštovani! Sem redna bralka časopisa Nova doba, kateri je zelo zanimiv. Oglašam se na vaš poziv, da se združimo ogoljufani devizni varčevalci. Zelo me zanima celoten razplet te zadeve. Prosim, če bi vse kar bo v zvezi s tožbo bank, sproti objavljali v Novi dobi. Sama sem zaupala devize Ljubljanski banki. Veliko uspeha pri urejanju Vašega časopisa, še več pa pri tej »akciji« Vam želi in Vas toplo pozdravlja, RENATA DEČMAN, Grunova 3 Celje 3. Podpisana Golčar Kristina, rojena 17. 5. 1941, sem varčevalka pri Ljubljanski banki, enota Velenje, Rudarska 3, Velenje. Devizna varčevalka sem pri LB že preko 20 let. Sem resen interesent za skupno tožbo banke. Prosim za svoje devize, kot vsi ostali. Lep pozdrav! KRISTINA GOLČAR. Ul. Vrnjačke banje 1/6 Velenje Dragi naš Tito! Čeprav Tc ni več med nami, enajst let je minilo od Tvoje smrti, Ti pišem to pismo, ker ne vem, komu drugemu naj. Veš, hudo mi je pri srcu in mislim, da mi bo odleglo, če Ti povem kaj teži mojo dušo. Ko sem bil sprejet med pionirje, sem v pionirski izkaznici prebral Tvoje volilo. Dejal si nam, naj bomo dobri učenci, marljivi, pridni in naj se ničesar ne bojimo, naj mirno spimo. Že takrat sem vedel, da nas čuva naša vojska, Jugoslovanska ljudska armada in toplo mi je bilo pri srcu. Vedel sem, da nam nihče nič ne more, le enotni moramo biti. In potem so me čez dobrih deset let vpoklicali v vojsko. In sem videl, da nismo prav nič enotni in še manj trdni. Ko sem odslužil svoj dolg domovini, sem se zaposlil in se začel zanimati za politiko, saj veš, zjutraj prideš v službo in prebereš časopis... no, spremljal sem dogajanja po Jugoslaviji. Pa smo se v Tvoji Jugoslaviji začeli prepirati in prepirati in nesoglasjem ni bilo ne konca ne kraja. Človek je že po naravi tak, da dostikrat reagira čustveno, daleč od razuma. Zato obstajajo zakoni, ustave in vse te stvari, ki določajo pravila igre. Ta pravila se kdaj tudi kršijo. Le kdo jih ni? Tudi Ti, dragi naš Maršal, si se pregrešil; to je vendar človeško. Ne morem biti takšen zamerlji-vec, da ti tega ne bi odpustil, kajti ko pomislim na Tvoje grehe, se spomnim na vse tiste stvari, ki si jih storil v naše dobro. In teh ni bilo malo. Nikakor pa ne morem preboleti dejstva, da si dopustil zrasti v vrstah Tvoje armade takšne ljudi, ki so pripravljeni ukazati napad na iste ljudi, ki so tej isti armadi prispevali svoj delež, kakor v ljudeh, tako v orožju. Mar si v nedrih gojil kačo? Ali pa bi Ti ravnal podobno kot oni? Vsekakor mi zdaj ne ostane nič drugega, kot da se držim tvojih besed. Pogumen bom in neustrašen, kot si me učil, ko sem bil še pionir. Nikdar ne bom dovolil, da bi okupator pokoril mojo deželo. In boril se bom, kot da bo še sto let vojna ter se pripravljal na jutrišnji mir. TVOJ BIVŠI PIONIR, (naslov v uredništvu) Oda Sloveniji ob osamosvojitvi dne 25. 6. 1991 Sloveniji ob osamosvojitvi dne 25. 6. 1991 Pozdravljam te, ti domovina moja mila, ker včeraj res pomembno reč si storila: po temnih, dolgih teh stoletjih si se zares osamosovjila! Kaj briga me, če to ni čisto res; če nimašsvoj’ga d’narja — bankovca, če meja je še v rokah zvezne vojske, če te tujina ne prizna! Vse to še prišlo bo, verjemi samo da ljudstvu si zavest vrnila, naj samo piše svojo sodbo si, ne pa sorodstva zveza gnila. Zato mi rasti, cveti in razvijaj se, postani sodobna domovina, demokraciji daj, prilivaj, še in še, da tudi Švica pred teboj se bode skrila. Amerika se pokesala bo, za Francijo tud' Nemčija bo kolen' upognila, Italija razjokala se bo, in EGS krivico hitro odpravila. Takrat dobroto jim pokaži, nič se ne huduj, po božje zmoto vsem pač milostno odpusti, saj niso krivi iz naklepa, čisto res; evropski svet ne bo ti nič več tuj. No, na nekdanje brate pa nikar ne žabi, gospodin Franjo je sicer že tvoj. pomagaj jim iz njihove zablode, porasel bo ugled ti in upanje s teboj. Samo tako se bodeš res razvila, morda celo do pojma »mala velesila«, od danes nova »fana« bode te krasila, naj nov’ga grba ti ne uniči nobena sila. Vse dobro ti želim, mladenka čila, veljakom našim res pogum si vlila, hvaležno jim nazdravim s tole čašo: živi Slovenija naj, domovina mila! SLOVENSKI RODOLJUB z dežele (naslov v uredništvu) Poziv k miru in svobodi Svoboda in mir, ki smo ju doživeli včeraj, sta danes ogrožena. Čudovit spomin na včerajšnji praznik je še vedno v nas, ne dovolimo, da ga današnji nemir izbriše. So trenutki v življenju ko hitreje zorimo in odraščamo. Storimo to ta trenutek, danes, dozorimo v dostojanstvene ljudi, zrele Slovence in državljane Slovenije! Ne dovolimo, da bi nas nezrelost, nesvoboda in aroganca tistih, ki imajo moč orožja, prestrašili! Pokažimo jim, da sta mir in svoboda v nas, da sta naše bogastvo do katerega tudi tanki ne morejo prodreti. Bodimo dostojanstveni in samozavestni! To je naša pot v svobodo, prihodnost in mir med nami. ANTONIJA MARINČEK, Celje Nočem se boriti proti nam!!! Zgroženi smo zaradi dejstva, da se naši BORIJO PROTI NAM! in naslavljamo oster protest vsem, ki so pripravljeni streljati (iz puške, tanka ali aviona). Zahtevamo, da odgovorite pameti in prisluhnete glasu zdravega razuma. Zahtevamo, da nas pustite pri miru! Zahtevamo, da govorite z nami. Zahtevamo, da ne odločate in streljate v našem imenu. Z avionom - proti avionsko zaščito, s tankom — protitankovsko zaščito, s puško - protipuškov-sko zaščito ne boste zaščitili ne nas ne Vas. Poslušajte nas. Prosimo vas. Odbor akcije za rock koncert »Nočem se boriti proti nam« Didakta, Alenka Klemen in DEM Raziskave, zakaj je Didakta v Dusseldorfu eno samo sr... (Klemenova pa je razpolagala z 2.232.000 din - stroški za celo Didakto pa so bili 1.620.000 din - po pogodbi z dne 9. 11. 90 pa je PRIHODEK A. KLEMEN 2.205.000) - so končane: • Udeleženci (1030 učiteljev) so D - 91 preživeli. • A. Klemen tudi: po prihodu iz Nemčije že ima SVOJ DOBIČEK 612.000 din (Klemenova v članku Zahvala Makarenku priznava celo 650.000 din). • OŠ so spominske knjižice (4000) dobile pravi čas. • Denar za izdelavo teh knjižic pa je na goljufiv način zadržan pri Alenki Klemen (gre za 390.000 din), - KO GA PREJEMA V ČASU PO D-91! • Ta znesek mora podjetje MA-KARENKO poravnati do 15. 9. 1991 tiskarni DELO, Ljubljana. • Če ne, račun poravna LB Celje (ti so tiskarni Delo dali garancijo, da bo račun poravnan. Hvala, LB Celje! Imeli so razumevanje do OŠ). • Če Makarenko potem takoj ne poravna račun LB Celje, gre v STEČAJ (TO JE MAKAREN-GOVA NAGRADA). KAJ VEVA S KLEMENOVO 4. 3. 1991 (prvi delovni dan po vrnitvi z D — 91)? 1. da je po šolah še denarja za 27.000 DEM (šole so vplačila za Spomine nakazovale v Laško: da bi ja z D - 91 bilo vse v redu; preostali denar bi se direktno nakazoval - ŠOLA - DELO), 2. da bi pri OBRAČUNU Klemenova morala vrniti vsaj 3000 DEM (4 šolski vodiči), pač tisti presežek Meni se niti NE SANJA, KAJ PRIPRAVLJA A. KLEMEN IN KAKO RAČUNA: 1. »Imam 612.000 din dobička, kar je 68.000 DEM po uradnem tečaju (marca je DEM po 9 din). 2. Dejansko pa lahko kupim LE 51.000 DEM! 3. ŽE IMAM IZGUBO 17.000 DEM! 4. Izgubo 33.000 DEM pa imam, ker nisem po NOVEM LETU dobila DEM po 9 din, temveč po 10 - 10,5 - 11 - 11.5 - 12 din (NA ČRNEM TRGU!) 5. Po končani polemiki Didacta - ad aeta, Klemenova v članku ZAHVALA MAKARENKU omeni, da ima NEGATIVNI SALDO 650.000 din (takrat je na črnem trgu DEM že po 13 din: torej izguba 50.000 DEM) Seveda tako Klemenova računa že od 24. 12. 90 dalje, ker v LB ne dobi deviz po uradni poti, potovalnih čekov tudi ne, ker 441.000 šolskih din ne spremeni v 63.000 DEM, ko se je to še dalo storiti (s tem denarjem bi bili pokriti skoraj vsi devizni stroški: hoteli). Zato Klemenovi poskusi: 5. STRAN NOVA W DOBA a) udeleženci po novem letu morajo doplačati po 400 din - ŠTI-CUNGA, b) ker MAKARENKO to prepreči, dobi 26. 2. 91 (dan pred odhodom na D - 91) ultimat: dajte 25.000 DEM + 250.000 din (= skupaj 50.000 DEM), sicer na D — 91 ne potujemo! Seveda Klemenova tega denarja NE DOBI - NA DIDAK-TO PA VSEENO POTUJEMO-!!!! Sledi kazen: 1. v Nemčiji: blatenje Makaren-ka kjerkoli se da (spoznavni večer: NI PLAČAL ZA VAS ... PREVZEMAM SPONZORSTVO ... POSODITE MI PO 20 DEM) 2. v domovini: TU PA GRE ZA TEŽKO GOLJUFIJO a) 6. 3. 91 Klemenova pošlje šolam, ki še imajo tistih 27.000 DEM, oster dopis: SEM EDINA AGENCIJA, LE MENI STE ODGOVORNI, NISEM POOBLASTILA NIKOGAR ... ... in priloži RAČUN (5. 3. 91 je Klemenova uradno obveščena, da je razrešena vseh del v zvezi zD - 91)! b) Klemenova pobere ves denar. IN V ČEM JE GOLJUFIJA? Alenka Klemen NIMA AGENCIJE. Ona je dejansko OBRTNIK - zasebni turistični vodič, katerega OBRTNI LIST (št. 313 - 72/89) točno opredeljuje pristojnosti... NE SME DELOVATI NA TUJEM TRGU!!! VSE POSTANE RAZUMLJIVO (obrtnik pač ne more dobiti potovalnih čekov), KER KLEMENOVA ŽELI ZADRŽATI DOBIČEK, IZRAČUNAN PO DEM. Višja je cena DEM na črnem trgu, VEČ morajo (ŠOLE, MAKARENKO) udeleženci DOPLAČEVATI (1,3, 10% - končno 400 din doplačila). Seveda šole (Makarenko) nismo za tako računanje. Vsa ČAST KLEMENOVI - NJENE ZADNJE POTEZE RES NISEM PRIČAKOVAL (zaradi tistih 3000 DEM se res ni splačalo VZTRAJATI pri OBRAČUNU): UKRASTI DENAR (skupaj že 30.000 DEM), KI JE BIL NAMENJEN ZA IZDELAVO KNJIŽIC ZA UČENCE 1. RAZREDOV OŠ? Ti učenci pa so te knjige BOLJ POTREBOVALI, KOT MI ODHOD NA D - 91. NJIH NIHČE NE BI MOGEL POTOLAŽITI (jim razložiti, dopovedati), ZAKAJ KNJIŽIC NE BI DOBILI. ONI VEDO: lanski DA, letošnji NE! Učenci so knjižice prejeli 25. 6. 1991, upam le, da bo DRŽAVA SLOVENIJA SAMA OD SEBE POKLICALA ALENKO KLEMEN NA RAZGOVOR: 1. Kdo in kaj ste Alenka Klemen? 2. Kako se imenuje zadnje dejanje (pobiranje denarja na osnovi lažne predstavitve)? 3. Se zavedati, da gre pri več kot 50.000 din že za... PS! Udeležencem (žrtvam) D — 91, bo nekdo plačal naslednjo Didakto. Klemenova ali Zalokar. Kdo? To naj odloči SODIŠČE! P. ZALOKAR, Celje SVETOM SLOVENSKI KONGRES S PRILOGO IZPOD PULTA Časopis, ki je močnejši od papirja. 1 *++++*+***■++***** ***e*»****f*tJ*f****>*a*4t*+*a**+*++evh vprašanj in znov ;::-A VEKOVE PRAVICE??? Kateri ZAKON dovoljuje taett’ izjaviti, dl i 4 okani p.aTofa nn pVjav.li ,«m Ijive 0*14. do tv tragedije „e bfpdtlo--? BtltU rr„a„ gospoda ministra BAVČARJA, kaj nas čaka v svobodni vS^SidoS^S^S ZAHODA??? Kaj nimamo že sedaj nekakšno ANAR- obrata Not UbtoZ^m £. kS nat „„a». ki K v ti pravljenj ponnditi roko pLiofi, ko ra je po*.« utapljal SESS-Ta S2£ se nekega dne, ne boste spominjali z grenkobo teh vrstic. LJblLA UrJALI STRANSKI UČINKI REVOLUCIJE HLODOV Smrtni udarec ponarejevalcem Če se vam je kdaj slučajno zgodilo, da ste namesto vaših pravih dinarjev, ki ste jih zamenjali za dolaije, marke ali kakšne druge »žlahtne« bankovce, dobili popolnoma brezvredne lističe papirja, od katerih bi si lahko obetali le sodni pregon, se verjetno niste počutili najbolj lagodno. V zadnjih letih je to počutje okusilo sicer majhno, a še zmeraj veliko število finančne varnosti željnih nesrečnežev, ki so med turistično sezono na naši obali poskušali pretopiti pregovorno nezanesljive dinarje v kaj bolj trdnega. Ko so jih kasneje, nevede s kakšnim denarjem imajo opravka, poskušali zamenjati ali naložiti v banki, so si nakopali na glavo, če že ne ravno organe pregona, pa vsaj kopico neprijetnosti s pojasnjevanjem izvora teh bankovcev. Ljudje, ki razpečujejo ponarejene bankovce, se namreč praviloma branijo tako, da tudi sami igrajo vlogo prevaranih, možje postave pa osumljenim običajno težko verjamejo kar tako, na besedo. Ponarejeni bankovci najlažje, najhitreje in tudi najbolj nekaznovano krožijo po črni borzi na vrhuncu turistične sezone. Gneča v menjalnicah onemogoča natančno preverjanje dejanske vrednosti bankovcev, zato se ne gre čuditi, da je t. i. »balvanska revolucija« zadala težak udarec tudi razpečevalcem in ponarejevalcem denarja, ne le turističnim delavcem. Z denarjem je mogoče kupiti vse. Prav zato je ponarejanje in razpečevanje denarja strašansko donosen, a hkrati izjemno tvegan posel. Ni ga kazenskega zakonika na svetu, ki ne bi obljubljal visokih kazni za tovrstno dejavnost. Ponarejen denar uničuje državno gospodarstvo, zato ni bilo sprejetje Mednarodne konvencije o zatiranju izdelave lažnih bankovcev prav nikakršno presenečenje, kajti če se je bilo državam z različnimi političnimi režimi lahko sporazumeti okrog česa, je bila to zaščita pred ponarejanjem vseh valut. Najbolj primarna zaščita pred ponarejanjem je vsekakor bankovec, ki se ne da ponarediti. To zahteva vrhunsko teh- v Avstriji, pa so obtožnico proti njemu in dvema sodelavcema vložili tudi na sodišču v Celovcu. Ponaredki, katere je Sibilia poskusil in skoraj tudi uspel razpečati, so odlične kvalitete, saj se tudi pri preizkusu z ultravijoličnimi žarki niso razlikovali od pravih. Edina razlika, ki je bila opazna le ekspertom Narodne banke Slovenije, je bila v za odtenek svetlejši barvi ene strani ponarejenih bankovcev od originalne zelene barve, kakršno imajo pravi dolarji. Zaenkrat še ni znano, kdo je Sibilio, nekdanjega karabinjerja, oskrboval z lažnim denarjem, obstaja pa utemeljen sum, da je ponaredke dobival iz ilegalne tiskarne denarja, pred nedavnim odkrite v Venetu, mestu nedaleč od Trsta. Stodolarski bankovec najpogosteje ponarejan Dandanes kroži po svetu na tisoče zelo spretnih ponaredkov valut. Najpogosteje ponarejajo prav tiste bankovce, katerih je največ v obtoku. Razumljivo je, da so bankovci manjših vrednosti mnogo bolj cenjeni med ponarejevalci kot tisti, ki se glasijo na večje vsote. Verjetno je najpogosteje ponarejan stodolarski bankovec, ki tudi pri nas med ponarejenimi valutami zaseda prvo mesto. Za petami mu sledi bankovec za sto mark. V obtoku 10 milijonov ponarejenih dolarjev V Rimu je italijanska policija po štirimesečni preiskavi odkrila tiskarno, v kateri so tiskali bankovce za 100 USD, ki so bili že dalj časa v obtoku v Italiji. Aretirali so Livia Davania (48), ki je izdeloval klišeje za ponarejene bankovce, lastnika tiskarne Valterja Carletia in Maria Macelia. Davani je že star znanec italijanske policije, saj je leta 1970 ubil svojega štiriindvajsetletnega sina, truplo pa odvrgel v reko Tiber. Na sojenju je bil oproščen, ker naj bi uboj zagrešil v stanju zmanjšane prištevnosti. Leta 1981 pa je bil obsojen na zaporno kazen, ker so pri njem odkrili ponarejene bankovce. Poleg rimske trojice so v Perugii aretirali še pet italijanskih državljanov, ki naj bi bili povezani z njimi. Elio Sechi (51), Oiero Bucci (50), Carlo Spita-rieli (41), Gerado D’Agostini (54) in Aberto Artini (54) naj bi bili v navezi z izdelovalci ponaredkov razpečali približno 10 milijonov lažnih dolarjev, kafere so prodali za četrtino dejanske vrednosti, se pravi po petindvajset centov za dolar. Skupna vrednost ponarejenega denarje znaša približno trinajst milijard lir. Pred tem dogodkom so se v italijanskem tisku pojavljali zapisi, ki so namigovali, naj bi se tiskarna lažnih bankovcev nahajala v Avstriji ali Jugoslaviji. Z odkritjem rimske tiskarne, v kateri so italijanski organi pregona zaplenili večjo količino še neobrezanih bankovcev, je ta hipoteza padla v vodo. Mar so italijanski preiskovalci hoteli prati umazano perilo drugod? (dalje prihodnjič) nologijo, skrbno varovanje kemičnih in tehnoloških procesov, izjemna kvaliteta papirja, kot na primer pri dolarskih bankovcih, in še mnogo drugih podrobnosti, ki zahtevajo ogromna sredstva. Na žalost pa mreže organiziranega kriminala razpolagajo s tolikšnimi vsotami čisto pravega denarja, da jim ni težko priskrbeti opreme in materiala, potrebnega za te zapletene postopke. Lažni bankovci, narejeni po vrhunski tehnologiji, tako ostanejo prepoznavni le pravim strokovnjakom. Proti takšni obliki kriminala se da boriti le z mednarodnim sodelovanjem ter s hitrim pretokom informacij med državnimi policijami. Ponarejen denar namreč ne škodi le državi, za katero valuto gre, temveč tudi sleherni državi, v kateri se pojavi. Nekdanji karabinjer razpečeval lažne dolarje Lani se je v koprskem zaporu znašel 27-letni Francesco Sibilia iz Gorice, ker je v poslovalnici Kompasa na mednarodnem mejnem prehodu Fernetiči vnovčil 102 poonarejena sto-dolarska bankovca. Kompasova uslužbenka je bankovce sicer pregledala, toda šlo je za odlične ponaredke in razlike ni opazila, vendar je kljub vsemu obvestila policijo. Sum ji je vzbudila izredno velika vsota tuje valute, ki jo je Sibilia zamenjal za dinarje. Ko so ga prijeli, so proti njemu vložili obtožnico, zaradi suma, da je podobno dejanje storil tudi STRAN 16 DOBA IZPOVED POLITIČNEGA EMIGRANTA ALOJZA GMAJNERJA Ušel sem smrti »To je moja izpoved, izpoved političnega emigranta. Moje ime ni bilo nikjer zapisano, čeprav so na mednarodiih konferencah o meni stokrat razpravljali. Sedaj spregovorim ki vam, da se zve resnica o terorju, ki traja že 45 let, da se zve, zakaj je Jugoslavija zdrknila na rob propada. Do danes so vam to zamolčali ali pa vam metali pesek v oči z od oblasti ustvarjenimi »problemi«, da bi tako prikrili resnico. Jaz sem eden tistih, kije smrti ušel, zato je moja dolžnost, da vam povem, kaj so počeli in zakaj . . .«. (Lojze Gmajner) Odmaknjeno od sveta ob robu Vojnika in njegove bolnice živi Lojze Gmajner. Njegovo sedemdesetletno življenje je polno vzponov in padcev, pestro kot bi jih imel trikrat toliko. Svoje »kraljestvo odmaknjenega človeka« je zavaroval z divjo zaraščeno vegetacijo, smetiščno kovinsko navlako, živeč v družbi najmanj petih pritepenih, a zvestih štirinožcev. Takrat ko se cvet fantovstva razpira, so ga komaj sedemnajstletnega na začetku 2. svetovne vojne mobilizirali v nemško vojsko. Neuk in kozjebradi stran k Rusom. Tam mu niso vsega verjeli. Preverjali so njegovo poreklo iz Slovenije, iz Vojnika in Celja. Leta 1947 so ga skupaj z drugimi političnimi elementi odpeljali v Dardanele. Odločil se je, da se tudi za ceno življenja vrne v Jugoslavijo. Kmalu se je kar peš naskrivaj odpravil domov. Na meji so ga ustavili jugoslovanski cariniki: »Kam greš,« so ga vprašali. »Domov, iz Rusije«, jim je odgovoril. »Nimaš papirjev« so bili rado-' vedni. Seveda jih ni imel, saj je vendar bežal in ga ni bilo doma že Lojze Gmajner v mlajših letih dobrih sedem let, pa že tudi Andersonov! Armiji, to so bili neke vrste najeti vojaki. Tam so bili razen jugoslovanov tudi Poljaki. Odšel sem v oddelek z angleško komando. Stražil sem neki vojni material, ki so ga prodajali deželam tretjega sveta. Škoti so »fejst« ljudje, so najbojši ljudje, kar sem jih poznal. Nas vojake so domačini velikokrat vabili domov na hrano. Vojaki smo imeli na razpolago avtomobile. Medtem ko so drugi ob prostih dnevih odšli k ženskam, sem jo jaz najraje mahnil v hribe. Škotska je ena sama lepota. Ovčarji, ovce in njihove kolibe. Tam sem dojel smisel življenja. Škot pravi, da nima časa, da bi si hišico naredil, kajti življenje je prekratko. Vse dojemajo logično. Pravijo, da je seks prekletstvo življenja. Nato se je moja pot nadaljevala med plačanci jugoslovanske kraljeve vojske imenovane Mixed organizacion servis. Pri njih sem bil sedem let. Bili smo v Angliji, Franciji, tri mesece smo se urili celo v Avstraliji, bili smo komandosi. Pripravljali smo se za osvoboditev Jugoslavije izpod komunizma. Leta 1952 sem naše oblasti zaprosil, če se lahko vrnem domov. Odgovor sem razumel kot dovoljenje. Ko sem prišel čez mejo, so me za štiri dni zaprli v neke barake v hribih blizu Ljubljane. Nisem se upiral, saj se želel domov. Hoteli so, da bi »pristopil na njihovo stran«, pa sem jim povedal, da sem pred njimi zbežal in naj me pustijo na miru. Bili so primitivci, ki še slovensko niso znali, svojat komunistična. Ko sem bil prost, sem se oženil. Zaposlil sem se v Mesnini v predelavi. Večkrat so me snubili, naj stopim med »špijo-ne«, pa se nisem dal. Zaradi domnevnega vohunstva so me delavci UJV s službenega mesta odpeljhali v Vojnik v bolnico. Na srečo so me kmalu izpustili, vendar ne za dolgo. Odpeljali so me v Ljubljano-Polje, prav tako v psihiatrično bolnico. Tudi tam nisem bil dolgo. Šele kb so me organi javne varnosti prvič odpeljali v »Polje« in me zaprli v oddelek, kjer so bili sami takšni kot jaz, je bilo huje. Skupaj s pazniki sem sicer igral šah, pa tudi otroke nekega paznika sem učil nemščine in angleščine, ki sem ju dobro obvladal. Iz »zapora« mi je uspelo poslati pismo na kon- Izsek iz Gmajnerjevih pisnih pričevanj oddanih uredništvu Jas sem edini ki je taki smrti ušel, zato je moja dolžnost, da vam povem, do so tisti ki so to počeli, in zakaj. Ko so me v Vojnik pripeljali v norišnico, sem glavne zdravniku, šefu bolnice, Lamovcu, povedal da nisem duševno bolan, da me je privedla udba, iz političnih razlogov. On pa je dejal, da sem le na opazovanju, ko sem ga vprašal kako dolgo bom na opazovanju, je dejal: lahko vas držim tudi dvajset let... To, je dolgoletni šef psihiatrične bolnišnice, kamor je udba prignala na tisoče ljudi,... v vsaki drugi državi bi bil obsojen zaradi množičnih umorov, Lamovec je poleg udbe, in drugih krvnikov pri nas, eden tistih, ki so krivi, za vse, kar danes v jugoslaviji je ... Končno vam želim povedati, kaj to je, pot v evropo, to so vam do danes vsi lagali. Mi, politični Emigranti smo šli v evropo že zdavnaj, ko smo bojkotirali komunizem, bolše-vizem. Ruse, ki so milijonom ljudstev vsilili morja gorja, z svojim primitivnim komunizmom, katerega so imenovali napreden, dokler se ni iskazalo, da so za ostalim svetom zaostali za stoletje. Ko je padel Berlinski zid, ko je bilo povsem jasno, da so vse »demokratične socialistične republike« bile tretjerazredne diktature, njih voditelji pa kriminalci, ki so enakopravnost propagirali, sami pa živeli življenja vampirjev, so tudi »naši« komunisti začeli govoriti o spravi. A. kot vse kar so gdajkoli storili, je tudi to bila laž, kajti med spravo so teror še podvojili, da bi tako, še v zadnjem hipu odstranili čim več prič svojih zločinov... Moja zgodba moji dragi, ki vam jo želim povedati, je dolga, polna solz gorja trpljenja, zvedeh jo boste iz prve roke, Dolancem, Ribičičem, Popitom, Mačkom, se bodo zatresla tla pod nogami, ko jo bodo slišali... zularno predstavništvo neke Evropske države. Takoj sem bil rešen. Leta 1958 sem uvidel, da tukaj nimam kaj iskati. Odšel sem spet v Nemčijo. Sem primitiven človek, jezike sem se pa sam naučil. Dela mi ni bilo težko najti. Imeli so me za izobraženega človeka, čeprav imam komaj pet let osnovne šole. Kmalu je v Nemčijo prišla tudi žena z otrokoma, vendar žal ne z mano. Otroke je dala nekim usmiljenkam. Ker nista istega spola, so ju ločili. Veliko sta jokala, stara sta bila dve leti in pol ter tri in pol. Tujega jezika nista razumela. Obiskoval sem ju. Sestre sem prosil, naj ju dajo živeti skupaj. Ker tega nisem dosegel, sem ju poslal nazaj v Slove- nijo k stari mami. Žena je odšla z drugim. V Nemčiji sem se preživljal z marsičem. Skupaj s prijatelji smo dve do tri leta »krožili« po igralnicah, kjer smo igrali »Black Jake«. Bili smo »hitro-rokci«, pa tudi drugače smo se znašli in lepo živeli, v t. i. podzemnem življenju. Leta 1969 sem imel vsega dovolj in sem se vrnil v Jugoslavijo. Od takrat vztrajam tukaj, čeprav ni lahko in ne najlepše. Še vedno imam problem z oblastjo ali pa ona z mano. kakor pravijo«. Za mnoge se je vojna končala leta 1945. zanj pa vojna še traja. Bojuje se sam s seboj, boj bije z oblastjo in s politiki, v katerih vidi edinega krivca za vse zlo življenja. fantič je kmalu pristal na nasprotni strani nemške vojske, tam nekje v Franciji med njihovimi partizani. Tudi tam se mu ni prav lepo godilo. Med Poljaki, ki so bili v isti godlji kot sam, je hitro našel prijatelje. Kakorkoli je že potekalo dogovarjanje med Francozi in Nemci, kmalu je bil spet po zamenjavi ujetnikov spet pri Nemcih. Ker pa tedaj Nemci niso kar tako streljali svojih vojakov, ampak so jih koristneje uporabili, so ga poslali na »rusko fronto«, v izvidnico, mine pobirati. Življenje ga je do tedaj že toliko izučilo, da je vedel. da mora najprej sam zase poskrbeti. Pobegnil je na drugo v treh različnih vojskah je bil. Vendar, kako naj to dopove straži na meji? »Pa tudi rusko govoriš?« So rekli. Zajeli so ga in zaprli, kajti to se je dogajalo v tistih in-formbirojevskih časih. Odpeljali so ga v mariborski zapor. Pa kaj, Lojze ni maral zaporov. Skupaj z drugimi je že po šestih tednih pobegnil čez zid. Dva pajdaša so mu takrat ustrelili. Njemu je uspelo preko zidu in meje v Avstrijo, v UNRA center. Tam so bila zbirna taborišča, zbirni centri »za naprej«. »Javil sem se za Škotsko. Škote sem spoznal v Avstriji, v zbirnem centru. Odšel sem v Preston, kjer sem se pridružil Lojze Gmajner: »Smisel življenja je v tem, da ko se rodiš se zavedaš, da se nisi kar tako rodil. Bil je nek razlog. Vsi ljudje niso dobri. Pomagati moraš dobrim ljudem. Mene je Bog 1000 krat udaril, da bi mi odprl oči. Vendar zame ne obstoja Bog v cerkvi, ki odpušča, zame obstaja pravi Bog. K meni se hodijo ljudje izpovedovati. Stare ljudi, ki trpijo in umirajo jih hodim pomilovati in poslušati. Oniso zame simbol življenja. Vse to sem spoznal skozi trplenje, solze in gorje. Človek je hudoben zato.ker je neumen, primitiven. Primitivnih ljudi in pijancev se izogibam. Vnaprej mi je bilo usojeno, da doživim vsa veselja in gorja sveta. V življenju je treba čuvati telo in dušo. Če izgubiš občutek da si v duši človek ali, če tega ne spoznaš, si propadel.« EKSKLUZIVNO: BRANE KUZMIČ PO NESREČI Voznik tovornjaka mi je rešil življenje Petnajstkratni državni rally prvak Brane Kuzmič bi lahko 14. 6. 91 praznoval svoj drugi rojstni dan. Prav na ta dan je z Rudijem Šalijem, vodjo tek-'movalenga moštva Renault Marlboro, po praktično že opravljenem treningu, preizkušal plašče (gum) za makadamsko preizkušnjo na rallyju INA. Med preizkušnjo sta Kuzmič in Šali trčila v tovornjak in jo vsak na svoj način skupila: Kuzmič s težjim pretresom možgan, z zlomljenimi rebri, zlomljeno grodnico in seveda s številnimi modricami, Šali pa z lažjim pretresom možgan in modricami. Kuzmiča so takoj po nesreči prepeljali v zagrebško travmatološko kliniko, kjer je ostal nekaj dni, Šalija pa so po pregledih odpustili v domačo nego. Kuzmič je zatem bil še nekaj dni v ljubljanskem Kliničnem centru, zdaj pa že pod zdravniškim nadzorom okreva doma v Ljubljani. Na svojevrsten način avto moto športniki ves čas izivate zlo usodo. To je seveda res, vendar to počnejo pravzaprav vsi športniki. Rally je pač šport, ki ima preprosto pravilo: določeno razdaljo je treba prepeljati s takim ali drugačnim avtom v čim-krajšem času. Morda nekateri mislijo, da tvegamo življenje, saj vozimo hitreje kot je to običaj pri ostalih voznikih, res pa je, da je treba upoštevati, da imamo veliko več prakse in da so tekmovalci na nek način selekcionirani. Upam si celo trditi, da je na naših tekmovanjih ali treningih nesreč malo. Skoraj dvajset let se ukvarjate s tem športom in pred letošnjim INA Rallyjem prva resnejša nesreča. Doslej, razen nekaj manjših nezgod, ko sem poškodoval avto, nisem imel nesreč. Roko na srce, vozil sem dokaj zanesljive avtomobile, nfekaj pa sem z izkušnjami in znanjem tudi sam pripomogel Na nek način sem bil vedno bistveno bolj pozoren na lastno in varnost drugih na treningih, kjer pač vozimo v skladu s cestno prometnimi predpisi. Na dirki imamo zaprto cesto, čeprav smo na nekaterih dirkah kljub prepovedi srečevali traktorje, motoriste ali celo kmečke vozove. Zame se je vse do Zagreba vselej vse srečno končalo. 14. junija je tudi mene doletela zla usoda, nesreče se ne spomnim. Zdaj čutim posledice in lahko rečem, imel sem srečo v nesreči, da sva trčila v tovornjak, ki ga je vozil prisebni poklicni voznik Franjo Obrovac, doma iz vasi Donje Toborište. Prav gospodu Obrovcu se lahko zahvalite za življenje. Kot sem rekel, se ničesar ne spominjam, izgubil sem spomin za približno pol ure pred nesrečo, po njej pa sem bil več kot 12 ur brez zavesti. V tem trenutku pač lahko živim le od pripovedi drugih in v vsakem primeru se moram za življenje zahvaliti gospodu Obrovcu, ki mu bom ostal celo življenje hvaležen in dolžnik. Gospod Obrovac je ob trčenju zelo prisebno pogasil avto, ki je pri motorju začel goreti, zatem pa je poklical tudi rešilni avto, skratka storil je vse kar je bilo potrebno in tudi ob tej priložnosti, ko po nesreči prvič govorim o tem, bi se mu rad najpri-srčneje zahvalil. Vozniki navadno delite usodo s sovoznikom. Na nek način ste odgovorni za posadko. To je povsem normalno. Čeprav imava s sovoznikom razdeljene naloge in njegove nikakor ne smemo podcenjevati, sem kot voznik odgovoren jaz. Sovoznikova usoda je na nek način v mojih rokah, če hočete — v moji glavi in nogah. Tudi tokrat, seveda po tem, ko sem lahko začel spet kolikor toliko razmišljati in ko so mi povedali za nesrečo, me je skrbelo kaj je s sovoznikom. Nekaj časa sem celo mislil, da je bil z mano v avtu Marjan Ramovž, moj sovoznik, kasneje pa so mi povedali, da je bil z mano moj dolgoletni prijatelj, prej tudi sovoznik Rudi Šali, in da je z njim vse v redu. O tem sem se tudi prepričal, enostavno tako. da sem Rudija videl. Veseli me, da jo je odnesel pač tako kot jo je odnesel, seveda pa mi je žal, da se je to zgodilo. Rudi dobro ve kaj zahteva naš šport, kakšno je tveganje in kakšne so lahko posledice. Zdaj se vsak dan slišiva in pogovorajava pač o zdravju in, kar je bolj razveseljivo, o novih nastopih. Upam, da v letošnji sezoni. Letošnja sezona? Najprej? Morda po tako hudi nesreči z majhnim strahom, slabim občutkom? Ne, ne. Nikakor ne razmišljam o strahu, o slabem občtu-ku. Tega zaenkrat ni. Ja, nekaj zanimivega. Pravzaprav je sreča, da se pred, med in po nesreči nič ne spomnim. Če mi ne bi pripovedovali, bi si lahko mislil, da sem padel s kozolca. Res je, da čutim bolečine in da sem bil v bolnišnici. Spomina na nesrečo preprosto nimam in to je zanesljivo eden od razlogov, da ne razmišljam o morebitnem strahu ali slabem občutku. In še nekaj. Iz izkušenj vem, da so že pred mano nekateri imeli nesreče in da so potem, ko so okrevali, normalno tekmovali. Zdaj razmišljam o novih nastopih, o novih uspehih in vsa ta moja razmišljanja mi ne dovoljujejo, da bi razmišljal o strahu. Na srečo imam tudi take kosti, da se strah preprosto ne more vsaditi v njih. Malo za šalo! Sem preprosto optimist in hkrati realist. Dolgo, dolgo sem že v dirkalniku in po verjetnostnem računu, ki upam, da velja, sem s to nesrečo opravil. Sicer bodo zdravniki in »delodajalci«, v resnici pa prijatelji, imeli dbdatno besedo, verjamem pa, da bom sam odločil kdaj se bom vrnil. Prepričan sem, ker sem »priden« pacient, da bo to že jeseni in da bom s športnimi prijatelji, ki tudi zdaj niso pozabili name, mislim predvsem na Tihomirja Filipoviča, spet na dirkah. Svojega življenjskega gesla nisem in ne bom spremenil: na dirki naj pač zmaga boljši! V sezoni 91 so bile na sporedu že tri dirke. Po ena zmaga Lulika, Kuzmiča in Filipoviča. Lulik ima tudi dve drugi mesti. Je še mogoče poseči po naslovu? Ne bi bil pravi športnik, če ne bi bil prepričan, da se da tudi ob sedanjem razpletu osvojiti naslova. Objektivno je potrebno ugotoviti, da je najbolj pomembno preostalo število dirk. Pravzaprav je od tega zdaj, ob tako izenačeni konkurenci, skoraj vse odvisno. Če bodo do konca sezone še štiri dirke, bo pač treba na vseh zmagati. S sovoznikom Ra-movžem, novim, res super Cli-om in spremljevalnim moštvom bom štartal na zmage. Ali bom uspel ali ne, je drugo vprašanje. V tem trenutku sva s Filipovičem v izenačenem položaju, Lulik pa ima prednost dveh drugih mest, kar pa ne pomeni, da bo sedanja prednost odločilna na'koncu. V vsakem primeru še nikdar državno prvenstvo ni bilo tako izenačeno. To pa je za rally dobro. Kakšna je prihodnost prvenstva Jugoslavije? Če bi jaz odločal, bi zanesljivo določil, da se sezona 91 odpelje tako kot je načrtovana. Torej dirke po vsej Jugoslaviji. Seveda bodo morali prireditelji zagotoviti normalne pogoje za tekmo. Sam moram povedati, da sem bil vsaj doslej zelo lepo sprejet v vseh delih Jugoslavije in da imam povsod veliko prijateljev in znancev. Prihodnost? V naši športni zvrsti lahko razmišljamo o slovenskem prvenstvu, saj je več kot 90 odstotkov posadk iz Slovenije. Realno bi pogrešali le Filipoviča in Topoviča. Morda pa bi lahko izpeljali tudi združeno prvenstvo Slovenije in Hrvatske, čeprav ne bi imel nič proti, da nastopijo vsi, ki so doslej nastopali. Nisem zato, da se politika preveč vmešava. Športniki sami se moramo dogovoriti. Konec koncev mi tekmujemo. Morda bi kakšno lahko dodali še sponzorji! SLOVENSKI DOGODKI V BEOGRAJSKEM TISKU Od slepote do sovraštva Od našega beograjskega dopisnika Gotovo so doslej beograjski tisk še nikoli ni tako odločno spravil nad nekoga, kot tokrat nad Slovenijo. Dnevniki so kar tekmovali, kdo bo izstrelil več strupenih puščic proti Sloveniji. Slovensko vodstvo so blatili bolj kot samega črnega vraga. Vsega zla in težav na tem planetu je bila kriva Slovenija in to samo zato, ker si je drznila svojo usodo vzeti v svoje roke. Beograjski časopisi, ki so se očitno specializirali za izmišljanje sovražnikov, so sovražnika tokrat našli v Sloveniji. Kar neverjetno je, od kod so vlačili vse odvratne pridevnike, katerih so bila polna poročila minulih dni iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije. Dovolj je bilo prelistati prve strani beograjskih dnevnikov in pregledati naslove, da bi dojeli, koliko je v njih sovraštva in nesramnosti. Še sreča, da časopisni papir prenese vse in tudi zardeti ne more od sramu. Da izrečene ocene niso brez osnov, bomo dokazali s citiranjem delčka tistega, kar je beograjski tisk zadnje dneve objav- ljal od svojih dopisnikov z bojišč v Sloveniji. Večernje novosti, beograjski dnevnik, ki že leta vara bralce z napisom v zaglavju, je »dnevnik z največjo naklado v SFRJ«, je v petek izšel z naslovom preko cele strani Hočejo vojno in nadnaslovom Krčevit poskus slovenske oblasti, preprečiti organom federacije poskus ohranjanja Jugoslavije. Aluzija je več kot jasna. Slovenska oblast je obtožena, ne manj ne več, da hoče vojno. V zaslepljenih napadih na politični vrh Slovenije istega dne seveda ni zaostajala niti Politika ekspres. Prek vse tretje strani je zablestel naslov De- žela v blokadah, na tej in drugih straneh pa tudi naslovi kot Janša kliče dezerterje, Kučanova podtikanja. Preveč je laži o JLA ipd. Bolj objektivno podobo dogodkov v Sloveniji je v petek svojim bralcem podala le beograjska Borba. Ni se spuščala v ocenjevanje dogodkov, na prvi strani pa je objavila naslov Na robu vojne z nadnaslovom Razmere v deželi so iz ure v uro bolj dramatične in negotove. V brezobzirnih napadih je potem v soboto najdlje šla spet Politika ekspres. Tega dne je beograjski časopis objavil na prvi strani ogromen naslov Kučanova sramotna vojna in nadnaslov Zakaj se je slovensko secesionistično vodstvo spustilo v nespametno avanturo? in podnaslovom Z brezobzirnimi napadi na JLA hoče slovensko vodstvo tudi s pomočjo človeških žrtev izkopati nepremostljiv prepad med Slovenijo in Jugoslavijo. Avtor omenjenega komentarja vse vnaprej ve, tudi koga bo zgodovina obsodila in kdo bo razpet na steber sramu ter ugotavlja: »Nikakršnega dvoma ni, ko bodo ti krvavi dogodki mimo, da bosta odgovornost za nasilje in žrtve padla na vodstvo Slovenije, ki je ob izmišljenem agresorju razglasila obrambo z vsemi sredstvi«. S svojimi nemočnimi komentarji v soboto niso zaostajale niti Večernje novosti. Navedimo le nekaj naslovov: Diverzija slovenske policije, Dežela se odceplja s silo, Kacin zavaja in vse tako in v podobnem slogu. Zdrav razum težko dojame vse, kar je beograjski tisk v teh dneh napisal in objavil o Sloveniji. Toliko je bilo zamešanega in prikritega, da človek preprosto ne ve, kje se začenja slepota in kje sovraštvo. Eno je povsem gotovo: na pretek je političnega slepila in človeškega sovraštva. SAMOSTOJNI ŠPORTNIKI Moratorij za slovenske športnike___________________ Zaradi brutalne agresije jugoslovanske armade na Slovenijo je Športna zveza Slovenije pozvala vse slovenske športnike, da zaenkrat zapustijo jugoslovanske reprezentance in se čimprej vrnejo v Slovenijo. Tako so po Juretu Zdovcu stalne reprezentance Jugoslavije zapustili še predstavniki na Mediteranskih igrah, vsi slovenski nogometni klubi odstopajo od zveznega pokala, odstop je podal tudi predsednik Nogometne zveze Jugoslavije Marko Ilešič. PIONIRSKI NOGOMET Republiški zmagovalci Po 23 letih so celjski pionirji ponovno najboljši nogometaši v republiki. Učenci trenerja Milana Osojnika so bili boljši od svojih vrstnikov iz Kranja. Z rezultatom 2:0 so si priborili zasluženo zmago in pokal NZS, ki ga je kapetanu ekipe Barbuloviču izročil predstavnik NZS Nikola Popivoda. Celjani so igrali v naslednji postavi: Bračič, Divjak, Breznik (Zavšek), Grlič, Sadriju, Streicker, Ostojič, Doberšek, Mladenovič (Koprivc), Barbulovič, Milovanovič. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcenejšini ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in največjo izbiro uvoženih ženskih in moških kopalk Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE STRAN 18 NOVA DOBA RAZSTAVE Svež veter v Mariboru V četrtek, 20. junija so v galeriji Media Nox in razstavnem salonu Rotovž odprli skupno razstavo mladih mariborskih likovnikov Irene Čuk, Darka Gojija, Samuela Grajfoneija, Zdravka Jerkoviča, Sama Pajka, Nataše Prosenc in Ota Rimeleta pod naslovom Materija — material — materija. Razstava je dobesedno napadla mariborsko likovno sceno, od katere že nekaj let, razen posameznih izjem, ni pravega glasu ali rezultatov in dala upanje, da se bo končno tudi na tem premaknilo in ne bo več dolgčas hoditi po razstavah. To je začutila tudi pestra množica obiskovalcev, ki jih v takem številu redko srečamo v mariborskih galerijah. Očitno je, da mesto ob Dravi predolgo ni imelo tako kompaktne in moderne skupine mladih ustvarjalcev, kar pa je bilo, se je vtopilo v umetniški brozgi medsebojnih razprtij in nevoščljivosti. Slike, skulpture, video instalacija in otvoritveni performance, vse skupaj podprto z zanimivim katalogom, je več kot dovolj, da omenjene razstave, v kateri »posameznimi kreator ni oponaša-lec, ki eksteriorizira prej nezavedno arhetipsko podobo, temveč tisti, ki vzpostavlja odnos do nje osebno in individualno in tisti, ki določa topos srečanja, je katalizator in medij dveh svetov, nikakor ne smete spustiti mimo. Četrtega dne ni bilo BOGASTVO RUSKIH CARJEV Zlato iz Kremlja na Dunaju Do 5. septembra si lahko v cesarskem mestu ogledate razstavo stoletne dediščine Umetnostno-zgodovinskega muzeja, ki spada med najpomembnejše svetovne muzeje in je del kremeljske zakladnice. Na Dunaju so razstave okarak-terizirali za največji letošnji kulturni dogodek v avstrijski prestolnici, saj gre za celotno zbirko, sestavljeno iz več sto eksponatov, katere najstarejši datirajo v 4. stoletje našega štetja, najnovejši pa na začetek tega stoletja, kar pomeni, da gre za skoraj dvatisočletno obdobje. Kremelj je bil od leta 1324 do 1711 duhovni in politični center Rusije in skupaj s samostani, cerkvami in palačami center ruske zgodovine. Nato je od marca 1918, ko je Moskva ponovno postala glavno mesto, v njem bil sedež sovjetske vlade. Tako se je v njem zbiralo ogromno del od izdelkov ruskega zlatarstva, draguljarstva in filigranstva do daril drugih, s katerimi je bila Moskva povezana. Novgorod, Vladimir kakor tudi Susdal in Tver so med pomembnejšimi mesti v tej izredni zakladnici. Ogledamo si lahko modele Kremlja, zamišljene od različnih avtorjev, predmete za najrazličnejše ceremonije in tudi uporabne stvari. Seveda ni pozabljeno na ruske ikone, ki spadajo med največje umetnine, kar jih je ruska umetnost dala. Nič manj zanimiv ni leit-motiv razstave, krona carjeviča Petra Velikega, narejenega leta 1682, ki je zelo tesno povezana z rusko zgodovino s konca 17. stoletja (na sliki). Uporabili so jo pri dvojnem kronanju carjeviča Ivana Aleksejeviča in njegovega mlajšega brata, desetletnega Petra Aleksejeviča, ki je kasneje postal car Peter 1. Mi, M, «i s 0' m .J v. ' V.' -J |p| Knežji dvorec v Celju Mestni grad, knežji dvorec v Celju, reprezentančno poslopje grofov Celjskih bo, če Celjanom in njihovim sponzorjem ne bo zmanjkalo sape, nekega dne izgledalo takole, kot je videti na priloženi skici. Strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so na osnovi odkritij uspeli rekonstruirati pretežni del gradu v podobi, kot so jo ustvarili knezi Celjski. Form« GRARČMA PRIPRAVA SIMONA VOVK C. na Ostrožno 1! 3 63000 Celje * 063/34 222 Prvi del minulega tedna je v Celju nemoteno potekal kulturni program celjske podružnice Svetovnega slovenskega kongresa, v petek zjutraj pa so člani pripravljalnega odbora četrtega dne, ki naj bi potekal v Celju in bi ga sklenili s slovensko veselico na celjskem Starem gradu, povedali, da odpovedujejo vse prireditve manifestativno veseličnega značaja, kajti nemoralno bi bilo v trenutku, ko Slovenija krvavi pod okupatorsko vojsko v edini oazi miru pripravljati kakršnekoli veselice. KAKŠEN BO GRAD OLIMJE Trije olimski vrtovi Sprva so nameravali pripraviti le komemoracijo v nedeljo ob 12. uri na Tomšičevem trgu, vendar je potlej tudi to zaradi naraščajoče nevarnosti in negotovosti odpadla. V čast Svetovnega slovenskega kongresa so v Celju dali v prodajo 6000 razglednic s panoramo in veduto starega mestnega jedra in v nedeljo vtiskovali na poštne pošiljke posebni poštni žig. Samostan Olimje je delno ist mariborske škofije, delno )di v spominski park Trebče, lerkev je že poskrbela, da bo amostan ponovno zaživel. r Olimju so že trije redovniki tinoriti. V kratkem bo prišlo 0 uradnega prevzema. Cerkev s že poskrbela za sanacijski ačrt samostana. Poudarek naj 1 dali zgodovini zdravilstva, aj je bila tod najstarejša lekar-a na Balkanu. Bolj nejasno je, kako bo okolico. Zasebnik bi rad okolici uredil več novih tavb, predvsem pa zgradil te-iška igrišča. Kaj takega ne bi meli dovoliti. Okolica naj bo akšna, kot je bila v pretekio-ti. Gre za tri vrtove. Eden vr-av je bil kot okras v baročnem tilu, drugi je služil za prehrano zelenjava), tretji pa za gojenje dravilnih zelišč. V Restavra-orskem centru Slovenije so že zdelali načrt, kako naj bi vrto-i izgledali. Zdaj je na vrsti ob-ina Šmarje pri Jelšah, da tak-en načrt tudi odobri. MUZIKA JE BIZNIS Ali ste morda kdaj pomislili, kako izgleda dnevnik rock D. J.-a v vojnem času? Ne? Če vas zanima, berite naprej: Četrtek 27. 6. 1991. Danes imam strahotnega mačka. Včeraj sem vrtel na odcepitveni fe-šti in pijača je tekla v potokih. Bilo je še kar znosno, lahko bi rekel da celo odlično, le neki tip mi je ves čas plačeval pijačo in hotel poslušati »Jaz sem pa vinski brat«. Možakar je bil tako pijan, da sploh ni mogel doumeti, da nimam te pesmi nikjer posnete in kar naprej mi je nosil stock-cole. Fešta je bila na odrtem in odrček, na katerem sem imel postavljeno opremo, je bil premajhen že za enega, kaj šele za dva. Vsakič, ko je stari pritežil gor, mi je igla na gramofonu poskočila kot travniška kobilica. Uh, hvala bogu, Japoncem in Philipsu, da so si izmislili CD. Sobota, 29. 6. 1991. Včeraj in predvčerajšnjim se je vojna začela kazati v pravi luči. Ljudje so bili panični in so pokupili ves kruh v naši štacuni. Zanima me, če pošta še deluje. Naročil sem si namreč remiks od Kraft-vverkov pa se bojim, da ga ne bom dobil. Če me danes ne bodo vpoklicali, bom vrtel v klubu. Za začetek imam pripravljeno »In The Army Now« od Status Quo. Originalne verzije nimam, sicer pa so Statusi itak boljši. Rdeča nit večera bo »Life During AVartime« od Tal-king Heads. Mislim, da ga bom spustil vsaj trikrat ali štirikrat. Da bodo zaštekali, da smo v pravi vojni. Vode si še vedno ne upam piti, čeprav ni nihče rekel, da bi bila zastrupljena. Pivo mi bolj leži. Mislim, da bom šel po kosilu v bife na vrček ali dva. Res me zanima, kakšne teorije o vojni razvijajo lokalni pijančki. Sreda, 3. 7. 1991. Vse kaže, da bo vojne kmalu konec. NATO je dal ultimat JA. Doma imam že pripravljeno Coca-Cola zastavo, da bom pozdravil mir. Ampak za enkrat smo še v vojni. Naredil sem si mix vseh treh verzij pesmi »War«. Najprej Frankie Gpes To Hollywo-od, nato Springsteena, za konec pa D. O. A. Vse skupaj sploh ne traja predolgo. Ha, nekakšen »extended-po- p&rock-punk mix«. Sobota, 6. 7. 1991. Spet maček. Včeraj smo žurali do onemoglosti. Najbolj sem jih raz-rajcal z Agropopom. Pa z Lačnim Franzem. Ja, ne zmaga se vsak dan. Praslovana so peli vsi, tudi tisti, ki take glasbe sicer ne poslušajo. Sicer pa je bilo včeraj nemogoče najti kakšno trezno osebo tam notri. Slišal sem, da je nekaj pijanih domoljubov preteplo dva Bosanca. Ker tako, iz patriotizma. Huh, nobena vojna ni poštena. Aja, včeraj sem vrtel tudi »Give Peace A Chance«. V novi verziji. Tudi tej so pritegnili. Kaj vse se je dogajalo potem, ne vem čisto natančno. Takšne pijanke pa še ne. Baje so Plave čelade v mestu komaj preprečile množični pretep med pijanimi veseljaki. Skoraj nikogar ne poznam, ki ne bi imel vsaj pištole. Lahko bi se nam reklo The Gun Club. Kaj pa veš, morda bodo spet udarili. LESTVE Velika Britanija (NME) — singli 1. COLOUR mf: badd - I Wanna Sex Your Up 2. CHER - the Shoop Shoop Song (It’s In His Kiss) 3. CRVSTAL VVATERS— Gypsy Woman 4. AMY GRANT- Baby Baby 5. BEVERLEV C RAVEN — Promise Me Velika Britanija (NME) - albumi 1. SEAL - Seal 2. THE WONDER STUFF - Never Loved Elvis 3. THE EURYTHMICS — Greatest Hits 4. ELECTRONIC - Electronic 5. REM - Out Of Time Velika Britanija (NME) — neodvisni singli 1. CURVE - Frozen EP 2. NORTHS1DE - Take Five 3. PIXIES - Planet Of Sound 4. StETIENNE -Nothing Can Stop Us 5. MANIC STREET PREAC-HERS - You Love Us Velika Britanija (NME) — neodvisni albumi L CHAPTERHOUSE — AVhirlpool 2. SWAANS - White Light From Mouth Of Infinity 3. KLF - the White Room 4. THE ORCHIS— Unholy Soul 5. Dr PH1BES & THE HO-USE OF WAX EOUATI-ONS - Whirlpool ZDA (Billboard) - singli 1. MARIAH CAREY — I Dont VVanna Cry 2. EXTREME - More Than Words 3. COLOUR MED BADD - I Wanna Sex You Up 4. MICHAEL BOLTON - Love Is A AVonderful Thing 5. PAULA BADUL - Rush Rush ZDA (Billboard) - albumi 1. REM-Out Of Time 2. MICHAEL BOLTON - Time, Love And Tender-ness 3. MARIAH CAREY - Mariah Carey 4. Glasba iz filma - New Jack City 5. PAULA ABDUL - Spell-bound RAP obeti (NME) L 3 rd BASS - Derelicts Of Dialect 2. EMPD - Give The People 3. HEAVY D & THE BOYZ — Peaceful Yourney 4. CHUBB ROCK - The One 5. INTELIGENT HOOD-LUM - Arest The Presi-dent MOJA LOJTRA Ime mi je Veljko, pišem se Kadijevič in hodim v sedmi razred osnovne šole. Pošiljam vam svojo lojtrco. Vsakršno nestrinjanje z mojim glasbenim okusom bo kaznovano, odpor pa zlomljen. 1. Od Topole pa do Triglava - Orkestar ZKJ - Poklat za Jugoslaviju 2. Kupit ču si tenk - The Idiots 3. Heimatt aus radiren — Ansambel Staneta Broveta 4. Znam, za sve sam kriv - Ante Federalac i dobri duhovi 5. Blovving In The Wind — The Helicopters LOKALISTI SEXA, Pussy In The Sky With Diamonds, 7«, Iz sve snage Ta singl ima definitivno najboljši ovitek, kar sem jih imel priložnost videti. Gre seveda za cover znanega štiklca od Be-atlov, zato je tudi naslovna stran ovitka remake ovitka Sgt. Peppers Lonely Hearts Club Band. Na njem najdemo vse štiri člane Sexe v nudistični pozi z luleki, retuširanimi v luli-ke. Glasbeno so Sexa zelo tipični, močni, frenetični in glas- nov LP z naslovom »Every Go-od Boy Deserves Fudge«. Z njega bodo vzeli singl »Let It Slide«. Hkrati nameravajo oditi na evropsko turnejo, ki bi se naj imela zgoditi po izidu plošče. Umrl je GENE CLARK, ustanovni član THE BYRDS. Po poročilu mrliškega oglednika so bili vzroki smrti naravni. Umrl je na petdeseti rojstni dan Boba Dylana. SHANE MacGOWAN in SINEAD 0’CONNOR bosta posnela priredbo pesmi »Do You Belive In Magic«. Sexa: »Pussy In The Sky With Diamonds« ni. Na B strani plošče se nahaja komad »Ti dam ja,« eden izmed njihovih bolj znanih. Posnetka, ki sta bila zabeležena v studiu Dar Bar, miksana pa v studiu Guru, sta odlične kvalitete, z dobro, značilno noise produkcijo in Sexi lastnim zvokom. To je singl, ki ga je treba imeti v zbirki plošč, ne glede na to, ali vam je Sexa močno pri srcu ali pa malo manj. Dejstvo je, da so ti štirje Zagrebčani še zmeraj alfa in omega na Jugo noise sceni in da se bodo ostali bendi morali še prekleto potruditi, če se jim bodo hoteli približati. Ploščo lahko naročite na naslov: »IZ SVE SNAGE« Trakoščanska 26 41000 Zagreb THE DICKIES, ANA MON-RO, BRUJAČI, DEE DEE MELLOW Ekipa, ki vodi od decembra lani prenovljen in razširjen prostor KUD France Prešeren na Karunovi 14 v Trnovem v Ljubljani, je v petek, 21. junija zvečer proslavila zares uspešno polletno dogajanje. Dvorana KUD France Prešeren je namreč v teh šestih mesecih postala eno najbolj prijetnih in obiskanih koncertnih prizorišč v Ljubljani in s tem popolnoma nadomestila koncertno (in tudi družabno) dokaj neprimeren in neuveljavljen glasbeni klub K4. Od decembra lani se je v dvorani KUD France Prešeren zvrstila vrsta različnih koncertov, med katerimi pa so na koncu koncev prevladovali novorockovski oz. hard coreovski. No, v petek so uspešen zaključek spomladanske sezone slavili: Gledališče Ane Monro s predstavo Strelišče Cirkusa Kansky, ljubljanska skupina Lolita ter člani zagrebških skupin Brujači in Dee Dee Mellow, ki so nastopili v različnih medsebojnih kombinacijah. V nedeljo, 23. junija 1991, pa je na istem prizorišču (KUD France Prešeren) pred nekoliko manjšim številom obiskovalcev, vendar pred še vedno polno dvorano, nastopila kalifornijska »hard core-žur« skupina The Dickies. Skupini, ki deluje že od konca sedemdesetih, se po malem že poznajo sledi časa in še česa, vendar to živosti njihovega nastopa ni zmanjšalo. Mešanica cirkusa (pevec si je rad natikal vsakovrstne maske in kostume) ali Disneylanda (ena od njihovih plošč nosi naslov Stukas Over Disneyland), melodičnega punka oz. kar rock and rolla, nič izvirnega, pa kljub temu dovolj zabavno. Navdušeni so bili tudi obiskovalci, med katerimi so se pojavili celo nekateri stari punkerji. Skupina je odigrala predvsem svoje stare in preverjene uspešnice iz konca sedemdesetih in iz začetka osemdesetih, med katerimi imajo pomembno mesto posamezne energično odigrane pesmi starega rocka, kot recimo Paranoid (Black Sabbath), Eve Of Destruction, Nights in Whi-te Satin (Moody Blues) in podobne. Na koncertu so odigrali tudi drobce iz Tommyja (Who) ter v zadnjem dodatku še Com-munication Breakdovvn (Led Zeppelin), nekje vmes pa še Teenage Kicks (Undertones). Tudi pri njihovih avtorskih pesmih nisi točno vedel, če niso morebiti priredbe, saj je v njih množica sposojenih ritmičnih in melodičnih vzorcev. Pa to niti ni važno. Skupina The Dickies je pomembna in deluje predvsem kot neobremenjena zabava, kot šaljiva plat punka oz. rock and rolla. Predskupina je bila nemška zasedba Noise Annoys, ki je ustrezala duhu večera. Njeno ime je enako kot naslov ene od pesmi skupine Buzzcocks, kar gotovo ni naključje. Tudi skupina Noise An-noys se namreč brez pretenzij navezuje na tradicijo starega angleškega punka, kjer se čutijo predvsem vplivi melodičnih novovalovcev Buzzcocks in podobnih. MILKO POSTRAK MIP NOVICE Ne propadajo samo naše firme, podobne zadevščine se dogajajo tudi na zahodu. Tako je propadla distribucijska hiša ROUGH TRADE DISTRI-BUTION, največ zaradi dolgov, ki jih niso mogli izplačati. Za pičlih 50000 funtov jo je odkupila COMPLETE MUSIČ, podružnica založbe CHERRY RED. Bojda bankrot ne bo prizadel sestrske firme, ROUGH TRADE RE-CORDS MUDHONEY bodo izdali Pat Metheny: odfrčal z Brnika, nato ga je okupator zbombardiral. Gene Clark STRAN 20 DOBA KALKULATOR Gospodarstvo v vojni Slovenija je napadena. Jugoslovanska armada, ki je v dosedanjih letih domala živela na račun slovenskega .J meri vrača v materialni obliki z obrestmi vred po ekspresni zračni liniji. Kakorkoli gledano bomo v bližnji prihodnosti dočakali gospodarski kolaps, če se bodo stvari v tej meri odvijale napiči Ekonomski procesi \ uimem stanju so ; tolikšni pst glede na blagovne rezerve RS), kar povzroči manjko blaga Eliminacija takšnih pojavov je izredno težka, ker ljudje preprosto ne verjamejo več v tisto kar slišijo s strani vladnih krosov ampakzaunaic *—1*‘ —*--------- -- -*:1- -- (ali) občutil,. Pot do m bodo drugi gledali. Zaupati moramo sami vase in svetu dokazati, da kljub svoji majhnosti lahko preživimo tudi l£r^S!XS?SS£5£?pa ČE JE VOJNA, JE RES VOJNA ZA VSE: Nasvidenje v naslednji vojni_____________________________ Na starostni piramidi (to je grafični prikaz števila prebivalcev posamezne generacije oz. starosti na določen dan) slovenskega naroda so še danes vidne posledice zadnje vojne v Sloveniji. Na piramidi je to vidno po ostrih zasekah v robovih, ki bi bili drugače oblikovani bolj pravilno. Generacija, ki je bila takrat stara nekje med 20 in 30 let, je glede na starejše in mlajše generacije precej manjša. 20 do 30 let je starost, najbolj primerna za aktivno uporabo v vojni na katerikoli strani, zato je v njej tudi največ žrtev. Druga generacija, ki je bila v času vojne zmanjšana, pa je generacija tistih, ki so se takrat rojevali. Splošno pomanjkanje je vplivalo bodisi na samo odločanje o potomstvu, ali na možnosti preživetja že rojenih v zgodnjem obdobju življenja. Pa tudi generacija v najbolj aktivnem spolnem obdobju je bila zmanjšana. Glede življenja ali smrti vojna ni enako usodna za vse generacije. Zato so izjave iz varne razdalje, da ne bi postali čisto prava država brez krvavega »žegna«, neokusne, posebej če jih javno izreče nekdo iz najvišjega slovenskega vodstva, kakor je to storil v petkovem Žarišču predsednik slovenske skupščine, gospod dr. France Bučar. Ogabno. SADDAMOVA TAJNA VOJNA Pokol Kurdov Če potuješ skozi Kurdistan, lahko vidiš sledi Saddamove tajne vojne proti Kurdom. Od leta 1988 do leta 1990, si je za cilj postavil izbrisati vasi Kurdov z obličja zemlje. Kurdi pravijo, da je proti njim večkrat uporabil kemično orožje. Na stotine vasi je zbombardiral ali pa jih z buldožerji zravnal z zemljo. Polja jim je posul z minami, sadovnjake pa uničil s kemičnimi strupi. »Takrat sem bil ravno na Švedskem«, pravi Karim Sanjari, član kurdske demokratične partije. »In tega mi nihče ni verjel. To je nekaj nemogočega, kot da bi bilo iz davne mračne preteklosti.« Zavezniške sile, ki so zdaj tam, se o tem lahko prepričajo na lastne oči. Odkrili so še veliko več. Ko so ameriški marinci pripravljali kamp, so pri kopanju zaznali čuden vonj. Naleteli so namreč na množična grobišča. Iz zraka pa so piloti opazili mnogo porušenih vasi, od katerih ni ostalo skoraj nič več. Vse naokoli je kamenje in dežela je opustošena. Eden od domačinov se spominja: »Ta dežela je bila včasih znana po pridelovanju medu.« Od vasi niso ostale niti stene. Ceste so prekrite s travo in divjo pšenico. Veje dreves so ožgane in brez plodov, kar za ta letni čas ni običajno. Dva vojaka - enega ameriškega in enega francoskega - sta med raziskovanjem okolice raznesli mini. Domačin pravi: »Sedaj vem, zakaj nihče ne verjame, da je Saddam Husein uničil 4000 vasi. Kdo pa to sploh lahko verjame. Jaz vam lahko pokažem zemljevid iz leta 1960 in vas popeljem po okolici. Potem mi boste verjeli.« Kjer je bila včasih vas Be-bad, je danes prepovedano območje. Na temeljih porušene vasi si je Saddam Husein zgradil letno rezidenco. »Da si je lahko zgradil to palačo, nam je porušil domove, pomoril otroke in razbil družine.« Eden izmed učiteljev se spominja, da so leta 1988 morali zbežati iz vasi. Z gora so opazovali kako iraška vojska ruši njihove domove in vaško šolo. »Najprej so požgali vse hiše. Čez dva dni pa so buldožerji zravnali z zemljo vse kar je ostalo. Kamor niso mogli z buldožerji, so nastavili eksploziv in vse pognali v zrak.« Masoud Barzani, vodja kurdskih Barzanov se pogaja s Saddamom o avtonomiji. Dolina Barzanov je znana med Kurdi. Iračani so namreč tudi zbrali vse moške med 12 in 50 letom (okrog 8000 ljudi) in jih nato odpeljali proč. Za tem jih ni nihče več videl. Kurdi so prepričani, da so Iračani ujetnike strpali v jarek in jih vse skupaj žive zažgali. Koncentracijska taborišča. Kurdi so gorski ljudje in večina njihovih vasi leži daleč stran od cest. Ko se je iraško-iranska vojna končala, je Saddam Husein mobiliziral 120.000 čet, med katerimi je bilo 20.000 kurdskih plačancev. Le-ti so prečesali okoliško hribovje in porušili vsako gorsko vasico, ki so jo odkrili. »Največja in najhitrejša akcija se je pričela v letih 1987-88«, pravi kurdski vodja Nechervan Barzani. Po podatkih, ki jih imajo Kurdi, je bilo leta 1988 porušenih 700 vasi, 77 izmed njih so napadli s kemičnim orožjem. Hoshyar Zebari, predstavnik Kurdov v Londonu je rekel: »Lahko rečem, da ni bilo prizanešeno nobeni kurdski vasici.« Le velika mesta so ostala ohranjena, prebivalce pa so preselili v koncentracijska taborišča (tako jim pravijo Kurdi). Taborišča so bila obkoljena z vojsko, ljudem pa je bilo prepovedano celo obdelovati zemljo. Mnogo kurdskih beguncev se sedaj vrača nazaj v Irak, na svoje porušene domove. Ljudje namreč nočejo v kampe, ki jih je organizirala vlada za podporo Kurdom. Eden izmed takšnih beguncev je tudi Muhammed Rasoul, ki ponovno postavlja svojo porušeno 6-sobno hišo. »Počutim se kot da bi se ponovno rodil. Saddam je uničil celo naše sanje. Vrnitev je bila edini način kako ga premagati.« V dolini Balisan, v Sulaima- VPLIV VOJNE NA STAROSTNO PIRAMIDO PREBIVALSTVA starost stari 20 do 30 let ed 2.svetovno vojno eni med 2.svetovno vojno nova vojna? 20000 15000,—LpOOO 5000 000 I___I število moških 5000 10000 ^15000 20000 število žensk po starosti v letu 1990 niyi se končno vrača življenje. 16 vasic te doline je bilo leta 1987 napadenih s kemičnim orožjem. Kmalu zatem pa je iraška vojska do tal porušila vseh 16 vasic. Vojaki so morali nositi plinske maske in obleko za zaščito pred kemičnimi strupi. Zdaj pa se preživeli po dolgem času zopet vračajo nazaj - da bi obnovili vasice in razkrili svetu resnico o tem kar se je dogajalo. Najhuje je bila prizadeta vas Sheik Wasanan, v čudoviti visokogorski dolini. Tu je prebivalo 800 ljudi. V noči na 16. april 1987, je 16 bombnikov napadlo vas s kemičnimi bombami. »Tisti, ki so bili blizu eksplozijam, so umrli zelo hitro«, pravi 32-letni Kaoruc Khader, ki je v tej noči izgubil 90 sorodnikov. Vsega skupaj je bilo 238 mrtvih. »Nekateri so najprej oslepeli in po 10-ih minutah umrli. Drugi so dobili krče, bljuvali so kri in nekaj rumenega. Umrli so po dveh minutah. Nekateri pa so živeli še nekaj dni. Preden so umrli, so jim otekle ustnice in oči.« Vojaki gverilske vojske so evakuirali ljudi s prizadetih območij, tiste pa, ki so bili preveč poškodovani, da bi lahko hodili, so morali pustiti. Kasneje jih je iraška vojska naložila na tovornjake za odvoz smeti in odpeljala. Eden od domačinov pravi, da so 180 ljudi, predvsem žensk in otrok z zabuhlimi obrazi, naložili na dva tovornjaka. Nihče več jih ni videl ali karkoli izvedel o njih. Preživeli so se vrnili v vas iskat svojce. Rasoul Hamid ima 51 let, a izgleda 20 let starejši. Izgubil je dva vnuka in dva brata. Umrlo mu je osem članov družine. Ostalih devet se je vrnilo. Živijo iz dneva v dan. Včasih kaj ulovijo ah pa dobijo kakšno konzervo iz kampa za ubežnike. Sala Ilias, star 38 let, je izgubil dva otroka, brata, dva strica in še nekaj drugih sorodnikov. Tudi sam je vdihnil nekaj strupenega plina in zaradi tega ima še danes težave z dihanjem. Vsega skupaj je v dolini Balizan umrlo 2000 ljudi, veliko pa jih je bilo ranjenih. V drugi dolini Ako Van, poleg mesta Ravvanduz, je bilo napadenih 12 vasi. Kurdi pravijo, da so bile bombardirane s kombinacijo različnih kemičnih strupov. To nam pove, zakaj so eni umrli hitro, drugi pa so živeh še nekaj dni. Qalaa Diza je manjše mesto, kjer sta včasih stali dve bolnici, tri srednje in šest osnovnih šol, štiri večje mošeje in nekaj manjših, štirje hoteli in nekaj tovarn. Nihče točno ne ve, koliko prebivalcev je imelo mesto leta 1989. številka se giblje od 65.000 do 100.000. Danes je porušenih vseh 15.000 hiš. »Takšna je bila najbrž videti Hirošima,« ugotavlja ena izmed sester francoskih »zdravnikov brez meja«. Do sedaj se je v mesto vrnilo 10.000 ljudi in to so tudi vsi prebivalci. »Tudi Amid Khader se je vrnil s svojo družino. Raje živi tukaj, kot pa v kampu za ubežnike, kjer je bival od leta 1989. »Ne bi se vrnil med te ruševine, če se tukaj ne bi dobro počutil. Nihče me ne sprašuje kaj počnem in kam grem. Tukaj smo svobodni.« Na ruševinah si je zgradil manjše začasno prebi-vahšče. Zavezniške sile so se dokopale še do drugih dokazov o Saddamovi prikriti vojni. »Naleteli smo na mnoga pretresljiva odkritja. Bili smo priče stvarem, ki se zdijo nemogoče,« pravi major William Gavvthrop, ki je videl ostanke 3000-ih porušenih vasi. »To območje bomo kmalu zapustili in nisem prepričan, da bodo tu ostale enote, ki bi varovale te ljudi. Bojim se, da smo za te ljudi predstavljali samo trenutek v njihovi zgodovini. Za njih ne obstaja žarek upanja. V trenutku, ko jih bomo zapustili, bodo zopet v nevarnosti.« Podobnega mnenja je tudi Khader Mohammad, uradnik iz Qalaa Dize. Čeprav obnavlja svoj porušeni dom, se boji: »Nismo mu hoteli nič slabega, pa je pobil na tisoče mojih rojakov. Kaj bo z nami šele sedaj, ko smo se mu uprli?« Odgovor ni potreben. Kurdom je dovolj samo pogled na ruševine. Z V E Z J DRUŠTEV Z> CDIEBRALNC PARALIZC SLOVLNJJ ■ ) NOVA ŠTEVILKA ŽE V PRODAJI 21. STRAN NOVA^fDODA JULIA ROBERTS Mamila in alkohol Hollywodski hit »Pretty vvoman« je glavni igralski Juliji Roberts čez noč prinesel svetovno slavo. Zgodba mladega dekleta, ki se zaljubi v gentlemana, je že dolgo za milijone gledalcev samo sodobna pravljica o Pepelki. Velikanskemu uspehu pa je sledil padec. Triindvajsetletna Julia je začela vidno hujša- ti in je pri snemanju novega filma padla v nezavest. Odpeljali so jo na kliniko. Diagnoza: težka gripa. Toda kako bolna je v resnici? Po Ameriki krožijo vse glasnejše govorice, da lahko superzvezda premaguje nenehne strese (štirje filmi v letu dni) samo še z alkoholom in mamili. Po čem je slava? PETROL j z vami na poti | PASJE BOGASTVO Mešanec za 50 tisoč dolar j ev Ljubezen do živali se je Christiani Meuner iz Nemčije bogato poplačala. V domu za živali se je zagledala v pasjega mladiča mešanca in ga kupila za 130 DEM. Toda Trixi je imela posebne lastnosti, med drugim je skakala dva metra visoko. Christiana je listala po podatkih v živalskem leksikonu in ugotovila, da je kupila ovčarja, katerega zelo redke čiste pasme je na svetu le 500 primerkov, od tega 31 v Nemčiji. Neki kanadski rejec je Christiani ponudil zanj 50 tisoč dolarjev. Toda ne da ga za noben denar. Med tem je Trki dobila tri mladiče. ZDRAVSTVENI NASVETI Kaj storiti proti herpesu Herpes je izredno razmišljen in neprijeten virus (v ZDA je z njim inficiranih nad 80 odstotkov, v Nemčiji 60 milijonov ljudi). Trenutno je znanih šest različnih oblik. Čeprav so ga okuženi ne znebijo več (virus se namreč zadržuje v živčnih celicah, od koder ga aktivirajo različne bolezni, ki zmanjšujejo odpornost organizma), je nekaj možnosti vsaj za ublažitev posledic. Herpes na ustnicah (labialis) povzročajo zunanji dražljaji, kot so ultravijolični žarki, vroče in mrzle pijače, mastna hrana, jeza in stres. Vsem tem vplivom bi se morali izogniti. Ko se pojavijo mehurčki, ki srbijo in pečejo, moramo takoj ustnice namazati s kremo, ki vsebuje aciclovir, ki uniči aktivne celice. Z isto kremo odstranjujemo inflekcije na očeh in spolnih organih (lekarna). Pri herpesu zoster (pasav pomagajo encimi (lekarna), jih uporabimo ob prvih znai njih rdečice in bolečine ok pasu. Bolečine olajša v v razstopljen aspirin, s kate namakamo kožo. Zoper kronično utrujenost še ni učinkovitega zdravila. Simptomi tega pojava so podobni začetku gripe brez kašlja in nahoda — človek se počuti skrajno zdelanega in brezvolj- nega. Pojavljajo se bolečine v sklepih in mišicah, včasih tudi vročina, vse pa lahko traja tedne in mesece. Približno 80 odstotkov vseh ljudi je inficiranih z virusi herpesa, najpogosteje s tistimi, ki povzročajo mehurčke. Toda pri vseh se bolezen ne pojavi. Zato zdravniki svetujejo: krepite svoj obrambni sistem (z vitanimom C in E ali ekstrakti korenine elentherokoreka (lekarna). V prehrani ne smejo manjkati predvsem vitamini C in A (karotin) in cink. Potrebno je tudi veliko gibanja na zraku, krepitev obrambnih mehanizmov z menjavo toplih in mrzlih kopeli, masaže s krtačo itd. GORSTVO NA SLOVAŠKEM NEBEŠKI SEL UČENJE ADRESA PRAKAN-TON V ŠVICI PRITOK VISLE GORSTVO V NEMČIJI GL MESTO TURČIJE ' . . ,, / U TITO- GRAD POTOMEC ŽIME ✓ A CERE- MONIJA ms ŠP. KLUB V MADRIDU REKA V BOSNI AM. VIOLINIST (ISAAC) OTOČJE V POLINEZIJI SMOTRNOST MAR0GA N TOREJ (LAT.) VOZILO ŽIME KRAJ PRI RIBNICI ZELIŠČE 1 GR. BOGINJA JUTRANJE ZARJE POKRAJINA V AVSTRIJI PESNICA PEROCI ANGL VOTLA MERA FARBA SIMON JENKO GODUNOV ŽLAHTNI PLIN BARVA IGRALNIH KART PISEC MIKL0VE ZALE , REDOVNICA ARABSKI ŽREBEC KRAJEVNA SKUPNOST L0ŠČ AVAR TVARINA ^3 !is JEZERO V ETIOPIJI DOLINA POD TRIGLAVOM Nagradna križanka Svobodna Istra: 1. nagrada: vetrovka 2. nagrada: servis za kavo 3. nagrada: dvomesečna naročnina Nove dobe Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke: 1. nagrada: Knjiga dr. Nade Klaič: Zadnji knezi celjski v deželah Sv. kron — Ahata Otrin, Zikova 7, 61240 Kamnik 2. nagrada četrtletnega naročnina Nove dobe - Cirila Podkrižnik, Milčinskega 2, 63000 Celje 3. nagrada: dvomesečna naročnina Nobe dobe - Ljudimila Hrastnik, Rimska 5, 61380 Cerknica Z umetnim srce hodi Prvi bolnik v Ameriki živi črpalko zamenjali le levo polo- jo tu nadomešča umetna črpal-z umetnim srcem, s katerim vico srčnega prekata. S tem naj ka premera 10 cm. Poganja jo sme celo zapustiti posteljo in se bi premostili čas, ko bodo do- baterija z elektrodami, nameš-sprehoditi. Posebnost primera bili srce darovalca. Levi srčni čenimi zunaj telesa. Polni se je ta, da so bolniku z umetno prekat opravlja 85 odstotkov ponoči, ko bolnik spi. skupne črpalne zmogljivosti, ki Seznam ujetih pripadnikov JA v Sloveniji BEOGRAD, 30. junija (Tanjug) - Rdeči križ Jugoslavije ji od Rdečega križa Slovenije seznani ujetih pripadnikov JA v niji. Rdeči križ Slovenije je dobil podatke od TO Slovenije doslej takšnega seznama še ni posredovala Rdečemu križu Ji vije. Prav tako je Rdeči križ Slovenije posredoval Jugoslovan Rdečemu križu prvi seznam ranjenih pripadnikov JA, ki jil vijo v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Seznam ujetih vojakov: ““ Hm,f Sm Zdn - Bekim Hisemi rojen, 1. 1. ski, 8. 10. 1971 vojak Al 1972. vojak, Albanec; Zdravko Florin Klinku 16 12 197 Venič, 22. 3. 1972, desetar Srb; jak Albanec; Samir Čosič. Jovan Paunovič. 6. 3. 1971. vo- 1972, desetar. Musliman-jak, Srb; Sadik Begu, 1. 4. 1971, Andič, 3. 7. 1970, vojak vojak, Albanec; Mirče Arsov. 3. Riža Qeli 1 j? '1970 11. 1972 razvodnik Makedo- Albanec; Ljubča Dimov’, nec; Ivica Mikulaš 9 9. 1971, 1972, vojak, Makedonec; f desetar. Hrvat; Ljubiša Jovič, 5. jahic, 3. 8. 1972, vojak 3. 1973. vojak, Srb; Djura Ilič, 8. man; Igor Dordevič 2 12 4. 1972, vojak, Srb; Branimir Ja- vojak, Srb; Malih Hajdarev punda, 18. 10. 1972. vojak Srb; j. J972, vojaki MuJsliman drag Jankovič, 15. 4. 1972, vojak, Srb; Baškin Mečirovski, 24. 3. 1973 vojak. Musliman; Saša Aleksovski, 19. 4. 1972, vojak, Makedonec; Zoran Jelesijevič, 29. 9. 1972, vojak, Srb;-Radenko Stevič4. 9. 1972, vojak, Srb; Cvi-jetin Markovič. 28. 8. 1972, vojak, Srb; Radivoj Dimitrov 27. 12. 1972, vojak, Rom; Jovan To-šič 11. 9. 1970, vojak, Srb; Srečko Radmanovac 15. 2. 1972, vojak, Srb; Arsim Rexhepi 15. L 1972. vojak, Albanec,; Željko Vasiljevič, 3. 8. 1971, vojak, Srb: Miodrag Stoilkovič 7. 2. 1972, vojak, Srb; Nedad Habibovič, 5. 4., 1971, vojak, Musliman; Darko Kovačevič, 5. 10. 1972, vojak, Hrvat; Numan Hodžič, 10. 2. 1972, vojak. Musliman; Imran Hasani 10.12.1972, vojak, Albanec; Adnan Kurudjija 19. 6. 1972, vojak. Musliman; Zoran Sugareski7. 12.1970, razvodnik, Makedonec; Davor Devčič, 24. 7. 1971, vojak, Hrvat; Vladan Petrovič 20. 1. 1971, vojak, Srb; Dino Lazukič 6. 10. 1971, vojak, neopredeljen; Sadik Ašani, 30. 8. 1972, vojak, ni podatka o narodnosti; Tefik Šobani, 20. 2. 1971, vojak, ni podatka o narodnosti; Ante Marovš, 16. 2. 1971, vojak, ni podatka o narodnosti; Dominko Hogič, 13. 4. 1972, vojak, ni podatka o narodnosti; Srdan Jovanovič 7. 1. 1972. vojak, razvodnik; Jožo Pranič 8.11. 1970, vojak, ni podatka o narodnosti; Čaha Varga 23. 9. 1972, razvodnik; Sašo Vasič 3.3. 1973, razvodnik; UmiMaliqi 3. 8.1972, vojak, ni podatka o narodnosti; Rahman Braimi 3. 10. 1972, vojak, ni podatka o narodnosti; Vladan Varničič 10. 4. 1972, vojak, ni podatka o narodnosti; Sašo Vučkovič, 19. 9. 1971, vojak, ni podatka o narodnosti; Nenad Ranitovič, 5. 4. 1972, vojak, ni podatka o narodnosti; Dušan Križalovič, 23. 2. 1972, vojak, ni podatka o narodnosti; Milosav Vidovič, 3. 12. 1973, vojak, ni podatka o narodnosti; Nenad Sandič 12. 2.1970, destar; Goran Dordevič, 17. 4. 1971, vojak, ni podatka o narodnosti; Predrag Perovič, 30. 8. 1972, vojak, ni podatka o narodnosti; Alija Be-kič, 23. 3. 1972, vojak, ni podatka o narodnosti; Goran Simič, 12. 7. 1972, razvodnik; Borisav Šujilalo, 20. 9. 1972, razvodnik. ni podatka o narodnosti; Dragan Iljič9. 8. 1971,razvodnik;Zoran Lakič, 4. 7. 1971, Božidar Strakovič. rojen 8. 8. 1972. vojak. Srb; Predrag Kesič. 7. 11. 1972, vojak. Srb; Alisa Hani. 1. 5. 1969, vojak. Albanec; Dahtiar Morina, 24. 5. 1972. vojak. Rom; Sladjan Apostolov. 14. 8. 1972, vojak, Srb; Damir Pranjič. 2. 8. 1971. vojak, Hrvat: Edupi Zakovski. 29. 3. 1973. vojak. Albanec: Mladjan Nanovič, 20. 1. 1971, vojak. Srb; Munih Drljič. 26. 9. 1972. vojak. Musliman; Ivan Katavič. 29. 8. 1972. vojak, Hrvat; Goran Baškovič, 11.5. 1971. vojak. Hrvat: Slobodan Relich. 18. 11. 1971, desetar, Srb; Vinko Hrčina, 1 1.4. 1972. vojak. Hrvat; Avmir Buljubošič. 10. 12. 1972, vojak. Musliman: Ivan Stevanovič, 3. 1. 1972. vojak. Črngorec; Dobrivoje Beganovič. 29. 3. 1972. vojak, Srb: NOVA OT DODA STRAN 22 KOPRČAN ŽELI POMAGATI LJUDEM Z DOLGIMI STOPALI Čevlji za knjigo rekordov Nekdo skriva preteklost, nekdo denar, nekdo prešuštvo, 37-letni delavec GP »Bosna« iz Sarajeva, Hajrudin Hudič, rojen v vasi Vardište pri Zenici pa, verjeli, ali ne, skriva svoja stopala, za katera so potrebni čevlji številka 56. Da omenjeni Bosanec nosi navedeno številko čevljev, nam je povedal koprski čevljar Husein Šakovič, ki ima s sinom Samirom čevljarsko delavnico v središču Kopra. Šakovič želi pomagati svojemu rojaku, kateremu nihče v Jugoslaviji ni mogel narediti čevljev številka 56. Zanimivo je, da Hudiču stopala še rastejo. Verjetno je Hudič Jugoslovan z najdaljšimi stopali. Pred nekaj leti je opazil, da se nekaj nenavadnega dogaja z njegovimi stopali. Tako obutev s številko 43, katero je nosil pred nekaj leti, ni bila več dobra. Stopala so mu zrasla in danes potrebuje obutev številka 561 Tudi čevlji s to število so mu postali tesni, pa sedaj išče obutev s številko več. Njegova stopala letno zrastejo (mislimo na zadnja leta) tudi po pet centimetrov. Zaradi tega pojava je Hajrudin iskal pomoč tudi pri zdravnikih. Pred tremi leti seje znašel v eni izmed zagrebških bolnišnic. Tam je bival 14 dni. Zdravniki so ga pregledali oziroma testirali, toda brez rezultatov. Na operacijo, katero so mu predlagali, ni bil pripravljen. Nedavno se je Bosanec z do-glimi nogami vrnil iz Libije, kjer je delal 28 mesecev. Tam je uspel pri nekem mojstru natočiti čevlje št. 55. ki so ga stali 100 dolarjev. Tudi ti edini čevlji, ki jih je imel, pa so mu postali tesni. Hajrudin ima tudi probleme na delovnem mestu, ker zaščitnih čevljev za njegova stopala ni, da niti ne govorimo o težavah, ki jih ima v privatnem življenju, ko ga vsi, ki niso na to navajeni, zagledajo in se čudijo. Razen tega je grdo ho- NASLOV: HUSEIN ŠAKOVIČ ŽUPANČIČEVA 43 KOPER Tel. 066 24-957 diti bos. Zaradi tega neslavnega rekorda se Hajrudin sploh malo giblje, zlasti pozimi, ko je mrzlo, ker mu lahko noge zmrznejo. Čevljar Husein Šakovič iz Kopra je slišal poziv na pomoč nesrečnega Hajrudina Hudiča. Čevljarska delavnica popularnega »Husa«, kakor ga kličejo v Kopru, in njegovega sina Sandra ne samo da je znana v tem mestu, temveč k njemu prihajajo čevljarji iz raznih krajev Jugoslavije. Razlog je zelo enostaven. Ta delavnica je opremljena z sodobnimi stroji, ki jih izdeluje podjetje Jumel iz Mavčič pri Kranju. Ljudje prihajajo, da bi lahko videli, kako Hu-so dela z novimi stroji. »Slišal sem za nadlogo Hajrudina Hudiča. Želim mu pomagati in že sem nabavil kalup - kopito. Čevlje mu bom izdelal zastonj. Samo čakam, da se mi oglasi in pove, kakšne čevlje želi, kakšne barve in podobno. Verjamem, da bodo ljudje gledali njegove noge, ne zaradi dolžine ampak zaradi lepih čevljev,« pravi Huso, očito zadovoljen, ker lahko nekomu pomaga. Naš sogovornik hoče pomagati tudi ostalim Jugoslovanom. ki jih mučijo podobni problemi prav zaradi dolgih nog. »Slišal sem, da v Ljubljani živi oseba z dolgimi nogami, ki ima težave s čevlji. Naj se mi oglasijo vsi s takšnimi problemi in pomagali jim bomo. Če je potrebno, bomo izdelali čevlje tudi do enega metra. V naši delavnici je vse mogoče. Lahko se nam oglasijo pismeno ali po telefonu,« sporoča Husein Šakovič. Tudi sin koprskega čevljarja Huseina Šakoviča je čevljar. Z očetom bi si upala narediti tudi cel meter dolge čevlje. VRNITEV OTROK S TRIDNEVNO ZAMUDO Srečno prispeli Otroci Zavoda za delovno usposabljanje Miha Pintar iz Dobrne so se kljub trodnevni zamudi srečno vrnili s kratkih počitnic, ki so jih preživeli v Strunjanu. Njihov povratek je bil planiran za v torek prejšnji teden. S še posebno grozo v srcih so spremljali okupacijske dogodke prejšnji teden starši, ki so imeli otroke v raznih organiziranih oblikah letovanja, predvsem ob morju. Po cestah kjer se naj bi vračali njihovi otroci so se odvijale prve borbe na Slovenskem. Vodstvo letovanja otrok iz Zavoda Miha Pinter se je odločilo, da odhod preložijo dokler se razmere ne uredijo do take mere, da omogočijo varen povratek. Otroci, ki niso doumeli tragične situacije so se podaljšanih počitnic razveselili, zato pa je toliko večje breme padlo na ramena njihovih spremljevalcev. Snidenje ob povratku, s starši je bilo toliko bolj ljubeče in odrešujoče. Z letovanja se je vrnilo 50 gojencev, med njimi tudi »naš« Janez Močnik, kateremu bodo dobri ljudje s pomočjo akcije NOVE DOBE pomagali na pot v Ameriko, kjer se bo udeležil Olimpijskih iger za duševno prizadete. Tudi »naš« Janez Močnik z veseljem razkazuje svojo porjavelost srečnim svojcem Zaskrbljeni in hkrati odrešujoči pogovori staršev z vzgojiteljico ob vrnitvi v Celje Podaljšano letovanje M Malečnik In svojeotJfOke, ker jun bodo zagotovi skupen varen prihod TRGOVCI Z NOVCI V OKUPACIJI Priprava zalog Če bi hoteli biti hudobni bi lahko rekli, da je v teh dneh vsaj nekdo imel koristi od nastale situacije. Čeprav so se v zadnjih mesecih trgovci borili za vsakega kupca, jim je to zdaj Z V t Z -DRUŠTEV Z. CEUBRALNC PAR ALI Z( SLOVENI) ■ ) NOVA Šim« ŽE V PRODAJI bilo prihranjeno, predvsem trgovcem z živili. Kupci z vedno plitkejšimi žepi so tokrat postrgali vse rezerve in z njimi nakupili živila, pa tudi druge stvari, ki bi lahko koristile. Tistim trgovcem, ki je uspelo zraven »plenjenja« trgovine še spremeniti ceno, pa so imeli dvojno korist. V Celju so se, s priporočilom občinske skupščine, ob povečanem nakupu v trgovinah, odločili za omejitev nakupa. Tako si lahko v prodajnem centru GALA dobil največ 5 kilogramov moke, 2 litra olja in 2 kilograma sladkorja.'Nabava drugih prehrambnih artiklov ni bila omejena. Komercialist prodajnega centra Jože Tavčar je povedal, da se je v dneh izrednih razmer povečala prodaja za sedemsto do osemsto procentov. Ljudje so največ kupovali olje, sladkor, moko in sol. Njihove potrebe so večini zadovoljili, le kvasa je primanjkovalo. Cen niso spreminjali. Povečan nakup so pričakovali že dan poprej in so se nanj pripravili. 23. STRAN NOVA Wl DOBA MALI OGLASI ii SALON NAKITA IN i; SONČNIH OČAL ;; K UPS A ii ROGAŠKA SLATINA ii HOTEL »SAVA« i: :: Tel.: (063) 814-824 HOROSOP ■■■■I Oven 21. 3,—20. 4. Poklicna pričakovanja se ne bodo popolnoma uresničila, nekoliko boste razočarani, vzrok pa pripišite sebi, saj ste cilje postavili nekoliko previsoko. Tudi finančno razočaranje vam ne bo povsem prizaneslo. Srečne številke 5, 11, 24, 37. AVTOMOBILI N AVTO-SERVIS ZASTAVO 101, letnik 1990/ 5, dodatno opremljen, prodam za 9.000 DEM. Tel.: (063) 755-207 (od 9. do 11. ure) ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987/11, prodam. Tel.: (063) 35-407 (po 14. uri) VISO 11 RE, letnik 1986, z avtoradijem, rdeče barve, registrirano do 12/91, prodam za 7.000 DEM. Tel.: (063) 745-214 FORD ORION 1,6 GHIA SI 105 KS, nov, in ford sierro, tur-bo diesel, novo, z lux opremo, prodam. Tel.: (049) 71-184 VUGO skala 55, letnik 1990, prodam. Tel.: (063) 28-546 UGODNO PRODAM citroen GS super 1.3, letnik 1980, prvi lastnik, prevoženih 63.500 km, avto je registriran do 25. 4. 1992. Informacije in ogled - Metka Jurko, Aškerčeva 13, Celje. OSTALO PARCELO, na lepi sončni legi, elektrika, voda in cesta do parcele, prodam. V račun vzamem tudi do 3 leta star yugo. Tel.: (063) 745-266 - po 20. uri ZA 49 LETNICO POROKE čestitajo vsi otroci: dr. Stanko, inž. Milenka, vnuki Matija, Gregor, Nana, Tine in Matej, zet in snaha ter sosedje. STANOVANJSKO HIŠO, centralna, garaža, vrt, telefon, prodam. Cena je 90.000 DEM. Tel.: (063) 28-876, Zagrad 95 AVTOMATIK, dobro ohranjen, enoredni pletilni stroj in otroško posteljico z jogijem, ugodno prodam. Tel.: (063) 36-807 PLETILNI STROJ, popolnoma nov, angleški, enoredni, za vse vrste in debeline preje, prodam. Izdelek odlikuje izgled ročnega dela. Cena je 12.000,00 din. Tel.: (063) 28-010 ŠIVALNI STROJ »SUPER SLAVICA«, zelo poceni, prodam. Uporabljan je bil samo šest mesecev. Tel.: (063) 27-093 od 20. do 21. ure. BRANCE Laško, tel: 063/731-282 Obiščite naš novi RAZSTAVNI SALON v pasaži Avtomotorja, na Kocbekovi ulici ^v Celju__________ j BULLTERIERJA, starega 8 tednov, poceni prodam. Tel.: (063) 35-236 POKER AVTOMATE JOL-LY CARD, z garancijo 6 mesecev, Philips ekran, prodam za 2.300 DEM. Tel.: (0601) 22-011 INŠTRUIRAM MATEMATIKO, fiziko, angleščino. Prevajam strokovno angleško literaturo. Za otroke pripadnikov TO in policije so inštrukcije zastonj. Tel.: (063) 37-315 OPREMO ZA PRODAJALNO ter videorekorderja ITT Nokia 3720 in Blaupunkt 535, zaradi prenehanja dejavnosti, prodam. Tel.: (063) 31-710 DAIHATSU Pooblaščen servis Prodaja avtomobilov in rezervnih delov. Ugodna ponudba. AVTOSERVIS JAKOPEC, Velenje, Kosovelova 16, tel. 855-975. TRGOVINA AVTOSHOP MALI OGLAS ZASTONJ KUPON 17 MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. ČRNO-BELI TELEVIZOR BARVNI TV Gorenje, kavč Gorenje in električni štedilnik in 2 fotelja, prodam. Ogled vsak Gorenje, 'ugodno prodam. Tel.: dan od 10. ure dalje. Amalija (063) 21-270 Esih, Čopova 7, Celje radio MARŠ MARIBORSKI RADIO ŠTUDENT 95.9 MHz UKV stereo oddajamo 24 ur dnevno lasten program od 15. ure do 21. ure ob vikendih od 15. ure do 24. ure in satelitske programe pripravljamo popoldanski glasbeno-informativni program ter večerne glasbene in govorne termine oglašujte na našem radiu! Gosposvetska cesta 87/b, 62000Maribor tel & fax (062) 221-442,20-179 Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje ^ OSOLNIK JOŽICA 63 000 CELJE Pod kostanji 6 Nova vas Tol • • 950 DEL. ČAS. PONEDELJEK - SOBOTA OD 8. DO 21. URE, NEDELJA OD 8. DO 12 URE. POPUSTI ZA NAKUPE NAD 1000,00 DIN - 10%, NAD 500,00 DIN - 5%. POPUSTI NE VELJAJO ZA CIGARETE IN AKCIJSKO PRODAJO! NAROČILNICA NOVAKI DOBA Ime ..................priimek .............. naslov ..................................... naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Bik 21. 4.-20. 5. Večkrat se čutite nerazumljenega, a tudi sami nimate preveč razumevanja. Zato bo v partnerski zvezi nekaj problemov in teden ne bo preveč prijeten. Pazite, da se ne boste znašli še v večji krizi. Srečne številke 6, 18, 35, 44. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Če vam v prihodnjih dneh ne bo šlo vse, kot pričakujete, še ni treba vreči puške v koruzo. Upoštevajte, da vam niti ni treba vsega doseči za vsako ceno. Grozi vam popolnoma nepredviden večji izdatek. Srečne številke 3, 20, 21, 39. Rak 22. 6.-22. 7. Vaša dejavnost in temperament utegneta biti v prihodnjih dneh prekomerno poudarjena, zato morate paziti, da ne boste komu stopili na prste. To utegne povzročiti marsi-kak neprijeten zaplet in posledice. Srečne številke 8, 15, 25, 32. Lev 23. 7.-23. 8. Na ljubezenskem nebu se bodo v prihodnjem tednu pojavili oblački, pri čemer bo imela ljubosumnost odločilno vlogo. Ženske, rojene v tem znamenju, bodo čutile potrebno po svobodi in popolni neodvisnosti. Srečne številke 4, 21, 34, 41. Devica 24. 8.-23. 9. Vaše delo bo potekalo zelo uspešno, s pogumno šahovsko potezo pa boste zlahka matirali svojo konkurenco. V privatnem življenju pa ne bo vse tako kot si zamišljate. Vendar vztrajajte kljub vsemu pri svojem. Srečne številke 7, 28, 30, 45. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Ostanite svoji začrtani poti po možnosti čimbolj zvesti, potem se bodo kmalu pokazali tudi dobri rezultati. Narobe bi bilo, če bi bili neučakani in če bi odstopili od cilja. Zaupajte tudi svojemu partnerju. Srečne številke 1, 13, 19, 30. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Ne živite v iluzijah. Če ne boste pravilno ocenili ljudi in dogajanja, boste povzročili škodo, ki jo boste težko popravili. Bodite torej v prihodnjih dneh previdni in predvsem ne nasedajte alarmantnim vestem. Srečne številke 6, 23, 48, 49. Strelec 23. 11.-21. 12. Neko načrtovano potovanje bo padlo v vodo, zato se boste odločili za drugačno rešitev, ki se bo izkazala dosti boljša in prijetnejša. Na denar malo pozabite in naj vam ga ne bo žal. Potrebni ste počitka. Srečne številke 2, 10, 14, 34. Kozorog 22. 12.-20. 1. V tem tednu boste pred najrazličnejšimi ugankami. V službi bodo od vas pretirano veliko zahtevali, soočiti se boste morali z intrigami, zahrbtnostmi in podobnimi neprijetnostmi. Ne pustite se sprovocirati. Srečne številke 3, 20, 29, 33. Vodnar 21. 1.-19. 2. Kot kaže, boste v prihodnjih dneh reševali že zelo stare probleme in jih tudi rešili. Ne izgubite upanja tudi v pomembni zadevi, ki se z njo trenutno ukvarjate. Pestile vas bodo precejšnje denarne težave. Srečne številke 9, 30, 32, 42. Ribi 20. 2. 20. 3. V prihodnjih dneh vam bo naklonjena sreča, imeli boste tudi veliko volje do dela, ki se bo dobro obrestovala. Krajše potovanje bo največ prispevalo k dobremu razpoloženju. Pustite nekaj veselja partnerju. Srečne številke 6, 12, 21, 34. DOKUMENT IZ OKLEPNEGA VOZILA m D a t u m Nadeno stanje Preduzete mere Potpis starešine v 1 1 M/r /5P&A1/A/0 /#'vA- ■ v 2 2 /y// / ^ c X 3 3 rpAT 4 4 4 /h y- 5 5 rtti/ - /V/JAJUVTO A 6 6 PV !''' ' VviAUvVO A 7 N 7 J A 8 9 9 9 g ti 10 10 WA' /S£r/) hVV - g 11 g J 11 11 tf/j ■ - - t 1 H 12 12 £3 1 73 | 13 • S g 14 £ 14 ///(Z /-T /»£ 1//V 7:9 . s 15 £ 15 £ 15 t J’ g 16 16 | 16 : pri g M a tj | 17 / ii>ire#uv c H 18 1 18 18 i g 19 S 19 '/i/t - ArtCM mt c NULAH i 20 I 20 20 '4 r /0 /7 S § 21 21 IV/L'- Ar/-:rtl/vo s e 22 22 ti/A - AfRD-VivC 23 23 23 24 24 24 25 25 25 26 26 26 —Jr 27 27 27 v 28 28 28 29 29 29 30 30 30 ^ -:č; 31 31 31 "ii vp tr e V z/6 p/A-fLf&on TJ a Putni radni Ust br. _ (ObraS* SbSl-54) Važi od Marka i tip Y JO Vrsta goriva —fcf&—&&----- Norma potrošnje goriva 2t£ 19 &/ god. . br. P: Reg. Vrsta maziva: Motorno ulje Ulje hipoidno //v P- ‘j 0 Na 100 km Na 1 mč ./C Mast univer- j , k* •) . žalna čin, ime i prezime vozača — poslužioca A i Podaci o prijemu goriva, mamiva i dr.' u 1. V Datum Broj doku- menta r Garij’ r ' Viomo illje Dlje hipo- idno Mast univerza) na i' Anli- friz Potpis rukovaoca 9? 6~^, — — '—' /.A' •— — — 5 7: ^ 9 js Ec — — ~ .V/Ai P V7/z le .— — — — JV7' D •- — -— /^cVA !lo/,rr «— — — Tp, A' /z. Svega 0 •c ^’ Starešina pom. nžuTln. organa 2 Sled po normi Stvarno utrošeno Razlika utroška Saobračajni referent n Obrazac SbSl-54 Rad vozila, maSine i agregata 6 3 7g Vreme upotrebe od do h. Za čije potrebe radi RELACIJA Brojač km Broj tura Irevezeno jkupno Ostvareno TKM/PKM Realizovano Potpis korisnika Kilometara Moto-čascva Početno stanje 1^/km iona Ljudi partija-pozicija partija-poziciin ! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 >5 ;6 17 18 11 H zz-b. r